TRST, sreda 31. decembra 1958 Leto XIV. - Št. 309 (4154) PRIMORSKI DNEVNIK Cena 30 lir Tel.: Trst 94.638, 93-808, 37-338 . Gorica 33-82 Poštnina plačana v gotovini UREDNIŠTVO: UL. MONTECCHI it. 8, II. nad. — TELEFON 93-80* IN 94-631 — Poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA St. 20 - NAROČNINA: mesečna 480 lir - vnaprej: četrtletna 1300 lir, polletna 2500 lir, celoletna 4900 lir — Nedeljska številka mesečno 100 Ur, letno_1000 llr- Tel. št. 37-338 — Podružnica GORICA: Ulica S. Pellico l-II. — Tel. 33-82 — OGLASI: od 8. ck> 12.30 in od 15. do 18. — Tel. 37-338 — CENE FLRJ: v tednu 10 din. nedeljska 20 din, mesečno 250 din - Nedeljska: letno 780, polletno 390. četrtletno 195 din - Poštni tekoči račun. “ J" OGLASOV: Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir. — MALI OGLASI: 30 lir beseda. tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stritarjeva ul. 3-1., tel. 21-928. tekoči račuu pri Komunalni banki v LjuDijani / Današnji odločilni sestanek Fanfanija z zastopniki državnih uslužbencev Zaradi tega se je včeraj sestal z Andreottijem in Pretijem, ki sta mu povedala, da se za zadovoljitev zahtev nameščencev določi lahko samo 50 milijard lir (Od našega dopisnika) RIM, 30. — Jutri dopoldne ob 11. uri se bo na Vi-minalu Fanfani sestal s predstavniki nič manj kot trinajstih sindikalnih organizacij javnih nameščencev, in sicer: CG1L, CISL, UIL, CISNAL, CISAL, UNSA, VIRSTAD, SNSM, ASMI, SNIA, SNASE, SNPPR, AN CISM. Zadnjih šest kratic označuje razne šolske sindi- kate, medtem ko so ostali nazivi bolj znani. Kot smo že poročali, bi bilo potrebno za zadovoljitev zahtev javnih nameščencev določiti v proračunu okrog 200 milijard lir. Zaradi tega se je danes Fanfani sestal z guvernerjem »Banca d Italia» Menichello ter z zakladnim ministrom Andreottijem in finančnim ministrom Pretijem. Andreotti je poročal o možnostih svojega ministrstva in prav njegovo poročilo bo o-snova odgovora, ki ga bo dal jutri Andreotti sindikalnim predstavnikom. Pravijo, da so na današnjem sestanku ugotovili zelo omejene možnosti za zadovoljitev postavljenih zahtev. Baje sta oba ministra povedala, da ne bosta mogla čez 50 milijard lir. Zato je zelo verjetno, da bo Fanfani jutri poskušal prepričati sindikaliste, naj se odrečejo večjega dela svojih zahtev. Toda sindikalisti sami glede tega nočejo dajati nobenih izjav, temveč čakajo na jutrišnji Fanfanijev odgovor. Takoj po sestanku se bodo sestali in proučili izjave pred- j spraviti v sklad zelo slabe sednika vlade. Kot vemo, so odnose, ki vladajo med šesti-pred tedni zagrozili s sploš-' no stavko. Verjetno je, da bodo morali spričo tako pičlih obljub, ki se obetajo, na današnjem sestanku, svojo grožnjo ponovno proučiti in jo e-ventualno tudi uresničiti. Dodati moramo še, da bi Fau-fanijeva zahteva, naj sindikalisti ponovno proučijo svoje zahteve pomenilo, obnavljati pogajanja, za katere so predstavniki javnih nameščencev, že poudarili, da so zaključena. Javni nameščenci namreč ne morejo več popuščati in se zadovoljevati z zanje neugodnimi kompromisi. Gre namreč za to, da enkrat za vselej prenehajo s potrpežljivostjo, z upogibanjem hrbtenice in z nadaljnjim životarjenjem ob skrajno slabih plačah. Iz njihmdh krogov pa se kljub temu čujejo glasovi, da bi bili pripravljeni na določe- lemik ir je bil datum že dvakrat preložen. Danes pa se v neuradnih krogih govori, da bo do obiska le prišlo do prve polovice januarja. V teh krogih pa se hkrati seveda poudarja. da potovanje nikakor ne bo pomenilo kakršne koli spremembe v italijanski zunanji politiki; vse, kar bo zunanji minister storil v svojih odnošajih do arabskih narodov. bo v strogem okviru skupne zunanje politike zahodnih zavezniških držav. Vendar pa se zdi, da Fanfani ne bo šel osebno v Pariz na sestanek sveta ministrov Organizacije za evropsko gospodarsko sodelovanje OEEC, ki se bo začel 15. januarja. Gotovo je le, da se bo tega sestanka udeležil minister za zunanjo trgovino Colom-bo. Z njegovim potovanjem je v zveži tudi obisk britanskega ministra za zunanjo trgovino Davida Ecclesa. Colombo se je namreč danes z njim sestal ob navzočnosti britanskega veleposlanika Clarka. Razpravljali so o vprašanjih, ki jih bodo obravnavali na pariškem sestanku. Ni dvoma, da je bil glavni predmet' razgovorov, kako terem se področje privatnih podjetij vedno bolj oži. To so hkrati osnovni pogoji za vstop Italije v Skupno tržišče.« V zvezi z delovanjem parlamenta po počitnicah se je zvedelo, da se bo poslanska komisija za finance in zaklaa sestala 13. januarja. Obravnavala pa bo zadeve redne uprave, čeprav so levičarski poslanci zahtevali, naj bi komisija razpravljala o posledicah vstopa v veljavo prvih določb sporazuma o Skupnem tržišču in o ukrepih vlade glede konvertibilnosti lire kakor tudi o vseh finančnih u-krepih v zahodnoevropskih državah. O vseh ten zadevah bi morale razpravljati tudi parlamentarne komisije za kmetijstvo, za delo in za zunanjo politiko. Vsekakor je dejstvo, da parlament mimo dogodkov na gospodarskem področju v zadnjih dneh, ne bo mogel. A. P. «»-------- Doslej je Nenni dosegel 60 odst. glasov RIM, 30. — Na dosedanjih pokrajinskih kongresih PSI pred vsedržavnim kongresom ki bo 15. januarja v Neaplju, je Nennijeva struja dosegla nove uspehe. Poročajo namreč, da je doslej na pokrajinskih kongresih za Nennija glasovalo 60 odst. delegatov, za Vecchiettijevo levo strujo 30 odst., za Bassovo in za lokalne resolucije pa samo 10 .... . odstotkov mi članicami Skupnega evropskega tržišča in ostalimi 11 članicami Organizacije za evropsko gospodarsko sodelovanje. O skupnem evropskem tržišču pa je napisal svoje mnenje predsednik Confindustrie De Micheli v reviji »Italija in skupno tržišče«. De Micheli o-pozarja, da sta Francija — in še prej Nemčija — Italijo o-pomnili, da pomeni Skupno tržišče vzpostavljanje normalnosti sistema gospodarstva tržišč kar je prvi pogoj za Skupno tržišče. «Jaz pa sem že prej opozoril,« piše De Micheli, «da pomeni vsaka oblika, posredna ali neposredna, spreminjanja konkurence ali pa sožitje med javnimi in privatnimi podjetji rušenje gospodarskega ravnotežja. Mi sami izmed vseh držav Skupne- Jugoslovansko-sovjetska skupna izjava za zaščito miru enakost pogledov o najvažnejših vprašanjih borbe za mir in poudarili nujnost medsebojnega sodelovanja. Ugotovili so nadalje, da sestanki take vrste dajejo široko možnost za izmenjavo mišljenj in koristijo ne le interesom borbe za mir, temveč tudi krepitvi vseh naprednih in socialističnih sil v svetu. Delegaciji sta se dogovorili o vzpostavitvi stikov med obema organizacijama. Zastopniki SZDLJ so sprejeli vabilo, da obiščejo Sovjetsko zvezo. Delegaciji SZDLJ in sovjetskega odbora za zaščito miru sta z zasedanja v Beogradu poslali skupno brzojavko konferenci zastopnikov ZDA, SZ in Velike Britanije v Ženevi, v kateri ugotavljajo, da bi bila sreča za celokupno človeštvo, če bi se zastopniki teh -držav sporazumeli o popolnem in končnem prenehanju jedrskih poskusov, ker bi to bil prvi korak na poti re-šitvg najvažnejše naloge: uničenja in prepovedi atomskega in vodikovega orožja. «Mi-pozivamo udeležence sestanka v Ženevi, poudarja brzojavka, da dosežejo tak sporazum v imenu miru v vsem svetu.« B B. Menšikov pripravlja prihod Mikojana v ZDA Uja Ehrenburg se zavzema za izboljšanje odnosov med ZDA in SZ WASHINGTON, 30. vjetski veleposlanik v Wa-shingtonu Mihail Menšikov je danes obvestil državno tajništvo ZDA, da namerava prvi ministrski podpredsednik SZ Anastas Mikojan priti v Wa-shington v prvem tednu januarja. Sovjetski diplomat je imel razgovor, ki je trajal skoraj eno uro, s pomočnikom državnega tajnika Robertom Murphyjem. Na koncu razgovora je dejal, da ni bilo še dokončno vse sklenjeno glede priprav za prihod Mikojana, zaradi tega bo v kratkem imel še en razgovor na državnem tajništvu. Novinarjem je Menšikov izjavil, da niso točne vesti, po katerih bi Mikojan lahko prišel v Washington v nedeljo 4. januarja. Dostavil je, da bodo Mikojana sprejeli dva ali trije sodelavci in da se bo v ZDA ustavil približno dva tedna. Nič pa ni hotel povedati o ameriških osebnostih, s katerimi bi se Mikojan rad sestal, čeprav je zatrdil, da bi prvi ministrski podpredsednik SZ gotovo zopet rad videl osebe, s katerimi se je že kdaj srečal. Tudi ni hotel povedati, o katerih problemih namerava Mikojan govoriti med eventualnimi razgovori s predstavniki vvashingtonske vlade. Menšikov je izjavil, da še ni po- So- sredoval za razgovore med Mi- Še eno presenečenje v Franciji PAPJZ, 30. — Medtem ko še traja zmešnjava, ki jo je povzročil »gospodarski potres« in ki jo še povečuje objavljanje na desetine novih odlokov v Uradnem listu, pa fran- kojanom, Eisenhowerjem in Dullesom. Znani sovjetski pisatelj Ilija Ehrenburg je objavil v listu «Sovjetska Rusija« članek, ki je nekak pregled dogodkov leta 1958. V članku piše Ehrenburg, da se lahko odnosi med ZDA in SZ izboljšajo. Po-T ~ske gospodinje hite nabav-vprečni Američan, trdi Ehren- (vjati razna živila. V trgovinah z živili zaloge kar izginjajo, istočasno pa strokovnjaki preračunavajo učinke bodočih povišanj cen. Zdi se pa, da oblasti niso preveč pesimistične, ker naskok gospodinj na trgovine najbrž ne bo imel prehudega učinka. Upoštevati je namreč treba, da je prišlo do razvrednotenja ob koncu leta, ko so ljudje že mnogo denarja izdali za «reveillons», za darila in druge izdatke v tem času. Manj ugoden pa je položaj na borzi. Zlato in tuje devize so se začele dvigati, medtem ko so francoske delnice gladko zaostajale za mednarodnimi. Ko manjka le še 48 ur do začetka veljave Skupnega evropskega tržišča, se v Franciji obzorje mrači. Nič kaj ugoden vtis niso namreč povzročile ponovne britanske kritike proti nezadostnim ukrepom, ki jih je Pariz sprejel glede sprostitve uvoza, Glasovi o obnovi načrta za ustanovitev področja svobodne zamenjave ter Odslej bodo Francozi 24 mesecev pri vojakih Pred povišanjem cen hite francoske gospodinje nakupovati zaloge živil ■ Sovjetski veleposlanik Vinogradov na kosilu pri De Caallu burg, zahteva konec hladne vejne in je v tem solidaren s Stevensonom in drugimi državniki iz ZDA, ki so znali ohraniti svojo hladno kri ter jasnost presoje. Imamo pravico, da stavimo veliko upanje na ameriško ljudstvo, podčrtava na koncu sovjetski pisatelj. Gre za ljudstvo, ki je šele v začetku svojega zgodovinskega procesa in začetek miroljubnega sodelovanja med tem ljudstvom in našim bo pevod za veselje vsem sovjetskim državljanom. List »Sovjetska Rusija«, ki je glasilo tajništva CK KP SZ, baje če-sto izraža mnenje Hruščeva. Vest v pozni uri javlja, da so v sovjetskih krogih danes zvečer izjavili, da bo prišel podpredsednik vlade SZ Anastas Mikojan v New York v soboto ali nedeljo (3. ali 4. januarja) z letalom redne letalske proge neke skandinavske družbe. Po istih virih bo mogoče Mikojan želel obiskati Chicago, deželo Velikih jezer ter Texas. pristanek predsednika zveze nemških industrij na britanske teze pa povzročSj® razumljivo zaskrbljenost. Pričakovati je seveda tudi močne reakcije sindikatov. V ospredje so se postavili sindikati rudarjev, ki so pokazali odločno voljo, da bodo reagirali. Tudi sindikati poljedelcev protestirajo proti žrtvam, ki se od njih zahtevajo in ki sploh težijo predvsem nižje sloje. Ko bodo stopile v veljavo nove uradne cene, bo verjel no prišlo do odločitev raznih sindikalnih organizmov. Ze prvega januarja se bodo zvišale cene živil, 5. januarja javne uslužnosti in prevozi, od 10. januarja naprej pa se bc podražil tobak, gorivo itd. Na videz neobčutljiv za reakcijo prebivalstva opravlja general De Gaulle svojo dejavnost naprej z novimi reformami ter s pripravo nove vladne «ekipe» za 8. januar, ko bo uradno prevzel oblast v Elizejski palači. Na današnji vladni seji so sprejeli reformo državne obrambe. Vojaška služba, ki se bo imenovala «nncionalna služba, bo trajala 24 mesecev. Francozi v starosti od 20 do 37 let, bodo lahko vsak trenutek poklicani pod orožje. Po demo- ......................................................................................................... iiiiiiiiininiiiiiiiiiiiuiiiiiiiHiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiii......um................................ Uporniki Fid pred zmago na Kubi? Uporniki imajo baje položaj v svojih rokah v pokrajini Las Villas in Oriente, medtem ko išče ministrski predsednik pomoči v republiki San Domingo (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 30. — Danes je odpotovala iz Beograda v Moskvo delegacija sovjetskega odbora za zaščito miru, ki se je med bivanjem v Jugoslaviji razgovarjala z zastopniki SZDLJ o medsebojnem sodelovanju v naporih za utrditev miru v svetu. Skupno sporočilo, ki je bilo nocoj objavljeno, ugotavlja, da so v duhu prijateljskega razumevanja izmenjali mišljenje in proučili aktualno vprašanje borbe za mir in medsebojnega sodelovanja za utrditev miru v svetu. Ugotovili so ne kocensije, toda nikakor ne na take, ki bi spremenile bistvo njihovih zahtev. Iz vladnih krogov pa prihajajo zatrjevanja, da nikakor ni mogoče sestaviti takega proračuna, ki bi pomenil povečanje primanjkljaja. Ravno narobe: vlada bi hotela primanjkljaj, ki znaša sedaj 134 milijard, še bolj skrčiti. Toda če bo vlada vztrajala in ne bo našla zadostnih sredstev za zadovoljitev najosnovnejših zahtev javnih nameščencev, se bo ponovno znašla pred novim valom stavk prav ob začetku novega leta, ko ima Fanfani nad glavo še nerazčiščen položaj v svoji stranki in priprave za aprilski kongres. Tudi z zunanjo politiko, vsaj s tisto ((samostojnejšo«, ki jo je hotel Fanfani voditi, nikakor ni prave sreče. Danes se je ponovno začelo govoriti o njegovem potovanju v Egipt, ki spada med glavne postavke spremenjenih odnosov do arabskih narodov, o tem potovanju je bilo že mnogo po- Število članov KP SZ naraslo za 660.000 v zadnjih dveh letih V zadnjih dveh letih je bilo sprejetih nad 660.000 novih elanov v KP SZ. Pred XXI. kon-gresom, ki b° v januarju, bo članstvo KP SZ preseglo 7 milijonov 880.000, medtem ko jih je bilo ob zadnjem kongresu 7.215.000. . Glasilo sovjetske vojske «Rdeča zvezda« piše, da je bil neki general razrešen svoje dolžnosti ter izgnan iz partije, ker je svojevoljno uporabljal vladni denar. General Babij-čuk iz Lvova v Ukrajini je uporabljal državni material ter vojaške avtomobile in osebje za gradnjo zasebne hiše na podeželju v bližini Kijeva. Hišo je potem general Eabijčuk prodal za 150.000 rubljev, čeprav je bila po nekem vladnem funkcionarju ocenjena na samo 36.000 rubljev. Z denarjem, ki ga je na ta način pridobil_ in še z drugimi, na nedovoljen način pridobljenimi vsotami, je general nabavil pohištvo, ki ga je z vojaškimi tovornimi avtomobili peljal stotine kilometrov daleč za opremo neke drugi podeželske hiše. ga tržišča ne moremo imeti mešanega gospodarstva, v ka- HAVANA, 30. — V mestu Santa Clara so baje poulični boji med vjadnimi četami Kube ter med uporniki. Mesto Santa Clara je prestolnica pokrajine Las Villas in ima 150 tisoč prebivalcev. Vladna letala baje bombardirajo in z mitraljezi obstreljujejo upornike v mestu. Zveze z mestom Santa Clara so pretrgane. Uporniški radio trdi, da so se čete Fidel Castra polastile 80 odst. bogate pokrajine Las Villas. Uporniška oddajna postaja trdi tudi, da so u-porniki dosegli važne zmage v drugih mestih pokrajine in tudi v samem pristanišču Tri-nidad. Prav tako so uporniki dosegli važne uspehe v pokrajini Oriente. Uradno poročilo o Titovem obisku v Indoneziji Sklepi o poglobitvi političnega gospodarskega in knltnrnega sodelovanja Ustanovitev mešane gospodarske komisije in posebnih skladov za kulturno in znanstveno sodelovanje BADANG, 30. — Predsednik Tito s soprogo in ostalimi člani jugoslovanske delegacije je prispel danes na otok Bali, kjer ga je ponovno pozdravil predsednik republike Indonezije Sukarno. s Titom sta prispela tudi predsednik indonezijske vlade Džuanda in zunanji minister Subandrio. Iz pristanišča Badang je jugoslovanska delegacija odpotovala v Tampagsiring, kjer so se popoldne nadaljevali jugoslovan-sko-indonezijski razgovori. Nocoj je bilo izdano skupno uradno poročilo o obisku predsednika Tita v Indoneziji in o razgovorih. Poročilo ugotavlja, da so se razgovarjali o nadaljnjem razvoju medsebojnega sodelovanja in o aktualnih mednarodnih vprašanjih. Razgovori so potekali v prisrčnem ozračju in duhu prijateljstva, ki označuje medsebojne odnose. Voditelja obeh držav in njuni sodelavci so ugotovili napredek v medsebojnem sodelovanju in sklenili, da se to sodelovanje še bolj razširi, posebno še, ker to omogoča okolnost, da obe državi vežejo isti ideali svobode, neodvisnosti in enakopravnosti, ohranitve miru in splošnega napredka v svetu. Delegaciji sta ugut.vili pomemben uspeh v razvoju političnega, gospodarskega, kulturnega in enakopravnega sodelovanja in sklenili, da se v skladu z občutki prijateljstva med naiodi Indonezije in Jugoslavije in politiko njunih vlad stiki še bolj poglobe. Za poglobitev trgovinskega in gospodarskega sodelovanja bo skrbela posebna mešana jugoslovansko-indonezijska komisija in pristojni organi obeh vlad. Za organizacijo in razvoj kulturnega sodelovanja je bil dosežen načelen sporazum o sklenitvi konvencije e kulturnem sodelovanju, o izmenjavi študentov, znanstvenih in kulturnih delavcev in strokovnjakov. Dosežen je bil načelen sporazum, da obe vladi raz' delita sredstva za ustanovitev posebnih skladov, ki bodo izkoriščeni za razvoj kulturnega, znanstvenega in prosvetnega sodelovanja. Tito in Sukarno sta proučila zunanjepolitično delovanje svojih držav, ki temelji na iz-venblokovski politiki, in ugotovila, da so rezultati te politike zadovoljivi tako glede notranjega razvoja kot glede ^pozitivnega prispevka k popuščanju mednarodne napetosti. Jugoslavija in Indonezija smatrata, da je potrebno spodbujati stalen razvoj nacionalnih skupnosti v Aziji in Afriki v smeri nacionalne neodvisnosti. Tito in Sukarno sta v razgovorih posebno poudarila pomen in vlogo novih neodvisnih težav na področju Azije in Afrike v mednarodnem življenju in njihovo pozitivno delovanje na področju utrditve miru v svetu, krepitve načela neodvisnosti, enakopravnosti in nevmešavanja v notranje zadeve drugih. Jugoslavija in Indonezija smatrata, da so v današnjem položaju v svetu kljub delovanju pozitivnih či-niteljev razlogi za zaskrbljenost. Nadaljevanje politike hladne vojne, zaostritev odnosov med blokoma, nadaljevanje oboroževalne tekme, poskusi vmešavanja v notranje zadeve drugih ogrožajo mir v svetu in povečujejo nevarnost vojne, ki bi v današnjih pogojih pripeljala prav gotovo do katastrofe. Napori kolonialnih držav, da držijo s silo in drugimi sredstvi kolonialne narode v odvisnosti, predstavlja zelo nevarno manifestacijo koncepcije in metod v mednarodnih odnosih. Jugoslavija in Indonezija smatrata, da je likvidacija kolonializma osnovni imperativ sodobnega sveta, in se odločno zavzemata za uresni čenje suverenih pravic vseh narodov in za njihovo enakopravno udeležbo v mednarodnem življenju. Nerešena mednarodna vprašanja ki so nastala kot posle- dica politike sile po drugi sve. tovni vojni, zaostrujejo obstoječe odnose in ustvarjajo nova nasprotja. Med taka vprašanja spada tudi razdelitev narodov in držav kot na primer Nemčije, Vietnama in Koreje. V zvezi s tem so med razgovori proučili tudi vprašanje Berlina in izrazili iskreno upanje, da bo novi razvoj vprašanje Berlina privedel do postopne rešitve nemškega vprašanja. Glede zastopstva republike Kitajske v OZN sta Tito in Sukarno ponovno potrdila stališče, ki sta ga izrazila v skupni izjavi, objavljeni v Beogradu septembra 1956. leta, Med razgovori so posvetili posebno pozornost vprašanju razorožitve in prepovedi . u porabe jedrskega orožja in jedrskih poizkusov in pozdravili začetne korake, ki so bili storjeni v OZN. in na konferenci strokovnjakov v Ženevi. V neenakomernem gospodar, skem razvoju v svetu in poglobitvi razlik med gospodarsko razvitimi in nerazvitimi državami vidita Jugoslavija in Indonezija osnovne elemente nestabilnosti v svetu. Zato se bosta Jugoslavija in Indonezija še nadalje zavzemali za u-resničenje načrta mednarodne, gospodarske in tehnične pomoči zaostalim področjem. Obe državi sta sklenili še nadalje dajati največjo podporo OZN in se zavzemata za univerzalnost organizacije. Delegaciji Jugoslavije in Indonezije sta ugotovili, da kljub negativnim tendencam v mednarodnih odnosih ogromna večina ljudi v svetu stremi po razvoju mednarodnega sodelovanja, po sporazumnem reševanju obstoječih mednarodnih vprašanj in po zagotovitvi trajnega miru. Dosedanje izkušnje so pokazale nujnost, u-spešnost in realnost take politike, ki predstavlja trdno o-snovo za uresničenje aktivne in miroljubne koeksistence, za katero se obe državi zavzemata. Oglasila se je neka nova radijska postaja, ki se sama o-značuje kot «Glas komunistične stranke«. Pozvala je vse delavce in člane stranke, naj se pridružijo silam Fidel Castra za končni napad proti predsedniku Batisti. Ministrski predsednik Kube Gonzalo Guell ter minister za delo Jose Suarez Rivas sta sedaj v Ciudad Trujillu, da bi dobila vojaško pomoč republike San Domingo To poroča uporniški radio, ki obenem kritizira vlado ZDA, češ da je dovolila izvoz 45 tankov v Nikaraguo, od koder pa bodo ti tanki prepeljani na Kubo. Neki ameriški časnikar, ki je preživel tri tedne z uporniki, poroča, da ima sedaj predsednik Batista kaj opraviti ne s kakimi uporniškimi tolpami, temveč s pravo, organizirano in disciplinirano vojsko, ki je pripravljena napraviti vse za zmago Fidel Castra. Predstavniki uporniškega voditelja Fidel Castra so stopili v stik z nekaterimi delegacijami Južne Amerike v OZN, da bi dosegli sankcije proti bombardiranju odprtih mest po vladnem letalstvu. Predstavniki »uporniškega tajnega središča«, ki se nahaja v ZDA, so v nekem intervjuju izjavili, da je borba upornikov zelo težka zaradi tega, ker vlada generala Batiste stalno prejema orožje iz inozemstva. Odkar je v preteklem marcu prenehalo prihajati orožje iz ZDA (po sklepu o prenehanju dobavljanja orožja Kubi), je postala glavna dobaviteljica orožja vladi Kube Anglija. Od latinsko -ameriških držav podpirajo Batisto Dominikanska republika ter Nikaragua. Veleposlanik Kube v Argentini Albeito Espinosa Bravo je danes na tiskovni konferenci uradno sporočil, da se odreka diplomatski funkciji v znak protesta proti vladi predsednika Batiste. Dostavil je, da je povabil argentinsko vla. do, naj poskusi posredovati da se prepreči državljanska vojna na Kubi. Revolucionarno gibanje na Kubi, je dejal v bistvu bivši veleposlanik, predstavlja realnost ter mnenje večine, kar bi morala sedanja vlada upoštevati ter predati novi začasni vladi nalogo, da se pogodi z uporniškimi silami, da prevzamejo oblast z miroljubnimi sredstvi. Espinosa Bravo je dejal, da bi lahko bil predsednik začasne vlade Manuel Urru-tia. »Ljudje, ki vodijo vstajo na Kubi, je zaključil bivši veleposlanik, so v zadnjem ča su podali številne dokaze svojega poštenja in patriotizma«. V ZDA premalo tehničnega osebja WASHINGTON, 30. — ZDA so v nevarnosti, da bodo v kratkem imele premalo tehnikov, medtem ko si SZ prizadeva, da si zagotovi znanstveno nadvlado. Tako trdi zaključno poročilo odbora znanstvenikov in inženirjev, ki ga je predsednik Eisenhower imenoval 1. 1956, da bi proučeval Visoka bo cena rešitve Ar Predsednik Frondizi je napovedal povišanje tarif javnih služnosti, povišanje davkov m druge podražitve BUENOS AIRES, 30. — Argentinski predsednik Frondizi je preteklo noč sporočil načrt o finančni in gospodarski stabilizaciji za Argentino ter je deželo opozoril, da jo čakata dve leti dela in žrtev. V svoji poslanici je Frondizi najavil razvrednotenje pesosa ter ustanovitev enotne zame-njalne mere Sredstva, s katerimi namerava argentinska vlada doseči svoj namen, so skrčenje bančnih kreditov, zmanjšanje proračunskega deficita z odpravo subvencij, povišanje tarif javnih služnosti, povišanje davkov ter borba proti birokraciji. Frondizi je podčrtal, da je «austerity» cena, ki jo mora dežela plačati, da se Argentina reši propada. Rekel je, da bi proračun dosegel, če ne bi bili sprejeti taki ukrepi, 50 milijard pesosov deficita, kar bi povzročilo inflacijo. Za svojo reformo je Argentina prejela 329 milijonov dolarjev posojil, večinoma od Mednarodnega denarnega fonda ter od vlade ZDA. Glede tega posojila so izdali skupno poročilo Ex-Import' Bank, 11 zaseb- ni problem za Argentino v tem, da zviša svoja proizvodna sredstva; večji del posojila Ex-Import banke, ki znaša v celoti 125 milijonov dolarjev, je namenjen programu razvoja električne energije ter nekaterih drugih argentinskih industrij (kemični proizvodi kavčuk itd.), petina tega posojila pa bo namenjena finansiranju uvoza proizvodov iz ZDA v letu 1951). Predsednik Frondizi je napovedal, da bodo v zunanji trgovini od 1. januarja 1959 ukinjene kvote, dovoljenja in druge administrativne formalnosti za izvoz. Ukinjen bo tudi kurz 18 argentinskih pesos za dolar ter bo zamenjan s svobodnim trgom zamenjav, kjer bo kurz pesosa prost in spremenljiv; odvisen bo od vprašanja in ponudbe V okviru nove politike, ki bi morala ostati v veljavi trideset mesecev, se bo najbrž cena bencina v notranjosti trikratno povečala, tako da bo šla cena od 2 na 6 pesos, cena težkega olja pa od 1,5 na 5 pesos. Tarife za prevoz na vlakih se bodo zvišale vprašanje razvoja tehničnega osebja v ZDA. Poročilo zlasti podčrtava, da so ZDA v nevarnosti, da bodo čutile pomanjkanje specializiranega o-sebja v prihodnjih 10 letih ter predsedniku priporoča, naj prevzame vodstvo koncentriranih naporov, da se to vprašanje reši. Včeraj je bila v Washingto-nu podpisana pogodba med ZDA in SZ, ki določa ureditev znanstvenih razstav v Moskvi in New Yorku. Ameriška razstava bo otvorjena v Moskvi 4. julija, sovjetska razstava v New Yorku pa 21. junija. #»--------- Po mnenju GaMella bodo 1. 1959 volitve LONDON, 30. — V novoletnem voščilu svojim pristašem izjavlja voditelj britanske laburistične stranke Hugh Gaits-kell, da bodo skoraj gotovo v 1. 1959 volitve. Za laburiste bo 1. 1S59 leto velikih odgovornosti in velikih možnosti. Moremo in moramo premagati konservativce ter privesti laburistične stranko zopet na oblast, zagotavlja Gaitskell. iiiiiiiiiiiiiiiiiimiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiimiiiiiiimiiiiimiituiiiiimtiiimiiitMiiitiiiiiiiiiiiiii Zahodni odgovor na noto SZ bodo izročili danes zjutraj Zelo oster protikomunistični članek kanclerja Adenauerja - Ollenhauer je mnenja, da bo nemški odgovor onemogočil pogajanja z Moskvo nih ameriških bank ter še ne- za 60 odstotkov, medtem ko katere druge ustanove. To po- se bodo poštne tarife verjet-ročilo podčrtava, da je bistve-1 no zvišale za 150 odstotkov. BONN, 30. — Zvedelo se je, da bo odgovor štirih zahodnih sil na sovjetsko noto od 23. novembra glede Berlina, ki ga je včeraj odobril svet NATO, izročen sovjetski vladi jutri zjutraj. Besedilo odgovorov štirih držav — Francije, Velike Britanije ZDA in Zahodne Nemčije — bodo v posameznih glavnih mestih objavili jutri popoldne. Zahounonemški socialdemokratski voditelj Ollenhauer je izjavil danes, da bo po njegovem mnenju nemški odgovor na sovjetsko noto onemogočil začetek pogajanj s sovjetsko vlado. Poudaril je, da se nikakor ne strinja z »zmee nim optimizmom«, ki ga goji Adenauerjeva vlada glede posledic nemškega odgovora. Ollenhauer je mnenja, da je bilo napačno ponovno načenjati ženevske teze iz leta 1955 in zahtevati od sovjetske vlade, naj izpolni obveze, ki jih je takrat v Ženevi podpisala. Kdor danes še vedno misli, da je mogoče storiti korak naprej v nemškem vprašanju ne da bi prej razpravljal o vojaškem statutu bodoče Združe' ne Nemčije, ta zagovarja nestvarno politiko. Adenauer pa je s svoje strani napisal nadvse oster protikomunistični članek pred začetkom novega leta, v katerem govori o suženjstvu, o terorju in podobnih zadevah, pod katerim naj bi živelo 17 milijonov Nemcev v Vzhodni Nemčiji. V svojem članku se Adenauer nato hvali, da je njegova stranka dosegla pomembne volilne uspehe v Vestfaliji, v Schleswig-Hollsteinu in na Bavarskem. Za volitve v prihodnjem letu na Saksonskem in v Porenju pa pravi, da bodo pokazali nove uspehe za demokristjansko stranko. V nekem intervjuju pa je Adenauer izjavil, da je poskušala SZ nasilno napraviti »vrzel v enotni fronti zahodnega javnega mnenja z grožnjami proti zahodnemu Berlinu, vendar pa je ostala razočarana«. Adenauer je poudaril, da so se v Kremlju posluževali dobesedno «vseh sredstev psihologije množic«. Ponovil je stare očitke, da ZSSR ne pristaja na svobodne volitve in podobno. Za berlinski problem pa je dejal, da je «samo del širšega vprašanja evropske varnosti, ki je povezano z vprašanjem splošne razorožitve pod nadzorstvom«. Adenauer je imel danes sestanek z zunanjim ministrom von Brentanom in s svojim veleposlanikom v Parizu Blankenhornom, ki se je včeraj udeležil sestanka stalnega sveta NATO v Parizu. Vče-rajšnjo Adenauerjevo izjavo, da je njegova vlada pripravljena na ((opravičene žrtve in na dajanje pravičnih jamstev« za dosego nemškega zedinjenja, propagirajo danes v vladnih krogih kot «znak popuščanja«. Znak popuščanja naj bi bil tudi včerajšnji komentar moskovskega radia, da je Sovjetska zveza pripravljena poslušati in razpravljati o kakršnem koli predlogu zahodnih sil za rešitev berlinskega vprašanja. V Bonnu so mnenja, da bosta prva državnika, ki bosta razpravljala o štirih odgovorih Moskvi — Mikojan in Fo- »ter Dulles. Za Mikojanovo misijo v ZDA pa se trdi, da je zelo težavna, ker sedaj ni mogoče videti, kako bi prišlo sploh do sestanka na najvišji ravni, ko je vendar v tem pogledu atlantski pakt že povedal svoje mnenje. Blackovo posredovanje med Anglijo in Egiptom LONDON, 30. — Predsednik Svetovne banke Eugerie Black, ki se nekaj dni mudi v Londonu in bo jutri odpotoval v Kairo, bo skušal neuradno posredovati za poravnavo gospodarskih in diplomatskih odnosov med Anglijo in Egiptom; ti odnosi so prekinjeni od časa francosko-angleškega vojaškega posega v Suezu. Black se bo moral zlasti ukvarjati z nekimi vprašanji, ki jih ni bilo mogoče rešiti med angleško-egiptov-skimi razgovori, ki so se večkrat začeli v Rimu. Ce bi predsedniku Svetovne banke kako uspelo rešiti zadevo gospodarskih odnosov med državama, tedaj bi to gotovo pomenilo tudi začetek obnovitve diplomatskih odnosov. Black je imel v Londonu razgovore z zunanjim ministrom in drugimi pomembnimi osebnostmi. Se ta teden bo odpotovala v Kairo neka nemška delegacija, ki se bo pogajala o tehničnih in finančnih pogojih za nemško udeležbo pri gradnji Asuanskega jezu. bilizaciji bodo prišli v «o-brambno službo«, kar je nekakšna nova rezerva vojske. Sprejet je bil tudi načrt za agrarno reformo v Alžiriji, ki določa razlastitev in razkosanje veleposestev. General De Gaulle je danes priredil kosilo na čast sovjetskemu veleposlaniku Vinogra-dovu, kar je bilo zelo opazno. Presenečenje predstavlja tudi napredovanje generala Fau-ra, ki je bil januarja 1957 obsojen na 30 dni strogega zapora po odkritju zloglasnega »komplota polkovnikov«. Dinamitni atentat v Alžiru je povzročil smrt treh oseb. Dve drugi pa sta bili ranjeni. Medtem ko je zaradi prekinitve toka nastala v mestu tema, je nekdo zagnal bombo proti neki vojaški postojanki. Med vojaki ni bilo žrtev, pač pa so bili zadeti trije civilni muslimani, ki so pozneje umrli. Dopoldne pa je prišlo do eksplozije dveh bomb v sredi mesta Tiaret. Ena izmed teh bomb je bila položena v košaro v neki gostilni ter je ranila tri osebe. Druga bomba pa je malo minut zatem eksplodirala v bližini na cesti. Francoske vojaške oblasti sporočajo, da sta bila ubita sin in svak muslimanskega podpredsednika francoske nacionalne skupščine, v zasedi, ki so jo alžirski uporniki pripravili neki francoski avto-koloni. Ubita sta bila tudi dva vojaka. Glavni stan svobodne alžirske vojske v Kairu sporoča, da je bilo od 23. do 26. decembra sestreljenih 10 francoskih letal, 354 francoskih vojakov ubitih, uničena sta bila dva vlaka ter 17 vojaških vozil, 10 francoskih vojakov pa je dezertiralo ter se pridružilo vojski svobodne Alžirije. TUNIS, 30. — Predsednik Tunizije Burgiba je preosno-val svojo vlado! Med drugim je postal bivši veleposlanik v Parizu Masmoudi državni tajnik za informacije. Jedro federacije v francoski skupnosti BAMAKO (Francoski Sudan), 30. — Ministrski predsedniki Francoskega Sudana, Senegala in Dahomeya, treh od sedmih držav francoske Zahodne Afrike, ki so sprejele francosko ustavo, so na konferenci v Bamaku, ki se je danes zaključila, sklenili, da bodo njihove države prvo jedro federacije v okviru francoske skupnosti. Ministrski predsedniki teh treh ozemelj so povabili druge države francoske Zahodne Afrike, ki niso bile na konferenci v Bamaku u-radno udeležene, naj pristopijo k zvezi. «»------ Zdravstveno stanje jugosl. jedrskih strokovnjakov PARIZ, 30. — Jugoslovanski veleposlanik v Parizu Uvalič je obiskal danes jugoslovanske znanstvenike, ki so na zdravljenju v pariški bolnišnici Curie. Veleposlanik je sodelavcem inštituta «Boris Kidrič« v Vinči čestital novo leto in se razgovarjal s francoskimi in jugoslovanskimi zdravniki, ki zdravijo jugoslovanske znanstvenike. Njihovo zdravstveno stanje se popravlja, tako da se pričakuje, da se bo lahko zdravljenje nadaljevalo v Jugoslaviji. Jugoslovanski veleposlanik Uvalič je obiskal sinoči francosko zunanje ministrstvo, kjer se je v imenu jugoslovanske vlade zahvalil za skrb za jugoslovanske znanstvenike v pariški bolnišnici in izrazil željo jugoslovanske komisije za jedrsko energijo, da povabi vse Francoze, ki so piostovoljno dali svojo kri, na enomesečni počitek v Jugoslavijo. Jugoslovanski umetniki v BEOGRAD, 30. — V januarju bo prišlo do pomembnih turnej jugoslovanskih umetniških ansamblov ter posameznih umetnikov v Italiji Tako se namerava zagrebška Filharmonija udeležiti proslave v spomin Artura Toscaninija v Parmi, medtem ko se O-pera in balet iz Beograda pripravljata za vrsto gostovanj v gledališču »La Feni-ce» v Benetkah. Pod vodstvom dirigenta Oscarja Da-nona bodo Beograjčani 28. in 29. januarja ter 1. februar* ja izvajali v Benetkah Boro-dinovega »Princa Igorja«, Nadalje bo januarja meseca gostovala v milanski Scali prvakinja ljubljanske Opere Vilma Bukovčeva, ki bo pela naslovno vlogo v Smetanovi »Prodani nevesti«. Njen partner bo tenorist Di Stefano, dirigiral pa bo Lovro Matičič. Vreme včeraj: Najvišja temperatura 8,7, najniija 5,8, ob 17, uri 7,8, zračni tlak 1027,4, veter za-hodnik 7 km, vlaga 82 odst., nebo pooblačeno, morje skoraj mirno, temperatur« morja 10,6. Tržaški dnevnik Danes, SREDA, 31. decembra Silvester, Blažena Sonce vzide ob 7.46 in zatone ob 16.29. Dolžina dneva 8.43. Luna vzide ob 22.38 in zatone ob 10.36. Jutri, ČETRTEK, 1. januarja Novo leto Seja tržaškega občinskega sveta Odobritev dodatnega posojila za zidanje štirih novih šol Priziv misovcev in republikancev o štetju glasov na zadnjih volitvah bo proučila posebna komisija - Odobreni honorarji župana in odbornikov Sinoči je bila zadnja seja občinskega sveta v letošnjem letu. V začetku seje so svetovalci postavili odbornikom in županu mnogo zanimivih vprašanj, o čemer bomo poročali jutri. po vprašanjih so prišli na vrsto predlogi sklepov odbora. Najprej je župan dr. Franzil načel vprašanje priziva nekaterih misovskih volivcev proti netočnemu štetju glasov zadnjih volitev, kar naj bi po njihovem mnenju povzročilo, da so misovci dobili devet namesto deset svetovalcev. Na njihov račun naj bi republikanci dobili enega svetovalca več. E-nak priziv so vložili tudi nekateri republikanski volivci, ki pa trdijo, da so bili tudi oni oškodovani najmanj za toliko glasov, kolikor naj bi jim jih neupravičeno priznala volilna •■■•■■■■■■■•■■■■••■•■•■•••■■•■■••■•■••■■••••■••■••■••Ml Tramvajska služba danes zvečer in jutri Ravnateljstvo tramvajske službe Acegata sporoča, da bodo drevi skrčili redni tramvajski, trolejbusni in avtobusni promet in bodo uvedli izredno službo na progah «31» in «32». Proga «31» bo zajela naslednje ulice in trge: Sv. Ivan, Trg Goldoni, žaveljska mitnica, Trg Goldoni, Ul. Revoltella, Trg Goldoni, Sv. Ivan. Proga «32»: Skedenj, Trg Goldoni, Ul. San Giusto, Ul. Besenghi, Čampi Elisi, Sv. Andrej, Čampo Marzio, Trg Tommaseo, Korzo, Trg Goldoni, Skedenj. Vozovi na progah «31» in «32» si bodo sledili v presledkih po 10 minut do 2. ure, kasneje pa vsakih 15 minrt. Redna tramvajska služba pa bo imela naslednji vozni red (v prvem stolpcu so navedeni zadnji današnji odhodi, v drugem pa prvi jutrišnji odhodi). I iz Ul. Doda 21.30 7.13 z glavne postaje 21.29 7.31 3 od Sv. Ivana 20.11 7.11 s Čampo Marzio 20.35 7.35 5 s Trga Perugino 21.22 7.10 iz Rojana 21.28 7.30 6 od Sv. lavna 21.18 7.04 iz Barkovelj 21.42 7.23 8 iz Rojana 21.21 7.15 s Čampo Marzio 21.25 7.14 9 od Sv. Ivana 31.12 7.05 s Čamp: Elisi 21.39 7.37 10-s Trga Valmaura 21.24 7.00 iz Ul. S. Cario 21.44 7.19 II z Rocoia 21.34 7.07 z Borznega trga 21.39 7.12 15 s Trga S. Giov. 21.15 7.15 s Čampo Marzio 21.29 7.29 16 s Trga S. Giov. 21.22 7.07 s Čampi Elisi 21.37 7.22 17 iz San Cilino 21.34 7,30 iz Ul. S. Carlo 2'.34 7.11 18 iz Ul Cumano 21.30 7.34 iz Ul. S. Carlo 21.30 7.19 19 iz Ul. Flavia 21.17 7.09 7. glavne postaje 21.33 7.31 20 iz Milj 21.31 7.10 25 s Katinare 21.30 7.43 iz Ul. Carducci 21.IB 7.16 28 iz Kolon je 21.40 7.40 z L. Riborpo 21.19 7.20 29 z L. Giardino 21.14 6.55 iz Skednja 21.38 7.17 30 7. glavne postaje 21.45 7.30 s Trga Rosmini 21.30 7.15 komisija, kot to trdijo misovci. Zaradi precej zapletenega vprašanja ki bi zahtevalo od občinskega sveta dolgo razpravo, je župan predlagal, naj se sestavi posebna komisija občinskega sveta, ki bo najprej proučila oba priziva in nato pordcala o izsledkih občinskemu svetu. Predlog je bil soglasno sprejet in je bila takoj sestavljena komisija, v kateri so: odv. Wondrich (MSI), dr. Teiner (PSI), dr. Gasparo (KD) odv. Puecher (PS1DI), Tolloy (TU), odv. Morpurgo (PLI). Borghese (FN), odv, Agneletto (SDZ), odv. Dekleva (NSZ) in prol. Cumbat (PRI). Zatem je odbornik Rocco predložil sklep o honorarjih župana, podžupana in odbornikov. Odbornik Rocco je poročal, da je bil leta 1956 sprejet sklep, na osnovi katerega je bilo županu nakazanih 200 tisoč lir mesečno, podžupanu 140.000 lir mesečno, odbornikom po 60.000 lir mesečno. Dejal pa je, da kljub temu da je bil Trst priznan za mesto, kjer so življenjski stroški visoki, kot v mestu, ki ima nad 800.000 prebivalcev in bi zato morali dobiti župan, podžupan in odborniki precej visok honorar, je občinski odbor, upoštevajoč finančne težave občine, sklenil predlagati, da se županu zniža honorar od 200 tisoč na 160 tisoč lir mesečno, podžupanu od 140.000 na 107.00 lir mesečno, odbornikom pa se honorar zviša od 60.000 na 64.000 lir mesečno. Pri tem pa je treba upoštevati, je dejal odbornik Rocco, da odborniki od sedaj naprej ne bodo dobivali nobenega honorarja za seje posameznih občinskih komisij. Sklep je bil soglasno sprejet. Hkrati pa je odbornik sporočil, da bo občinski odbor vztrajal pri nadzornih oblasteh naj odobrijo tudi hcgio-rar za občinske svetovalce, ki naj bi ga prejeli za prisotnost na vsaki seji. V prejšnjem občinskem svetu so svetovalci dobili izplačanih okrog 1300 lir za vsako sejo, na kateri so bili prisotni. Sedaj pa prefektura noče priznati tega honorarja. V resnici je treba priznati, da je ta honorar zelo skromna nagrada za svetovalce, ki ne samo da zgubijo na sejah najmanj po tri ure, ampak se morajo vseskozi zanimati za najrazličnejša vprašanja, ki jih potem predložijo in obravnavajo v občinskem svetu. Občinski svet je tudi soglasno potrdil 80.000 lir stalnega mesečnega honorarja predsedniku upravne komisije Acegata in honorar 1500 članom upravne komisije Acegata za vsako sejo komisije. Odbornik za šolstvo prof. Gridelli pa je predložil v odobritev sklep za najem 145 milijonov lir posojila pri Tržaški posojilnici in hranilnici za zidanje novih šol. Občina je za zidanje štirih novih šol že najela 305 milijonov lir posojila. Sklep je bil soglasno sprejet. Nato je občinski svet sprejel še sklep za nakazilo 9 milijonov lir šolskemu patronatu. Končno je občinski svet sprejel še veliko število sklepov za številna javna dela v skupni vrednosti okrog 100 milijonov lir. Podaljšano dovoljenje za uporabo flipperjev Včeraj dopoldne so bili pri vladnem generalnem komisar- , ju zastopniki združenja last-' nikov flipperjev in drugih i-gralnih naprav, toda vladni komisar jim je sporočil, da ni dobil nobenega sporočila o kakšnem podaljšanju prepovedi flipperjev v javnih lokalih. Sinoči pa je agencija Ansa sporočila, da so pristojne oblasti podaljšale rok prepovedi za dva meseca. Pripominjajo pa, da potem ne bo več nobenega podaljšanja dovoljenj Prihodnjega 28. februarja bo tore.i zapadlo vsako dovoljenje za flipperje v javnih lokalih. Urnik trgovin ob praznikih 31. decembra: vse trgovine lahko ostanejo odprte do 20.30; trgovine jestvin in mesnice pa se lahko odprejo popoldne tudi uro prej. 1. januarja: vse trgovine bodo zaprte razen cvetličarn (odprte od 8. do 13.) in slaščičarn (od 8. do 21.30). 6. januarja: vse trgovine bodo zaprte razen pekarn in mlekarn (odprte od 7. do 12.), cvetličarn (od 8. do 13.) slaščičarn (od 8. do 21.30) ter brivcev, frizerjev in fotografov (odprto od 8. do 13.). Javni lokali pa bodo odprti vso noč med 31. decembrom in 1. januarjem, 1. in 2. januarjem ter 5. in 6. januarjem. 1., 2. IN 3. JANUARJA Zaprti uradi Jen. konzulata FLRJ Uradi generalnega konzulata FLR Jugoslavije v Trstu ne bodo poslovali dne 1., 2. in 3. januarja 1959 zaradi novoletnih praznikov. V sredo 31. decembra 1958 se bodo izredno izdajali vizumi, ki so bili predhodno zaprošeni. Dedek Mraz obdaroval 100 otrok vojnih invalidov Pred obdaritvijo je bil kratek program, v katerem so nastopili najmlajši člani PD «L Cankar» Dedek Mraz je včeraj obdaroval 100 otrok vojnih invalidov in vojnih sirot. Simpatična obdaritev je bila v prostorih zveze vojnih invalidov, in so se je poleg otrok udeležili tudi starši in sorodniki, tako da je bila dvorana polna. Pred obdaritvijo je bil kratek program, v katerem so nastopali najmlajši člani PD «Ivan Cankar«. Najprej je mala Anica Mikulus zapela «Večer na Robleku«, potem je Tatjana šiškovič recitirala Kettejevega »Metuljčka«, sledil je prizorček »Zgodba o razvajenem Vančku«, v katerem sta nastopili Vida Benčina in Miranda Bratoševič, potem je bila še recitacija »Cicibanček moj dobri znan-ček«, ki jo je recitirala Tatjana šiškovič, program pa je zaključil Boris Mikulus, ki je na harmoniko zaigral «Venček narodnih«. Omeniti moramo tudi, da je nastopila tudi mala Marija Fabjan, hčerka vojnega invalida, ki je recitirala pesmico. Vsi so seveda najbolj čakali Dedka Mraza, ki je prišel oblečen v rdečo suknjo in krzneno kapo, izpod katere so gledali dolgi beli lasje, med- tem ko mu je brada segala do prsi. Vse otroke je obdaroval s paketi, v katerih so bile poleg oblačil in obutve tudi knjige, igrače in slaščice. Obdaritev je lepo potekala in jo bodo predvsem otroci ohranili v lepem spominu. Dodelitev javnih del Pri direkciji za javna dela vladnega generalnega komisariata so bile 23. decembra zasebne dražbe, na katerih so dodelili naslednja javna dela: Gradnjo osnovne šole in javne kopalnice v Zgoniku za 24.485.130 lir. Gradnja šo-le-zavoda za bolničarke in stanovanjskih prostorov za redovnice pri splošni bolnišnici v vrednosti 106,6 milijona lir. Ureditev kanalizacije in dela ceste Sv. Barbara - Griža v miljski občini za 3,1 milijona lir. Gradnja poslopja za skladišče in delavnico v begunskem taborišču na Opčinah za 3,4 milijona lir. Obnovo dela zunanjega pomola na pomolu 0 v starem pristanišču za 4,6. milijona lir. Montiranje polken v kovini na državnih poslopjih za 3,5 milijona lir. Skupščina delavcev Sv. Justa Ladje za Indonezijo bodo gradili drugje? Gre za naročilo, ki znaša 1,7 milijarde lir in ki bi zagotovilo 300 delavcem 2 leti dela ■ TELEVIZIJA 14.00 Šolski tečaj; 17.00 Spored za otroke; 18.15 Haensel in Gre-tel: 20.30 Poročila; 21.00 Canzo-. nissima: 22.00 Kronika -preteklega leta; 22.45-0.30 Plesna- glasba. RTV JUGOSLAVIJA Kanal 6 ali E 17.00 Novoletni program za otroke (Beograd); 17.40 Novoletni program za otroke (Zagreb); 20.00 do 24.00 Novoletni program (Zagreb, Ljubljana, Beograd). ift iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Ganljiv prizor v tržaškem pristanišču Preživeli brodolomec ladje »Triestino se ie včeraj vrnil z jug, ladjo „La$tovo** Ladja je pripeljala tudi trupli utopljenih mornarjev, ki so ju pokopali popoldne Kap. Kriletič je dejal, da je vest o nesreči globoko presunila vse pomorščake obeh utopljenih mornarjev so nato odpeljali v mrtvašnico glavne bolnišnice kjer so ju položili na mrtvaški oder. O-koli so se zbrali sorodniki, ki so tam ostali vse do pogreba, ki je bil ob 15.15. Pred mrtvašnico se je zbrala velika množica ljudi, med katerimi so bili predvsem pomorščaki in znanci ter prijatelji obeh ponesrečenih mornarjev. Bilo je tudi mnogo vencev, in v pogrebnem sprevodu so nosili tudi vence, ki so spremljali krsti iz Šibenika. Omenimo naj tudi, da sta se pogreba u-deležila tudi neki častnik in podčastnik z «Lastova», in sicer v imenu vse posadke jugoslovanske ladje. S tem se je končalo. Vsaj za Polettija, ki je spet v krogu svoje družine, in za Furlana ter Beraneka, katerih svojci se tolažijo s tem, da imajo posmrtne ostanke svojih dragih in da vedo kje je njun grob, na katerega bodo polagali cvetje. V srcih ostalih pa vlada še vedno mučna negotovost, kajti čeprav so morda že prepričani, da svojih dragih ne bodo več videli, niso izgubili upanja, da bo morda nenadorha prišla vest o njihovi rešitvi. To jim iz vsega srca želimo! Mornarji z jugoslovanske ladje oLastovo* so dvignili krsto z Beranekovimi posmrtnimi ostanki, da jo prenesejo na jurgon, ki je čakal na pomolu Jugoslovanska ladja «Lasto-vo», ki vozi na redni progi Trst—Pirej, je včeraj zjutraj pripeljala iz Šibenika trupli utopljenih mornarjev «Triesti-no» Massima Furlana in Bruna Beraneka ter edinega vsaj doslej — preživelega člana posadke Antonia Polettija. Bila je še tema, ko se je na ............................................. iiihmiiiiiii Jutri se zniža cena bencina ki bo stal 128 lir liter Rok za plačilo prometne takse zapade 10. januarja Kakor poročajo iz Rima, bo uradni list te dni objavil u-kj-ep medministrskega odbora o znižanju cene bencina, ki bp stopil v veljavo 1. januarja. Navaden bencin z 79 ok-tani bo po 128 lir liter, super s 87 oktani pa po 138 lir liter. S tem bo cena bencina spet kot je bila pred sueško krizo. Vlada je sicer hotela obdržati višjo ceno, češ da bi uporabila denar za izboljšanje cestnega omrežja, a je morala kloniti spričo večine nasprotnih glasov v parlamentu. Lastniki avtomobilov in drugih motornih vozil so z veseljem sprejeli vest o znižanju cene bencina. Marsikdo bo počakal do zadnje kaplje v rezervoarju, da si bo 1. januarja kupil bencin bolj poceni. Razlika v ceni sicer ni velika, vendar se pozna ob koncu meseca! posčbno če kdo prevozi precej kilometrov. Kljub sedanjemu znižanju pa je cena bencina v Italiji ena izmed najvišjih na svetu, ker država pobere dober del raznih dajatev na bencin. Lastniki motornih vozil pa imajo z novim letom nove skrbi in dajatve na grbi, ker je treba plačati prometno takso, nato pa še podaljšati veljavnost šoferskih knjižic. Kot običajno, zapade rok za plačilo prometne takse 10. januarja, oziroma 10. v naslednjem mesecu po zadnjem plačanem roku. Zasebni avtomobili bodo lahko krožili z značko o plačilu letošnje prometne takse do 10. januarja, tovorniki do 15. januarja, motorna kolesa do 25. januarja, motorji pa do 10. februarja. Tiskovni urad Tržaškega avtomobilskega kluba sporoča, da bo od 3. do 15. januarja urad za pobiranje prometne takse deloval v prostorih tr- žaškega velesejma v Drevoredu Ippodromo 18. Uradi bodo odprti od 8. do 12.30 in od 16.30 do 17.30 vsak delavnik, razen sobote, ko bodo odprti le od 9. ure do 12. ure. Posebni uradi za plačilo prometne takse izključno za člane avtomobilskega kluba bodo odprti v novem sedežu v Ulici Coroneo 31. Poleg tega pa bodo lahko člani kluba in drugi avtomobilisti opravili svojo dolžnost tudi po naročilu. Zadevni uradi bodo v Ul. Coroneo 31 in na Trgu Duca degli Abruzzi št. 1. Lastniki avtomobilov bodo morali v tem primeru doplačati 200 lir za avtomobil in 100 lir za motor, pa jim ne bo treba čakati v vrsti za plačilo takse. Uradi za plačilo prometne takse bodo torej v prostorih tržaškega velesejma, na sedežu Tržaškega avtomobilskega 'kluba v Ulici Coroneo 31 ter na Trgu Duca degli Abruzzi št. 1. Kdor bo plačal takso za vse leto, bo imel 5 odstotkov popusta. m Antonio poletti (drugi od leve proti desni) ob prihodu v Trst. Na desni poveljnik parnika »Lastovo» Baldo Kriletič pomolu «5c» v starem'pristanišču zbrala skupina ljudi, med katerimi so bili sorodniki žrtev z ladje «Triestino», brodar, pristaniški delavci, predstavniki pristaniškega poveljstva in novinarji ter fotoreporterji. «Lastovo» je zaplul v pristanišče točno po voznem redu, vendar je moral počakati, da se je ob pomol najprej navezala jugoslovanska tovorna ladja »Sava«. Ob 7.15 pa je pristal tudi parnik «Lastovo» in že od daleč se je videlo, da sta tako jugoslovanska kot i-talijanska zastava dvignjeni na poi droga v znak žalovanja. Antonio Poletti je bil na palubi in je mirno čakal, kdaj bodo končane formalnosti, ki so običajne za vsako ladjo ob prihodu v tuje pristanišče. Medtem so že odprli stranska vrata v medkrovje in tu je bilo videti krsti, pred katerima sta stala dva jugoslovanska mornarja na častni straži. Formalnosti so bile medtem opravljene in po ladijskem mostičku je stopil Poletti na kopno. Takoj so ga obstopili brodar in sorodniki in brez besed so se objeli in poljubili. Nihče ni vprašal, kako je bilo. Samo brodar je rešenca prosil, naj gre z njimi, da bo vsem povedal kako se je nesreča zgodila, kakšni so bili zadnji trenutki posadke in če je še kaj upanja, da bi koga našli. Na pomolu so ostali samo še pristaniški delavci in novinarji, ki so čakali, kdaj bodo prenesli krsti. Stopili so na ladjo in prosil, poveljnika kapitana Balda KrileDca, da pove nekaj svojih osebnih vtisov. »Predvsem moram reči,« je dejal kapitan Kriletič, »da je vest o nesreč,, ki je zadela „Triestino”, globoko presunila vse pomorščake, i.adar se zgodi taka nesreča se čutimo vsi mornarji združeni in enotni in storimo vse, da rešimo, kar se rešiti da. Mi, ki smo na morju, nikoli ne vemo, kakšni u-sodi gremo naproti, in zato je naš prvi zakon, da pomagamo svojemu bližnjemu v nesreči. Zato so naše oblasti tudi storile vse zu rešitev še kakšnega brodolomca, a žal so bili doslej vsi napori zaman. Tudi upanja ni dosti več, kajti čeprav je morje, kjer se je „Triestino” potopil, polno skalnatih grebenov, otočkov in o-tokov, so bili že vsi preiskani, a kot rečeno, brez uspeha. Kljub temu pa ni še rečena zadnja beseda... Krsti smo vkrcali v Šibeniku. Od mrtvašnice fjo ladje se je razvil pogrebni sprevod, v katerem so bili poleg pomor- ščakov tudi predstavniki mestnega občinskega odbora, pristaniškega poveljstva, delavskega sveta pomorščakov in seveda italijanski konzul iz Zagreba. Žalne koračnice je igrala vojaška godba in posadka je bila postrojena v častno četo. udi med prevozom je bila ob krstah vedno častna straža, posebno pa še v Zadru in na Reki, kjer se je „Lastovo” ustavil. V obeh mestih so tamkajšnji pomorščaki počastili spomin obeh u-topljenih mornarjev... Poletti, to je pravi junak! Neverjetno je, da je toliko vzdržal, saj sami veste, kako je, če je človek samo dve uri v vodi. On pa ure in ure, skoraj nag, lačen in v decembru! Imel je neverjetno srečo in lahko se reče, da se je drugič rodil! Tudi inteligenten je, saj je takoj razumel, da bi na skalnatem grebenu s svetilnikom zanj ne bilo rešitve, in je plaval dalje čeprav je medtem tudi izgubil rešilni pas. Ko so ga rešili ribiči, je bil sicer še pri moči, a že precej zdelan. V čolnu so ga drgnili z „rakijo”, ga zavili v odejo in kasneje so ga odpeljali v šibeniško bolnišnico, kjer so mu nudili pomoč najboljši zdravniki... Glede Polettijevega mnenja, da je ladja morda zadela ob mino, mislim, da to ne drži, in sicer iz preprostega razloga, ker je bil „Triesiino” zgrajen iz lesa in bi se ladja v tem primeru raztreščila na drobne trske. On pa je bil v med-krovju in je še utegnil priti na palubo, kar po mojem pomeni, da tu ne more biti govora o mini... Vsekakor pa moram reči, da je res pravi junak, a mi je žal za ostale,« je zaključil kapitan Kriletič. Ob 10.20 sta na pomol privozila dva furgona. Mornarji »Lastova« so dvignili krsti in medtem ko je ostala posadka stala «mirno», so krsti odnesli do furgonov in nanje položili vence jugoslovanske trgovinske mornarice, šibeniškega delavskega sveta in mestne.občine Šibenik. No sta furgona odpeljala, je sirena »Lastova« zatulila v zadnji pozdrav. Pre-tresujoč žvižg in pogled na o-be krsti je izvabil marsikakšnemu pomorščaku in pristaniškemu delavcu, ki so bili takrat zbrani na pomolu, solze v oči. Tudi Poletti je še enkrat prišel na ladjo in se v hrvaščini zahvalil častnikom in mornarjem za gostoljubje in pozornost, ki so mu jo izkazali med potovanjem. Krsti a posmrtnimi ostanki Včeraj popoldne je bila skupščina delavcev ladjedelnice Sv. Justa, katero je sklicala FIGM zaradi vesti, da namerava lastnik oddati naročilo za gradnjo štirih ladij za Indonezijo. Na skupščini je poročal tajnik FIOM Semilli ki je obrazložil stališče sindikalne organizacije in dejal, da so vladni organi pokazali kaj malo zanimanja za usodo te ladjedelnice in da niso nič naredili da bi ladjedelnica o-hranila delo in s tem tudi zaposlitev in zaslužek za delavce. Potrebna je enotna in odločnejša borba obeh sindikalnih organizacij, do česar do sedaj ni prišlo zaradi znanega stališča druge sindikalne organizacije, ki se za stvar ni hotela odločneje zavzeti. Gre pa za zelo važno vprašanje, saj bi oddaja teh naročil pomenila izgubo dela za Trst, ki je že tako v kaj malo rožnatem položaju. Prisotni delavci so odobrili stališče sindikalne organizacije in so sklenili, da bodo obširneje razpravljali tudi z drugimi delavci, da okrepe enotno protestno gibanje. Gre za važno vprašanje, saj se čujejo vesti, da je že prišlo do pogajanj za predajo teh naročil neki ladjedelnici ob Ti-renskem morju, kar bi pomenilo, da bi tržaško gospodarstvo izgubilo pomembno naročilo. Računajo namreč, da znaša vrednost tega naročila 1 milijardo 700 milijonov lir, kar je dokaj visoka vsota, saj je bilo naročilo podpisano v dokaj u-godnem razdobju za ladjedei-niško industrijo. S tem naročilom bi ladjedelnica zaposlovala okoli 300 delavcev dve leti. Ta izguba bi bila še toliko občutnejša, ker se tudi v nekaterih drugih manjših ladjedelnicah zbirajo grozPči oblaki zlasti za one delavce, ki so zaposleni s terminskimi pogodbami. Tako postaja dvomljivo, koliko časa bodo vsi ti delavci zaposleni v Tržaškem arzenalu kakor hitro bodo končali dela na ladji «Aurelia». Prav tako obstaja določena nevarnost za ladjedelnico «Felsze-gy», ki je sedaj sicer dobro zaposlena, toda dokončuje eno velijso ladjo in so naročniki menda že stornirali naročila za gradnjo nadaljnjih večjih ladij. Škedenjc si je zlomil stegnenico Že pred 15 dnevi je 67-letni Ivan Mahnič iz Skedenjske u-lice št. 109 nerodno padel v svojem stanovanju in čeprav je čutil precejšnje bolečine v desni nogi, je menil, da zadeva ne bo nevarna in da bo lahko ozdravel brez zdravniške pomoči. Toda bolečine niso izginile in so se celo poostrile. Tako se je Mahnič končno le odločil, da se odpelje z rešilnim avtom bolniške blagajne v bolnišnico, kjer so bili zdravniki mnenja, da ima •iiiiHtiiiifiiiiiiMiiimiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiMiaiiiinlltliliiiiiiiiiiiiiniHiiiiinmiiiiiiiiiiimiiiiii Izpred kazenskega sodišča Tožbarjenje med indipendentisti se morda konča s poravnavo spora Za krajo posode za rože obsojen na mesec dni zapora - Za moža je to že 69- obsodita Obe indipendistični struji sta še vedno sprti in ker ne gre drugače, se med seboj tožari-ta. Tako se je Carlo Tolloy čutil užaljenega zaradi nekaterih člankov, ki so bili objavljeni v listu «Trieste Sera« a-prila, maja in junija letos in je tožil odgovornega urednika Valerija Borgheseja in tudi pisca enega izmed člankov I-vana Križmančiča iz Androne S. Fortunato. Včeraj bi moral biti proces, a sodišče ga je odložilo za nedoločen čas, še posebno, ker je možno da bo prišlo do poravnave spora, Preds, Fabrio, tož. Brenči, zapisn. Rachelli, odv. zas. stranke Pangrazi, obramba odv. Kezich in Stradella. 63-letni Vittorio Ulissi brez stalnega bivališča je tako navajen procesov, da se v sodni dvorani počuti bolje kot.,, doma. Sicer je njegov dom povsod in nikjer, ker mora spati pod milim nebom ali pa v kaki veži. Pozimi je teže najti streho, in tako je ponoči med 12. in 13. decembrom letos med hojo po pasaži Tergesteo opazil vazo rož. To je spravil pod raztrgan plašč in je odšel pre. pričan, da bo cvetlice prodal in si zaslužil toliko da si bo plačal nočnino v kakem ljudskem prenočišču. Toda v njegovo smolo ga je neki nočni čuvaj zasačil in tako je moral Ulissi v zapor. Pred sodniki, kjer se je moral zagovarjati zaradi tatvine 150 lir vredne cvetlične posode in pijanosti, je povedal, da je sicer pod policijskim nadzorstvom in da ne bi smel ponoči na cesto, a drugega izhoda nima, ker so ga odslovili iz ljudskega prenočišča. Sicer ni mož niti trenil z o-česom, ko so ga sodniki obsodili na mesec dni zapora in na 3000 lir, ker je pač vajen obsodb: včerajšnja je namreč 69. Obtožbe pijanosti pa je bil mož oproščen zaradi pomanjkanja dokazov, Preds. Fabrio, tož. Brenči, zapisn. Rachelli, obramba odv, Romano. — «»----- Padel je z voza Ker se je nepričakovano nagnil voz, s katerim je peljal seno, je 40-letni Franc Kralj iz Trebč št. 36 padel na tla in se močno udaril v nogo. Kmalu po nezgodi, ki se mu je pripetila blizu doma, se je z zasebnim avtom odpeljal v bolnišnico, kjer je tudi ostal. Ugotovili so mu zlom stegnenice, za kar bo potreboval najmanj 40 dni zdravljenja. Za sedaj so ga pridržali na ortopedskem oddelku. verjetno zlomljeno stegnenico desne noge. Zato so ga sprejeli na ortopedskem oddelku in sicer s prognozo o-krevanja v 3 mesecih. Nezgoda mesarja Med rezanjem mesa z ostrim nožem v mesnici Radian v Gornjem Kjadinu si je 15-let-ni Italo Brun iz Kjadina, ki je stregel odjemalcem, zasadil nehote ostro rezilo v dlan leve roke. Precej globoka rana z verjetnimi mišičnimi poškodbami ga je prisilila, da se je odpravil v bolnišnico, kjer so ga s prognozo okrevanja v 14 dneh sprejeli na II. kirurškem oddelku. Kvintet Avsenik na Novo leto v Lokvi Kvintet Avsenik bo 1. januarja gostoval v Lokvi, kjer priredi ob 16. uri koncert. Na njem bodo sodelovali Franc Koren, Danica Filipčičeva in Jana Osojnikova. Po koncertu sledi ples, na katerem bo igral kvintet Avsenik. C RADIO SREDA, 31. decembra 1358 RADIO TRST A 7.00 Jutranja glasba; 11.30 Brez-obvezno, drobiž od vsepovsod in... Predavanje: «Kratek sprehod po našem koledarju«; 12.10 Za vsakogar nekaj; 12.45 V svetu kulture; 12.55 Orkester Roger Roger; 13.30 Lahke melodije; 17.30 Plesna čajanka; 18.00 Radijska univerza: Gustavo Colonnetti: Po- menki o avtomatizaciji: (7) »Avtomatizacija in stališče delodajalcev«; 18.10 Soštakovič: Simfonija Sc. 6, op. 53; 18.40 Vokalni kvartet »Večernica«; 19.00 Zdravstvena oddaja; 19.20 Pestra glasba; 20.00 Šport; 20.30 Slovenske instrumentalne zasedbe; 21.00 «Lum-paclj vagabund«, farsa s petjem. Napisal Johann Nestroy, prevedel Frane Milčinski. Igrajo člani Slovenskega narodnega gledališča v Trstu, vodi Modest Sancin; nato Glasbena fantazija; 23.00 Ansambel Hot Club de France; 23.30 Plesna glasba; 24.00 Novoletno voščilo nato Silvestrov ples. RADIO TRST 12.10 Tretja stran; 16.30 Mladi julijski koncertisti; 17.30 Viozzi; »Allamistaikeo«, opera v 1 dej.; 18.20 «Tržaški jazz band«; 21.30 »Blesk in konec asumarske republike«, radijska igra. II. PROGRAM 9.30 Orkester Conte; 13.00 Pojeta Gino Latilla in Carla Boni; 16.00 Tretja stran: 21.00 Canzo-nissima; 24.00 Novoletna oddaja. HADIP KOPER Poročila v slov.: /.30, 13.30, 15.00. Poročila v Italijanščini: 12.30, 17.15 19.15. 22.30 5 00-6.15 in 7.00-7.15 Prenos RL; 7.15 Glasba za dobro jutro; 8.00-12.05 Prenos RL; 12.05 Opoldanski cocktail; 12.50 Operne arije; 13.45 Od melodije do melodije; 14.30 Okno v svet; 14.45 Filmska glasba; 15.20 Poskočne polke bodo igrali Slovenski kvintet, ansambel «Zlatorog», kvintet Avsenik, Tržiški kvintet, Veseli planšarji, Vaški trio in Kmečka godba; 15.40-17.00 Prenos RL; 17.00 Ritmi in popevke; 17.30 Jugoslovanski plesi; 19.30-22.15 Prenos RL; 22.15 Flesma glasba; 23.00-23.58 Prenos RL; 23.58 Čestitke Radia Koper (dvojezične); 24.00 Govor maršala Tita; 00.10-04.00 Prenos TRV. SLOVENIJA 327.1 in, 282,1 M, 212,4 ID Poročila: 5.00 6.00, 7.00. 8,00 10.00, 13.00. 15,00. 17,00, 19.30, 22 00 22.55. 8.05 Glasbeni album; 9.00 Jezikovni pogovori; 9.15 Filmske melodije; 9.40 7 minut za novo pesmico — C. Pregelj: Polževa snubitev; 9.47 «KotiCek za mlade ljubitelje glasbe«; 10.10 Igra kvartet Milana Stanteta, pojeta Dragiša Ognjanovič in Milka Eftimova; 10.30 Od popevke do popevke; 11.00 S poletnega tekmovanja naših amaterskih orkestrov v Ohridu; 11.20 Poje zbor primorskih akademikov «Vlnko Vodopivec«; 1135 Oddaja za šolarje — Marijan Marinc: Srečno novo leto; 12 05 Igra trio Dorka Skoberneta; 12.15 Kmetijski nasveti; 12.25 Poje sopranistka Maria Meneghlni-Callas; 13.30 Kvintet Niko Štritof; 13.45 Melodije Roberta Stol-za; 14.05 Oddaja za šolarje: Zima, zima bela..; 14.35 Glasbena medigra; 14.40 Bruno Bjelinskl: Serenada za trobento, klavir, godala in tolkala; 15.30 »Veselo slovo In veselo svidenje«; 17.30 Novoletne čestitke: 17.00 Kulturna kronika; 18.15 Vsakomur nekaj iz arhiva domačih napevov; 18.45 Razgovori o mednarodnih vprašanjih; 20.00 Veselo silvestrovanje; 22.15 Cocktail za konec leta; 24 00-4.30 Zaplešimo v 1959! IIIIIIUIIIIIIimMllllllllllltlllllllMHIIHIIIIHIIIIItllimillllllllllHIHIIItlllllllilliiiiiiitiiiiitiiiiilllll OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 30. decembra t. 1, se je v Trstu rodilo 12 otrok, umrlo je 7 oseb, porok pa je bilo 8. POROČILI SO SE; zidar Gior-g.o Finessi in gospodinja Silvana Carli, tesar Francesco Scarcellt in delavka Ada Zanovello, prodajalec Pietro Lenoei In gospodinja Gabrlella Contursi, mehanik Enzo Colom in gospodinja Flora Marši, univ. študent Giovanni Reitano in uradnica Annamaria Fabbro, mehanik FToriano Tomasi in uradnica Annamaria Far-tok, doktor kemije Ennio Calliga. ris in učiteljica Carmen Stella, uradnik Giorgio H!avaty in bolničarka Maria Tonon. UMRLI SO: 87-lctna Mairia Bor-toluzzi, 56.!etna Olga Milič por. Pelan, 77-t«tn| Vittorio Covaclch, 6*|*lflall*iaillMta,iaa>a>aaallllll>ltaiav SC Mona Lisa smeje Doslej je bilo že mnogo ugibanja, kaj pravzaprav pomeni nasmeh obrazu «Mone Lise Gioconde«, slovite podobe Leonarda da Vincija. Razlage so kaj raznovrstne. Neki ameriški zdravnik, ki je baje več let proučeval to vprašanje, je pred kratkim obrazložil svojo inačico: «Celo laik, ki pazljiveje pogleda sliko, takoj spozna, da se Mona Lisa smeje iz preprostega, prav nič skrivnostnega razloga. To je obraz ženske, ki se tiho smehlja ob spoznanju, da bo kmalu postala mati». njenih industrijskih tekmecev vedno bolj nevarna ih ko povzroča Ameriki že njena sedanja omejena produkcija toliko skrb,? Obedve zadnji veliki gospodarska krizi so industrijske države premagale s pomočjo obeh svetovnih vojn, ki so brez ostanka požrle ne samo vso 'nadprodukcijo, temveč tudi sploh vse blago. Marsikdo si domišlja, da bi se tudi današnja kriza dala ozdraviti z novo vojno, kar pa postaja vsak dan bolj problematično iz vsem znanih razlogov. Brez vojne pa ne bodo premagali gospodarske krize ne Eisenhower, ne njegovi demokratični kritiki. Edini izhod iz te zagate je nov gospodarski sistem brez nadprodukcije, kakor ga imajo že na Vzhodu. Poglejmo še kaj o tem problemu piše londonski «The Times«, ki je najbolj merodajno glasilo angleških konservativcev. V tozadevnem članku z dne 9. XII. 1958 piše omenjeni dnevnik, da je za «svobodni» svet najbolj važno vprašanje v tem, da se posreči usmeriti znaten tok privatnih investicij v gospodarsko zaostale dežele, ker se bo borba med komunizmom in «svobodnim» svetom odločila prej v gospodarski premoči kot na bojnem polju, ter da je blagostanje industrijskega Zapada odvisno od neprestanega naraščanja konsumnega blaga in kapitala, torej od možnosti, da se najdejo vedno nova tržišča za njih razpečavanje oziroma nalaganje. «The Times« misli torej — kar je popolnoma pravilno — da se bo borba med Vzhodom in Zapadom odločila na gospodarskem področju in kako naj kapitalistični Zapad upa na zmago v tej borbi, ko so mu po lastnem priznanju potrebna vedno nova tržišča, t.j. vedno večji «živ-Ijenski prostor« za izvažanje svoje ((nadprodukcije«? ((Življenjski prostor« pa se je že nehal širiti in se nasprotno temu, vedno bolj zožuje, ker so se nekdanje poljedelske države začele z neverjetno naglico industrializirati. Nekdanja poljedeljska Rusija, n. pr., se je v 40 letih spremenila če že ne v prvo, pa prav gotovo v drugo industrijsko državo na svetu, njej sledijo Jugoslavija, Kitajska, Indija in druge poljedelske države. Medtem ko proizvodnja SZ neprestano napreduje, ima Amerika svojo krizo ali, po njihovem, recesijo, t.j. nazadovanje. Kakšna tekma pa je to, ko gre en tekmec naprej, drugi pa nazaj? Amerika sicer upa, da se bo to razmerje spremenilo njej v korist', toda kako, ko je vendar iz zgornjih izvajanj jasno razvidno, da je to nemogoče in ko ni težko razumeti, da individualno gospodarstvo, ki je podobno ladji brez kapitana, nikakor ne more tek- movati z dTŽavno centraliziranim gospodarstvom, katero dirigira centrala v interesu vse države, medtem ko gleda privatni podjetnik le na svoj dobiček, čeprav je ta v nasprotju z interes: skupnosti. Centralizirano gospodarstvo pa ne smemo zamenjati- z gospodarsko diktaturo, ki onemogoča vsakršno koristno pobudo od spodaj. Jugoslavija je rešila to zelo važno vprašanje na najboljši način z avtonomnimi produktivnimi kolektivi. Iz vsega zgoraj navedenega bi se dala izvleči morda dva važna zaključka, in sicer prvič, da nam bo verjetno prihranjena tretja svetovna vojna in drugič, da bo v gospodarskem tekmovanju napredni Vzhod premagal nazadnjaški Zapad, če ne bo zdrvel ponovno v dogmatizem in se izkopal iz birokratizma. DRAGO GODINA ■N", mu.; r--\ rt' Nekaj o socialističnem gibanju na Primorskem (Iz neobjavljenih spominov Ivana Regenta) Gina Lollobrigida, ki je bila v Španiji, kjer je sodelovala v filmu ((Salomon in kraljica iz Sabe«, se je vrnila v Rim; na letališču sta jo sprejela mož in sin Milko 3. V tej vroči, ognjeni atmosferi narodnega sovraštva, ki je kot mora pritiskalo na možgane, da niso mogli pametno misliti, so se začeli oglašati sedemdesetih in osemdesetih letih 19. stoletja tudi v Trstu prvi, bojazljivi in neodločni glasovi delavskega in socialističnega gibanja. V tistih časih je bil socializem še zelo malo poznan. In tudi tisti redki posamezniki, ki so mislili, da ga poznajo, so imeli o njem fantastične, utopistične predstave. Tako i-menovani dobromisleči niso hoteli imeti z njim nobenega opravka: socializem se jim je zdel sila nevaren. Se v mojih mladih letih je bilo mnogo takih, ki so se prekrižali, če so le slišali besedo socializem. Delavci so menili, da je treba pustiti politiko gospodi iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii ČEPRAV SE O TEJ NEVARNOSTI ZADNJE ČASE MALO GOVORI... A tomisti atomske žarkepoznajo zato iščejo proti Najbolj prizadeti z atomskim izžarevanjem so bili doslej Japonci, nič čudnega torej, če je med njimi veliko strokovnjakov za to novo zdravniško vedo Ze dalj časa, vse od tedaj, ko so tudi Američani in Angleži opustili atomske poizkuse, da bi mogli s Sovjeti ((tekmovati« v naporih za mir, se o nevarnosti atomskega izžarevanja malo govori in piše. Toda atomski strokovnjaki se s tem še vedno ukvarjajo in ja, pač pa zato, ker se je dejavnost nekaterih atomistov pri opozarjanju na nevarnost se ni zmanjšala. Ko smo pred dnevi pisali o angleškem ato-mistu nemškega porekla Fuchsu, smo rekli, da on ni postal sovjetski vohun zaradi denar- V,'." Bodoči japonski cesar in njegova zaročenka Michiko Shoda igrata tenis kot atomist zgražal nad tem, do česa bi moglo na svetu priti, če bi samo ena plat, to se pravi le Zahod imel atomske bombe in bi Sovjetska zveza bila brez njih. On, ki je bil sam soudeležen pri razvoju atomistike na Zahodu, se je tako rekoč ustrašil svojih uspehov in zato ga je zapekla vest pred grozotami, katerih krivec bi bil tudi sam. In ob tej priložnosti smo rekli, da je veliko atomistov, ki jih mučijo podobne misli. Zato ni nič čudnega, da so vprav med temi strokovnjaki številni oni, ki človeštvo opozarjajo pred radioaktivnostjo. Francoski visoki komisar za atomsko energijo, ki je prav gotovo eden najbolj poznanih francoskih atomistov, je pred kratkim v zvezi s tem rekel: «Od dne, ko so se na Zahodu in Vzhodu začeli poizkusi vodikove bombe, se radioaktivnost v zraku niti ni tako povečala, toda če se atomski poizkusi nadaljujejo in postanejo še bolj številni, je razumljivo, da sedanje stanje ne more ostati nespremenjeno.« Z drugimi besedami je francoski atomist povedal, da nas kaj kmalu lahko preseneti radioaktivna nevarnost, brž ko bi začeli vodikove bombe pogosteje preizkušati. Kako resno jemlje francoski komisar za atomsko energijo to vprašanje, vidimo iz sledečega. Pred kratkim je zahteval ali vsaj predlagal, naj bi se izdelal mednarodni na- ...... VELIKANSKA JAVNA DELA V SOVJETSKI ZVEZI Krasnojarska centrala bo dajala 20 milijard kWh elektrike letno Sovjetski gospodarski načrt za prihodnjih sedem let predvideva med drugim tudi gradnjo hidrocentrale v Krasno-jarsku. To bo mogočen velikan z zmogljivostjo nad 4 milijone kW in s tem največja hidrocentrala na svetu, Hidro-centrala v Krasnojarsku bo prvi tovrsten objekt v celi verigi hidrocentral na reki Jenisej. Začetna dela so se že začela. Centrala bo zgrajena 36 km severno od Kras-nojarska, v neposredni bližini naselja Siumiki, kjer je zemljepisna lega kot nalašč za tolikšno delo. Velika reka teče tod skozi 750 m široko granitno «grlo» in tudi korito reke je iz granita. Gradnja hidrocentrale v Krasnojarsku predvideva najprej velikanski jez iz železo-betona, v katerem bo postavljena tudi sama centrala. Poleg tega predvideva načrt tudi poseben plovni kanal in ustrezno rečno pristanišče. Vse to bo prepreženo z u-streznimi jezovi za dviganje in spuščanje voda v plovnem kanalu. Gre namreč za spust v obsegu 100 m, ki ga bodo plovni objekti opravili v več fazah. Bazen, ki bo nastal pred jezom, bo pravo morje, saj bo dolg 400 km, širok pa 90 in v njem bo 107 milijard kub. metrov vode. Centrala bo imela 14 turbin z zmogljivostjo 300.000 kW vsaka. Te mogočne turbine izdelujejo v leningrajskem inštitutu «Hidro-energoprojekt«. Osnovna dela za ta velikanski načrt so se začela že pred tremi leti. Doslej je na desnem bregu Jeniseja zraslo že veliko naselje, v katerem žive tisoči ljudi, ki grade centralo. Naselje je že dobilo svoje ime in se imenuje Divnogorsk. Tu so za potrebe gradnje hidrocentrale postavili že velikanske žage, celo tovarno za gramoz in cement, velike paviljone za spravljanje mehanizacije in tovornjakov in še posebno veliko mehanično delavnico. Doslej dobiva to novo naselje elektriko iz Krasnojarska od koder vodi tudi nova cesta za katero so morali zgraditi tudi 300 m dolg most čez reito Manu. Ko bo centrala na Jeniseju, 36 km severno od Krasnojarska, začela dajati elektriko, bo osrednja Sibirija dobila no- vih 20 milijard kWh električne energije na leto. Kako velikanski so ti načrti, nam pove sledeča primerjava: sama nova centrala na Jeniseju bo dajala 10-krat več električne energije kot so jo dajale vse hidrocentrale in termocentra-le v carski Rusiji leta 1913. Tudi na Volgi grade veliko hidrocentralo, ki bo služila nadaljnjim potrebam Stalingrada. Jez, ki ga grade na Volgi severno od Stalingrada, bo ustvaril tako imenovano sta-lingrajsko morje, ki bo 600 km dolgo in 20 km široko in bo merilo 3500 kv. km. Vsako sekundo doteka v to ((morje« nad 3000 kub. m vode, to se pravi četrt milijarde kub. m vode na dan in do 10. t. m. se je raven vode ob jezu dvignila za 13 metrov. Novo morje je že preplavilo velikanska področja, železniške proge in postaje ter tudi dve veliki naselji, in sicer Gornje in Srednje Pogromnoje. Kljub tolikemu dotoku vode pa bo bazen poln šele leta 1960. Ogromna količina vode stalingrajskega morja ne bo poganjala le turbin na novi velikanski centrali, ampak bo služila tudi za nama- kanje nekaj milijonov hektarov sicer rodovitnih, toda doslej suhih step. Poleg tega bo Volga postala plovna od Stalingrada vse do Saratova. Ko že govorimo o novih morjih in umetnih jezerih, bomo omenili, da so v Kirgiziji, visoko v gorah sredi osrednjega Tijanšiana, ustvarili novo umetno jezero, v katerem se je nabralo nad pol milijarde kub. metrov vode. Doslej smo govorili o dveh novih velikih centralah, ki jih grade v Sovjetski zvezi. Iz publikacije Šovinformbi-reau povzemamo še, da imajo v Sovjetski zvezi v načrtu in da že izvajajo 40 velikih načrtov v zvezi z namakanjem sušnih področij. Med temi je prav gotovo na j večje delo gradnja prekopa Kara-Kum. Prekop bo dolg 1000 km in bo prečkal puščavo Srednje Azije. Gornji podatki nam kažejo, da se v Sovjetski zvezi lotevajo izredno velikih del. To je pač v zvezi z najavljenim 7-letnim načrtom, ki naj Sovjetski zvezi omogoči nekakšen »miren napad na Zahod«. črt za odkrivanje in nadzorstvo nad radioaktivnimi oblaki. Ta svoj predlog je utemeljil takole; čim daljšo odpornost proti radioaktivnosti ali pa odkriti zdravila, ki bi imela takojšnji učinek proti radioaktiv- «Povsem upravičeno je, da nos se organizira mednarodno nadzorstvo nad premikanjem radioaktivnih oblakov, ki so posledica jedrskih ali vodikovih eksplozij. Sicer se zdi, da ti oblaki trenutno ne predstavljajo neke večje nevarnosti za prebivalstvo, ker so še vedno močno oddaljeni od Zemlje, toda ob vsaki večji koncentraciji teh oblakov bi morala vsaka država organizirati nadzorstvo nad svojim ozemljem!« Znano je, da atomski oblaki včasih napravijo tudi več krogov okoli Zemlje, preden se počasi spuste v nižje plasti, in nato na Zemljo, toda če se atomske eksplozije začno vrstiti z večjo naglico, bo njihov vpliv nujno postal porazen za zdravje sedanjega prebivalstva in nadvse škodljiv za bodoče generacije. Poleg tega bi znalo to privesti tudi do večjih sprememb v klimi našega planeta — seveda z ustreznimi posledicami. Na to nas še posebej opozarja francoski biolog Christian Champy, član francoske akademije znanosti, ki je izjavil, da bi močnejša koncentracija radioaktivnosti v zraku ali tudi manjša atomska vojna mogla v bodočih generacijah u-stvariti resne «mutaci.ie», tako da bi se rojevali številni spački. Isti znanstvenik pravi, da nas lahko dovede do tega tudi mnogo večje izkoriščanje atomske energije v miroljubne namene, če bi pravočasno ne mogli kaj ukreniti proti nekontroliranemu uhajanju radioaktivnih žarkov. Odveč bi bilo ponavljati opozorila, ki jih je glede tega dajal pred kratkim umrli francoski atomist Frederic Jo-liot Curie, ki je rekel, da ob večjih eksplozijah vodikove bombe ne bi šlo le za atomsko zastrupitev celih področij, Pač pa tudi za sam obstanek našega planeta Znano je njegovo opozorilo; ((Sila vodikove bombe uhaja kontroli strokovnjakov in pred njo ni varna nobena dežela v svetu.« Ko smo tako ugotovili nevarnosti, ki jih predstavlja atomsko izžarevanje ali v drugih besedah atomska in vodikova bomba, poglejmo, kaj so strokovnjaki vsaj posredno storili proti temu. Ne mislimo tu na proteste nemških atomistov in številnih opozoril atomistov vsega sveta. Pač pa bi radi prikazali napore strokovnjakov, da bi človeštvu dali vsaj zdravila, ki naj ga zaščitijo pred atomskimi žarki. Pred kratkim smo pisal) o nesreči,-ki se je zgodila v jugoslovanskem atomskem inštitutu v Vinči pri Beogradu. Po najnovejših vesteh se zdravstveno stanje jugoslovanskih atomistov naglo boljša. Upati je, da jim francoska medicina ne bo rešila le življenje, ampak da jim bo vrnila tudi zdravje. Mnogi znanstveniki so se vrgli na delo, da bi našli primerno zdravilo proti radioaktivni nevarnosti. Njihov namen je, odkriti človeškemu organizmu neškodljive preparate, ki naj bi v človeškem organizmu ustvarili določeno odpornost proti radioaktivnosti. Nadaljnji namen je, ustvariti Eden takih znanstvenikov, bi so svoje življenje posvetili proučevanju tega vprašanja, je japonski znanstvenik P. C. Moto. Ta je izjavil, da bi določen režim prehrane z mnogo beljakovin, sadnih sot kov in malo mesnih izdelkov mogel občutno^ zmanjšati ’ 6b-čutljivost organizma,, nasproti radioaktivnim 'žaTkoM. Dr. Jamamoto, profesor radiologije na vseučilišču v Jokohami, pa pravi, da je v svojih raziskovanjih ugotovil, da so injekcije alkohola dobro zdravilo proti radiacijam. Najnovejža raziskovanja v ZDA, Angliji, Sovjetski zvezi in Franciji obetajo, da bo menda vendarle odkrito zdravilo, ki bi človeka za gotovo Zaščitilo pred atomskimi žarki. Vrsta ameriških kemikov, ki v laboratorijih proučujejo vpliv radioaktivnih žarkov, so pritegnili veliko pozornost, ko so v nekem francoskem listu izjavili, da bi bilo v primeru, če se atomske in vodikove eksplozije nadaljujejo, nujno pripraviti tudi ustrezne ukrepe proti prertiočnemu izžarevanju atomskega pepela. Proti temu ameriški kemiki predlagajo jemanje pilul, ki so sestavljene iz snovi, ki odbijajo atomsko Izžarevanje. Po njihovem mnenju bi morali ljudje ta zdravila jemati redno, in sicer ali vsak teden, ali vsak dan, ali pa celo po večkrat na dan, v razmerju pač z močjo zdravila. Z druge strani pa tudi predlagajo, naj bi ta zdravila jemali le sporadično, od primera do primera, to se pravi tedaj, ko bi se določeni deželi ali področju približeval radioaktivni oblak. O približevanju oblaka pa bi moralo biti prebivalstvo pravočasno, obveščeno. Ponekod v svetu že ustanavljajo tovrstne »alarmne postaje«, ki bodo ljudi obveščale o prihodu radioaktivnega oblaka. Kljub številnim konferencam, ki so se v zvezi s tem organizirale v mednarodnem obsegu, še vedno grozi nevarnost, da se bodo z začetkom novega leta atomski poizkusi obnovili, Atomisti sami so nad tem vznemirjeni. Kaže, da se odgovorni državniki za to ne zmenijo preveč. Množice pa se prepuščajo lahkovernemu podcenjevanju nevarnosti. Ni odvisno torej le od atomistov. Ce se hoče človeštvo ohraniti, bo v primeru obnovitve atomskih poizkusov moralo v zadevo poseči samo. Odvisno je od vseh in vsakogar posebej. ■ « «—— Ni denarja za Churchillov spomenik Prebivalci nekdanjega Churchillovega volilnega okrožja Woodford so napravili nabiralno akcijo, da bi bivšemu predsedniku angleške vlade postavili spomenik. Od prvega januarja do konca novembra se je nabrala komaj polovica potrebnega zneska, čeprav so prebivalci že povat li maršala Montgomefyja k odkritju. in so se čezmerno včfajali pijači Oblasti so vsak, tudi najmanjši poskus socialističpega gibanja kruto preganjale Prvi početki socializma so bili povsod neznansko težavni. V Trstu pa je socialistično gibanje naletelo že v prvih začetkih še na narodno nestrpnost', ki se je zdela nepremostljiva zapreka. Toda ta narodna ne-strpnost, ki je ustvarjala tudi med delavci atmosfero narodnega sovraštva, ki je silno o-težkočala združitev delavstva na načelih mednarodne proletarske solidarnosti, ki je o-virala razvoj socialističnega gibanja, je bila obenem tudi najzanesljivejši kamen preizkušnje za vsakega socialista ali socialnega demokrata, kasneje pa tudi za vsakega komunista. Kdor ni razumel nujnosti razrednega boja prole-rariata na načelih internacio-nalizma, kdor se ni zaprisegel temu boju z vso dušo in s prepričanjem, da je to edino prava pot za osvoboditev pro-letariata, kdor je visel na nacionalizmu, ta je bil na tem preizkusnem kamnu neizogibno razkrinkan. Ta ni vzdržal boja, ki je od vsega začetka m vedno bolj zahteval krepkih, neomajniji in prepričanih bojevnikov. Prva »Delavska zveza« (Confederazione operaia), ki je priznavala v svojem programu potrebo mednarodne proletarske solidarnosti in potrebo samostojnega udejstvovanja delavstva tudi na političnem področju, je bila ustanovljena v Trstu 1888 ali 1889. Vsekakor je bilo to pred prvim kongresom II. internacionale, za katerega so podpisali proglas tudi trije tržaški socialisti; Ucekar, Gerin in Lax. Njen ustanovitelj je bil tiskarski delavec italijanske narodnosti Karlo Ucekar. Med njenimi člani Je bilo poleg ita-'ijanskih ljudi tudi nekaj nemških in “več slovenskih delavcev. Zveza je hotela združiti prej ustanovljena italijanska in slovenska delavska podporna in izobraževalna društva, ki so bila pod vplivom italijanskega in slovenskega načio-nalističnega meščanstva in ki po pravilnem mnenju zveze in njenih ustanoviteljev niso več ustrezala novim potrebam delavskega gibanja Povabilu za vstop v zvezo so se odzvali samo tiskarski in klobučar-ski delavci. Slovensko izobraževalno in podporno delavsko društvo se ni odzyalo vabilu, kakor se tudi enaka italijanska društva niso odzvala. Mednarodni in razredni značaj zveze je bil tuj tem društvom in njihovim članom. Le neznatno število delavcev, ki se ni strinjalo s takim sklepom društvenih voditeljev, je izstopilo iz društev in se pridružilo zvezi Taki delavci so bili tedaj v Trstu še bele vrane. Zveza je imela zelo težko življenje. Oblasti so 'jo prega- | njale. Italijanski in slovenski nacionalisti so vsak s svoie strani proglasili socialiste za izdajalce naroda, za brezdomovince. Raz prižnic so grmeli proti socialistični nevarnosti, ki da preti veri in cerkvi. Po mestu se je med ljudmi splošno govorilo, da hočejo socialisti odpraviti vsako :n vsakršno privatno lastnino. Vsemu; lastnini, veri, cerkvi, narodom, morali, družini, vsemu je pretila strašna socialistična nevarnost. Se otroci niso bili več varni in matere so jih preplašene skrivale pred socialisti. V takem sovražnem in zastrašenem okolju so morali prvi pionirji socializma v Trstu, ki so se bili zbrali v tej zvezi, vnašati razredno zavest med delavce. Pri tem delu pa jim je povzročalo velike preglavice še pomanjkanje znanja. Marksističnih knjig in brošur ni bilo. Kar jih je bilo, so bile vse v nemškem jeziku, ki ga tržaški delavci niso poznali. Italijanski prevod Komunističnega manifesta (prevajalec prof. Antonio Labriola) je izšel v Milanu 1893 in je bil v Trstu skoraj nepoznan. Slo-vehski ptevod Komunističnega manifčsta (prevajalge .Milan Jaklič) pa je izšel šele 1908 v Idriji. Potemtakem ni čudno, če šo vladali v zvezi celo med njenimi voditelji napačni pojmi o socializmu in če se pri reševanju nekaterih razrednih in drugih političnih vprašanj niso znašli. Navili« vsemu temu se je zveza lotila svojega dela; ustanovila je knjižnico, v kateri so našle mesto italijanske, slovenske in nemške knjige, prirejala je predavanja in začela izdajati svoje glasilo (((Confederazione operaia«),* ki je izhajalo dvakrat na mesec. A leta 1890 je začel izhajati v Trstu prav tako dvakrat na mesec tudi slovenski ((Delavski liet«.** Velika zasluga zveze pa je, da je prva začela širiti med delavstvom idejo o potrebi mednarodne delavske solidarnosti, idejo o potrebi bratstva med narodi, in da je začela na tej podlagi zbliževati italijanske in slovenske delavce. Ta ideja je postala ogrodje in vsebina poznejšega mogočnega delavskega socialističnega gibanja v Trstu in v vsej Julijski krajini in Istri. Leta 1891 je naredila zveza napako. Tisto leto so bile volitve v avstrijski parlament. Zveza ni postavila svojega kandidata, ker delavci večinoma niso imeli volilne pravice. Kandidirala sta v Trstu slovenski narodnjak in italijanski liberalec. Zveza pa ni hotela biti pri volitvah pasivna. Zato je na pobudo z Dunaja, s katerim se je bila že povezala, sporočila obema kandidatoma, da bo podprla pri volitvah tistega, ki sprejme socialistični minimalni Dro. gram Slovenski narodni kandidat ni niti odgovoril, italijanski liberalec pa je sprejel. Zato je zveza priporočila volivcem, naj glasujejo za italijanskega liberalnega kandidata. Zveza pa je stopila s tem svojim korakom na tisto spolzko oportunistično pot, po kateri je tržaško socialistično gibanje kasneje še večkrat zdrsnilo na škodo gibanja. Takoj po končanih volitvah je tržaški državni namestnik zvezo razpustil. Ni je razpustil zato, ker je priporočila i-talijanskega liberalca, kajti ta je bil prav tako avstrijsko u-smerien kakor slovenski narodnjak. Razpustil jo je zato, ker je bil razpust zveze že davno prej sklenil, ker je bila zveza socialistična politična organizacija in ker je bil tisti socialistični minimalni program, za katerega je šla zveza v boj, pri vsej svoji skromnosti daleč preko vsega, kar je imel tedanji avstrijski birokrat za dostojno IVAM REGENT (Nadaljevanje sledi) * Prvega in drugega lista ,ie izšlo le nekaj, morda 8 do 10 številk, večino katerih je oblast zaplenila. I. R. HOROSKOP ZA DANES_________________ OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Čaka vais nepozaben večer. Uspeh boste dosegli le s vztrajnimi napori. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Poiščite si prijetno družbo in ogibajte se samotarjenja. DVOJČKA (od 21. 5'. do 22. 6.) Ne dopustite, da bi padli pod vipliv drugih. RAK (od 23. 6. do 22. 7.1 Čustveno razmerje se bo utrdilo in okrepilo. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Neka tvegana špekulacija bo kljub temu dosegla popoln uspeh. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Našli boste razumevanje pri osebi, ki vas ni nikoli razumela. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Zavarujte se pred iluzijami, kajti prebujenje bi vas bolelo. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Dan zelo ugoden za priložnostne nakupe. Strelec (od 23. 11. do 20. 12.) Ne skušajte ustvariti napačnega vtisa o samem sebi. KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Velikodušnost prijatelja vas bo globoko ganila. VODNAR (od 21. 1. do 1». 2.) Ognjite se tveganju in ohranite v tajnosti svoje namene. m. RIBI (od 20. 2. do 20. S.) C as je, da začnete novo življenje. I — Veruj mi draga; to je moja prva ljubesent Goriško-beneški dnevnik Zadnja letošnja seja občinsknga sneta i/ Gorici Povišanje trošarine na vino od 15 na 16.50 lir za liter Demokristjani niso hoteli podpreti zahteve, naj Sovodnje in Števerjan spadata pod goriško sodnijo Goriški občinski svet je i-n»el včeraj zvečer zadnjo letošnjo sejo, ki se je zaključila z županovimi voščili za novo leto vsem svetovalcem ter njihovim družinam in občanom. Zadnje minute te seje so potekale v znamenju sprave med županom in svetovalcem Battellom zaradi ostrega besednega dvoboja, do katerega je prišlo na predzadnji seji med diskusijo o vprašanju ATA. V začetku seje so ponovno razpravljali o interpelaciji svetovalca Pedronija, da se prepreči ukinitev sodnij v Kr-minu in v Gradiški. Odv. Sfiligoj je predložil svojo resolucijo, naj se občini Sovodnje in Števerjan ponovno priključita goriškemu sodnemu o-kolišu, vendar je občinski »vet z navadno večino sprejel Pedronijevo resolucijo, h kateri so dodali odstavek, ki se nejasno nanaša tudi na zahtevo svetovalca Sfiligoja. Ta odstavek se glasi; «... in želi, da se ohrani sedanji ustroj štirih sodnij (Gorica, Gradiška, Krmin in Tržič), da se po možnosti priključi goriški pokrajini tudi sodnija iz Cer-vinjana in da se popravijo nepravične meje sodnih okolišev z namenom, da se doseže boljše in funkcionalno izvajanje te službe (sodne, op. ur.), med prebivalstvom«. Proti tej resoluciji so glasovali odv. Sfiligoj, Bratuš in Battello; vzdržala pa sta se demokristjan Calderini in socialni demokrat Sdrigotti. Zupan je po glasovanju še rekel, da bodo pooblastili parlamentarce, naj si prizadevajo spraviti ti dve občini pod goriško sodnijo. Odobrili so nato spremembe trošarine za leto 1959 iR povišali trošarino na vino za 1,50 lire na liter, kar bo dalo občini 4 milijone lir dohodkov. V zvezi s tem vprašanjem je prišlo do obsežne diskusije, v katero sta posegla svetovalca odv. Pedroni in Battello, ki sta nasprotovala povišanju trošarine na vino, ker se že pripravlja zakonski osnutek za njeno odpravo. Z dodatkom se bo trošarina povečala pri litru vina na 16.50 lire. proti so glasovali svetovalci KPI, PNM in MSI. Odobrili so nakup nekaterih zemljišč za osnovno šolo v Stražicah ter odobrili o-krepitev javne razsvetljave na trgu pri Rdeči hiši za nekaj nad 1 milijon lir, v Ul. Goldoni in Parini pa za 21.000 lir. «»-------- Urnik trgovin na Novo leto Na Silvestrov večer se bodo vse trgovine zapirale ob poljubni uri, na Novo leto pa liiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiilimimiiiiiitiiiuiiiiiitiiimmiiiiiiiiiiiiiititiiiiiiiittiiiiiiitiiiiiiiimitiiiiiiiiii Preveč avtomobilov, ali premalo prostora? Proučiti celotno vprašanje Najbolje bi bilo sklicati sestanek izvedencev Zaradi naglega večanja šte-1 ved parkiranja, ^enosmerna vila prevoznih sredstev v Go-1 vožnja in podobno, kajti ta-rici, se mora že danes mi- ke prepovedi samo odlašuje- sliti na bodočnost, ko se bo prometni park še bolj povečal in povzročal še več skrbi občinskim predstavnikom ter vsem tistim, ki se ukvarjajo s prometom. Izkazalo se je namreč, da so prevozna sredstva svojevrstna sila. ki se jih ne sme podcenjevati. Ce nimajo zadostnega prostora, se posledicam ni mogoče izogniti. Ker se pred leti ni moglo vnaprej predvidevati, kako se bo razvil promet in kakšne skrbi bo povzročal, je prav da se s tem vprašanjem ukvarjamo sedaj Predvsem se mora pri izdelavi urbanističnega načrta določiti prostore za parkiranje, širiti se morajo poti, kadar se ponudi prilika, priporoča naj se ustanovam, ki gradijo velike stanovanjske hiše. naj posnemajo graditelje v velikih mestih, ki v pritličjih prihranijo prostor za garaže, medtem ko se pri nas še vedno daje prednost izključno samo lokalom. Pojavljajo se tudi razni predlogi za rešitev tega vprašanja. Nakazuje se možnost sklicanja sestanka izvedencev, ki bi izdelali enoten načrt za ureditev prometa, kar bi olajšalo delo občinskim predstavnikom in vsem tistim, ki se ukvarjajo s tem vprašanjem, obenem pa bi se nakazala perspektiva za rešitev važnega vprašanja, od katere bi i-meli največjo korist neposredno prizadeti, to je ljudje, ki so že in ki se še nameravajo motorizirati. Na takem sestanku bi se lahko rešila veliko večja vprašanja, kot je prepo- jo organsko rešitev vprašanja. Nesreča delavca v tovarni IGLEA Včeraj zjutraj okrog osme ure se je na delu v tovarni IGLEA na Tržaški cesti ponesrečil 25-letni Livio Sergi iz Ulice Balilla 17. Z rešilnim avtomobilom Zelenega križa so ga prepeljali na zdravljenje v bolnišnico Brigata Pavia. Ozdravel bo v osmih dneh. Kos železa na nogo delavke Nesreča na delu se je zgodila včeraj zjutraj v podgorski predilnici, kjer je kos železa padel na desno nogo 30-letne delavke Ivane Grion iz Romansa in ji povzročil hujšo rano na sredincu desne noge. Obvezali so jo v bolnišnici Brigata Pavia, kamor so jo prepeljali z rešilnim avtomobilom Zelenega križa. bodo zaorte vse trgovine razen mlekarn in pekarn, ki bodo odprte, dokler ne proda-jo vsega blaga, ter cvetličarn, ki bodo odprte do 13. ure. Avtobusi družbe ATA bodo vozili 1. januarja po prazničnem voznem redu, danes od 13. ure dalje bo tudi avtobus št. 1 vozil kot ob praznikih. Za avtobuse Ribi, ki bodo v četrtek vozili na progah Gorica - Milan, Gradež - Trst, Gorica - Gradež, Gorica - Tržič in Gorica - Trst, bo veljal vozni red kot za delavnik, na vseh ostalih progah bo promet ukinjen. Frizerski saloni za dame in gospode bodo v vsej pokrajini na Novo leto zaprti, 6. januarja pa bodo odprti samo dopoldne. -«s------- IZ BENEŠKE SLOVENIJE Tatovi obiskali tri hiše Okoli božiča so tatovi obiskali kar tri družine v vasi Klinje v občini St. Peter Slo-venov. Najprej so vdrli v klet gostilničarke Olge Corre-dig, vdove Venuti ter ji odnesli steklenice vina in zaboj s steklenicami piva. Potem so odšli v kurnik Marcella Ma-riniga ter mu odnesli več kokoši in zajcev. Na koncu pa so oškodovali še Giuseppa Ve-nutija; odnesli so precej perila njegovega sina. Ker je bila podobna tatvina izvršena tudi pred lanskimi prazniki, ljudje sklepajo, da gre v obeh primerih za iste zlikovce. Pri padcu po stopnicah si je zlomila zapestje Z rešilnim avtomobilom Zelenega križa so pripeljali včeraj popoldne v bolnišnico Brigata Pavia 76-letno gospodinjo Luigio Boschin iz Ulice Faiti 19, ki si' ‘je zlomila levo roko, ko je padla po stopnicah hiše, v kateri stanuje. O-stala bo v bolnišnici trideset dni. «»------ Kino v Gorici CORSO. 16.30: «Deset zapovedi«, A. Baxter, C. Heston, Y. De Carlo, vistavision v barvah. Druga predstava ob 20.30. VERDI. 16.30: «Princ v cirkusu«, D. Kaye in P. Angeli, cinemascope v barvah. VITTORIA. 17.15: «Nečakinja Sabella«, P. D. Filippo in T. Pica. CENTRALE. 17.00: «Upor gladiatorjev«, G. M. Cana le in E. Manni, cinemascope v barvah. dežurna"* LEKARNA Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Cristofoletti, Travnik 14, tel. 29-72. «»------ TEMPERATURA VČERAJ Včeraj so na goriškem letališču zabeležili najvišjo temperaturo 7,4 stopinje ob 16. uri, najnižjo pa —1,6 stopinje ob 3 uri. GORIŠKO SLOVENSKO S 1 LVESTROVANJE \ bo v PROSVETNI DVORANI. Organizira ga klub «S. Gregorčič*. Igral bo orkester COSMARO. Vabljeni! Platane podirajo v Ul. Giustiniani V Ul. Giustiniani že nekaj dni podirajo platane, ki rastejo na obeh straneh ulice. Delavci gradilišča bodo cestišče nekoliko razširili, pokrili bodo jarek ter zasad.li nova drevesa. Pozneje bodo cesto asfaltirali. Ul. Giustiniani bo nedvomno postala najvažnejša žila za težak promet, ki je z bloka pri Rdeči hiši namenjen proti Ločniku. V januarju otvoritev otroškega vrtca v Rupi Gradbena dela v zvezi z o-troškim vrtcem v Rupi so končana. Manjka še notranja oprema, potem bo vrtec nared. Ce bo šlo po predvidevanjih graditeljev, bo otvoritev šole v mesecu januarju. Otroci, še bolj pa starši iz Rupe, Gabrij in Peči s težkim srcem čakajo ta dan. Finale teniškega tekmovanja z a Davisov pokaI Z zmago v igri dvojic vodijo Amerikanci z 2:1 Oimedo-Richardson (20A) - Anderson-Fraser (Avstral.) 10:12, 3:6, 16:14, 6:3, 7:5 BRISBANE, 30. Ameri- kanec Olmedo in Richardson sta v finalu Davisovega pokala \ srečanju dvojic premagala Avstralca Andersona in Fraserja po ogorčeni borbi v petih setih in povedla ZDA v vodstvo z 2:1. ZDA so s to nepričakovano zmago postale namah velik favorit za csvojitev pokala, za kar jim zadostuje samo ena zmaga v preostalih dveh igrah posameznikov, ki sta na programu jutri. Rezultati igre dvojic: Richardson-Olmedo (ZDA) -Anderson-Fraser (Avstralija) 10:12, 3:6, 16:14, 6:3, 7:5. Srečanje dvojic se je pričelo pred več kot 20.000 gledal- ci, ki so do zadnjega kotička napolnili glavni stadion. Igra je že bila takoj po prvih u-darcih razburljiva. Do 7:7 so vsi štirje igralci izbojevali svoje servise, potem pa je Anderson izgubil svojega in A-merikanca sta povedla z 8:7. V naslednjem gamesu je Richardson pri stanju 30:30 napravil dve zaporedni napaki in Avstralca sta s plasirano žogo ob mreži ponovno izenačila. Obe moštvi sta se borili zelo ognjevito in na avstralski strani je Fraser igral izvrstno. Po izmeničnem vodstvu sta si Avstralca končno predvsem po zaslugi Fraserja priborila prvi set z 12:10. V drugem setu sta Avstral- Hlinili n ■■minimumu Meddeželno prvenstvo in prvenstvo diletantov Bolzano in Muggesana utrjujeta sv Visoka zmaga Pro Gorizie - Tekma Audace-Edera prekinjena zaradi megle V meddeželnem nogometnem prvenstvu se je v 13. kolu zgodilo marsikaj pomembnega za razvrstitev na lestvici in to se nanaša predvsem na Pro Gorizio, ki je z visoko zmago nad Vitt. Venetom po daljši krizi preskočila Belluno in se zasidrala na tretjem mestu. Pro Gori-zia je tokrat zaigrala res zelo dobro in je bila njena zmaga v celoti zaslužena. Posebno se je odlikoval njen napadalec Fortunato, ki je sam dosegel 3 gole. V vodstvu je ostal še vedno Bolzano, ki je prinesel obe točki iz Schia, Audace pa je morala svojo tekmo s tržaško Edero pri stanju 1:1 v začetku drugega polčasa prekiniti zaradi megle, tako da je še vprašanje, če ji bo uspelo obdržati neposredni stik z enajstorico iz Bočna. Položaj si je izboljšala tudi tržiška CRDA z domačo zmago nad Trentom vendar pa s svojo igro ni zadovoljila. Rezultati: ‘Audace - Edera 1:1 (prek. zaradi megle), Mi-ranese - ‘Bassano 3:0, *Bel-luno - Dolo 1:1, ‘Crda - Trento 3:2, *Merano - Portogrua-ro 3:3, ‘Pellizzari - P. Mo-gliano 2:0, ‘P. Gorizia - Vitt. Veneto 5:0, Falck - *Rovereto 2514 19 151 7 16 21 14 16 17 16 15 10 7 15 22 13 15 2215 14 14112 13 16 14 13 19 18 13 17.23 13 16 16 12 17 24 12 17i 23 11 14 21 9 917 9 16 26 8 12 19 7 V B skupini prvenstva diletantov so skoraj v vseh srečanjih zmagali favoriti, tako na domačih kot na tujih igriščih. V vodstvu je slej ko prej ostala Muggessana, ki je odpravila na svojem igrišču enajstorico iz Ronk. V spoštljivi razdalji treh točk ji sledi Ponziana, ki je premagala Cremcaffč, z nadaljnjimi tremi točkami razlike pa ji sledita Fiumicello in Fortitudo. Prvi je premagal S. Giovan-ni, drugi pa je prinesel obe točki iz Pierisa. Položaj na sredini lestvice sta utrdili tudi enajstorici Libertas in Ca-va Romana, prva s tesno domačo zmago nad Gradese, druga pa pravtako z domačim visokim uspehom nad A-auileio. kateri dela družbo 3:0, Bolzano - Schio Lestvica: Bolzano 13 9 1 3 Audace 12 642 P. Gorizia 13 643 Belluno 13 553 Pellizzari 13 472 Falck Vob. 13 553 Crda 13 544 Bassano 13 454 Schio 13 374 Miranese 13 454 Portogruaro 13 3 7 3 Rovereto 13 364 Vitt. Veneto 13 526 Dolo 13 3 55 Edera 12 336 P. Mogliano 12 336 Merano 12 327 Trento 13 157 prav na dnu lestvice Istria, Rezultati: Ponziana - ‘Crem-caffe 2:0, Fiumicello - ‘S. Gio-vanni 2:1, 'Muggesana - Ron-chi 5:2, Fortitudo - ‘Pieris 2:0, ‘Turriaco - Aiello 1:1. 'Cervignano - Istria 2:2, ‘Libertas - Gradese 1:0, ‘Cava Romana - Aquileia 4:1. Lestvica: Muggesana 13 10 3 0 38 16 23 Ponziana Fiumicello Fortitudo Libertas C. Romana Cremcaffe Turriaco Pieris S. Giovanni Gradese CRDA Cervignano Ronchi Aiello Aquileia Istria 13 9 22 25 9 20 13 7 3 3 30 15 17 13 6 52 24 19 17 14 8 06 26 21 16 14 7 1 7 32 29 51 13 5 44 17 13 14 13 4 5 4 14 14 13 13 5 3 5 15 17 13 13 4 36 20 22 11 13 4 36 22 24 11 13 4 36 15 23 11 13 3 37 25 27 9 13 4 1 8 16 32 9 14 3 3 8 14 24 9 13 3 2 8 23 37 8 13 2 47 10 24 8 V A skupini prvenstva diletantov je vredno zabeležiti poraza vodilne Sangiorgine proti Saici in Mosse proti Tarcentim ter napredovanje Tricesima z zmago nad Italo. S porazom proti Maniagu si je Juventina še bolj poslabšala položaj na dnu lestvice, ki je že nekaj časa brezupen. NOGOMET Inter - Lione 14. jan. v Lionu MILAN, 30. — Povratna tekma med Interjem in Lionom za pokal velesejemskih mest bo 15. januarja v Lionu. V prvi tekmi v Milanu je Inter zmagal z rezultatom 9:0. Pred reformo profesionalnega nogometnega sistema Samo A in B liga vsaka z 20 moštvi? Nazadovanja in napredovanja povečana od dveh na štiri moštva? IIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIHIIIIItlllllllltflllllllllllllllllilllllllilltllllllllllllllltlllllllllllllllHIIIIIIHHIHHf Pred srečanjem Italija-Jugoslavija Tarabocchia in Prenuschi v italijanski reprezentanci Kaluševičeva ne bo nastopila v jugoslovanski ekipi RIM. 30. — ItalijansKa košarkarska zveza je za mednarodno srečanje ženskih reprezentanc Italije in Jugoslavije ki bo 11 januarja v Benetkah, določila 13 košarkaric. Med njimi so: Licia Brada- mante, Franca Vendrame, Ni-dia Pausich, Nicoletta Persi, Marisa Geroni (vse Udinese), Liliana Ronchetti, Pia Mapelli (Standa), Mirella Tarabocchia, I nelda Prenuschi (Stock -Trst), Milena Gelmetti (Standa) Giovanna Šesto (Fiat), Marisa Gentilin, Ornella Don-da (Talmone-Autonomi.). Navedene igralke se morajo zbrati do večera 5 januarja v Benetkah. Od določenih so že zagotovile svoj prihod Don-da, Gentilin, Fausich, Ronchetti in Prenuschi. Italijanska košarkarska zveza tuai zatrjuje, da se bodo VIII. mednarodnega košarkarskega turnirja, ki bo od 4. do 6. jan. v San Remu, udeležile ekipe; Sportny.Lech iz Poznanja (Poljska), Honved iz Budimpešte (Madžarska), Royal Racing Club iz Bruslja (Belgija) in Simmenthal (Milan). • • » VIDEM, 3(1. — Znana jugoslovanska košarkarska reprezentantka Kaluševičeva, ki nastopa pri Udinese in katero je jugoslovanska košarkarska zveza vključila v reprezentanco za srečanje z Italijo, ne bo nastopila v jugoslovanski ekipi v Benetkah, ker ji to ne dovoljujejo obveznosti, ki jih je sprejela ob angažmaju za Udinese. Kako bo ta spor poravnan, zaenkrat še ni mogoče vedeti, ker jugoslovanska zveza vztraja na tem, da Kaluševičeva nastopi češ da jugoslovanska reprezentanca brez nje ne more igrati. Univerziada 1959 TURIN, 30. — Organizatorji »Univerziade 1959» sporočajo, da bodo tekmovanja potekala po naslednjem načelnem programu; Plavanje od 27. do 30. avg.: košarka od 27. avg. do 5. sept.; vaterpolo od 28. avg. do 2. sept.; odbojka od 28. avg. do 4. sept., sabljanje od 28. avg. do 5. sept.; tenis od 29. avg. do 3. sept.; atletika od 3. avg. do 6. sept. Otvoritvena svečanost bo 27. avg. ob 21. uri, zaključna pa 6. sept. popoldne takoj jio končanih finalnih tekmovanjih v atletiki. ca zaigrala zelo poletno in hitro povedla s 4:1. Naslednji games je pripadel Amerikan-cema, toda takoj nato je Fraser uveljavil svoj servis in povečal vodstvo na 5:1. V osmi igri je serviral Richardson in zagotovil ZDA tretjo točko, toda. Anderson je kmalu nato po lastnem servisu osvojil šesto točko za Avstralijo in z njo tudi drugi set. Avstralca sta imela sedaj igro praktično v svojih rokah, toda Amerikanca sta vložila v tretji set vse njune velike borbene sposobnosti in čeprav sta imela Avstralca večkrat odločilni udarec, sta Richardson in Olmedo po dramatičnih 30 igrah, v katerih nista izgubila niti enega lastnega servisa, osvojila set z rezultatom 16:14. V četrtem setu je osvojil prvo točko Olmedo. Nato sta si obe strani priborili po dve točki dokler nista Amerikanca iztrgala servis Fraser ju in prevzela vodstvo s 4:2. V naslednjem gamesu je to vodstvo Richardson učvrstil na 5:2, pristanju 5:3 pa je Olmedo osvojil šesto točko in četrti set. Zadnji set je bil odločilen. Po prvih sedmih gamesih sta Avstralca vodila s 4:3, nato pa sta Amerikanca dosegla dve zaporedni točki in povedla s 5:4. Igra je postala dramatična. 10. games je izbojeval Fraser in izenačil na 5:5. V naslednjem gamesu je ser-viral Anderson, toda točko sta osvojila Amerikanca. Srečanje se je zaključilo v 12. igri na Richardsonov servis z nepričakovano zmago Ame-rikancev, čeprav sta že izgubljala z 2:0. Richardson in Olmedo, ki sta se borila z izrednim pogumom in zagrizenostjo, sta tako postavila resno hipoteko na dragoceni srebrni pokal. Olmedo se je odlikoval z izrednimi servisi in z regularnostjo, Richardson pa je po slabem začetku prišel do polne veljave v drugem delu igre. V zadnjih treh setih nista Amerikanca izgubila niti enega servisa. Avstralca nista igrala slabo, opravičuje pa ju tudi dejstvo, da se je Anderson med včerajšnjo igro z Olme-dom pri padcu poškodoval in da ni igral v najboljši fizični kondiciji. Anderson je bil vsekakor najslabši na igrišču. Fraser, ki je začel izvrstno, je proti koncu močno popustil. Po dvoboju je kapetan avstralskega moštva Harry Hop-man dejal: «Mislim, da lahko še vedno zmagamo s 3:2. Borba je bila izredna!« Kapetan ameriškega moštva Perry Jones, ki ves čas igre ni spregovoril niti besede z Richardsonom, ni hotel dati nobene izjave. PRED TEKMO Z BARIJEM Danes trening Triestine proti formaciji mladincev B moštvo v Valdagnu Včerajšnji trening Triestine je bil omejen samo na telovadne in atletske vaje ter na odbojko. Prisotni so bili vsi titularci razen Brunazzija, kateremu je trener Olivieri dovolil počitek. Trening na dvoje vrat, ki je običajno v četrtkih, bo tokrat izjemoma že danes popoldne. Prot! titularcem bo nastopila kombinirana formacija mladincev. Danes popoldne bo rezervno moštvo Triestine nastopilo v Valdagnu proti Marzottu v tekmi za prvenstvo rezerv. Triestina B bo nastopila v naslednji postavi: Bandini; Simoni, Varglien; De Nicolai, Mercusa, Rigonat; Puia, Massei, Comisso, Cazza-niga, Del Negro. Rezerva: Drussi. BOLOGNA, 30. — Včeraj popoldne je bil v Bologni sestanek predsednikov nogometnih klubov A lige s komisarjem FIGC dr. Brunom Zauli-jem. Na tem sestanku so razpravljali predvsem o nekaterih bistvenih vprašanjih reorganizacije profesionalnega sektorja. Prevladovalo je načelno stališče o omejitvi profesionalnega sektorja samo na A in B ligo. Mnogi predsedniki so se izrekli tudi za sedanji 18-članski sestav A lige, nekateri pa so predlagali povečanje števila moštev A lige na 20. Tudi glede prehajanja iz B v A ligo in obratno sta se pojavili v glavnem dve tezi: ena za povečanje števila napredovanj in nazadovanj od dveh na štiri moštva, druga pa Za ohranitev «status quo». Obe ti dve vprašanji sta bili seveda podrobno prediskutirani v luči trajanja prvenstva in ostrine borbe proti izpadu. Pred tem sestankom so se nekateri predstavniki klubov A lige sestali v nekem mestnem hotelu. Manjkali so samo predsedniki Juventusa, Interja, Milana, Fiorentine in Lazia. 11 predstavnikov klubov naj bi podpisalo neke vrste resolucije v korist »načrta Mazza«, ki predvideva omejitev profesionalnega sektorja na A in B ligo vsako po 20 moštev, ukinitev tekmovanja za ((Italijanski pokal« in po prehodni ureditvi za sedanje prvenstvo uvedbo za najmanj tri leta štirih napredovanj iz B lige in štirih nazadovanj iz A lige. Predstavnika Bologne in Rome baje te resolucije nista podpisala, BOKS 40.000 dolarjev Brovvnu za dvoboj z Elordom MANILA, 30. — Filipinski organizator Lope Sarreal je ponudil svetovnemu prvaku lahke kategorije Joe Brownu 40.000 dolarjev, če sprejme dvoboj za naslov v Manili proti orientalskemu prvaku Flashu Elordu, ki je med 10 najboljšimi boksarji na svetu peresne kategorije ki pa ni vključen med prvih deset v lahki kategoriji, čeprav je o-rientalski prvak lahke katego. rije. Elordov reprezentant Sid Flaherty v ZDA je že stopil v stik z Brownovim reprezentantom Loujem Viscusijem. Sprva je Sarreal nameraval staviti to ponudbo svetovnemu prvaku peresne kategorije Hoganu Basseyu, vendar pa je ta dal razumeti, da ponudbe ne bi sprejel. Amonti • Mazzola do 27. marca 1959 RIM, 30. — Italijanska boksarska zveza je verificirala izid dvoboja za italijansko prvenstvo srednjelahke katego- rije med Baccheschijem in A-montijem, ki se je končal s prekinitvijo v 11. rundi z zmago Amontija, ki je tako postal državni prvak. Kot je bilo že prej določeno, se bo moral novi prvak do 27. marca 1959 pomeriti z u-radnim izzivalcem Roccom Mazzolo. Pogodba za ta dvoboj mora biti vložena pri FIP do 27. febr. 1959. ♦ * * DALLAS, 30. — Amerikanec Paul Jorgensen, drugi na svetovni lestvici peresne kategorije, je premagal rojaka Bob-byja Bella po točkah v 10 rundah. RIM, 30. — Italijanska boksarska zveza sporoča, da morajo biti izzivi novemu evropskemu prvaku srednjetežka kat. Nemcu Schoeppnerju predloženi EBU (Evropski boksarski zvezi) preko nacionalnih zvez najkasneje do 13. febr. 1959. Italijanska zveza mora dobiti te izzive do 31. januarja. FPI tudi sporoča, da je razpisala dražbo za podelitev organizacije dvoboja med Vecchiattom (prvakom) in Cavalierijem (izzivalcem) za italijansko prvenstvo lahke kat. Ponudbe morajo biti predložene FPI do 13. jan. «»------------------ Deseteroborec Johnson ^Športnik leta* za Amerikance NEW YORK, 30. — Ameriška športna revija ((Šport il-lustradet« skupine Time-Life, je izbrala za ((Športnika leta« svetovnega prvaka v deseteroboju Raferja Johnsona. Rafer Johnson, ki je črnec, je predsednik važnega združenja študentov kalifornijske univerze v Los Angelesu. _ V svoji utemeljitvi pravi revija, da je Rafer Johnson «največji med atletskimi giganti iz doline San Joaquim (Kalifornija)« in da je bil izbran «bolj zaradi svojih človečanskih lastnosti kot pa zaradi atletskih uspehov.« Revija «Sport illustradet« navaja med atleti, ki so se v 1. 1958 najbolj' odlikovali, še Avstralca Elliota za atletiko, Avstralca Jona Konradsa za plavanje, Amerikanca Raya Robinsona za boks, Amerikanca Gonzalesa za tenis, Nemca Thiedemanna za jahanje in Kanadčanko Wheeler za smučanje. TENIS RIM, 30. — Člana italijanskega moštva za Davisov pokal Pietrangeli in Sirola sta se skupno s kapetanom Dal Fiumejem vrnila danes iz Avstralije. Tretji član moštva Merlo je ostal v Sydneyu, kjer sodeluje na prvenstvu Sydneya. Odgovorni urednts STANISLAV RENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT . Trst predvaja danes 31. t. m. z začetkom ob II. ;ri Universal cinemascope film: «Neprekosljivi Godfrcy» (L’impareggiabile Godfrey) JANKO F Pane - lovec in še kaj n. «Nič ne iparaj pri gobcu in le nasuj kravam v re-zanico otrobe in moko ter daj jim žvečiti dobro seno, ker sta izmučeni, veš, od . . zlega duha. Od jutri dalje krmi točno ob 5. uri zjutraj, ob II. predpoldne irt ob šestih popoldne. Vsakikrat pihni proti vratom tolikokrat, kolikor je ur in reci: Poberi se, zli duh! Tako ravnaj 22 dni, pa boš videla, da bo pomagalo!« Kje in kakšen uspeh je Pane imel ni bilo nikoli znano ker so .žene to skrivale. Nekaj uspeha pa je le moral žeti, saj je bil njegov recept precej pameten. Včasih je prodrla ta tajna na gmajno, kjar je ta ali oni pastir zaupno pošepniL «Naše krave dajejo spet uosti mleka.« «Kako, da ga imajo?« #Pane je bil pri nas in je odgnal uroke.« «Pa kaj so uroki?« #Kaj še ne veste? To so slabe oči, ki storijo, da krave izgubijo mleko.« »Pane zna torej coprati?« »Seveda zna in tudi z vragom se druži.« Umolknili so... Od takrat smo se Panetu dobrikali. «Nunc Pane, v Ogenci smo videli srno... tamle je zajčji brlog... na Bregah je jazbec...« »Pustite to, da ne boste kaznovani! To je samo za take, ki nosijo puško.« In je odkrevsal dalje in za njim so šle naše čudne misli. Take in podobne posle je Pane vršil poleg svojega lova. A najraje in najbolj si je privoščil tržaške lovce, ki so imeli ta revir v zakupu in so semkaj prihajali na lov posamič ali vsako toliko na levsko parado. Bila je izbrana gospoda. Pane je dobro pretehtal enega in drugega, da se mu je znal prilagoditi. «Fine butice z mastnimi žepi, a vse manj ali več izglajza-ne (iztirjene). Mislijo, da se je vsa pamet zlila v Trst in da so na Krasu naše glave le prazne škatle. Mi... le naj mislijo, mi in naša divjačina pa bomo mislili po kraško. Mm... le naj! Da bi jih videl po našem Mandrišču. Dogi dolini, Petelinovci in tam okrog, kjer ne znajo, po čem je pamet! Kako ti lazijo skozi goščo, sopihajo, oštjajo in si brišejo krvavi, res krvavi pot! Ko pa je treba čez zid, tam so trije za enega... hoo... ruk! Njihovi vampasti psi pa stezajo jezik do tal in sledijo bolj gospodarjem kot zaj-. cem. Kje so že medtem po-ganjači in Pane s svojima dvema sušcema! To je pravi lovski cirkus.« Tako je Pane včasih pozabaval domačo druščino. #Pa povej, kako je bilo s tvojim pasjim cirkusom, ko so ti gospodje izročili pse v zdravljenje!« «Kako... zdraviti sem jih moral po predpisih kraškega lovca in jih ozdraviti kot sem to gospodi zatrdno obljubil.« »A kako si poznal to pasjo bolezen?« «Po preobilnem salu na pasjem vampu in po lenobi. Moji psi niso zasalani, in lahko tečejo.« »Tvoji že, tvoji, ko jih naganja tvoj vrag.« »Pusti take reči, če ne veš, po čem je sol!... Pet takih hlampačev so mi poslali na zdravljenje, češ da ne jedo ne tega ne onega. Niti pečenka, da jim več ne gre, so rekli. In take pokveke naj bi lovile! Čakajte, sem si mislil, jaz vam bom kmalu pomagal. Gospodi pa sem rekel, da moram vedeti, kako ona NAŠ NOVI PODLISTEK V nedeljo 4. januarja bomo začeli objavljati nov roman z napeto vsebino U ene buče, ki jo je ta in ona gospodinja takoj pograbila s skled-nika in mi jo napolnila, da je tako blaženo teklo po grlu... niti ene ni več. Kako to ljudstvo živi, ko se je vse tako spremenilo... vse; nebo in zemlja... in domovi... in ljudje...« In bi užaljen zaklel: «Strela božja še takšen svet! Pravijo, da je lepši od nekdanjega. Jaz pa vprašam, če je tudi boljši. Eno božjo oblast je boljši, če pa so noge že edveč in se pamet vozi v Dinarn’ce in na Brtoševšče... Pojdi, Pane, ker ta svet ni več zate!« (Konec)