Pogovor z Miho Čerinom, avtorjem knjige Ljubljansko Posavje v Ijudski revoluciji
Mlha ttrin, rojan leta 1917 na JeilcJ prl Ljubljani, M je za letosn|l praznlk Ljubl|ane, 9. ma}, dobll najvls|e prlznanje mesta hefo|a, zlato plaketo lle-galca. |e avtor druge knjige o nedavnl pretektosti nafte obtl-ne, tlsiega dela, k< Je spadal v predvojno obClno Ježlca In ki mu domačlnl pravljo tudl LJub-Ijanako Potavje. Miho, ki |e kljub vlsoklm lotom v krafavni
•kupnosti Stadion predaednlk Zdru2sn|a borcev NOV, v ob&nl Clan občlmkega odbora ZZB NOV, v meilu pa dlan Ijubljsn-¦kega medvojnega akilva OF, imo zaproslll, da nam ob Izldu le pomembne knjige pove ne-ka) besed o lem, kako je nasta-la In ka) vse Je zajela.
•Najprej zelim povedati, je re-kel Miha čerin, da je bilo v obra-zložilvi predloga, da se mi pode-ti zlato pfafceto ilegalca nekaj napak In da |e novinar J. K. ki je napravll povzetek obrazložitve za prejšnjo stevllko Zbora obfia-nov, povzel tudi te napake. Pri .orgamzaciji ustanovnega se-Lstanka OF na Ježici (na Posavju) 'leta 1941 nisem sodeloval. Ta 09*tanmk mo organizirati članl vojnega komlteja rajona Ježlce v katerem so bili Ivan Kavtifi-Nan-d«,  Franc Hevbfti   -  Vktez,  An-
drej Kumar in Cene Stupar.
Knjlga Ljubljansko Posavje v Ijudsk) revolucijl }e nastajala v zelo Sirokem sodelovanju nek-danjih borcev in aktivistov OF s Posavja. Oelo okrog zbiranja gradiva smo v okviru medvojne-ga aktiva OF pojaftali pred kakS-nlmi desetimi letl, ko smo izdali ttrajSo in lepo ilustrirano kroniko o Ježtci. Pred petimi leti pa nam je priskočil na pomoč še uredni-Ski odbor knjige, kt ga je na naš predlog imenovala občinska konferenca SZDL LJubljana Be-ilgrad- Knjiga, o kateri teče be-seda. je torej lep primer kolek-tivnega deta pri katerem pa so seveda posameznlki bill razJjftno aktivni.-
Stt zbrall vellko gradlva?
-Nabralo se )e ogromno gradl-va, ki s to knjigo nl vse Izčrpano in ki |e nedvomno Se vedno zelo dobra podiaga za nove ali bolj pocfrobne ugotovitve. Marsika/ ima dokumentarno vrednost, pomembno za vsak muzejski zgodovinski arhlv.-
All je knjiga fcotj rezultat spo-minov In priftfivanj ell doku-menlov?
-Moj pristop k vsebinl knjige je bi! vseskozi. da moram pisati o dejstvih na podlagi dokumen-tov. Misllm, da se mi je to posre-fillo v precejinjl meri. Prav zato ta knjiga m roman, pa tudl znan-stveno delo m. Je pa vsekakor strokovno delo, Kako dobro strokovno delo je, pa bodo ugo-tovili drugi, zlasti zgodovinarji fn seveda domafiini.-
Uradnlikl odbor je aprotl in na raztlčn« načlno preverjal kar ja prlslo Iz tvo(lh rokl
-Zelo vehko nam je koristila pomoč, kl so nsm jo nudili neka-teri revolucionarji in zgodovinar-|i, pri katenh smo preverjaii svo-)a spoznanja in ugotovitve. Prve ocene in pripombe sta nam dala Stana Gerk in dr. France Škerl, oba domačina. Posamezne ugo-tovitve pa sem preverjal s pogo-vori z Ltdljo Šenljurc, Sergejem Kraigherjem, Vladom Krivicem fn že pokojnima lovarišema, Lu-kom Leskoškom in Miho Marin-kom, V veiiko pomoč nam je bil tudi zadnji in glavni recenzent, zgodovinar Ivan Križnar. Dal mi je veliko pobud in omogočil, da sem lahko koristil del arhiva Centralnega komiteja ZK Slove-nije 0 tem, kakSno je naSe delo, veliko pove Križnarjevo mnenje: Takole Je rekel: -Prepričan sem. da bo imelo malo krajev na Slo-
vanshem tako pregleden ir> te-meljit zgodovinski oris kot se z objavo tega tipkopisa obeta Ljubljanskemu Posavju.-
All lahko povea kakinft zanl-mlve posebnostl, ob)av1|ene v knjlgl?
•Prva posebnost je prvi del knjige, ki opisuje dogafanja na Ljubljanskem Posavju za nekaj 100 Jet nazaj. To je preučeval,
Izdajo knjlg« »gubljan-Bko Posavje v Ijudskf re-volucljl« so sofinancirale druibenopolHiCne organl-laclje ln «kupSdfna obti-ne, sodelovale pa so tud) bežigrafske organlzacl|e združenega dela: SOZD Astra, Commerce, ČGP Delo, Dinos, Geoloikl za-vod, SOZD IMP, Mercator ~ Mednarodna trgovlna, SMELT, SOZD Petrol, To-varna kovlnske galanterl-|e In UCne delavnice.
zapisal in nam odstopil doma-čin, sedaj te pokojni protesor Simon Lenarčič. On je oplsal tu-di delovanje ježenskega katoli-Skega prosvetnega društva, medtem ko nam je Cirrl Ramovš pripravil gradivo o ježenskem Sokolu. Na več straneh opisu-jem delo partijske organizacije
na Jeiici ter Ifudskofrontno gi-banje, ki se ]e izraialo zlasti v delavskem prosvetnem društvu Vzajemnost. Za opis delovanja tega društva smo si veliko po-magali z gradivom pokojnega Jozeta Ravbarja.
Posebna zanimivost so verjet-no prepisi originalnih delovnih zapisov povelj in ugotovitev do-mobranske-postojanke v Klefiah in prepisi sodb, ki jih je po vojni izreklo Ijubljansko temeljno so-diSče doma6inom sodelavcem okupatorja. Seveda ne mislim. da je to poglavitna posebnosi knjlge. čeprav je zanimiva. Po-glavitno je nekaj drugega. 0 po-savski mladini smo zapisali, kar je bilo zanjo v tistih kritifinih le-tih najbolj značilno in na prvi pogled je očitno, da je bila prav na rnladini vsa teža posavskega narodnoosvobodilnega gibanja, gibanja, ki je zmagalo. Zakaj ni tako danes? Lahko bi bilo!-
TovariS Mlha, bl nam hotei zdaj povedatl kako sl tl In tvojl sodelavcl prlpravljenl na more-bilno kritlko kniige (n na predio-ge, kf bl Jih utegniil dati bralct?
»S to knjigo gotovo ni izreče-na zadnja beseda o revoluci-onarnih dogajanjih na Ljubljan-skem Posavju in na dobrona-merna vprašanja bomo skušali kar najbolj objektivno odgovar-jati.o
Intervjuval: STANE KOMAN