Ptuj, torek, 2. oktobra 2007
letnik LX • št. 77 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 0,63 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 7704-01993
V
Štajerski
<3\
Posebej opremljeni za Slovenijo
ste lahko na več načinov. Modeli Si s prihrankom do 2.400 EUR
4F 1:
Modeli Si I
Domini» d.o.o., Zadniini trg 8, 2251 Ptuj
02/788 11 62, 788 11 64, 788 11 65
00 km. Emisije Co2: 135 - 194g/km Število vozil je ome
Šport
Nogomet • Tekma preobratov s srečnim koncem za Dravo
Stran 11
iZgQdpyjnski'danVza'ptujskiitur.izem1
seje Lzgpdil:prestižni
hotelPrimus v Termah Ptujje odprl\Vrataiin!S
Rokomet •
Fantazija Ormožanov v 1. polčasu, Ptujčanke dolgo držale Krim v negotovosti
Stran 12
Padalstvo •
Petra Jurič tretja v skupni razvrstitvi svetovnega pokala Stran 15
Ugodnosti za naročnike Štajerskega tednika
slovenski festival
domače zabavne glasbe
Ptu| 2007

Izrezite kupon skupaj s svojim naslovom, ga prilepite na dopisnico in pošljite na naslov: Radio-Tednik Ptuj, d.o.o., Rokovo ulico 4, Ptuj ali pa izrezano prinesite na sedež podjetja in prejeli boste festivalski CD 38. slovenskega festivala domače zabavne glasbe Ptuj 2007. Vsak naroinik lahko prejme le en CD. Število CD-jev je omejeno.
Foto: Črtomir Goznik
m
Po naših občinah Ormož • Podpisali šest koncesij za delo v zdravstvu
Stran 3 Po mestni občini Ptuj • Zlate vrtnice za zgled
Stran 5
Tednikov pogovor Dr. Janja Hojnik •
„Znanje je največja vrednota ..."
Po naših občinah Lenart • "Občina ne izdaja gradbenih dovoljenj!"
Stran 6 Stran 4 p0 naših občinah
Kidričevo •
Ogorčeni, ker z gradnjo vrtca zamujajo vsaj 35 dni Stran 7
Reportaže Nemčija •
Slovenski vojaki v ameriški vojaški bazi Stran 24

Slovenija in EU • Z zasedanja kmetijskih ministrov
Jarc: S praho in ukinitvijo uvoznih dajatev do nižjih cen žit
Dober signal za umiritev cen na trgu žitaric je današnja odločitev o znižanju stopnje prahe, poleg tega pa gredo v smer nižjih cen tudi predlogi o ukinitvi uvoznih dajatev na določene žitarice iz tretjih držav, je danes v Bruslju ob robu zasedanja kmetijskih ministrov povedal slovenski minister za kmetijstvo Iztok Jarc. Slovenija namreč uvaža žita iz držav nekdanje Jugoslavije, predvsem Srbije, komisija pa je naklonjena "ukinitvi vseh dajatev na vsa žita".
Foto: SM
Slovenski kmetijski minister Iztok Jarc se je udeležil srečanja evropskih kmetijskih ministrov v Bruslju, kjer je bil sprejet dogovor o znižanju stopnje prahe, podprti pa tudi predlogi o ukinitvi uvoznih dajatev na nekatere žitarice iz tretjih držav.
Kot je za STA povedal tiskovni predstavnik evropske komisarke za kmetijstvo Michael Mann, je komisija naklonjena ukinitvi vseh dajatev na vse žitarice v "tem tržnem letu, ki se izteče junija 2008". Predlog o tem je že pripravljen, a še ni v postopku, so potrdili viri v Bruslju, Evropska komisija pa je pravkar sporočila, da bo predlog predstavila v "prihodnjih dneh". Jarc je ob tem povedal, da je o možnih pocenitvah "težko govoriti", a "nekatere napovedi" kažejo, da bi se lahko cene pšenice do zime zaradi ponekod nekoliko višjega pridelka znižale do 30 odstotkov, cena koruza pa naj bi ostala nespremenjena.
Obvezna praha - gre za ne-posejane njive, ki jih kmetje pustijo v mirovanju - v Sloveniji sicer ne prizadene veliko
kmetijskih gospodarstev, je pojasnil Jarc. Tako naj bi v letošnjem letu zaradi danes sprejete odločitve o znižanju stopnje prahe na nič odstotkov prizadela le 571 pridelovalcev s skupno površino za praho 3049 hektarov. V Sloveniji to zadeva zgolj kmetije nad 24,23 hektara zemlje, v povprečju pa je slovenska kmetija velika 6,5 hektara, je še pojasnil minister.
Da bi znižali še naraščajoče cene mleka, je po besedah Manna komisarka za kmetijstvo in razvoj podeželja Mariann Fischer Boel naklonjena tudi "takojšnjemu dvigu mlečnih kvot". Slovenija meni, da je ta začasen dvig mlečnih kvot, kot je predlagala Poljska, "smiseln", vendar se zavzema, da bi se o ukrepu podrobneje razpravljajo v okviru vmesnega pregleda
skupne kmetijske politike (CAP). Dokument o tem bo komisija predstavila novembra, v času slovenskega predsedovanja EU v prvi polovici prihodnjega leta pa bo o njem potekala razprava.
Tudi o sladkorni reformi in GSO
Pomembna za Slovenijo je bila danes tudi odločitev glede reforme sladkornega sektorja, skladno s katero naj bi bili slovenski pridelovalci sladkorne pese upravičeni do dodatnih 12,5 milijona evrov pomoči, je povedal Jarc. Vendar pa tako kmetijsko ministrstvo kot Evropska komisija niso mogli natančno napovedati, kdaj bodo pridelovalci denar dejansko prejeli.
Kmetijski ministri sicer niso sprejeli odločitve o gen-
sko spremenjeni koruzi. Dosegli niso kvalificirane večine niti za niti proti dajanju na trg treh različnih gensko
spremenjenih vrst koruze, pri čemer se je Slovenija "skladno s previdnostnim načelom" glasovanja vzdržala,
je pojasnil Jarc in dodal, da je bila država ob tem vprašanju "vseskozi zadržana". Ker ni bilo potrebne kvalificirane večine, bo zdaj o tem ponovno odločala Evropska komisija, ki bo najverjetneje odobrila uporabo omenjene koruze.
Ministre čaka še razprava o vinski reformi. Na mizi sta dve vprašanji predsedstva: o omejevanju sadilnih pravic po letu 2014 ter o uporabi sladkorja za obogatitev vina. Slovenija želi ohraniti uporabo sladkorja za "posebej neugodne letnike", je izpostavil Jarc in pojasnil, da je tako Slovenija v krogu večine držav članic EU, ki se zavzemajo za ohranitev tega ukrepa. "Gre praktično za vse države Severne in Srednje Evrope," je dejal.
STA (pripravlja: SM)
Kdo se igra z žerjavico
Slovesen podpis socialnega sporazuma za obdobje do leta 2009, ki ga bodo danes, 2. oktobra, v blišču žarometov in medijske pozornosti podpisali v Kristalni dvorani vladne palače, je nedvomno pomemben dogodek, saj gre (vsaj za sedaj) za konec skoraj dveletnih trdih pogajanj med delavskimi sindikati in delodajalci. Nedvomno pa se bo zgodil z grenkim priokusom, ki ga bolj kot kdo drug čuti predvsem delavski razred. Ta je prejšnji teden resno opozoril na svoje izredno težko socialno stanje zaradi daleč prenizkih in evropsko neprimerljivih delavskih plač ter zagrozil, da se bodo, če ne bodo uslišali njihovim zahtevam, 17. novembra v Ljubljani zgodile največje delavske demonstracije do sedaj.
Sporočilo sindikatov je zelo jasno in ni nemogoče, saj zahtevajo le, da sadove dela poleg lastnikov kapitala, članov uprav in nadzornikov uživajo tudi delavke in delavci; da morajo delavske plače rasti realno in vzporedno z rastjo življenjskih stroškov ter da se tudi v njihovih plačah odraža rast produktivnosti, h kateri zagotovo pripomorejo tudi oni. Če z demonstracijami ne bodo prepričali lastnikov kapitala in uprav, pa so že vnaprej zagrozili z organizacijo velikega vseslovenskega stavkovnega gibanja, s splošno stavko, ki lahko slovensko gospodarstvo ohromi. Čeprav jih nekateri politiki označujejo za prenapete sindikaliste, delo-mrzneže in nesposobneže, ki da zahtevajo nemogoče, pa se je vendarle treba zavedati, da gre za izkoriščano in užaljeno množico povprečnežev, ki se s svojimi nizkimi in težko prigaranimi prejemki resnično težko prebijajo iz meseca v mesec. Boli jih, ker je v Sloveniji izkoriščanje uzakonjeno, saj vedo, da imamo zakone, ki dopuščajo izkoriščanje človeka po človeku, ki v interesu vsemogočega kapitala dopuščajo, da človeka dobesedno izžamejo do onemoglosti in ga še naprej izsiljujejo v pod krinko vsesplošno težkih okoliščin, nezaposlenosti ter slabe gospodarske situacije.
Novodobni slovenski menedžment navideznih kapitalistov, takih, ki so z dna prilezli na vrh s pomočjo iznajdljivosti, zlahka bi rekli tudi goljufij, in navsezadnje tudi veličastna in vsemogočna oblast pa se vendarle morajo zavedati, da je delavski razred v Sloveniji dovolj močan in dovolj dobro organiziran, da si bo, če drugače res ne bo šlo, pravice izboril sam, na svoj in zgodovinsko že tolikokrat potrjen način. Odgovor na vprašanje, kdo je izsiljevalec in predrznež, ki si v takih razmerah še upa hoditi po žerjavici, bo verjetno kmalu znan: sindikati ali (ob)lastniki, to je zdaj vprašanje.
Martin Ozmec
Slovenski (ne)politični zemljevid • Odmevi odstopov
Z novembrom pri Vzajemni višje premije
Foto: internet
Zaradi rasti stroškov za zdravila in zdravstvene storitve v zadnjem letu bo Vzajemna z novembrom zvišala premije dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja na 21,75 evra. Z zavarovalnice sporočajo, da bo do tega prišlo zaradi uskladitve premij z medicinsko inflacijo v višini 4,9 odstotka. Uskladitev je potrebna za nemoteno pokrivanje stroškov zavarovancev za zdravila in zdravstvene storitve, pojasnjujejo pri zavarovalnici, kljub temu pa naj bi njihove premije ostale najnižje v Sloveniji. Pri Vzajemni ugotavljajo, da so stroški v zdravstvu v letošnjem letu visoki. Zavarovalnica je morala korekcijo premije, po 14 mesecih od zadnje uskladitve, pripraviti, da bo lahko nemoteno zagotavljala pokrivanje naraščajočih stroškov za zdravstvene storitve in zdravila. V zadnjem obdobju so se najbolj povišali stroški škod v osnovni zdravstveni dejavnosti, pri zobni protetiki, specialistični ambulantni dejavnosti ter pri medicinsko-tehničnih pripomočkih. Vzajemna
zaznava tudi porast stroškov za zdravila. (sta)
Rupel odprl prenovljeno veleposlaništvo v ZDA
si
M M 1
Foto: internet
Zunanji minister Dimitrij Rupel je v petek v Washingtonu svečano odprl prenovljeno poslopje slovenskega veleposlaništva na aveniji California. Otvoritve se je udeležilo okrog 500 gostov, ameriških Slovencev, Američanov, članov diplomatskega zbora ter predstavnikov ameriške administracije in kongresa, med njimi demokratska senatorka slovenskega rodu iz Minnesote Amy Klobuchar ter republikanski kongresnik iz Floride Lincoln Diaz Ballard. Slovenija je trinadstropno zgradbo, ki je bila leta 2001 ocenjena na vrednost 7,3 milijona dolarjev, pridobila v okviru sporazuma o nasledstvu med republikami nekdanje Jugoslavije. Obnovo je zunanje ministrstvo med drugim plačalo s prodajo starega, precej manjšega veleposlaništva na aveniji New Hampshire, in prodajo veleposlanikove rezidence. Novo in večje veleposlaništvo bo v naj-
višjem, tretjem nadstropju gostilo veleposlanikovo rezidenco, v prvih dveh nadstropjih pa bodo pisarne in dvorana za sprejeme, ki bo prišla prav še posebej v prvi polovici leta 2008, ko bo Slovenija predsedovala EU. (sta)
Štipendije za prizadete v katastrofalnem neurju
Foto: internet
Ministrica za delo, družino in socialne zadeve Marjeta Cotman je danes izdala navodilo, v skladu s katerim bodo lahko izjemoma za republiško štipendijo zaprosili dijaki in študenti iz družin, ki so v zadnjem katastrofalnem neurju izgubile celotno premoženje ali večino premoženja. Centri za socialno delo že izplačujejo tudi izredne denarne socialne pomoči, za katere so zaprosili posamezniki ali družine s prizadetih območij. Do zdaj so že izplačali približno 30.000 evrov. V zadnjem času smo priča katastrofalnim posledicam hudega neurja, ki je prizadelo posamezna območja države. Nekatere družine so v neurju izgubile vse svoje premoženje, nekatere tudi svoje najbližje. Na ministrstvu za
delo, družino in socialne zadeve so se zato odločili, da z ustreznimi ukrepi, ki jih imajo na voljo, pristopijo k reševanju stiske najhuje prizadetih na teh območjih. Eden izmed teh ukrepov je tudi izjemna podelitev republiške štipendije, so sporočili z ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. (sta)
Virant za internetno glasovanje na naslednjih volitvah v DZ
Minister za javno upravo Gregor Virant je na novinarski konferenci dejal, da bi bilo možno že na dr-žavnozborskih volitvah leta 2008 poleg običajnega glasovanja uvesti tudi glasovanje po svetovnem spletu. Po njegovih besedah je osnutek novele zakona o volitvah v državni zbor že pripravljen, vendar še ni usklajen v vladni koaliciji. Virant je tudi napovedal, da bodo storitve portala e-Vem, ki jih lahko uporabljajo samostojni podjetniki, s 1. februarjem 2008 na voljo tudi gospodarskim družbam. Minister Virant je povedal, da je strokovna komisija, ki je preučevala možnost uvedbe spletnega glasovanja, že končala svoje delo. "Sedaj nas čaka politično usklajevanje," je poudaril in dodal, da "je potrebno iti v internetno glasovanje čim prej". Osnutek novele zakona o volitvah v državni zbor, ki bo normativno urejal glasovanje po svetovnem spletu, je že pripravljen, vendar še ni koalicijsko usklajen, je pojasnil minister. (sta)
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptujleta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Nevenka Anžel. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,63 EUR (za naročnike 0,50 EUR), v petek 1,17 EUR. Celoletna naročnina: 85,34 EUR, za tujino (samo v petek) 112,84 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Ptuj • Zgodba Primusa navdušila že z otvoritvijo
Novodobni Primus že napada trge
Medtem ko je starodobni (rimski) Primus osvajal pokrajine, novodobni napada turistične trge v ožjem in širšem smislu. Že zaradi rimske zgodbe, na kateri gradita podoba in vsebina hotela, ki ji ni para v slovenskem prostoru in širše, lahko napada z vsem orožjem, s celovito turistično-wellness ponudbo.
Prve obiskovalce, Ptujčane, poslovne goste in nekatere druge je na mah osvojil z urejenostjo in opremljenostjo. Ptujski turizem je dočakal svojega Primusa, ki so mu že ob odprtju napovedali Secun-dusa. 28. september, dan, ko so Primusa tudi uradno s poslovnimi in drugimi gosti odprli, dan prej ga je požegnala gospoda, šteje upravičeno kot zgodovinski dan ptujskega turizma. Po položitvi temeljnega kamna za gradnjo 6. septembra lani je bilo takih, ki niso verjeli, da bo že leto potem mogoče spati (testno)
Foto: Črtomir Goznik
Odprtje hotela je pospremil veličasten ognjemet, vreden dogodka, na katerega sta mesto in Terme čakala 32 let.
Foto: Črtomir Goznik
V vlogi Marcusa Antoniusa Primusa je na otvoritveni slovesnosti nastopil igralec Sebastjan Cavazza; na fotografiji rimski vojščaki, ki so jih ob tej priložnosti uvozili iz Avstrije.
Foto: Črtomir Goznik
Tudi otvoritvena slovesnost je potekala kot rimska zgodba. Udejaniti so jo pomagale najlepše Štajer-ke oziroma Slovenke zadnjih enajst let.
v njem, veliko. Gradnja novega pojma turizma na Ptuju in širše, kot jo je lani napovedal direktor Term Ptuj Andrej Klasinc, pa je, kot kaže, osvojila tudi njene graditelje, ne samo snovalce.
Primus je največja letošnja naložba v Savini dejavnosti Turizem, hkrati pa tudi največja turistična naložba v slovenskem turizmu v letu 2007. Veljal je 20 milijonov evrov, od tega so dva milijona prispevali Evropski strukturni skladi. V novem hotelu, ki je dobil ime po Marcusu Anto-niusu Primusu, vplivnem rim-
skem generalu, vladarju Rima in mojstru retorike, je 60 zaposlenih, od tega 50 na novo. Skupaj se razprostira na skoraj 14 tisoč m2 površin, ima 250 postelj v 119 sobah, od tega so trije luksuznimi predsedniški apartmaji, vsak ima svoj jacuzzi in savno. Wellness center Valens Augusta je razdeljen na najsodobnejši center dobrega počutja Imperium, termalne kopeli in savne Flavia, sicer bogato bazensko ponudbo pa dopolnjujejo še bazeni Vespazianus s kombiniranim notranje-zunanjim bazenom, otroškim bazenom in dvema
whirpool bazenoma. Grand hotel Primus bo zapolnil tudi dosedanje vrzeli v ponudbi storitev kongresnega oziroma poslovnega turizma na Ptuju in širše. Kot center druženja hotelskih gostov in zunanjih obiskovalcev, starih nad 21 let, pa bo služil Klub Gemina XIII., ki bo organiziral klavirske večere, večere zimzelenih melodij, popevk, jazza, disko glasbe iz 80. let in podobno.
Do konca leta se bo Primus nahajal v obdobju t. i. aktiviza-cije, s polnim poslovanjem pa bo začel v letu 2008.
MG
Ormož • Koncesije za zdravstvo in zobozdravstvo
Podpisali šest koncesij
Občina Ormož je menda ena zadnjih, kjer zdravstvo doslej še ni poznalo delovanja na principu koncesij. Doslej sta imeli koncesijo le dve zasebnici na področju patronaže, v petek navsezgodaj pa so koncesijsko pogodbo podpisale tri zobozdravnice, dve zdravnici in zdravnik.
Ob podpisu koncesijske pogodbe so bili vsi zadovoljni.
Čeprav je bilo še poleti na seji sveta zavoda zdravstvenega doma rečeno, da bodo letno podelili le tri koncesije, so bili pritiski očitno premočni in v petek jih je bilo na občini Ormož podpisanih šest. Koncesija je bila izdana splošnim zdravnikom Marti Ranfl Tetičkovič, Vesni Mele in Tiborju Ibra-šimoviču. Vsi trije zdravniki bodo še naprej delali v prostorih zdravstvenega doma Ormož. Vesna Mele ostane v svoji dosedanji ordinaciji, Marta Ranfl Tetičkovič bo zamenjala svojo ordinacijo z Alenko Simonič, v čim krajšem času pa bodo v tem traktu usposobili tudi ordinacijo za Tiborja Ibrašimoviča, tako da bodo vsi koncesionar-ji dosegljivi na enem mestu. Koncesijo so podelili tudi trem zobozdravnicam. Emilija Ku-liš in Ivana Komes bosta kot doslej nespremenjeno delali v
svojih ordinacijah v Ormožu, Vesna Vitez Manestar pa bo
še naprej delovala v Središču ob Dravi.
„Zelo sem zadovoljen, da se je to končno zgodilo! Zdravnikom se je uresničila želja, da se poskušajo v svoji stroki na kon-cesionarski način. To ni privatizacija, kot se pogosto tolmači, je le način izvajanja zdravstvene službe v javni mreži. V vseh treh občinah smo prepričani, da se je na ta način v zdravstvu vzpostavil dodatni konkurenčni pogoj. Okrog leta 1998 sem sodeloval pri procesu, ko je mag. Šimunič poskušal pridobiti koncesijo. To so bili začetki. V tem času imajo koncesije v številnih občinah, marsikje so različno uspešno zaživele," je bil zadovoljen župan Alojz Sok, ki sta ga pri podpisu pogodb spremljala še župan Središča ob Dravi Jurij Borko in ormoški podžupan Branko Šumenjak.
Kot je bilo rečeno, so večino odprtih vprašanj rešili, tako da po napovedi župana Soka problemov ne bi smelo biti. „Ostajate pod isto streho, z istimi pacienti, zdravstvo je težka dejavnost in kot koncesionarji se boste morali temu primerno tudi potruditi. Pri tem bo občina maksimalno stala ob strani, prav tako pa tudi zdravstvenemu domu kot celoti, saj opravlja funkcijo, ki jo ustanovitelj pri-
čakuje."
Župan ni pozabil, da je nekoč koncesije obljubil že za pred dopusti, pa se je zgodilo tako, da bomo imeli prve koncesionarje po dopustih. Od 1. oktobra pričneta na koncesijski način delovati zdravstvena in zobozdravstvena služba.
Tudi župan Jurij Borko je kon-cesionarjem zaželel uspešno in dobro delo. „To je nov začetek. Ne v stroki, ampak v načinu izvajanja službe. Želim vam, da dobro sodelujete, predvsem pa, da bodo zadovoljne vaše stranke."
Vesna Mele se je v imenu zdravnikov zahvalila za pomoč pri urejanju številnih formalnosti. Tudi sama vidi koncesijo kot novo pot, ki bo prinesla novo kvaliteto za bolnike. Podobnega mnenja je bila tudi Emilija Ku-liš, ki je prepričana, da bo na ta način vse potekalo boljše.
Koncesionarji bodo uporabljali vse kapacitete zdravstvenega doma, saj bi bila škoda, da bi stale neizkoriščene. Odprt je edino še dogovor okrog koriščenja računovodstva. Pacienti se bodo enako kot doslej oglasili v sprejemni pisarni, kjer koncesionarji sofinancirajo informatorja. Pričakujejo pa tudi, da bo veliko telefonskega naročanja, da pacientom ne bo treba čakati.
VKI
Foto: vki
Ptuj • Pogovor z dr. Janjo Hojnik
„Znanje je največja vrednota ..."
Pri 28 letih je dr. Janja Hojnik (dekliški priimek Bedrač, rojena v Dravcih) ena najmlajših doktoric na Ptujskem in širše. V letu 1998 je na maturi od ptujskih gimnazijcev zbrala največ točk, je dvojna diplomantka Univerze v Mariboru, pred kratkim je tudi doktorirala. V zelo kratkem času je dosegla zelo veliko.
Kako vam je to uspelo, ali je res samo učenje tisto, ki daje rezultate, ali človek potrebuje v življenju še kaj več, da uspe?
„Prvenstveno mi je verjetno to uspelo zato, ker sem izbrala pravi študij. Pravo je tradicionalni študij, ki mi je omogočil, da sem začela spoznavati delovanje družbe. Skoraj namreč ni področja, kamor pravo ne bi posegalo. Pravo zahteva študij, nihče se ni rodil s tem, da bi ga poznal, obenem pa je v njem tudi veliko logike. Če je ne bi bilo, sistem ne bi deloval. V okviru diplomske naloge in na podiplomskem študiju sem se usmerila v pravo EU. Lahko rečem, da sem študirala z veliko željo po znanju. Nisem študirala, ker bi me nekdo silil v to, ampak iz prepričanja, da je znanje največja vrednota. Raziskovalno delo na doktoratu mi je odprlo vpogled v brezmejno svetovno zakladnico znanja."
Junija letos ste doktorirali na Pravni fakulteti v Mariboru s področja prava EU. Do kakšnih ugotovitev ste se dokopali v svojem doktoratu? Je med temi tudi kakšna takšna, da bi jo bilo mogoče šteti kot „revolucionarno"?
„V doktorski disertaciji sem presojala demokratično legitimnost tržnih pravil EU. Moj cilj je bil utemeljiti, da popolno poenotenje tržnih pravil na ravni EU ni nujno potrebno za to, da bi enotni trg lahko dobro deloval. Določena raznolikost je po mojem mnenju potrebna, upoštevajoč, da so države članice EU vse bolj raznolike. V disertaciji utemeljujem, da ni ustrezno, da se državam odvzamejo vse pristojnosti, kar zadeva urejanje trga. Težava pa je v tem, da izgradnja enotnega trga predstavlja osrednji element projekta evropske integracije, ki mu je bilo to mesto priznano že pred petimi desetletji. Institucijam EU je zato dokaj lahko sprejemati pravna pravila, ki na nek način prispevajo k temu cilju. Ta vez pa je postopoma postala vse bolj posredna, pravila EU so zahtevala odpravo številnih tradicionalnih nacionalnih pravil (npr. glede uporabe jezika, sestavin piva, testenin itd.). Tako da EU danes pod okriljem enotnega trga posega že v vse pore nacionalnih pristojnosti in države zelo omejuje v suverenosti, tudi ko države na to niso izrecno pristale in EU niso podelile takšnih pristojnosti. Na splošno sem v disertaciji zastopala stališče, da je urejanje enotnega trga šlo že predaleč, da je vse že preveč centralistično urejeno. Pri tem pa sem pravne argumente zoper to centralizacijo iskala v vse bolj
uveljavljenem načelu subsi-diarnosti, po katerem razlogi demokratičnosti zahtevajo, da EU deluje zgolj takrat, ko države članice same ne morejo doseči zastavljenega cilja. Glavni prispevek mojega doktorata k pravni znanosti je tako v prenosu tega ustavno-pravnega načela na področje trga."
Zaposleni ste na Pravni fakulteti v Mariboru. Lahko predstavite svoje delo? V najinem prvem intervjuju leta 1998 ste dejali, da si želite postati sodnica na sodišču, potem ko ste pri 23 letih končali dva študija: leta 2002 ste diplomirali na Pravni fakulteti v Mariboru, specializirali ste se za področje mednarodnega prava, junija 2003 ste diplomirali tudi na Ekonomski fakulteti v Mariboru. Na obeh fakultetah ste bili med najboljšimi študenti. Pripravništvo na Višjem sodišču v Mariboru ste uspešno končali, a se na sodišču niste zaposlili. Kaj je pretehtalo?
„Delo na fakulteti je sestavljeno iz dveh osrednjih delov: pedagoškega in znanstvenega. V okviru prvega sodelujem pri izvajanju predavanj in vaj pri predmetih Pravo EU in Angleška pravna terminologija. Predavanja so zastavljena bolj ex catedra, čeprav tudi tukaj vse bolj vključujemo študente v diskusijo, medtem ko je na vajah poudarek na reševanju praktičnih problemov, izvajamo simulacije pogajanj med državami članicami v EU, simulacije sodnih obravnav ipd. V pedagoško delo štejem tudi organizacijo tekmovanja iz pogajanj, ki ga vsako leto februarja organiziram za študente vseh letnikov, poleg tega pa sem letos tretje leto tudi mentorica ekipi študentov naše fakultete, ki se udeleži uglednega svetovnega tekmovanja iz prava EU, pri katerem gre za fiktivni sodni proces pred Evropskim sodiščem. Časovno pa večji del dela na fakulteti predstavlja znanstveno delo, preučevanje pravnih novosti, branje sodb Evropskega sodišča, teoretičnih diskusij in pisanje strokovnih in znanstvenih člankov, udeležba na znanstvenih konferencah, raziskovalnih projektih ipd. Delo na fakulteti je zelo dinamično, zelo rada delam s študenti, v vsaki generaciji je nekaj takih, za katere že vnaprej veš, da bodo uspešni pravniki in predstavljajo izziv zame, zelo rada pa spremljam tudi razvoj prava, diskusije okrog kakšne sodbe Evropskega sodišča ali direktive. To me na splošno bolj pritegne kot uporaba prava, reševanje sporov, s čimer se pretežno ukvarjajo na sodiščih. Na fakulteti smo tudi nekoliko lažje idealisti kot na
Foto: Črtomir Goznik
„V doktorski disertaciji sem presojala demokratično legitimnost tržnih pravil EU."
sodišču, čeprav tudi mi veliko sodelujemo s prakso, tako da ne moremo biti naivni."
Pravo EU je poseben izziv
Že pred štirimi leti sva se pogovarjali tudi o Vašem cilju doktorirati. To se je tudi zgodilo. Zdaj predavate študentom. Kakšna ste kot predavateljica, skušate v svoja predavanja uvesti tudi kakšne inovativne metode, glede na to, da ste kot predavateljica kratek čas delali tudi v Angliji, a vas to ni premamilo. Lahko potegnete tudi kakšno vzporednico med obema šolskima sistemoma?
„V Angliji sem spoznala nekoliko drugačne metode dela, pri njih namreč izvajajo številne praktične predmete, kjer študente usposabljajo neposredno za delo v praksi, učenje vsebinskega prava pa pretežno temelji na izbirnem sistemu. Pri nas pa študente seznanimo z večino pravnih področij (kazensko, civilno, gospodarsko, mednarodno itd.), kar je tudi potrebno gle-
de na sedanji sistem pravniškega državnega izpita. Vendar pa tudi pri nas poskušamo uvesti več praktičnih vsebin reševanja problemov, pri tem mi izkušnje iz Anglije pridejo prav. Pravo EU je pri tem poseben izziv, saj je to skupno pravo držav EU in lahko po posameznih univerzah primerjamo vsebine predavanj, študenti po diplomi tudi pogosto gredo na študij v tujino, zato je naša odgovornost, da jim damo znanje prava EU, ki je primerljivo z drugimi fakultetami po Evropi. Sicer pa kot predavateljica poskušam biti tudi zabavna, da je vzdušje sproščeno, ob številnih primerih iz prakse Evropskega sodišča se lahko kaj pošalimo, tako da je snov prijaznejša in delovni dan prijetnejši."
Sodelujete tudi na projektih, na katerih sodelujejo strokovnjaki iz različnih držav. Za kakšne oblike konkretno gre?
„Trenutno sem članica treh mednarodnih projektov, ki raziskujejo povezave med evropskim gospodarskim pravom in socialnim modelom. Na eni strani imamo namreč v EU skupni trg in svobodno
Foto: Črtomir Goznik
Dr. Janja Hojnik
gibanje ne le blaga in delavcev, ampak tudi gospodarskih družb, po drugi strani pa različne plačne sisteme, različne pristope k udeležbi delavcev pri upravljanju ipd. Posebno težavo pa predstavlja dejstvo, da države, kot je Kitajska, kjer socialne pravice praktično ne obstajajo, postajajo vse pomembnejši trgovinski partner Evrope. Projektno delo v glavnem poteka na daljavo, imamo pa nekajkrat letno po različnih mestih Evrope tudi sestanke in seminarje."
Ne sodite med evroskep-tike oziroma tiste, ki EU ne napovedujejo dolgega mandata. Kaj ogroža obstoj EU?
„Moja doktorska disertacija je bila dokaj evroskeptično naravnana. Vendar pa res ne verjamem, da bi EU kmalu propadla, vsaj v ekonomskem delu ne. Države članice so za kaj takega preveč odvisne druga od druge, danes ni več mogoča vrnitev v stanje pred 50 leti, ker je danes svet preveč povezan, razdrobljena Evropa v tem pogledu ne more tekmovati s preostalim svetom. Ne predstavljam si, da bi spet uvedli carine na notranjih mejah med državami članicami, lahko pa se zgodi, da bodo države članice bolj varovale svojo suverenost, da bodo bolj kritične do posegov v svoje pristojnosti, zlasti na področjih, ki niso strogo ekonomska. Bolj kot grožnje vidim pred EU veliko izzivov znotraj EU v delovanju samih institucij, v raznolikosti držav, v skupni kmetijski politiki, sociali, zunaj nje pa v globa-lizaciji, energetski politiki in podnebnih težavah."
Že pred vstopom Slovenije v EU ste dejali, da posledice vključitve ne bodo samo pozitivne. To se sedaj že kaže.
„To ni bila kakšna moja vizi-onarska napoved, ampak vnaprej znano dejstvo. Povsem
enako je kot s posameznikom. Če živiš sam, je vse po tvoje, vendar ti včasih manjka družba, če pa vstopiš v družino, moraš pričakovati, da ne bo zmeraj po tvoje, a pridobiš veliko drugega. Tako tudi institucije EU včasih sprejmejo odločitev, ki so v našo korist, včasih malo manj. Ekonom-sko-socialne in druge razlike so danes v EU velike, potrebnih je veliko kompromisov. Rezultat tega tehtanja je po mojem mnenju vsaj na dolgi rok pozitiven (čeprav je na mestu argument, da bomo na dolgi rok vsi mrtvi), vendar integracija prinaša določeno stabilnost in mir, izolacija pa dokazano nasprotno".
Delovanje trga EU - osrednja tema znanstvenega dela
Veliko se ukvarjate z znanstvenim delom. Katere teme obdelujete?
„Pri znanstvenem delu me najbolj zanima delovanje trga EU, na tem trgu velja prost pretok blaga, gibanje delavcev, storitev in kapitala, tako da je državam članicam prepovedano sprejemati pravila, ki bi to omejevala. Na drugi strani pa so nekatere omejitve dovoljene, če zasledujejo pomembne cilje, kot sta na primer javno zdravje ali varnost. V zvezi s tem se je v praksi razvil obsežen korpus prava, ki se še konstantno razvija. Kot tak je zanimiv predmet raziskovalnega dela. Zanimajo me tudi odnosi med državami članicami in institucijami EU, kako se določajo pristojnosti, kako se zagotavlja, da je nadnacional-na organizacija, kakršna je EU, čim bolj demokratična ipd."
Koliko vam pri vašem delu ostaja za zasebno življenje, kaj delate, ko se poklicno izklopite, čemu se posvečate?
„Zgodaj sem se naučila, da mora biti življenje sestavljeno iz več segmentov, ne le enega, tako preživimo tudi, če se kateri od njih sesuje. Prepričana sem, da še v tako harmoničnem delovnem kolektivu ne moreš imeti enake vloge, kot jo imaš v družini, v delovnem okolju se včasih morajo sprejeti odločitve, ki niso osebne, v zasebnem življenju je vse osebno, če so odnosi pristni, človek ni zamenljiv. Lani sem se poročila, po letu in pol sem vse bolj navdušena nad zakonom. Trenutno z možem urejava stanovanjsko problematiko, načrtujeva novoletno križarjenje po Nilu, pa kakšnega družinskega člana, vmes pa greva na kak piknik, v gledališče. Mešanica velikih in malih projektov, ki vzamejo veliko energije, vendar zaradi njih živimo."
MG
Ptuj • Svetovni dan turizma
Zlate vrtnice za zgled
Na Ptuju so letošnji 27. september, svetovni dan turizma, zaznamovali z vrsto prireditev.
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Turistično društvo Ptuj je letos z zlatimi vrtnicami nagradilo 90 posameznikov, podjetij, institucij in drugih, ki so se še posebej izkazali pri urejanju okolja, stanovanjskih hiš in drugih objektov. Priznanja sta jim podelila župan MO Ptuj dr. Štefan Celan in predsednik TD Ptuj Albin Pišek s sodelavci.
Na stojnicah pred Mestno hišo so se s ponudbo predstavila nekatera turistična društva iz okolice, med njimi tudi podlehniško.
Turistično društvo Ptuj je organiziralo okroglo mizo o turizmu, 90 posameznikom, podjetjem, institucijam in nekaterim drugim je podelilo zlate vrtnice za posebej izkazano skrb pri urejanju okolja, stanovanjskih hiš in drugih objektov, na torek pa je moralo zaradi dežja prestaviti trga-
tev v mestnem vinogradu in na grajskem dvorišču.
Kljub povečani skrbi za okolje, samo TD Ptuj letno zasadi okrog 130 kamnitih korit in med stanovalce mestnega jedra razdelili tudi do dva tisoč sadik, je na območju mesta še veliko črnih lis, ki v zdajšnji podobi kazijo urejeno
mestno podobo. V Mestnem parku in Evroparku raste več kot deset tisoč cvetlic, vendar je te zasaditve še vedno premalo, na novo podobo čaka tudi Sončni park, še bolj pa je v nebo vpijoče območje grajskega hriba, kjer se trenutno vse začne in konča pri košnji trave, pa še ta ob pomanjkanju državnega in občinskega denarja (ker hrib ni ptujski, zanj v proračunu ni potreb-
Foto: Črtomir Goznik
V bogatem kulturnem programu so nastopile ptujske osnovne šole (na fotografiji uspešni mladi pevci iz OŠ Mladika), FS Bolnišnica DPD Svoboda Ptuj, Sožitje, tamburaši iz Majšperka in otroška folklorna skupina Klopotec.
no zagotavljati denarja) vsake toliko časa povzroča sive lase. Tudi zelena površina pred avtobusno postajo ni v ponos mestu, da ne govorimo o zatravljenih koritih, ki jih je na območju mestnega jedra še veliko. Skoda, da na svojo zunanjo podobo in urejenost še vedno premalo dajo nekatera podjetja in tudi stanovalci v samem mestnem jedru, mimo katerih se v zadnjem času sprehodi tudi vedno več turistov. V nebo vpijoče so tudi nekatere fasade, prav tako strehe, ki so zaradi stanja, v kakršnem se nahajajo, nevarne za obiskovalce, ne samo za stanovalce.
Za vse, ki še ne sledijo skrbi za mestno in siceršnjo urejenost, naj bodo zgled letošnji prejemniki zlatih vrtnic, s katerimi TD Ptuj, ki je lani praznovalo 120-letnico uspešnega delovanja, vsaj na simbolični ravni nagrajuje njihova prizadevanja. Čestitki TD Ptuj se je pridružil tudi ptujski župan dr. Štefan Čelan.
MG
Ormož • Evropski dan jezikov
Dijaki rapali po nemško
Dijaki Gimnazije Ormož so sodelovali na natečaju Goethe Instituta Ljubljana, ki je ob Evropskem dnevu jezikov, 26. septembru, razpisal natečaj Rap-Dichtung za najboljšo rap pesem v nemščini. Ustvarjali so pod vodstvom profesorice Renate Bezjak.
Dijaki so svojo kreativnost preskušali pri urah nemščine in doma. Rapali so in nastalo je precej dobrih izdelkov, ki so jih poslali na natečaj v
Ljubljano. Pesmi so bile v različnih oblikah: nekatere samo kot besedila, druge kot avdio posnetki, za štiri pesmi pa so posneli celo video spote.
Dijaki Gimnazije Ormož so rapali v nemščini.
Foto: arhiv Gimnazije Ormož
„Ko so prišli rezultati, smo bili navdušeni. Dosegli smo 1., 2., 5., 6. in 9. mesto! Nagrajeni dijaki so bili v sredo, 26. septembra, torej na dan jezikov, povabljeni v Ljubljano. Najprej so na Goethe Institutu sodelovali v delavnicah, ki jih je vodil Timo Brunke, znan nemški umetnik, ki se rad igra z besedami. Skupaj z njim so nato na Gospodarskem razstavišču publiki predstavili skupno pesem, ki je nastala v teh delavnicah. Dijaki so za doseženo 1. in 2. dobili tudi manjše nagrade in se na stojnicah posameznih jezikovnih institucij opremili z različnimi materiali," je povedala mentorica Renata Bez-jak. Pri rapanju je sodelovalo veliko število dijakov, ki so ustvarili zanimive pesmi. Naj-
bolje pa sta se odrezala Nejc Korošec in Tomaž Zidarič iz 4. letnika, ki sta dosegla 1. mesto, drugi so bili tretješol-ci Jaka Štefančič, Florijan Ku-harič, Jernej Kuharič in Luka Hošnjak. 5. mesto je zasedla Anja Mislovič iz 3. letnika, 6. mesto so osvojili prvošolci Sabina Novak, Katja Turk, David Potočnik in Marino Jelinek, 9. mesto pa je pripadlo ekipi, ki so jo sestavljali Tamara Meško, Tamara Štuhec, Anja Majcen, Nadja Nikolič, Adrijana Novak, Klavdija Lip-nik in Violeta Vidovič iz 4. ter Anže Ivanuš iz 2. letnika.
Za pomoč pri snemanju so raparji in mentorica hvaležni Katji Vidovič, Ani Čurin ter profesorici Lenki Keček Va-upotič.
Vki
Od tod in tam
Ptuj • Odprta vrata domov za starejše
Foto: Črtomir Goznik
V	Sloveniji se delež starejših od 65 let že vrsto let povečuje, v letih od 1995 do 2005 se je povečal za skoraj 27 odstotkov. Potrebe po storitvah za starejše se bodo kot kaže samo še povečevale. Trenutno je domsko varstvo vključenih več kot 14.500 starejših oziroma 4,6 odstotka starejših od 65 let. Ti podatki kažejo, da je Slovenija po zmogljivostih domskega varstva primerljiva z razvitimi evropskimi državami, še vedno pa zaostajamo pri storitvah v domačem okolju. Po podatkih iz prvega poletja leta 2007je v Sloveniji delovalo 73 domov za starejše, od tega 55 javnih in 18 zasebnih s koncesijo. Da bi javnost seznanili s stanjem in pogoji opravljanja institucionalnega varstva starejših, bodo domovi za ostarele v vsej Sloveniji v četrtek, 4. oktobra, odprli vrata vsem, ki se želijo osebno seznaniti z življenjem in bivanjem v njih. Dan odprtih vrat pripravljajo tudi v Domu upokojencev na Ptuju in v njegovi enoti v Muretincih. Na Ptuju ga bodo pričeli ob 10. uri, v delovni enoti »Pri gradu« v Muretincih pa ob 14. uri. Kot je povedala direktorica Doma upokojencev Ptuj mag. Kristina Dokl, imajo trenutno na obeh lokacijah 465 stanovalcev, na sprejem pa trenutno čaka 60 zainteresiranih. Še vedno pa je aktualna gradnja novih zmogljivosti - oskrbovanih stanovanj - tudi na Ptuju, a graditi ne bodo mogli, dokler ne bo sproščeno zemljišče v neposredni bližini doma.
MG
Ptuj • Mednarodni teden dojenja
V	Sloveniji se je prvega oktobra pričel letošnji mednarodni teden dojenja, ki bo trajal do 7. oktobra. V tem tednu bo poudarek na promociji in varovanju dojenja. V aktivnosti mednarodnega tedna dojenja se vključuje tudi ptujska porodnišnica. V jedilnici ptujske bolnišnice bodo danes ob 17. uri izvedli predavanje na temo uspešnega dojenja za dobro zdravje otrok in mater. Predavanju bo sledil ogled porodnih sob, porodnega oddelka in prikaz položajev v času dojenja. Jutri ob 16. uri bodo dojenje predstavili širši javnosti v nakupovalnem središču Qlandia, v petek, 5. oktobra, pa vabijo na srečanje z udeleženci šole za starše, ki bo v prostorih porodnišnice.
MG
Zg. Pristava • V spomin padlim kurirjem
Združenje borcev za vrednote NOB Hajdina je v petek, 28. septembra, pri spomeniku v Zg. Pristavi pripravilo krajšo spominsko svečanost, posvečeno padlim partizanskim kurirjem kurirske postaje
TV - 8 S. Padli so 27. septembra 1944 v Rodnem Vrhu v Halozah, njim in vsem padlim v vojnah pa so ob tej priložnosti prižgali svečke in položili venec. Spominske svečanosti so se udeležili še nekateri člani Združenja borcev za vrednote NOB Videm, Majšperk in Dolena, uvodni pozdravni nagovor pa je imel videmski podžupan Bojan Merc. Spomine na junaški boj padlih partizanov v Halozah je obudil Stanko Lepej, član glavnega odbora Združenja borcev za vrednote NOB Slovenije. V spomin padlim junakom so nekaj pesmi zapeli ljudski pevci in pevke iz Dolene in s Hajdine, na klarinet je zaigral učenec hajdinske OŠ, v svoj krog pa so člani Združenja borcev za vrednote NOB sprejeli tudi nekaj novih članov. Posebej so se zahvalili domačinki Pavli Nemec, ki že dolgo lepo skrbi za spomenik in njegovo okolico, druženje pa so zaključili s tovariškim srečanjem.
TM
Foto: TM
Lenart • Župan zavrnil očitke in namigovanja bivšega župana
"Občina ne izdaja gradbenih dovoljenj!"
Kot smo poročali, je lani lenarški župan mag. Ivan Vogrin v Lenartu odredil rušenje montažnega gostinskega objekta Skender bar lastnika Jusufa Jonuzija. Na zadnji seji občinskega sveta pred volitvami je mag. Vogrin povedal, da mu je uspelo tega človeka spraviti iz Lenarta, in dejal, da če bo za župana izvoljen mag. Janez Kramberger, se bo ta človek vrnil v Lenart, ker mu bo to omogočil Kramberger, saj naj bi mu lastnik lokala Jusuf Jonuzi financiral volilno kampanjo.
Navedene očitke je mag. Janez Kramberger takrat odločno zanikal. Zadeva je po lanski volilni vročici potihnila, letos, ko je Jusuf Jonuzi pričel graditi poslovno-stanovanjski objekt na lenarški avtobusni postaji, pa se je v Lenartu začelo govoriti, da je imel bivši župan mag. Ivan Vogrin prav. Vprašanje, kaj se gradi na lenarški avtobusni postaji, je svetnica Emilija Šuman zastavila županu mag. Janezu Krambergerju na zadnji seji občinskega sveta.
Na svetniško vprašanje je župan mag. Janez Kramber-ger odgovoril, da če svetniki in svetnice želijo pisni odgovor, ga lahko dobijo. Na vpogled jim je tudi vsa dokumentacija, s katero razpolaga občina Lenart. V nadaljevanju je pojasnil:
"Ko se je začel objekt na avtobusni postaji graditi, me je kar nekaj ljudi v Lenartu povprašalo, kako to, da v Lenartu gradi Jusuf Jonuzi, kar je napisano tudi na tabli gradbišča. Verjetno se spomnite, da je bilo v tej sobi zelo jasno povedano s strani prejšnjega župana mag. Ivana Vogrina, da je on tega gospoda spravil iz Lenarta, podrli so mu nezakonito postavljen objekt in
da če bom jaz župan, mu bom omogočil, da bo prišel nazaj in da bo lahko v Lenartu gradil. Zelo iskreno vam povem, tako kot sem tudi takrat povedal, da občina ni pristojna za izdajo gradbenih dovoljenj. Občina lahko sodeluje pri izdaji gradbenega dovoljenja samo, če je v postopek izdaje le-tega pozvana. Jaz kot župan s tem absolutno nisem imel in nimam nič. Iz kronologije dogodkov je razvidno, da je bilo to zemljišče kupljeno od Mercatorja SV v letu 2003. Nova lastnica je začela pridobivati gradbeno dovoljenje za gradnjo poslovnega objekta na tem prostoru. Postopek je trajal zelo dolgo, mislim, da devet mesecev, in investitorki je bilo izdano gradbeno dovoljenje s strani Upravne enote Lenart 7. aprila 2004. V postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja je sodelovala tudi občina Lenart. Na ustni obravnavi, ki je potekala 27. januarja 2004, je bil prisoten takratni podžupan Karl Vogrinčič. Na obravnavi je povedal, da bodo zahteve proučili v občinski upravi in v najkrajšem času podali odgovor. Namreč prvotna zahteva občine Lenart, še izpred župa-novanja mag. Ivana Vogrina,
je bila, da se celotni prostor od bifeja vzdolž avtobusne postaje do Maistrove ulice sočasno pozida do IV. gradbene faze. Občina Lenart se je v postopku izdaje gradbenega dovoljenja morala odločiti, ali odstopa od zahteve po pozidavi celotnega kompleksa in dovoli investitorki dostop do tega zemljišča preko občinske zemlje. Občina Lenart je 2. marca 2004 izdala stališče, ki ga je podpisal moj predhodnik mag. Ivan Vogrin. Takrat je občina Lenart odstopila od projekta sočasne gradnje, z investitorko sklenila služnostno pogodbo in tako omogočila pridobitev gradbenega dovoljenja. Omenjena investitorka si je tudi pridobila služnostno pravico za uporabo dovozne poti s strani Mercatorja. Gradbeno dovoljenje je bilo izdano 7. aprila 2004 in do sedaj bilo dvakrat podaljšano.
Pred kratkim, kot sami ugotavljate, se je gradnja začela. Pred njenim začetkom je bilo tudi spremenjeno lastništvo. Investitorka je očitno prodala projekt skupaj z zemljiščem novemu investitorju Jusufu Jonuziju. Gospod Jonuzi je državljan RS in ima stalno prebivališče v Lenartu.
Še enkrat zavračam namige
Gradnja poslovnega objekta na avtobusni postaji v Lenartu
in obtožbe. Kot župan nisem nikomur nič dal, ampak so bili za to ustrezni postopki, v katerih je sodeloval moj predhodnik. Investitor je državljan RS in jaz si bom, dokler bom na tem mestu, prizadeval, da bodo vsi, ki opravljajo kakršnekoli dejavnosti v občini, delovali zakonito, ne glede na narodnost. Tudi Slovencev živi 500.000 širom po svetu in opravljajo najrazličnejše dejavnosti.
Ugotovitev nekaterih, da imajo z dotično osebo v Le-
nartu slabe izkušnje, konec koncev ni stvar mene kot župana in občine Lenart. Občina pač lahko v obsegu svojih pristojnosti ureja odpiralni čas, za ostale stvari so službe, ki se s tem ukvarjajo. Moj predhodnik mag. Ivan Vogrin je bil stranka v postopku, te stvari so urejali skupaj s podžupanom Karlom Vogrinčičem in pooblaščencem investitorke. Ali so vedeli, kaj urejajo, ali ne, mene ne zanima. Zanima me samo to, da je gradbeno dovoljenje pravno-formalno ve-
ljavno in da se gradi v skladu z zakonom. Kot sem dejal, je bilo pred volitvami v tej sejni sobi povedano, da če bom izvoljen za župana, bom gospodu Jonuziju omogočil vrnitev v Lenart. Iz tega lahko sklepam, da so potem najbrž že kaj vedeli, kaj se je s tovrstno investicijo in s pridobivanjem dokumentov dogajalo, morda so tudi vedeli, za koga se je stvar pripravljala. Še enkrat pa najostreje zavračam navedene očitke in namigovanja"
Zmago Šalamun
Foto: ZS
Ptuj • Tilia odprla poslovalnico
»Želimo biti najboljši ...«
V četrtek, 27. septembra, so v Ulici 25. maja na Ptuju svečano odprli poslovalnico Zavarovalnice Tilia. Odprtja se je udeležil tudi predsednik uprave Andrej Kovšek s sodelavci. MO Ptuj je na odprtju zastopal svetnik Miran Meško.
Gornja Radgona • Novi proizvodni prostori Arconta
Uspešni na tujih trgih
Podjetje Arcont iz Gornje Radgone je bogatejše za sodobno proizvodno halo, namenjeno protikorozijski površinski zaščiti zabojnikov.
Zavarovalnica Tilia je v slovenskem prostoru prisotna od leta 1990. Ponuja vse oblike življenjskih in premoženjskih zavarovanj, razen zdravstvenih, vključno z naložbenim tveganjem. V
svojem poslovanju je zelo fleksibilna, vsakega komitenta obravnavajo posamično oziroma glede na njegove zmožnosti. Od drugih zavarovalnic se razlikuje tudi po izredno ugodni ponudbi
zavarovanj za nižjecenovne razrede avtomobilov.
Kot vseslovenska zavarovalnica želijo biti s svojimi enotami oziroma poslovalnicami prisotni na celotnem območju Slovenije. Črna lisa v tem
trenutku ostaja še Murska Sobota. V celi Sloveniji imajo odprtih 12 enot in blizu 30 poslovalnic z okrog 330 zaposlenimi. V ptujski pisarni so zaposleni štirje, v kratkem pa naj bi njihovo število naraslo na deset.
Zavarovalnica Tilia sodi med manjše slovenske zavarovalnice, pred dvema letoma je bila proglašena za zavarovalniško gazelo leta. »Ne želimo biti največji, želimo pa biti najboljši,« je med drugim na otvoritvi ptujske poslovalnice Tilie povedal predsednik uprave Andrej Kovšek. Njihova konkurenčna prednost so tudi novi tržni prijemi, ki jih druge zavarovalnice ne uporabljajo. Tudi letošnje poslovanje bodo uspešno zaključili, v osmih mesecih so načrtovani dobiček presegli za 10 odstotkov v primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta, še ambicioznejšo rast pa načrtjuejo za leto 2008, ko naj bi konkurenco presegli za 5 odstotkov, saj naj bi rast portfelja bila 13-odstotna.
Ptujsko poslovalnico so odprli zato, da bi svoje storitve še bolj približali sedanjim in bodočim zavarovancem. Stalno naraščanje zavarovancev potrjuje njihova prizadevanja po zagotavljanju večje varnosti. Pridobivajo jih tako z nenehnim posodabljanjem produktov kot tudi s širitvijo poslovne mreže.
MG
Z naložbo, ki je vredna 8,6 milijona evrov, bodo ob še večji kakovosti izdelkov proizvodne zmogljivosti bistveno povečali. Vrednost dvorane, ki skupaj s skladiščem barv meri 3300 kvadratnih metrov površin, znaša 2,6 milijona evrov, za tehnološko opremo pa je bilo potrebno odšteti 6 milijonov evrov. Slednja se
uporablja pri površinski zaščiti, ki je ekološka, brez povzročitve škodljivih emisij. Projekt nove naložbe je bil uresničen v slabih petih letih. Sicer pa so v Arcontu, ki zaposluje 620 delavcev, v devetih mesecih letos ustvarili za 46 milijonov evrov prometa in pri tem izvozili 95 odstotkov izdelkov.
NŠ
Foto: Črtomir Goznik
Nova poslovalnica Tilie ima sedež v Ulici 25. maja 12 na Ptuju. Simbolični prerez vrvice sta opravila Miran Meško v imenu MO Ptuj in Andrej Kovšek, predsednik uprave Zavarovalnice Tilia.
Kidričevo • Vroča in maratonska osma seja občinskega sveta
Ogorčeni, ker z gradnjo vrtca zamujajo vsaj 35 dni
Čeprav je svet občine Kidričevo na seji v četrtek, 27. septembra, sklepal le o 13 točkah, so se utrujeni svetniki razšli šele po skoraj osmih urah, dobre pol ure po polnoči. Z dvigom cene vode so soglašali le za leto dni, predsednik nadzornega sveta pa je zaradi onemogočanja nadzoru pri gradnji novega vrtca, ki naj bi zamujala za 35 dni, sejo protestno zapustil.
Še preden so se lotili dnevnega reda, je ob obravnavi zapisnikov 6. redne, 1. korespon-denčne in 2. izredne seje svetnik Anton Leskovar vprašal, kaj je z igriščem v Pleterjah, ki so ga na stroške občine uredili in asfaltirali, potem pa je nekdo odstranil gole, tako da ga krajani ne morejo uporabljati. Občinski komunalni nadzornik Igor Premužič je pojasnil, da so morali gole odstraniti zaradi odredbe inšpektorja, ki je ugodil pritožbi ene od krajank.
Svetnik Zoran Žunko je spomnil, da so to igrišče zavestno asfaltirali zaradi lanskega občinskega praznovanja, a se je zadeva pozneje zapletla, ker se omenjena krajanka ni strinjala, da bi bilo igrišče ob njeni hiši, sicer pa je menil, da je potrebno storiti vse, da bi ga krajani spet lahko uporabljali. Za to, da bi igrišče čimprej usposobili za športne namene, se je zavzel tudi podžupan Jože Medved.
Ko so se lotili vsebine dnevnega, je Anton Leskovar predlagal, da bi k dvanajstim točkam, ki jih je predlagal župan Jože Murko, dodali še trinajsto - seznanitev s stanjem v gramoznici v k. o. Lovrenc, kjer je nedavno tega zgorelo večje število avtomobilskih gum. Ko je podžupan Jože Medved predlagal, da bi svojo sejnino namenili kot pomoč prizadetim po nedavni vodni ujmi, je višji pravni svetovalec Egon Repnik pojasnil, da je bil na skupnosti občin Slovenije že sprejet sklep, da naj bi vsaka občina prispevala kot pomoč po en evro na prebivalca, zato so se odločili, da bodo o svoji humanitarni pomoči odločali na naslednji seji.
Ceno vode povišali le za leto dni
Ko so se lotili predloga odloka o povišanju cen proizvodnje in distribucije vode, je predsednik odbora za gospodarsko infrastrukturo Janko Baštevc svetnike seznanil s sklepom tega odbora, ki je po preučitvi predloga predlagal, da zahtevku za povišanje cen ugodijo, ob tem pa od Komunalnega podjetja zahtevajo, da jim v pisni obliki posredujejo podatke o višini zbranih sredstev za izboljšanje sistema ter racionalizacijo in zmanjšanje izgub vode, pa tudi za povečane programe vlaganj v ta sistem, ter da predložijo tudi letni program porabe teh sredstev na sistemu, posebej za območje občine Kidričevo.
Marjan Gregorinčič in Tanja Sternad iz Komunalnega podjetja Ptuj, ki sta predstavila dejanske vzroke za povišanja cen, sta med drugim pojasnila, da je predlagano povišanje v skladu z odredbo vlade. Sicer pa je predlagano postopno povišanje cen, tako da naj bi s 1. septembrom 2007 ceno povišali za 6,2 %, v letu 2008 za 6 % ter v letu 2009 za 5,99 %. Tako naj bi kumulativno povečanje cene v odstotkih glede na obstoječo ceno znašalo 19,32 %. Ob tem sta dodala, da so od zadnjega dviga cene vode minila skoraj tri leta, svetnike pa sta seznanila tudi, da so predlagano povišanje cene vode do sedaj že sprejeli v Mestni občini Ptuj ter občini Trnovska vas, v kratkem pa naj bi o predlogu za povečanje cene sklepali tudi v vseh drugih občinah.
Anton Leskovar je menil, da bi bil zahtevek za nekajod-stotni dvig v skladu za rastjo življenjskih stroškov sicer upravičen, nikakor pa se ne morejo strinjati s tako velikim odstotkom podražitve, kot so ga predlagali v Komunali. Zoran Žunko je dodal, da se v zadnjih nekaj letih v občini Kidričevo v vodovodni sistem ni vlagalo, Andreja Napasta je motilo, ker se dobri dve leti cena ni prilagajala, sedaj pa naj bi se dvignila kar za dobrih 19 %. Na to, da je treba resno razmisliti o zahtevanih odstotkih povišanja cene, je opozorila tudi Silvestra Klemenčič, ob tem pa predlagala, da bi ceno vode povišali za nižji odstotek. Antona Habjaniča je zanimalo, kakšne posledice bi doletele občino, če podražitve sploh ne bi sprejeli, Zoran Žunko pa je predlagal, da bi soglašali le s povišanjem cene za eno leto v predlaganem znesku 6,2 %, in to izključno za obnovo vodovodnega sistema. S takim predlogom je soglašal tudi Janko Baštevc, prisluhnila pa mu je tudi velika večina svetnikov, zato so predlog obora zavrnili ter z 11 glasovi podprli predlog Zorana Žunka.
Ko so se v prvi obravnavi lotili predloga odloka o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami, je Anton Habjanič menil, da je predlog primeren, saj je sestavljen v skladu z obstoječimi zakoni s tega področja, predlagal je le nekaj manjših sprememb oziroma slovničnih popravkov. Anton Leskovar je menil, da bi bilo primerno, če bi v odloku občanom zagotovili možnost, da bi lahko na prostem kurili vejevje in travo, ter dodal še
nekaj manjših vsebinskih dodatkov. Po krajši razpravi pa so na predlog pravnega svetovalca Egona Repnika sprejeli sklep, da ob upoštevanju vseh dodatnih predlogov naredijo čistopis, šele nato naj bi odločali o dokončnem sprejemu tega odloka.
Predsednik nadzornega odbora sejo protestno
zapustil
Za pravo presenečenje pa je nato poskrbel predsednik nadzornega občine Kidričevo Marjan Bezjak, ki je ob obravnavi poročila o izvrševanju proračuna v obdobju januar-junij 2007 opozoril na domnevne nepravilnosti pri gradnji novega vrtca, ki naj bi zamujala vsaj za 35 dni, pred-
vsem pa na to, da mu kljub zahtevi in obljubi odgovorni niso omogočili vpogleda v gradbeno knjigo, da bi lahko opravil nadzor. Ob ugotovitvi, da je delo nadzornega odbora občine s tem onemogočeno, je ogorčen vstal in sejo protestno zapustil.
Z ugotovitvami predsednika nadzornega odbora se je strinjal tudi Anton Leskovar in dodal, da tudi gradbeni odbor za izgradnjo vrtca, ki mu predseduje, ni dobil v vpogled nobenega načrta niti popisa del niti druge želene dokumentacije, ter dejal, da bodo, če jim bo delo še naprej onemogočeno, gradbeni odbor enostavno razpustili, saj očitno nekomu ni potreben.
Z ugotovitvijo, da je pri gradnji vrtca zares nekaj narobe in da morajo čimprej ukrepati, ker tako dalje enostav-
no ne gre več, so se v krajših razpravah strinjali tudi Janko Baštevc, Zoran Žunko, Anton Habjanič, Jože Medved in Bogdan Škafar.
Sicer pa smo lahko slišali, da so v prvem poletju dosegli blizu 36-odstotno realizacijo prihodkov, saj so od predvidenih 5,4 milijona evrov do 30. junija v občinskem proračunu realizirali za dobrega 1,9 milijona evrov prihodkov. Na odhodkovni strani pa so realizirali blizu 29 % predvidenih sredstev, saj so ob polletju od predvidenih 5,7 milijona evrov porabili dobrega 1,5 milijona evrov odhodkov. Največji izpadi so pri investicijskih odhodkih, ki so realizirani le v dobrih 14 %.
Vroče zaradi menjave zemljišč in gramoznice v Lovrencu
Po krajši razpravi so na predlog odbora za družbene dejavnosti soglašali s predlaganim sklepom o dodatnem znižanju plačila programa vrtca v primeru, če je otrok zaradi bolezni ali drugih razlogov odstoten dalj časa. Če traja taka upravičena odsotnost otroka neprekinjeno 30 koledarskih dni ali več, lahko na prošnjo staršev priznajo znižanje cene v višini 30 % plačila, ki jim je določeno v odločbi; v času počitnic pa se lahko staršem prizna v višini 50 % cene, ki je določena z odločbo.
Soglašali so tudi s predlogom o izvzemu iz javnega dobra parceli oziroma pašnika v k. o. Šikole, ki ju je odkupil
občan. Brez posebnih pripomb so soglašali tudi s predlaganimi pravili za izvolitev predstavnikov v volilno telo za volitve članov državnega sveta ter za določitev kandidata za člana državnega sveta. Kar nekaj razprave je bilo potrebne, preden so soglašali s posameznim programom prodaje občinskega stvarnega premoženja ter z dopolnitvijo tega programa za letošnje leto.
Precej vročih besed pa je padlo na račun predlagane zamenjave zemljišč oziroma kompleksa nezazidanih stavbnih zemljišč okrog perutninskih farm Perutnine Ptuj v Starošincah v skupni površini 76.626 kvadratnih metrov za zemljišče ob kopališču Kidričevem v skupni površini 5322 kvadratnih metrov. Kljub mnogim nasprotovanjem in medsebojnim očitkom je po daljši razpravi z zamenjavo zemljišč soglašalo 14 svetnikov, dva sta bila proti, eden pa ni glasoval.
Po krajši razpravi so soglašali tudi s sklepom o cenah najema dvoran in domov v občini Kidričevo, ki so sedaj preračunane v evro.
Na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja so dali pozitivno mnenje k imenovanju Štefana Petka za ravnatelja Glasbene šole Karol Pahor v Ptuju. Ob koncu pa so prisluhnili Antonu Leskovarju, ki je kot predsednik odbora za varstvo okolje ter predsednik Gasilske zveze občine Kidričevo podal daljšo informaciji o stanju v gramoznici v k. o. Lovrenc po nedavnem velikem požaru, v katerem je zgorela izredno veliko količina odpadnih avtomobilskih gum, kar je pustilo na okolju in okoliških prebivalcev negativne ekološke posledice, akcija gašenja pa je zahtevala okoli 26.000 evrov stroškov. Precej očitkov je padlo na račun Albina Brencla, lastnika podjetja Albin Promotion, ki v tej gramoznici opravlja dejavnost, za katero pa naj še vedno ne bi imel vseh ustreznih soglasij, vse bolj pa naj bi bili proti tudi okoliški krajani, ki mu očitajo, da naj bi zadeva ne bila tako „neoporečna in čista", kot je bilo sprva obljubljeno.
Med pobudami in vprašanji je bilo nekaj vročih besed tudi zaradi nameravanega asfaltiranja poljske poti do osamljene hiše sredi polja med Apačami in Lovrencem, saj bi bilo po mnenju nekaterih svetnikov nujnejša izgradnja javne razsvetljave v Apačah.
M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
Za veliko vročih besed in sočno razpravo je tudi na tokratni maratonski seji poskrbel Anton Leskovar (levo).
EU • S srečanja obrambnih ministrov
Zbirajo se vojaki za pobudo v Čadu, Slovenija se še ni odločila
Obrambni ministri Evropske unije so se na neformalnem srečanju v Evori pogovarjali o sodelovanju v pobudi EU in ZN za zaščito prebežnikov iz Dar-furja v Čadu in Srednjeafriški republiki. Francija, ki naj bi evropski del operacije tudi vodila, Foto: ¡ntemet je pozvala k čim večji podpori. Slovenija "je v pripravah tudi na možnost sodelovanja na afriškem kontinentu, čeprav je treba poudariti, da do odločitev o čem takem še ni prišlo", se je na poziv odzval slovenski pristojni minister Karl Erjavec.
Francija je vse države članice EU pozvala, naj prispevajo k operaciji za zaščito prebežnikov iz Darfurja, ki jo bo EU poslala v Čad in Srednjeafriško republiko v sodelovanju z ZN. Francoski minister Herve Morin je k temu pozval kolege na dvostranskih srečanjih, in sicer se je sestal tudi s slovenskim ministrom. Minister Morin je "predstavil pobudo za operacijo v Čadu in njihove napore za pridobitev kar največje podpore tej nalogi", je pojasnil slovenski minister po srečanju. "Seznanil sem ga, da se Slovenija dobro zaveda svoje odgovornosti v času predsedovanja EU in da smo v pripravah tudi na možnost sodelovanja na afriškem kontinentu," je poudaril.
Irska naj bi prispevala 300 vojakov, Belgija in Poljska naj bi že obljubili vsaka po sto vojakov, Švedska naj bi jih prispevala 160, nekatere druge države, med njimi Avstrija, pa možnosti sodelovanja tako kot Slovenija še preučujejo. Največja članica EU, Nemčija, je že dala vedeti, da v operaciji ne bo sodelovala, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Francija, ki bo operacijo tudi vodila, bo predvidoma prispevala od 1000 do 1500 vojakov, sicer pa EU načrtuje operacijo s 3000 vojaki. Varnostni svet ZN je namestitev evropskih sil odobril pred tremi dnevi, ko je sile EU in policijo ZN pooblastil za varovanje na desettisoče prebežnikov iz Darfurja in nadzorovanje dodeljevanja človekoljubne pomoči.
Evropska komisija je sicer danes sporočila, da bo prispevala 50 milijonov evrov za skupno pobudo EU in ZN za zaščito sudanskih prebežnikov v Čadu in Srednjeafriški republiki. Komisija bo podprla policijsko misijo, ki bo zadolžena za pomoč in zaščito begunskih taborišč blizu meje z Darfurjem in za zagotavljanje varnosti pri vračanju preseljenih oseb.
Konflikt v Darfurju je v štirih letih in pol terjal že več kot 200.000 življenj in iz domov pregnal 2,5 milijona ljudi, ki so pobegnili v severovzhodni del Srednjeafriške republike in vzhodni del Čada. (sta)
Bruselj • Nova pobuda Evropske komisije
50 mladim Evropejcem se ponuja prva zaposlitev v tujini
Evropska komisija bo v okviru letošnjih evropskih dnevov zaposlovanja zagnala novo pobudo, s katero bo mladim Evropejcem omogočila, da izkusijo delo v tujini. Pobuda z naslovom Tvoja prva zaposlitev v tujini bo 50 izbranim kandidatom omogočila zaposlitev v drugi članici EU ob pomoči mreže evropskih storitev na področju zaposlovanja EURES.
"Pravica do dela v drugi evropski državi je ena od temeljnih svoboščin EU. Ob 50. obletnici povezave želimo 50 mladim, ki še nikoli niso delali v tujini, simbolno ponuditi to možnost," je pojasnil evropski komisar za zaposlovanje, socialne zadeve in enake možnosti Vladimir Špidla, ki bo pobudo zagnal danes dopoldne na novinarski konferenci. Kot je dejal, mobilnost dela koristi tako zaposlenim kot delodajalcem in je idealen način za seznanjanje z novim jezikom ali kulturo.
Izbranim kandidatom bodo preko portala mobilnosti EURES ponudili najmanj štirimesečno delo v tujini glede na njihovo usposobljenost in želje. V času zaposlitve jim bo na voljo za pomoč svetovalec EURES, zaželeno pa je, da bi svoje izkušnje zapisovali v bloge ali elektronske dnevnike. Izbrani kandidati in podjetja, ki jih bodo gostila, bodo povabljeni tudi na prireditev prihodnje leto, kjer bodo lahko izmenjevali izkušnje in sprejeli prve sklepe o pobudi.
Pobuda bo odprta za vse državljane EU in organizacije EFTA (Norveška, Islandija, Švica in Liechtenstein), starejše od 18 let, ki še niso bili na študiju, pripravništvu ali delu v tujini. Zainteresirani mladi lahko za začasno zaposlitev v tujini zaprosijo do 15. oktobra preko portala mobilnosti EURES, ki je dostopen na spletni strani htttp://eures.europa. eu. (sta)
EU • Sklep kmetijskih ministrov:
V EU kmalu na voljo več vrst mleka
Potrošniki v Evropski uniji bodo lahko kmalu izbirali med še več različnimi vrstami mleka glede na vsebnost maščobe. Do sedaj so lahko izbirali le med polnomastnim, delno posnetim in posnetim mlekom, kmetijski ministri EU pa so v sredo sklenili, da bo lahko odslej na prodajnih policah poleg omenjenih vrst tudi mleko z drugačno vsebnostjo maščobe. Slednja bo moral biti jasno označena na embalaži, so sporočili v Bruslju.
Odločitev ministrov je odziv na spremenjene prehranjevalne navade ljudi, ki so vse bolj usmerjene k uživanju mleka in mlečnih izdelkov z manj maščobe. EU želi ob tem spodbujati proizvodnjo kmetijskih izdelkov, po katerih na trgu obstaja povpraševanje, so pojasnili v Bruslju.
Sedanje tri kategorije mleka glede na vsebnost maščobe bodo še vedno obstajale - posneto mleko vsebuje 0,5 odstotka maščobe ali manj, delno posneto mleko med 1,5 in 1,8 odstotka, polnomastno mleko pa 3,5 odstotka maščobe ali več. Po navedbah Bruslja bodo lahko potrošniki med več vrstami mleka glede na vsebnost maščobe izbirali v začetku prihodnjega leta.
Kmetijski ministri EU so med drugim tudi sklenili, da bo za mleko za šolarje po novem veljala enotna stopnja pomoči, ne glede na vsebnost maščobe. Stopnja pomoči bo znašala 18,15 evra/100 kg za vse kategorije mleka, šole se lahko same odločijo, katera vrsta mleka naj se jim dobavi.
Na podlagi prejšnjega programa je bila stopnja pomoči za mleko z višjo vsebnostjo maščobe višja. To pa ni več primerno v dobi, ko postaja prekomerna teža vse resnejši splošni zdravstveni problem in je nujno znižati uživanje maščobe v mleku in mlečnih izdelkih, tudi pri šolarjih. S standardno stopnjo, ki ni odvisna od vsebnosti maščobe, bo EU v prihodnosti dejansko spodbujala uživanje mlečnih izdelkov z malo maščobe tudi pri šolarjih, so še sporočili v Bruslju. (sta)
Haag • Sodba vukovarski trojki:
Dvojici zaporna kazen
Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije je v petek objavilo razsodbe v procesu proti t. i. vukovarski trojki, nekdanjim poveljnikom JLA Miletu Mrkšicu, Veselinu Šljivančaninu ter Miroslavu Radicu, obtoženim pokola približno 260 civilistov nesrb-ske narodnosti na farmi Ovčara pri Vukovarju novembra 1991. Mrkšica je obsodilo na 20 let zapora, Šljivan-čanina na pet let zapora, Radica pa je oprostilo, saj tožilstvo po mnenju sodišča ni uspelo dokazati, da je vedel za umore.
60-letnega Mrkšica je 20-letna zaporna kazen doletela zato, ker je podpiral in sodeloval pri mučenjih in umorih vsaj 194 hrvaških vojnih ujetnikov, zajetih v bolnišnici v Vukovarju novembra 1991. Čeprav ni sam ukazal poboja, je bil v skladu z razsodbo zanj odgovoren, saj je dovolil, da se zgodi, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Mrkšic je bil sicer po treh točkah obtožnice obsojen vojnih zločinov, medtem ko ga je sodišče v petih točkah obtožnice, ki so se nanašale na zločine proti človečnosti, oprostilo, saj ubiti niso bili civilisti, ampak vojni ujetniki, pojasnjuje AFP. Kot poroča srbska tiskovna agencija Tanjug, je Mrkšic vedel, da predstavljajo teritorialna obramba in paravojaške milice grožnjo ujetnikom na območju farme Ovčare, a je kljub temu umaknil vojaško policijo, ki jih je varovala. S tem je po oceni sodišča pomagal in celo spodbudil pripadnike teritorialne obrambe in paravojaških formacij k zločinom. Mrkšicev nekdanji podrejeni Šljivančanin je bil medtem zaradi podpiranja in sodelovanja pri mučenjih obsojen na pet let zapora. Danes 54-letni Šljivančanin je poveljeval moškim, ki so stražili omenjene ujetnike, in -kot je odločilo sodišče - ni preprečil, da so jih lokalni srbski prebivalci
in pripadniki paravojaških milic pretepali in mučili. Po pisanju Tanjuga Šljivančanin sicer ni imel nikakršnih pooblastil nad teritorialno obrambo in paravojaškimi milicami, ampak le nad vojaško policijo, ki pa ni zagrešila nobenega v obtožnici navedenega zločina. Kljub temu je Šljivančanin na Ovčari preživel nekaj časa in je bil priča brutalnemu ravnanju z ujetniki, a ga ni niti poskusil preprečiti.
Tretji obtoženec, 45-letni Radic, je bil nasprotno danes oproščen, saj je sodišče ugotovilo, da ne obstajajo zadostni dokazi, da je vedel za umore.
Sojenje t. i. vukovarski trojki se je začelo 11. oktobra 2005 in končalo 16. marca letos. Tožilstvo je za vse tri obtožene zahtevalo dosmrtni zapor, obramba pa oprostilne sodbe. Čas, ki sta ga Mrkšic in Šljivančanin doslej že preživela v haaškem priporu - prvi od 15. maja 2003, drugi pa od 1. julija 2003 - se bo vračunal v danes izrečeno kazen, še piše Tanjug. Po skoraj trimesečnem obleganju srbskih sil pod vodstvom JLA je Vukovar padel v srbske roke 18. novembra 1991. V zadnjih dneh pred padcem se je v vukovarsko bolnišnico zateklo več sto ljudi, saj so mislili, da jih bodo evakuirali ob navzočnosti mednarodnih opazovalcev. Obtožnica navaja, da so dva dni po padcu mesta, 20. novembra 1991, enote JLA in srbskih paravojaških skupin pod poveljstvom omenjene trojice kakih 400 ljudi hrvaške in drugih nesrbskih narodnosti odpeljale iz bolnišnice, od tega 300 na farmo v Ovčari. Tu so jih več ur pretepali, nato pa v skupinah od 10 do 20 ljudi s streli ali kako drugače ubili. Ubili naj bi najmanj 264 ljudi, njihova trupla pa so na kraju zločinov v množičnem grobišču zakopali z buldožerji. V napadu na Vukovar je bilo ubitih najmanj 1500 hrvaških vojakov in civilistov, nekaj tisoč jih je bilo ranjenih, iz mesta pa so srbske sile pregnale in deportirale več kot 20.000 prebivalcev. Med pogrešanimi je še vedno 500 ljudi. (sta)
Slovenija, Srbija • Sporni status Kosovega?
Pavliho zanimajo govorice glede srbskega bojkota Slovenije
Poslanec SD Marko Pavliha je v petek na zunanjega ministra Dimitrija Rupla naslovil pisno poslansko vprašanje, v katerem ga sprašuje o resnosti govoric glede srbskega bojkota Slovenije v primeru priznanja neodvisnega Kosova. Pavliho zanimajo tudi govorice, da naj bi slovenska vlada v času predsedovanja EU organizirala svet predsednikov vlad na temo Zahodnega Balkana. Poslanca SD zanimajo argumenti za takšno ravnanje, "ki lahko Sloveniji povzroči bistveno več mednarodnih problemov kot koristi".
Pavliha se pri vprašanju glede govoric o bojkotu Slovenije v primeru priznanja Kosova sklicuje predvsem na poročanje srbskega časopisa Press. Ta je po navedbah Pavlihe 1. septembra objavil članek naslovom "Zagroziti Slovencem", iz katerega naj bi izhajalo, da bi morala Srbija ostro ukrepati, če bo Slovenija v skladu z napovedjo priznala neodvisnost Kosova.
Nestrpnost do naše države s strani istega časopisa se je po navedbah poslanca SD stopnjevala 7. septembra pod naslovom "Carinska vojna napoved Sloveniji", katerega poglavitno sporočilo naj bi bilo, da bodo zaradi očitnega zavzemanja Ljubljane za neodvisnost Kosova v vsa slovenska podjetja v Srbiji poslane inšpekcije, njihovo blago pa bo zaustavljeno na meji.
Kot navaja Pavliha, časopis Press sicer spada med rumeni tisk, vendar pa naj bi bila javna skrivnost, da srbska vlada z njegovo pomočjo objavlja svoja stališča, o kateri ne sme javno govoriti. Govorice pa je po navedbah Pavlihe potrdil tudi prispevek med četrtkovim soočenjem predsedniških kandidatov na POP TV, v katerem so nekateri srbski anketiranci odločno podprli bojkot slovenskih izdelkov.
Ob tem Pavliha v vprašanju poudarja, "da bi moral biti interes Slovenije v ohranitvi dobrih odnosov tako s Srbijo kot Kosovom, zato bi si morali želeti in prizadevati, da bi bila vsa njihova odprta vprašanja urejena z dogovorom". Ob tem Rupla sprašuje, "kako je lahko pred nekaj dnevi med intervjujem v New Yorku samozavestno izjavil, da ima Slovenija 'odlične odnose z Beogradom', glede na govorice, ki se širijo v javnosti". (sta)
Gospodarstvo po svetu
ZAGREB - Hrvaški državljani so lahko do četrtka zvečer prednostno kupili delnice podjetja Hrvaške telekomunikacije T-HT. Od 17. septembra, ko je vlada začela prodajati delnice T-HT, je po neuradnih informacijah hrvaških elektronskih medijev, več kot 300.000 hrvaških državljanov vpisalo nakup paketov delnic. Institucionalni vlagatelji bodo imeli priložnost kupiti delnice T-HT do 1. oktobra, ko bo vlada določila končno ceno posamezne delnice v največji hrvaški privatizacijski zgodbi. Hrvaška vlada je pred prodajo dela svojega paketa odločila, da se bo cena za delnico v okviru javne ponudbe gibala med 245 in 320 kun (34,1 oz. 43,66 evra). Zaradi izjemnega zanimanja hrvaških državljanov za prednostni nakup delnic T-HT, ki so presegla vsa pričakovanja, je vlada v ponedeljek na izredni seji zvišala ponudbeni delež na 32,5 odstotka.
MOSKVA - Ruski aluminijski gigant Rusal načrtuje do leta 2013 v izgradnjo novih proizvodnih pogonov za izdelavo aluminija investirati pet milijard dolarjev. Z realizacijo teh projektov bi družba, ki je največji proizvajalec aluminija na svetu, povečala proizvodne zmogljivosti za dva milijona ton. Lani je družba, ki v razvojnem načrtu do leta 2013 načrtuje tudi zvišanje lastne proizvodnjo boksita z zdajšnjih 70 odstotkov na 100 odstotkov, proizvedla 11,3 milijona ton aluminija. Direktor družbe Rusal Pavel Ovčinikov je ob tem poudaril, da Rusal razmišlja tudi o odpiranju tovarn v Braziliji in Vietnamu, saj ti dve državi ocenjujejo kot zelo zanimive za proizvodnjo aluminija. MOSKVA - Ruski proizvajalec letal Suhoj je uradno predstavil svoje novo potniško letalo superjet 100, ki ga izdeluje v sodelovanju z italijansko družbo Alenia. Gre za prvo novo rusko letalo po razpadu Sovjetske zveze, Suhoj pa je letalo s pomočjo tujih partnerjev razvijal deset let. Letalo superjet 100 ima med 78 in 98 sedežev, kataloška cena 95-sedežnega letala pa je 28 milijonov dolarjev. Superjet 100 je največji civilni program družbe Suhoj, ki je predvsem znana po svojih vojaških letalih. Po načrtih vodstva družbe Suhoj Civil Aircraft naj bi v prihodnjih 15 do 20 letih prodali 700 letal, in sicer večino, 35 odstotkov, v Severno Ameriko, 25 odstotkov v Evropo, 10 odstotkov v Latinsko Ameriko in sedem odstotkov v Rusijo in na Kitajsko. LONDON - Britanska letalska družba British Airways je naročila 12 Airbusovih "superjumbotov" A380s in 24 Boeingovih letal 787 dreamliner. Kataloška cena omenjenih letal znaša 5,7 milijarde evrov. British Airways je poleg pogodbe o nakupu podpisal tudi pogodbo o opcijskem nakupu dodatnih sedem Airbusov A380 in 18 Boeingovih 787. Z omenjenimi letali bodo v družbi nadomestili 34 letal za dolge polete, predvsem Boeinge 747. Dobave novih letal pričakujejo med letoma 2010 in 2014. Tokratni nakup je največji po letu 1998.
FRANKFURT - Tečaj evra se je v četrtek povzpel na novo rekordno vrednost. V dopoldanskem trgovanju je bilo treba za skupno evropsko valuto odšteti tudi do 1,4165 dolarja. S tem je bil za malenkost presežen dosedanji rekord, dosežen v sredo pri 1,4161 dolarja za en evro. Po mnenju borznih posrednikov ima evropska valuta še možnosti za rast. Tečaj dolarja po poročanju dpa bremeni predvsem možnost vnovičnega znižanja obrestnih mer v ZDA. Tečaj dolarja je začel padati potem, ko je ameriška centralna banka znižala obrestne mere za pol odstotne točke, kar je bilo več od pričakovanega. Slabi gospodarski kazalci, ki si sledijo odtlej, povečujejo možnosti nadaljnjega zniževanja obrestnih mer.
SINGAPUR - Cena nafte se je v četrtek zaradi strahu trgovcev pred morebitnimi orkani v Mehiškem zalivu, ki bi lahko prizadeli proizvodnjo črnega zlata, znova zvišala. Zahodnoteksaška lahka nafta za dobavo novembra se je na newyorški borzi podražila za 38 centov na 80,68 dolarja za sod (159 litrov), medtem ko je v sredo trgovanje zaključila pri 80,30 dolarja. Severnomorska nafta brent z dobavnim rokom novembra se je v četrtek na borzi v Londonu podražila za 44 centov na 77,87 dolarja za sod. PEKING - Ameriški distributer Target se je odločil, da bo s trga umaknil 350.000 kosov igrač, izdelanih na Kitajskem, in sicer zaradi previsoke vsebnosti svinca v barvah. Vrtno orodje in stoli so bili v prodaji v Targetovih trgovinah po vsej Ameriki, in sicer od avgusta 2006 do avgusta 2007. Gre za komplete vrtnega orodja Happy Giddy Gardening Tools in stole Sunny Patch, ki jih na Kitajskem proizvaja tajvanska družba Starite International. Zaradi visoke vsebnosti svinca je ameriški proizvajalec igrač Mattel že v začetku septembra umaknil s trga okoli 844.000 kosov igrač, izdelanih na Kitajskem. To je bil že tretji množičen odpoklic Mat-telovih igrač, ki jih izdelujejo na Kitajskem v tem poletju. WASHINGTON - Člani Mednarodnega denarnega sklada (IMF) so po pričakovanjih za novega predsednika s petletnim mandatom imenovali Francoza Dominique Strauss-Kahn, ki je imel podporo EU in ZDA. Strauss-Kahn bo na čelu IMF nasledil Španca Rodriga Rata.
LUXEMBOURG - Letna stopnja inflacije v območju evra, katerega članica je od 1. januarja tudi Slovenija, se je septembra v primerjavi z avgustom nekoliko zvišala in znaša 2,1 odstotka, je v prvi oceni sporočil evropski statistični urad Eurostat. Dokončne podatke o septembrski inflaciji v območju evra in v celotni Evropski uniji bo Eurostat po napovedih sporočil 16. oktobra. BERLIN/PARIZ - Nemški telekomunikacijski operater Deutsche Telekom širi svojo navzočnost na Nizozemskem. Kot je bilo pričakovati, je njegova hčerinska družba T-Mobil Netherlands od francoskega operaterja France Telekom kupila konkurenčnega internetnega in mobilnega ponudnika na Nizozemskem Orange, je poročala nemška tiskovna agencija dpa. Deutsche Telekom je za nizozemsko družbo odštel 1,33 milijarde evrov. SINGAPUR - Cena ameriške nafte se je povzpela nad 83 dolarjev in s tem na novo rekordno vrednost. Za 159-litrski sod zahodno-teksaške lahke nafte z dobavo v novembru je bilo treba v azijskem trgovanju odšteti tudi do 83,38 dolarja. Ob koncu trgovanja se je cena ustalila pri 83,15 dolarja za sod, kar je 27 centov več kot ob koncu četrtkovega trgovanja, je poročala nemška tiskovna agencija dpa.
Ptuj • Za večjo varnost v cestnem prometu
O koristnosti krožnih krizisc
Člani sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu MO Ptuj so na seji v sredo, 26. septembra, med drugim ugotovili, da so krožna križišča v Ptuju zelo varna in koristna, med drugim pa opozorili tudi na potrebno umiritev prometa na nekaterih kritičnih območjih.
V	uvodnem delu omenjene seje je župan MO Ptuj dr. Štefan Celan čestital predsedniku sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Francu Kozelu ob nedavnem 60. življenjskem prazniku ter mu v zahvalo za njegov večletni trud in številne aktivnosti na področju prometne preventive izročil spominski kelih ter knjižno darilo MO Ptuj.
V	nadaljevanju pa so člani sveta ugodno ocenili nedavno preventivno akcijo za večjo varnost otrok ob pričetku šolskega leta, v kateri so se po besedah Franca Kozela prvih 14 dni pouka policistom PP Ptuj in nekaterim članom sveta tudi letos pridružili člani ZŠAM Ptuj, ponekod pa še člani gasilskih društev. Vsem se je za sodelovanje zahvalil ter ocenil, da je bila akcija dobro zastavljena in tudi koordinirana, rezultat tega pa je dokaj ugodno stanje na področju prometne varnosti.
Po besedah Borisa Ko-zenburgerja, pomočnika komandirja PP Ptuj, so v tem času zabeležili le eno lažjo prometno nesrečo, v kateri je bil udeležen otrok oziroma šolar, ki je bil na srečo le lažje poškodovan. Sicer pa so policisti v omenjenem času v poostrenem nadzoru prometa kaznovali več kot 100 kršiteljev, ki niso uporabljali varnostnih pasov. Opozorili so tudi na nevarno in razposajeno vožnjo mladostnikov, ki s svojimi skuterji pogosto prehitro drvijo skozi mesto in s tem ogrožajo pešce, saj se vozijo tudi po površinah, kjer je promet z motornimi vozili prepovedan. Sicer pa je Boris
Foto: M. Ozmec
Zupan dr. Štefan Čelan je Francu Kozelu v zahvalo izročil spominski kelih in spominsko knjižno darilo.
Kozenburger trende varnostnih pojavov na območju PP Ptuj v prvi polovici letošnjega leta ugodno ocenil, saj kljub nekoliko povečanemu številu prometnih nesreč na naših cestah niso zabeležili nobene smrtne žrtve. Med vzroki prometnih nesreč je na prvem mestu neustrezna varnostna razdalja ter neprilagojena hitrost vožnje, največ prometnih nesreč se je pripetilo ob ponedeljkih, prometne nesreče z najhujšimi posledicami pa se najpogosteje dogajajo čez vikend. Zanimivo je, da so v Ptuju prometno najbolj obremenjene Osojnikova, Potrčeva, Mariborska, Dornavska in Zagrebška cesta.
Ob ugodni oceni izvajanja programa aktivnosti sveta za preventivo in vzgojo v
cestnem prometu MO Ptuj v letošnjem letu so v okviru priprave operativnega programa v naslednjih dveh letih predlagali, da bi bilo treba za večjo varnost udeležencev v cestnem prometu v Rogoz-nici čimprej urediti pločnike in avtobusno postajališče; pločnike bi bilo treba zgraditi tudi v Novi vasi ter do Pod-vincev, v križišču regionalnih cest v Rogoznici bi bilo treba zgraditi krožno križišče. Ob Ormoški cesti bi bilo potrebno zgraditi pločnik in prehod za pešce, pločnik bi bilo treba zgraditi tudi na Zagrebški cesti ter na relaciji od Volk-merjeve ceste do ulice Kneza Koclja, kjer je zaradi prehitre vožnje posameznikov potrebno postaviti tudi cestne ovire. Pločnik in prehod za pešce bi bilo treba zgraditi tudi
pri bifeju Sluga v Grajeni ter ob glavni cesti v Spuhlji, pri lokalu Vila Monde, pa tudi na delu od Zagrebške do Selske ceste.
V razpravi so člani sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu med drugim opozorili na dejstvo, da Puhov most ni razbremenil cestnega prometa skozi Ptuj v tolikšni meri, kot so pričakovali, zato je potrebno pospešiti širšo družbeno akcijo za izgradnjo ptujske obvoznice. Menili so tudi, da bi bilo udeležence v prometu potrebno podrobneje opozoriti na pravila vožnje in obnašanja v krožnem križišču, da je potrebno prometno razbremeniti tudi križišče pri lokalu Krona, najprimernejša bi bila izgradnja krožnega križišča, predlagali pa so tudi ureditev
Vabljeni na vseštajerski SkodaHappy Piknik
V soboto, 6. oktobra od lOh do 15h pred Porsche Maribor, Sentiljska 128/a Voditelj: Sebastijan Matul Igrajo: Mambo Kings
Na veselem druženju voznic in voznikov vozil Škoda bomo podelili kopico nagrad za naj oldtimerja, Felicio, Favorita, Fabio, Octavio, Superba in še kakšno naj-Škodo. Happy bomo ob vsakem vremenu!
Pa brez zamere
Srčno
Ob dnevu črpalk
Preteklo nedeljo so po vsej Zemlji svoj dan praznovale osrednje mišice vsakega človeškega telesa. Tridesetega septembra je namreč svetovni dan srca. Letošnji je potekal pod geslom "Podaj-mo si roke za zdravo srce". Bojda je Svetovna zveza za srce želela poudariti, da je zraven osebnega angažmaja za zdravo življenje potrebno ustvariti tudi pogoje, ki zdravo življenje tudi omogočajo. Aktivisti slovenskega Društva za zdravje srca in ožilja pa k temu dodajajo, da te pogoje lahko ustvarijo oziroma k njim pripomorejo predvsem politiki, zdravstvo, šolstvo, strokovne in laične institucije na področju zdravstva, urejanja okolja, mnoge nevladne organizacije ter drugi. Ce bi malo posplošili, bi lahko torej rekli, da k zdravemu in agilnemu srcu lahko pripomorejo prav vsi in vse. A ostanimo pri akterjih, ki jih navajajo v Društvu za zdravje srca in ožilja in poglejmo blagodejnost le-teh za naše črpalke.
Na prvem mestu, če je verjeti omenjenemu društvu, so (kot ponavadi) politiki oziroma politika. Kako torej politiki in ^politika lahko vpliva na (blago)stanje našega srca? Ce odmislimo to, da lahko sprejemajo zakone in druge ukrepe, ki bi izboljšali pogoje za naše mišične prijatelje ter se osredotočimo samo na delovanje in nastopanje naših politikov ter na politiko kot tako, potem lahko rečemo, da bi politiki in politika za naše srce storili največ, če bi se ukinili. Ob vseh nebulozah, kijih naokoli na veliko trosijo naši politiki, ter ob vseh aferah, ki jim jih očitno nikoli ne zmanjka, je pravzaprav čudno, da kakemu revežu, ki si te stvari jemlje preveč k srcu, le-to ne odpove. Res, zdravorazumskemu človeku se ob nastopih naših politikov in ob politiki nasploh lahko srčno stanje kaj hitro poslabša.
Naslednje na seznamu tistih, ki lahko veliko pripomorejo k naši dobro-srčnosti, je zdravstvo. Seveda, tukaj se zdi, da je, za razliko do politikov in politike, stvar popolnoma jasna in le-tej nasprotna. Zdravstvo je vendar tista dejavnost, ki je primarno namenjena ohranjanju zdravja in vsemu, kar je s tem povezano. A če pogledamo na zdravstvo v celoti in malo bolj natančno, vidimo, da se tudi tukaj najde kar nekaj stvari, ki lahko človeku najedajo zdravje. Od čakalnih dob, pa vse več plačljivih storitev, pa do afer (recimo z operacijskimi mizami) in ostalihperipetij. Tudi tukaj torej obstaja velika možnost, da se človeku poslabša srčno stanje.
Naslednji akter na spisku je šolstvo. In tudi ta dejavnost glede "blagodejnih" vplivov na srce ni izjema. Šolski sistem je obremenjujoč in nemalokrat privede učence v stresne situacije. Seveda pa ne smemo pozabiti tudi na zaposlene v šolstvu, ki prav tako "pokasirajo" svoj del stresa. Z novimi spremembami, ki se obetajo v izobraževanju, bo, kot kaže, situacija še slabša. In za konec - če se malce pomudimo še pri ostalih iz tega spiska, torej pri strokovnih in laičnih institucijah na področju zdravstva, urejanja okolja ter mnogih nevladnih organizacijah, lahko sklenemo, da so verjetno te na omenjenem spisku najmanj srcu škodljive. Verjetno zato, ker so premajhne, da bi lahko razvile politične nebuloze ali kake strukture, značilne za zdravstveni ali šolski sistem.
Kaj torej dodati zgornjemu pozivu Društva za zdravje srca in ožilja ob svetovnem dnevu srca? Pravzaprav nič, saj je mišljen izrazito dobronamerno. Glede ostalih dejavnikov, ki bi naj (po)skrbeli za miren in zdrav utrip naših src, pa se, kot smo videli, pojavlja utemeljen dvom, ali res delujejo tako srcu blagodejno, ko bi si vsi želeli.
Gregor Alič
PORSCHE
MARIBOR
i
kolesarske poti na relaciji od Rogoznice do Podvincev.
Med drugim smo slišali tudi, da je bila v ptujskih vrtcih dobro sprejeta akcija sveta za preventivo, ki je med malčke in vzgojiteljice razdelil 50 odsevnih telovnikov, saj so odslej ob sprehodih po mestu bolj opazni; da je bil na OŠ Mladika ugoden odziv na predavanje o cestnih predpisih, ki ga je sofinanciral občinski svet za preventivo ter da so v sodelovanju s policisti med udeležence letošnjega Poli maratona razdelili 20 kolesarskih zaščitnih čelad. Za zagotovitev večje varnosti šolarjev so v zaključni fazi tudi priprave za uvedbo dodatnega odseka šolske avtobusne proge Spuhlja-Koče, potekajo pa tudi prizadevanja za namestitev hitrostnih ovir pri vrt-
cu Zvonček na Poti v toplice ter prizadevanja za izgradnjo dveh novih šolskih avtobusnih postajališč na Hajdini, in sicer v ulici Na postajo ter ob železniški postaji na Hajdini. Pospešili naj bi tudi prizadevanja za ^postavitev hitrostnih ovir v Župančičevi in Volk-merjevi ulici, za umiritev hitrosti pa bi bilo potrebno poskrbeti tudi ob srednji elek-tro šoli na Vičavi. V okviru preventivnega dela z mladimi pa naj bi v jesenskem času za vse otroke prvih razredov ptujskih osnovnih pripravili poučne prometno-preventiv-ne lutkovne igrice, v katerih bodo otrokom na nevsiljiv način predstavljena tudi najpomembnejša osnovna pravila obnašanja udeležencev v cestnem prometu.
M. Ozmec
Ptuj • Spominska soba in knjižna zapuščina Ivana Potrča
Potrčeva zapuščina vabi
Zapuščina Ivana Potrča je posebna zbirka v Domoznanskem oddelku, ki smo jo pridobili kot dar leta 1998. Gre za del Potrčeve zasebne knjižnice, ki jo je podarila njegova soproga Branka Jurca, predal pa sin Matjaž. Zbirka šteje 2.292 enot in je postavljena v drugem nadstropju naše knjižnice, v prostorih čitalnice. Ima omejen dostop, vendar pa je ob prisotnosti strokovnega delavca dostopna vsem za nadaljnje preučevanje.
V letošnjem letu smo zbirko obdelali v sistemu COBISS in jo s tem približali slovenski javnosti. Potrčeva knjižnična zapuščina je obogatila zbirko naše knjižnice z mnogimi dragocenimi izvodi, ki jih do sedaj še nismo imeli. Z obdelavo tega fonda smo se želeli vsaj malo oddolžiti našemu pisatelju za njegovo literarno delo in sorodnikom za podarjeno gradivo. Ob odprtju spominske sobe smo v knjižnici izdali jubilejno znamko s podobo pisatelja. Potrčeva zapuščina ima za nas še poseben pomen, saj se je naša knjižnica leta 1993 poimenovala po pisatelju.
Zbirka je bila v letu 2000 skupaj z vsem ostalim domoznanskim gradivom preseljena iz prostorov minoritskega samostana. Po znanstvenih disciplinah je zbirko prvi uredil Jakob Emeršič, v letih 2001-2003 jo je ročno vpisala v inventarno knjigo Vitoslava Pevec. Opremljena je s posebnim žigom z napisom: Knjižnica Ivana Potrča - Ivan Potrč, tako je označeno lastništvo. V letošnjem letu smo zbirko obdelali v sistemu COBISS po bibliografskih pravilih katalogiziranja. Gradivo je razvrščeno na policah po tekoči številki. Periodični tisk smo obdelali in del dali vezat. Publikacije so na hrbtni strani opremljene z nalepko z vsemi potrebnimi bibliografskimi podatki, redke in dragocene anti-kvarne knjige imajo nalepko posebej na kartonu in vstavljeno v knjigo. Nekatere so ovite v posebne srajčke in shranjene v za to zbirko narejenih kartonskih nosilnih škatlah.
Potrčeva knjižna zbirka obsega domačo literaturo, ki je najštevilčnejša, in pestro izbiro tujejezične literature v makedonskem, ruskem, nemškem, madžarskem, angleškem, srbohrvaškem, albanskem, poljskem in češkem jeziku. Večino tujejezičnih knjig in knjig, tiskanih v cirilici, smo morali na novo katalogizirati in zapis prispevati v vzajemno bazo. Zastopane so vse zvrsti leposlovja in vse znanstvene discipline. Nekatere knjige so opremljene s posvetili avtorjev, v mnoge se je Ivan Potrč podpisal. Knjige in periodične publikacije je Potrč kupoval, precej jih je dobil tudi v dar v času svojega službovanja kot urednik ali novinar.
Pred drugo svetovno vojno
Del postavitve v Potrčevi sobi
je bil nekaj časa na Češkem in v Avstriji. Kar enajst knjig v njegovi zbirki je čeških in sto enainštirideset nemških. V letu 1945 je delal v beograjskem uredništvu slovenskega časnika Domovina in v uredništvu Borbe. V tem obdobju je pridobil knjige, večinoma v cirilici, iz različnih založb, tudi s sedežem v Moskvi - teh je devetnajst, dve sta beloruski. Iz bivšega jugoslovanskega področja je devet knjig v makedonskem jeziku, tiskanih v cirilici, v cirilici so tiskane tudi publikacije iz založb bivše republike Srbije. Mnoge od teh je dobil v dar, saj vsebujejo posvetila napisana v cirilici in latinici.
V	madžarskem jeziku je samo ena knjiga z naslovom Az eten-gelye, gre za prevod dela Os življenja avtorja Miška Kranjca. Knjigo je izdala Pomurska založba leta 1969. V knjigi je na prvi strani posvetilo: »Prijatelju Janezu Potrču Miško Kranjec, 10. okt. 1970 v Murski Soboti«. V različne knjige so Ivanu Potrču napisali posvetila še mnogi drugi pisatelji, Alojz Gradnik, Sait Orehovac, Matej Bor, Dora Pilkovic, Radonja Vešovic, Anton Ingolič in mnogi drugi.
V	sami zbirki najdemo samo tri Potrčeva avtorska dela. Deli Onkraj zarje in Zločin sta prevedeni v češki jezik in izdani v Pragi leta 1980 pri založbi Ode-on z naslovom Poslouchej reku. Prevedel ju je František Benhart, Potrčev osebni prijatelj. Tretje avtorsko delo je separat z naslovom Pisateljsko delo
Jožeta Kerenčiča. Prispevek je bil objavljen v Panonskem zborniku pri Pomurski založbi v Murski Soboti leta 1966. Sama zbirka je bogata s starejšimi knjigami, vsebuje tudi nekaj antikvarnih izdaj. Najstarejše je zbrano delo Theatre de Voltaire v dvanajstih zvezkih iz leta 1801, izšlo v Parizu pri založbi Didot. V Potrčevi zbirki zbrano delo ni popolno, manjkajo trije zvezki. Naslednje dragoceno delo je Waverley, oder so war's von sehzig Jahren iz leta 1827, avtorja Walterja Scotta. Knjiga je izšla v Gradcu, v založbi Joh. Andr. Zienreicha. V zbirki je kar triinpetdeset knjig iz 19. stoletja. Med najstarejšimi so: Victor Hugo's sämmtliche Werke, zvezek št. 8, iz leta 1835, izšlo v Franckfurtu am Main v založbi Johanna Davida Sauerländerja; Jean de la Fontaine: La Fontaine Fabeln okrog leta 1840 (letnica izida je negotova), izšlo v Leipzigu pri založbi Insel; Lord Byron's sämtliche Werke v desetih zvezkih iz leta 1845, izšlo v Stuttgartu pri založbi Scheible, Rieger & Sattler in še mnoge druge.
Potrčevo zbirko bogati tudi nekaj dragocenih slovenskih del in prevodov: Jane Baptiste Boone: Vedno češenje svetiga rešnjiga Telesa in lepšanje revnih cerkva. Iz francoščine je knjigo prevedel Janez Bonač, izšla je leta 1863 v Ljubljani pri založbi H. Ničman. V letu 1867 je France Remec napisal gledališko igro v treh dejanjih: Samo, prvi slovenski kralj. Knjiga je izšla v Mariboru, izdal jo je Božidar Raičev. V Ljubljani so leta 1869 pri Matici slovenski izšle Vodnikove pesni, ki jih je uredil France Levstik. Kranjska čbeli-ca, 1883, prvi zvezek je izšel v Novem mestu v založbi J. Krajec. Erotika Ivana Cankarja iz leta 1899, izšla je v Ljubljani pri založbi Kleinmayr & Bamberg. Čaša opojnosti Otona Župančiča je izšla v Ljubljani istega leta kot Cankarjeva Erotika, vendar pri založbi L. Schwentner.
Foto: Črtomir Goznik
Faksimiliranih izdaj je šest. V zbirki Monumenta littera-rum Slovenicarum je leta 1967 izšla faksimilirana izdaja Prešernovega Krsta pri Savici iz leta 1836, ki ga je v Ljubljani izdal J. Blasnik. Mapa vsebuje faksimile rokopisa: Kerst per Savizi, povest v versih sloshil Dr. Preshern; faksimile tiskane izdaje Kersta per Savizi in faksimile cenzurno-revizij-skega rokopisa Prešernovega Krsta pri Savici, original hrani knjižnica Narodnega muzeja v Ljubljani. Istega leta in v isti zbirki kot Prešernov Krst pri Savici je založba Mladinska knjiga izdala faksimile rokopisa Poezij Simona Gregorčiča iz leta 1882, ki jih hrani Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani. Leto kasneje, 1968, je izšla faksimilirana izdaja rokopisa Vaje v dveh zvezkih iz leta 1853. Avtorji so podpisani na naslovni strani: Vaclav Bril, Fran Erjavec, Simon Jenko, Valentin Mandelc, Martin Povše, Ivan Tušek in Valentin Zarnik. Delo je izšlo v isti zbirki kot prejšnji dve in pri isti založbi. V letu 1970 je zbirko obogatila še faksimilirana izdaja Bohoričevih Articae horulae succisivae, de Latino Carniolana literatura, ad Latinae linguae analogiam accommodata, unde Mosho-viticae, Rutenicae, Polonicae, Boemicae & Lusaticae linguae, cum Dalmatica & Croatica cognatio, facile deprehenditur. Mladinska knjiga je ob deseti obletnici svojega obstoja leta 1984 v počastitev štiristote obletnice izida Dalmatinove Biblije pri knjižnem klubu Svet knjige izredno izdala delni faksimile Dalmatinove Slovenske protestantske pesmarice. Izdajo je zasnoval in uredil Bogomil Gerlanc. Založba Matica srpska v Novem Sadu je v zbirki Foto-tipska izdanja leta 1968 izdala faksimile Serpski letopisi za godinu 1825, avtorja Georgija Magaraševica.
Nadaljevanje prihodnjič Božena Kmetec-Friedl
Vabljeni na slovesnost ob odprtju spominske sobe in knjižne zapuščine Ivana Potrča. Srečali se bomo v četrtek, 4. oktobra, ob 19. uri na dvorišču knjižnice. Na slovesnosti bosta odlomke iz Potrčevih dramskih besedil Kreflova kmetija, Lacko in Krefli ter Krefli interpretirala Iva Krajnc, članica Mestnega gledališča ljubljanskega in Igor Samobor, član ljubljanske Drame. Komorni moški zbor Ptuj bo poskrbel za veselo druženje, pridružili pa se nam bodo tudi sorodniki pisatelja Ivana Potrča. V primeru dežja bo prireditev potekala v drugem nadstropju knjižnice, pred Potrčevo spominsko sobo.
Na knjižni polici
Simon Singh
Veliki pok
Tržič. Učila International, 2007
»Najbolj nedoumljiva stvar o vesolju je, da ga je mogoče razumeti,« je dejal Albert Einstein. Tej misli je nekako sledil tudi Simon Singh, ki nas v poljudnoznanstveni knjigi o velikem poku lucidno popelje skozi spoznanja znanstvenikov, pregled dopolni s prigodami, citati, odmevi in zanimivostmi skozi časovna obdobja do 20. stoletja, kjer najde teorija svojo končno potrditev.
Eratosten je znanstveno določil velikost Zemlje z zanemarljivim odstopanjem. Anaksagora je trdil, da ni svetloba Lune nič drugega kot odbita sončna svetloba, ker je pretvoril boga v kamen, so ga Atenci izgnali, medtem ko so ravno oni iz kamna delali bogove! Znanstveno mišljenje starih Grkov se je naslanjalo na logiko, matematiko, opazovanje in meritve. Babilonci pred njimi so bili zadovoljni z vesoljem, ki ga vodijo božanstva, Egipčani so razvili tehnologijo, ne znanosti! Grkom se je zdelo, da planeti »pohajkujejo« po nebu in beseda planetos pomeni dobesedno pohajkovalec. Pto-lomej je zgradil svoj model vesolja s prepričanjem, da se vse vrti okoli Zemlje. Svet pa je moral počakati do 16. stoletja, ko je Kopernik obudil Aristarhov heliocentrič-ni model vesolja. Na samo dvajsetih straneh je pretresel svet v delu, ki ga takrat ni nihče bral. Tycho, danski astronom, ni zaupal kmetu Keplerju svojih zapiskov, ko je razvil skrivnost planetarnih orbit. Galileo Galilej, oče znanosti, je bil sijajen teoretik, eksperimentator in izumitelj. Njegov teleskop je dosegel takrat neverjetno 60-kratno povečavo. V Evropi je večina znanstvenikov priznavala, daje Bog ustvaril nebo in zemljo, vprašanje je ostalo, kdaj je ustvaril vesolje? Nadškof James Ussher je izračunal datum stvarjenja sveta: 22. oktober 4004 pr. n. št. Lord Kelvin ga je postavil 20 milijonov let nazaj v preteklost. Z vsako meritvijo je bila Zemlja starejša. V začetku dvajsetega stoletja so bili znanstveniki zadovoljni, da živijo v »večnem« vesolju. Newtonovi zakoni gravitacije so vladali vesolju še več stoletij po njegovi smrti. Einsteinova formula je bila zgrajena na obstoju prožnega prostor-časa. Noben fizik pred in po njem ni dosegel take svetovne slave. Friedman je verjel v vesolje, ki je bilo drugačno včeraj in bo drugačno jutri. Teorija belgijskega duhovnika Lemaitreja je bila predhodnica velikega poka. Einstein v to teorijo ni verjel, a si je po ogledu observatorija na Mount Wilsonu premislil in preklical svojo statično kozmologijo. Rimska cesta je zelo redko naseljena galaksija. Hubble je spremenil naš pogled na vesolje, naša majcena Zemlja se je zazdela bolj nepomembna kot kdajkoli prej. Vse v vesolju je v nekem trenutku nastalo iz enega samega gostega območja in se od takrat razvijalo in širilo. Sijaj rojstnega dne stvarstva je bil ognjemet nepredstavljive lepote! Vodik in helij predstavljata 99,9 % vseh atomov v vesolju! Periodni sistem elementov je pojasnil, kako elementi reagirajo med seboj, ni pa ponudil nobenega pojasnila za radioaktivnost. Rutherford je ponudil podobo atoma, ki je v veliki meri veljavna še danes. Eden prvih znanstvenikov, ki je povezal pravila jedrske fizike z astronomijo, je bil Fritz Houtermans, znan po svojem šarmu in duhovitosti. Članek Alpherja in Gamova je predstavljal mejnik v razpravi med velikim pokom in večnim vesoljem. Uro po nastanku je bilo vesolje še vedno plazem-ska juha preprostih jeder in prostih elektronov. Gamov je nekoč trdil, da živi Bog 9,5 svetlobnega leta daleč od Zemlje. Fred Hoyle je bil kozmolog, upornik in ustvarjalni genij, najbolj znan po svojem modelu stacionarnega vesolja, ko je bilo celotno vesolje rojeno naenkrat. Prvi je uporabil izraz veliki pok. Dejstvo, da so ga prezrli pri Nobelovi nagradi, je ena največjih krivic v zgodovini podeljevanja nagrad. Papež Pij XII. je podpiral model velikega poka, ki ga je imel za znanstveno razlago geneze in dokaz za obstoj Boga. V Sovjetski zvezi je teorija velikega poka veljala za buržoazno in njeni zagovorniki so pristali v taboriščih ali pa so bili ustreljeni. Radijski šum, ki doseže vrh enkrat na zvezdni dan, izvira daleč onkraj Zemlje in Osončja, je odkril Jansky in odprl pot radijski astronomiji.
Šumenje med radijskima postajama se ne razlikuje veliko od šumenja morja, polovica odstotka tega šuma pa izvira izpred več milijard let! Satelit COBE je našel dokaze, izdelal barvne karte mikrovalovnega sevanja iz vseh smeri, da so približno 300.000 let po nastanku vesolja obstajale majcene razlike v gostoti, ki so s časom rasle in nazadnje ustvarile galaksije, kot jih vidimo danes. »Če ste verni, je to tako, kot videti obraz Boga,« je izjavil Smoot, Stephen Hawking pa je dodal, da je to odkritje stoletja, če že ne vseh časov.
Vladimir Kajzovar
Rokomet
Fantazija Ormožanov v 1. polčasu
Stran 12
Nogomet
Bonifika delno izkoristila napake tekmecev
Stran 12
Kolesarstvo
Odlični perutninarji v hrvaškem dresu
Stran 13
Namizni tenis
Sezono odprli z zmago v gosteh
Stran 13
Padalstvo
Ptujčani ekipno peti v skupni razvrstitvi
Stran 15
Tenis
Na Ptuju Masters U-18
Stran 15
Urednk športnih strani: Jože Mo-horič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Tadej Podvršek, Milan Zupanc, Miha Šoštarič, Zmago Šalamun, David Breznik, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak
tednik
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • 1. SNL
Najbolj »vroči« so Pečnik, Osterc in Kmetec
11. krog v 1. SNL je bil spet uspešen za gostujoča moštva, saj so dosegla polovičen izkupiček (v sredo celo 100 %). V trenutnem pospešenem tempu igranja tekem so nekatera moštva z dobrimi serijami pozitivno presenetila (Gorica, Interblock, Drava), nekatera pa negativno (Maribor, Nafta).
Najdaljšo serijo zmag (4) je v tem krogu prekinila ekipa Celja, ki je na domačem igrišču presenetljivo klonila proti Ljubljančanom. Pred rekordnim številom gledalcev na Areni Petrol (blizu 3000) bi morala četa Pavla Pinnija nadaljevati zmagoviti pohod, a so zadeli le enkrat (Nejc Pečnik - zadel je na četrti zaporedni tekmi), kar je bilo premalo za zmago. Njihov spodrsljaj so izkoristili Domžalčani, ki so v derbiju kroga na Bonifiki slavili proti domačemu Kopru (2:3). Ta rezultat je bil dosežen še na dveh tekmah, na Ptuju in Gorici, le da sta tam slavila domačina. Boleč je bil predvsem tretji zaporedni poraz Maribora, saj je Čadikovski v zadnji minuti zamudil priložnost za izenačenje (zadel je vratni-co). Režiser zmage Goričanov je bil spet Milan Osterc, ki je tokrat prispeval dve podaji, enkrat pa je (s pravim evrogolom iz voleja) zadel sam. Prlek je na zadnjih treh tekmah dosegel 4 gole. Odslej bo imel še veliko pomoč v Nigerijcu Ekpokiju, ki se je v Slovenijo (igral je že za Faktor) vrnil iz Španije in zadel že na prvi tekmi.
Pod vodstvom novega trenerja Tomaža Kavčiča so igralci Livarja osvojili četrto točko v letošnjem prvenstvu, kar pa jim ni spremenilo položaja na lestvici - so z naskokom zadnji. »Novi« trener Primorja Ljubo Modrijan pa ni bil tako uspešen, saj je moral na Ptuju priznati premoč Dravi. Modrijana, ki je po odhodu Bojana Prašnikarja v Nemčijo začasno prevzel vodenje Ajdovcev, bo že na naslednji tekmi zamenjal Borivoje Lučič, ki je nekoč že igral za Primorje, prve trenerske izkušnje pa si je nabiral lani na klopi Gorice (predhodnik Milaniča).
Zadnji omenjeni igralec iz naslova je Marko Kmetec, ki je tudi zadel na tretji zaporedni tekmi, poleg tega pa je še odlično asisiti-ral Ziliču. Izboljšana forma napadalnega dvojca Drave je vsekakor dober obet pred prihajajočimi tekmami.
Jože Mohorič
Prva liga Telekom Slovenije - 9. krog:
Livar - Nafta 1:1 (1:0); strelca: Perme 41.; Repina 74. Koper - Domžale 2:3 (0:0); strelci: Rajčevič 50., Jukan 75.; Aljančič 68., Aljančič 89., Ljubijankič 80.
MIK CM Celje - Interblock 1:2 (1:1); strelci: Pečnik 29.; Pregelj 5., Rodic 72.
HiT Gorica - Maribor 3:2 (1:0); strelci: Nikolič 45., Osterc 63., Ekpoki 75.; Makriev 69., Džinič 82.
1. SNL
Rezultati 11. kroga: Drava - Primorje 3:2 (0:1), HIT Gorica - Maribor 3:2 (1:0), Koper - Domžale 2:3 (0:0), Livar - Nafta 1:1 (1:0), MIK CM Celje - Interblock 1:2 (1:1).
1. DOMŽALE	11	7	2	2	25:10	23
2. MIK CM CELJE	11	6	3	2	17:6	21
3. KOPER	11	6	3	2	20:12	21
4. HIT GORICA	11	5	2	4	16:15	17
5. INTERBLOCK	11	4	2	5	14:13	14
6. MARIBOR	11	4	2	5	14:18	14
7. NAFTA	11	3	5	3	15:20	14
8. PRIMORJE	11	4	1	6	15:13	13
9. DRAVA	11	4	1	6	16:25	13
10. LIVAR	11	1	1	9	10:30	4
Pari 12. kroga - SREDA ob 16.00: Interblock - Drava, Maribor - Koper, Nafta - Mik CM Celje, Primorje - HIT Gorica; ob 18.00: Domžale - Livar.
Lista najboljših strelcev: 8 zadetkov: David Bunderla (Primorje), Dario Zahora (Domžale); 6 zadetkov: Nejc Pečnik (Mik CM Celje), Dimitar Ivanov Makriev (Maribor); 5 zadetkiov Ermin Rakovič (Interblock), Milan Osterc (HIT Gorica); 4 zadetki: Marko Kmetec (Drava), Andraž Kirm (Domžale), Dalibor Volaš, Amer Jukan (oba Koper).
Nogomet • 1. SNL, PrvaLiga Telekom Slovenije, 11. krog
Srečen konec na tekmi preobratov
Drava Ptuj -Primorje 3:2 (0:1)
Strelci: 0:1 Bunderla (30., 11-m), 1:1 Bošnjak (66.), 1:2 Kosmač (76.), 2:2 Kmetec (80.) in 3.2 Zilič (81.).
Drava: Germič, Emeršič, Šter-bal, Prejac (od 58. Ogu John), Bošnjak, Drevenšek, Horvat, Tisnikar (od 56. Zilič), Kelenc, Kmetec (Calamante). Trener: Milan Duričič.
Primorje: Nenezič, Cvijano-vič, Ostojič (od 60. Mehanovič), Teinovič, Kosmač, Mlakar, An-druško, Zatkovič, Bunderla (od 84. Tahirovič), Vidic, Škerjanc (od 73. Kalin). Trener: Ljubo Modrijan.
Nogometaši Drave se počasi, a zanesljivo prebujajo. Po tekmi velikih preobratov so točke na tekmi proti Primorju zasluženo ostale na Ptuju. Modri so se skozi vseh devetdeset minut srčno borili in pokazali pravi obraz; potem ko so dvakrat zaostajali, so se pobrali in proti koncu srečanja nanizali nekaj zares domiselnih akcij. Sicer pa sta obe ekipi taktično dobro izpolnjevale zamisli obeh trenerjev, tako da smo videli na igrišču zelo organizirano in agresivno igro.
Ajdovci so si v prvih dvajsetih minutah priigrali več lepih situacij za zadetek; najprej je streljal iz težkega položaja Bun-derla, nato je Zatkovič sprožil pravo bombo od daleč, niz pa je zaključil Vidic, ki je zadel vratnico. Drava je kljub dobri kontroli sredine igrišča sila težko prihajala do izrazitejših priložnosti, tako da so modri edino zares lepo priložnost v prvem delu zamudili v 21. minuti, ko je Tisnikar dobro prebil obrambo Primorja in natančno podal do Prejaca, ki je streljal iz prve daleč čez vrata. Sledil je prvi šok na stadionu: Kosmač je pobegnil po levi strani, z nekoliko naivnim prekrškom pa ga je v kazenskem prostoru ustavil šele vratar Germič. Zanesljivo je goste iz enajstmetrovke v vodstvo popeljal Bunderla.
Prava drama se je dogajala šele v zadnjih 30. minutah igre; čeprav so se Ptujčani ves čas trudili zadeti, si niso mogli ustvariti dovolj prostora za nevarni zaključni strel, saj je ekipa Primorja zelo dobro stala na igrišču. V 66. minuti je najboljši igralec tekme Doris Kelenc z desnega boka milimetrsko natančno podal preko obrambe gostov do Bošnjaka, ki je v teku streljal po tleh in premagal Ne-
Foto: Črtomir Goznik
Doris Kelenc (Drava, modri dres) je bil pobudnk številnih lepih akcij na desni strani, odlično je tudi podal Bošnjaku pri prvem zadetku Drave.
neziča. Po zadetku so modri (tudi na pobudo publike) nekoliko bolj igro usmerili v napad, zato so bili manj zbrani pri defenzivnih nalogah. Nepazljivost domače obrambe je znal izkoristiti Kosmač, ki je ostal sam na robu kazenskega prostora in je efektivno dosegel še drugi zadetek za Ajdovce. To je bil še drugi šok za domače, ki pa so takoj silovito pritisnili proti vratom gostov. S tem so avtomatsko pustili več prostora Primorju in v 79. minuti bi lah-
ko Kosmač postal junak tekme, saj je bil sam pred Germičem, ki pa je njegov strel obranil. Že v naslednjem hitrem napadu Drave je Ogu John prodrl po desni strani in je lepo našel razpoloženega Kmetca, ki mu iz bližine ni bilo težko izenačiti rezultata. Na krilih gledalcev so modri popolnoma preobrnili rezultat v 81. minuti, ko je Grižonič podal iz leve strani Kmetcu, ki je z glavo našel Zi-liča, le-ta pa je z glavo dosegel svoj drugi zadetek v tej sezoni.
Ljubo Modrijan (trener Primorja): »Videli smo zanimivo srečanje, v kateri je zmagala spretnejša in srečnejša ekipa. Za nas sta bila ključna dva momenta in sicer poškodba Ostojiča in zgrešena čista priložnost Kosmača. Sicer pa imamo mlado ekipo, ki jo moram pohvaliti, saj so iz taktičnega vidika izpolnili svoje naloge po najboljših močeh.«
Milan Duričič (trener Drave): »Bila je zelo zahtevna tekma, v kateri so nogometaši pokazali svoj karakter. Po odlični igri v Mariboru tokrat nismo igrali tako dobro, saj se je poznala rahla utrujenost igralcev. Ti so pokazali visoko moralo in s pomočjo naših gledalcev so preobrnili rezultat ter prišli do zaslužene zmage.«
Lahko bi še tretjega, ko je po dolgi podaji izredno marljivega kapetana Šterbala šel sam proti Neneziču in je tudi dobro streljal, vendar je ajdovski vratar s super obrambo žogo odbil v kot.
Nogometaši Drave so z veliko želje, teka in borbenosti prišli do četrte zmage v prvenstvu. Njihova igra pod vodstvom trenerja Milana Duričiča napreduje korak za korakom. Naslednji korak čaka modre že jutri, ko bodo poskušali podaljšati pozitiven rezultatski niz v Ljubljani pri ekipi Interblocka. Za prikazano igro proti Primor-ju so igralci Drave dobili po tekmi velik aplavz gledalcev, ki so lahko po dolgem času na ptujskem Mestnem stadionu uživali ob dobri nogometni predstavi obeh ekip.
David Breznik
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši Drave sojse takole zahvaljevali navijačem za podporo (od leve): Kmetec, Šterbal, Emeršič, Drevenšek, Bošnjak, Zilič, Germič in Ogu John.
Bo kdo slavil tretjič zapored?
Ptujčani v tekmi 12. kroga v sredo gostujejo v Ljubljani, kjer jih bo pričakal »prebujeni« Interblock, ki je (tako kot Drava) zmagal na zadnjih dveh tekmah (proti Nafti in Celju).
Na prvi tekmi istih nasprotnikov na Ptuju so bili boljši igralci Drave, ki so tekmo dobili z 2:0 (strelca Ogu John in Prejac). V ptujski ekipi bo zaradi prejetih štirih rumenih kartonov manjkal Lucas Horvat, medtem ko bodo gostitelji igrali v popolni sestavi. Bodo tretjič zapored slavili varovanci Dragana Sko-čiša ali Milana Duričiča? (JM)
Rokomet • 1. A MIK liga (m), 1. A DRL (ž)
Fantazija Ormožanov v 1. polčasu, Ptujčanke držale Krim v negotovosti
Jeruzalem - Prevent 30:26 (17:8)
Jeruzalem: Čudič (15 obramb - 1 x 7m), Cvetko (2 obrambi); Belšak, Korpar 1, Radujkovic 4, Krabonja, Bo-gadi 1, M. Bezjak 5, R. Klemenčič, R. Bezjak 3, Sok 5 (3), Hebar, Žuran 8, Potočnjak, Korez 1 in Pisar 2. Trener: Saša Prapotnik.
Prevent: Kaspar, Lainšček (2 obrambi), Jelen (11 obramb - 2 x 7m); Rutenka 3, Mujanovič 5, Plešej 4 (4), Dujmovič 1, Hartman 1, Du-mančič, Štusaj, Korošec, Gams 2, Kleč 3, Mikanovič 7 in Šimič. Trener: Ivan Vajdl.
Sedemmetrovke: Jeruzalem 5/3; Prevent 5/4. Izključitve: Jeruzalem 12; Prevent 12 minut. Rdeč karton: Žuran (3 x 2 - 59').
Igralec tekme: Rok Žuran (Jeruzalem Ormož).
Rokometni »leteči cirkus« iz Ormoža je na srečanju proti zmeraj neugodnemu Preventu navdušil in dosegel pomembno zmago. S to zmago so jeru-zalemčki prekinili črni niz petih zaporednih porazov proti Preventu. Zmaga pa je še toliko slajša, ker so varovanci trenerja Saše Prapotnika tekmo odigrali brez poškodovanih Aleša Bel-šaka in Bojana Čudiča.
Začetek gostiteljev je bil kot iz pravljice, kljub temu da si je Korpar pri Vinarjih že v 27 sekundi prislužil izključitev. Tekmo je z dvema zadetkoma v mreži Preventa pričel Žuran (met 8/12), obramba Jeruzalema na čelu z razpoloženim vratarjem Gregorjem Čudičem (9 obramb do odmora) je bila čvrsta, stekel je protinapad ter posledično s tem lahki goli. V 9. minuti je na semaforju har-deške dvorane pisalo, verjeli ali ne, 8:0! Niti minuta odmora trenerja Ivana Vajdla ni pomagala Korošcem, ki so prvič zadeli šele v 11. minuti preko Rutenke. Pri Ormožanih so
Foto: Sašo Bizjak, Večer
Siniša Radujkovič (Jeruzalem Ormož, beli dres) je proti Preventu odigral odlično tekmo.
bili razpoloženi prav vsi, svojo najboljšo predstavo v dresu ormoških vinarjev pa je odigral Radujkovic in v 20. minuti je prednost jeruzalemčkov znašala že +10, 13:3. Lepo polna dvorana na Hardeku (okrog 500 gledalcev) je bila navdušena in je domačim igralcem ob odhodu na odmor glasno zaploskala.
Šele v nadaljevanju se je začel pobirati tudi Prevent, ki se mu je tik ob koncu tekme uspelo približati na -3, 25:28. Bližje enostavno ni šlo in po zadnjem pisku sodniškega para Pangerc-Andoljšek se je začelo slavje ro-kometašev Jeruzalema ob lepi zmagi nad močnim Preventom, ki pa je tokrat bil na Hardeku popolnoma nadigran.
Rok Žuran (Jeruzalem Ormož): »Zadovoljen sem z našo predstavo in lepo zmago. Na koncu smo sicer popustili, vendar je to povsem normalno, kajti manjkala sta pomembna člena v naši igri, Aleš Belšak in Bojan Čudič. Z njuno pomočjo lahko ujamemo končno šesto mesto. Zdaj nas čaka gostovanje v Novi Gorici, kjer bomo mi v vlogi favorita. Upam, da se bomo temu primerno tudi znali obnašati.«
Izudin Mujanovič (Prevent): »Domačini so nas dobesedno povozili v uvodnih minutah. Slab začetek tekme nas je stal dobrega rezultata v Ormožu. V nadaljevanju prvenstva je treba popraviti napake in začeti zbirati točke za uvrstitev v ligo za prvaka. Menim, da smo prav mi in Jeruzalem glavni kandidati za uvrstitev na šesto mesto.«
l. A SRL moški					
Rezultati 4. kroga: Jeruzalem Ormož - Prevent 30:26 (17:8), Clmos Koper - Integra Gorica Leasing 40:27 (20:15), Slovan -Knauf Insulation 24:23 (13:11), Gorenje - Svlš-Pekarne Grosuplje 31:27 (17:16), Trimo Trebnje - Gold club 24:26 (13:14), Celje Pivovarna Laško - Rudar EVJ Trbovlje 35:24 (18:12).					
1. CIMOS KOPER	A	S	1	O	T
2. CELJE PIVOVARNA LAŠKO	A	S	O	1	B
3. GOLD CLUB	A	S	O	1	B
4. GORENJE	A	S	O	1	B
5. TRIMO TREBNJE	A.	S	O	1	B
6. JERUZALEM ORMOŽ	A	S	O	1	B
7. RUDAR EVJ TRBOVLJE	A	2	O	2	A
8. PREVENT	A	1	1	2	S
9. SVIŠ-PEKARNA GROSUPLJE A		1	O	S	2
10. SLOVAN	A	1	O	S	2
11. KNAUF INSULATION	A	O	O	A	O
12. INTEGRA GORICA LEASING A		O	O	A	O
l. A SRL ženske					
Pari 3. kroga: Krim Mercator - Mercator Tenzor Ptuj 37:19 (15:17), Celjske mesnine - Zagorje Istrabenz Gorenje 41:19 (13:11), Europrodukt Brežice - Velenje 17:25 (13:12), Burja Škofije - Kočevje Evro Casino 26 :27 (13:12), Celeia Žalec - Olimpija PLK 34:26 (117:15), Škofja Loka KSI - Izola 43:22 (22:9).					
1. KRIM MERCATOR	S	S	O	O	B
2. CELEIA ŽALEC	S	S	O	O	B
3. MERCATOR TENZOR PTUJ	S	2	O	1	A
4. EUROPRODUKT BREŽICE	S	2	O	1	A
5. ŠKOFJA LOKA KSI	S	2	O	1	A
6. CELJSKE MESNINE	2	2	O	O	A
7. OLIMPIJA PLK	S	1	O	2	2
8. KOČEVJE EVRO CASINO	S	1	O	2	2
9. VELENJE	S	1	O	2	2
10. IZOLA	S	O	O	S	O
11. BURJA ŠKOFIJE	2	O	O	2	O
12. ZAGORJE ISTRABENZ GOR. 3		O	O	S	O
V torek ob 19. uri Ormožani v Pokalu Slovenije gostijo Železnike. Ves izkupiček tekme bo šel v dobrodelne namene ob hudi tragediji, ki je nedavno doletela Železnike. Že v petek ob 18.30 pa Jeruzalem v prvenstvu gostuje v Novi Gorici.
Uroš Krstič
Krim Mercator -Mercator Tenzor Ptuj 37:29 (15:17)
Mercator Tenzor Ptuj: Majcen, Prapotnik 5, Ciora 8, Kikanovič 2, Strmšek 5, Volarevič 1, Marinček (10 obramb), Kelenc (3obrambe), Mihič 6, Notesberg, Levstik in Puš 2. Trener: Nikola Bistrovič.
Na gostovanju pri ljubljanskemu Krimu so ptujske ro-kometašice doživele pričako-
vani poraz, vendar pa so klub temu pozitivno presenetile. V srečanje so krenile odločno ter z dobro in disciplinirano igro presenetile favorizirane domačinke, ki so ob stalnem vodstvu gostij iz Ptuja postajale tudi malo nervozne. Enostavno niso pričakovale, da bi lahko kdo sredi Ljubljane na njihovem parketu vodil, še posebej, če gre za ekipo iz slovenske ženske rokometne lige. Varovanke trenerja Nikole Bistrovi-ča so igrale taktično zrelo in si do odhoda na odmor priigrale celo dva zadetka prednosti.
Tudi v nadaljevanju srečanja ptujske rokometašice niso popuščale, zato je moral domači trener na parketu pustiti svoje najboljše rokometašice, saj Krimovke nikakor niso mogle na hitro zlomiti odpora Ptuj-
Nikola Bistrovič - trener ŽRK Mercator Tenzor Ptuj:
»Proti Krimu so naša dekleta prikazala svojo najboljšo igro in z njo prisilile favorizirane domačinke, da so igrale z vso močjo. Očitno je naša forma v vzponu, tako da lahko z optimizmom pričakujemo naslednja srečanja.«
čank. V 45. minuti je Ciora zastreljala sedemmetrovko, domačinke pa so izkoristile priložnost in povedle. V zadnjih desetih minutah so Ljubljančanke le prišle do nekoliko višje prednosti in si do konca tekme priigrale prednost osmih zadetkov. Kljub porazu je potrebno pohvaliti rokome-tašice Mercator Tenzor Ptuj za prikazano igro.
Danilo Klajnšek
Nogomet m 2. SNL
Triglav v celoti, Bonifika delno izkoristila napake tekmecev
Triglav Gorenjska -Aluminij 2:1 (1:0)
Strelca: 1:0 Robnik (24), 2:0 Burgar (52) in 2:1 Marinič (65).
Aluminij: Bratušek, Osaj (od 31.
2. SNL
Rezultati 8. kroga: Zavrč - Bonifi-ka 1:1 (1:0), Triglav Gorenjska - Aluminij 2:1 (1:0), Rudar Velenje - Zagorje 5:1 (4:0), Mura 05 - Bela krajina
O:2 (O:2), Krško -		Krka 0:0.				
1. TRIGLAV GOR.	8	5	2	1	12:5	1T
2. BONIFIKA	8	A	2	2	11:5	1A
3. BELA KRAJINA	8	A	1	S	12:9	1S
4. ALUMINIJ	8	A	1	S	11:9	1S
5. RUDAR VELENJE8		A	O	A	2O:12	12
6. KRŠKO	8	2	5	1	T:T	11
7. MURA 05	8	S	2	A	8:1O	11
8.ZAVRČ	8	2	S	S	9:8	9
9. ZAGORJE	8	1	S	A	12:19	B
10. KRKA	8	O	S	5	2:2O	S
Šimenko), Topolovec, Gašparič, Kraj-cer, Težački, Marinič, A Medved, K. Medved (od 31. Dugolin) in Bakovič (od 75. Kvas), Veselič. Trener: Bojan Špehonja.
Nogometaši Aluminija so v Kranju izgubili derbi srečanje tega kroga proti domačemu Triglavu. Pričakovanja gostov iz Kidričevega so bila, da prikažejo dober nogomet in da ob tem osvojijo tudi kakšno točko. V gorenjski prestolnici so Kidričani pričeli dobro, saj so že v prvi minuti preko Bako-viča zatresli prečnik. Domačini so se polagoma dvigovali v igri in tako so v 24. minuti povedli
Bojan Špehonja - trener Aluminija: »Igrali smo tako, da smo premagali sami sebe. Nekateri igralci si ne zaslužijo, da bi oblekli dres Aluminija.«
po napaki obrambe Aluminija. Bojan Špehonja, trener Aluminija, je že v 31. minuti opravil dve menjavi. Razlog je bil v tem, da ni bil zadovoljen z igro v sredini igrišča. Po menjavah so imeli gostje dve priložnosti preko Veseliča in Mariniča, ki pa nista bila dovolj zbrana v zaključnih strelih.
Nogometaši Triglava so na začetku drugega polčasa zvišali svoje vodstvo in to ponovno po napaki obrambe Aluminija. Takšnih napak si Kidričani v srečanju dveh ekip iz vrha prvenstvene razpredelnice 2. SNL ne bi smeli privoščiti, zato so bili kaznovani s porazom. Nogometaši Aluminija so nato znova strnili vrste in zaigrali veliko bolje; plod njihove igre je bil zadetek Mariniča, ki je znižal izid. Zadnje priložnosti
za izenačenje ni izkoristil Kraj-cer, ki iz neposredne bližine ni zadel v polno.
Nogometaši Aluminija so za poraz v Kranju krivi sami, saj so naredili preveč napak pri obrambnih nalogah. Domači Triglav pa je tako dobra ekipa, da je znala kaznovati te napake.
Zavrč - Bonifika 1:1 (1:0)
Strelca: 1:0 Bajlec (9) in 1:1 Liza-lovič (70).
Zavrč: Sraga, Šnajder (od 88. Petek), Golob, Lenart, Gabrovec, Bajlec, Korez, Buzeti, Čeh (od 75. Satler), Ko-kot in Rampre (od 83. Zdelar). Trener: Miran Emeršič.
Po uspešnih igrah in sedmih osvojenih točkah v zadnjih treh prvenstvenih srečanjih so nogometaši Zavrča optimistično pričakovali goste iz Kopra, ki veljajo za enega glavnih favoritov za sam vrh prvenstvene razpredelnice. Temu primeren je bil tudi pristop domačih, ki pa se niso nič kaj ustrašili gostov, ampak so pričeli igrati svojo igro. Že v deveti minuti so po-vedli; po predložku Lenarta je bil pred vratarjem Bonifike najbolj spreten Bajlec in je žogo potisnil v mrežo. Do konca prvega polčasa so domačini imeli terensko pobudo, nekaj
polpriložnosti, vendar vodstva niso uspeli povečati.
Tudi v nadaljevanju se na igrišču ni spremenilo nič bistvenega: vse tja do 65. minute so prevladovali domači nogometaši, ki pa niso bili najbolj natančni v zaključku napadalnih akcij. V 70. minut minuti pa so gostje izenačili in tudi v nadaljevanju prevzeli pobudo ter resno ogrožali domačega vratarja Srago. Delitev točk je
tako še najbolj pravična, čeprav so bili nogometaši Zavrča nekajkrat blizu drugemu doseženemu zadetku.
Danilo Klajnšek
Miran Emeršič - trener Za-vrča: »Dobro smo igrali proti zelo kvalitetni ekipi Bonifike. Fantje so se dobro borili in zato jim gredo vse pohvale. Mnenja sem tudi, da smo mi bili bližje zmagi kot gostje.«
Športno plezanje • Sv. pokal
Mina obstala tik pred vrati finala
Belgijsko mesto Puurs je bila naslednja postaja najboljših svetovnih športnih plezalcev in plezalk na tekmi za svetovni pokal.
Teden dni po nastopu na svetovnem prvenstvu je Ptuj-čanka Mina Markovič ponovno plezala med elito. Tokrat ji je zmanjkalo tudi malo sreče, saj je tekmovanje zaključila na nehvaležnem devetem mestu (osem najboljših se pomeri v velikem finalu). Sicer pa je Ptujčanka sigurno nastopila v predtekmovanju ter se je zanesljivo uvrstila med šestindvajset polfinalistk, med katerimi so bile še tri članice slovenske reprezentance: Maja Vidmar, Natalija Gros in Lučka Franko. Za finale je tokrat Markovičevi zmanjkal kakšen gib, da bi v močni konkurenci ponovno prišla čisto med najboljše. V finalu je največ pokazala najboljša slovenska športna plezalka te sezone Maja Vidmar, kar je bila njena tretja zaporedna zmaga v tekmah za svetovni pokal. Tik za njo je bila v Belgiji svetovna prvakinja in vodilna v svetovnem pokalu Avstrijka Angela Eiter.
Po končanem svetovnem
prvenstvu v španskem Avilesu, kjer je Mina Markovič osvojila devetnajsto mesto, je zanimivo njeno mnenje o samem tekmovanju: »Po mojem mnenju so bile smeri na svetovnem prvenstvu absolutno prelahke, tako da so v ospredju tudi nekatere tekmovalke, ki jih drugače tam ne bi bilo. Sama sem zares naredila napako, vendar nisem razočarana, saj bom imela v prihodnje še veliko možnosti za dokazovanje, hkrati pa moram izpostaviti, da v velikem finalu ni bilo kar nekaj plezalk, ki bi tja tudi sodile.«
Mlado Ptujčanko sedaj čaka tekma za svetovni pokal na Japonskem, kjer bo poskušala obdržati svoj visok položaj tako na rang lestvici svetovne plezalne zveze kot tudi v skupnem seštevku svetovnega pokala.
Rezultati v Puursu:
1.	Maja Vidmar (Slo)
2.	Angela Eiter (Avs)
3.	Kim Ja In (Kor)
9. Mina Markovič (Slo, PD Ptuj)
11. Natalija Gros (Slo)
14. Lučka Franko (Slo)
David Breznik
Na Beguševem seznamu tudi štiri Ptujčanke
Slovensko žensko člansko rokometno reprezentanco čaka od 19. do 21. oktobra prva akcija v sezoni 2007-08, naša izbrana vrsta bo namreč nastopila na Croatia cupu 2007. Priprave na ta turnir se bodo pričele 15. oktobra. Selektor Robert Beguš je na priprave v Velenje povabil 21 rokometašic, med njimi pa so tudi štiri igralke ŽRK Mercator Tenzor Ptuj, in sicer Mišo Marinček (vratarka), Nastjo Prapotnik (levo krilo), Kristino Mihič (leva zunanja) in Jeleno Kikanovič (desno krilo).
Danilo Klajnšek
Rokomet • 1. B DRL (m)
Vodili, a popustili
Krško - Moškanjci Gorišnica 32:27 (12:14)
Moškanjci-Gorišnica: Zorli 1, B. Šoštarič 3, Suljič, Prejac, Lozinšek 1, Žuran, Ivančič 7, Vincek, Firbas, Ma-rušič 5, M. Šoštarič, Špindler, Grizold 3, Valenko, Poje 7 in Golob. Trener: Ivan Hrupič.
Rokometaši Moškanjci-Go-rišnice so na svojem drugem zaporednem gostovanju, tokrat v Krškem, doživeli prvi poraz,
1. B SRL moški
Rezultati 2. kroga: Krško - Moškanjci Gorišnica 32:27, Mitol Sežana
-	Dobova 32:24, Istrabenz plini Izola
-	Radeče MIK Celje 32:30, Grosuplje
-	Krka 31:25, Dol TKI Hrastnik - Ribnica Riko hiše 33:41, Klima Petek Maribor - Ajdovščina 38:24.
1. RIBNICA RIKO HISE 2
2.	KRŠKO	2
3.	KLIMA PETEK MB	2
4.	MOŠKA-GORIŠNICA	2
5.	RADEČE MIK CELJE	2
6.	KRKA	2
7.	DOL TKI HRASTNIK	2
8.	GROSUPLJE	2
9.	ISTRABENZ P. IZOLA 2
10.	MITOL SEŽANA	2
11.	AJDOVŠČINA	2
12.	DOBOVA	2
čeprav v tem srečanju dolgo ni kazalo, da bi se to lahko zgodilo. Domačini so na začetku sicer povedli z 1:0, nato pa so gostje vodili skozi ves prvi polčas, kratek čas tudi s štirimi zadetki prednosti. Na odmor so odšli z dvema zadetkoma prednosti, njihova dobra igra pa je dajala upanje v srečen razplet.
Po zelo dobrem začetku drugega polčasa, ko so Goriš-ničani v 40. minuti povedli z 16:20, je izgledalo, da se tehtnica nagiba na njihovo stran. Žal pa se ni, saj so domačini v naslednjih desetih minutah prišli do izenačenja in vodstva. Gostje so v tem obdobju naredili nekaj napak, nekajkrat pa sta jih oškodovala tudi sodnika. V zadnjih treh minutah, od rezultata 28:27 za Krško, pa je sledila množica nerazumljivih sodniških odločitev in domačini so ponujeno priložnost znali izkoristiti ter si priigrati pomembno zmago.
Danilo Klajnšek
Ivan Hrupič - trener Mo-škanjci-Gorišnice: »Moram reči, da smo igrali dobro, bili dolgo časa v vodstvu, vendar je bilo to na koncu vse skupaj premalo. Škoda!«
Kolesarstvo • SP Stuttgart, Nemčija
Odlični perutninarji v dresu hrvaške reprezentance
S svetovnega prvenstva v Nemčiji se slovenska reprezentanca vrača z mešanimi občutki. Ob dobrih vožnjah, ki so jih kolesarji prikazali, je končni izkupiček skromnejši, kot so pričakovali sami, pa tudi kot si jih je želela slovenska javnost. Najboljša uvrstitev je 17. mesto Simona Špilaka na cestni dirki do 23 let, od starejših vrstnikov je najvišje posegel Matej Mugerli, ki je osvojil 22. mesto. Prvenstvo je zaznamoval tudi nastop petih fantov ptujske Perutnine, z izjemo Gregorja Gazvode (kronometer) so vsi nastopili na nedeljski cestni dirki. Vrhunsko uvrstitev je v dresu hrvaške reprezentance dosegel Radoslav Rogina (20. mesto), njegov rojak Matija Kvasina je bil 58., Kristjan Du-rasek (Hrvaška) in Matej Stare (Slovenija) sta odstopila.
Bettinni upravičil vlogo favorita
Vrhunec prvenstva je tudi tokrat nastopil povsem ob koncu, ko se je v nedeljo odvijala 267,4 kilometra dolga cestna dirka profesionalcev. Ob 5680 metrih višinske razlike je bila proga vse prej kot lahka, tako da je zmagal res najbolje pripravljeni kolesar. Že drugič zapored je bil to Italijan Paolo Bettini. »Čriček«, kot je vzdevek tudi olimpijskega prvaka, je bil najmočnejši v sprintu peterice, nekaj sekund za njimi je ciljno črto prečkalo še osem kolesarjev, s slabo minuto zaostanka pa je pripeljala glavnina. Na čelu glavnine je bil razočarani trikratni svetovni prvak Španec Oscar Freire (ob Bettiniju je pred dirko veljala za glavnega favorita) in osvojil 14. mesto, odličen sedmi v skupini in skupno dvajseti pa je bil Rogina. S tem je za
Gregor Gazvoda je ob solidni vožnji dosegel 56. mesto.
sedem mest izboljšal najboljšo hrvaško uvrstitev, ki jo je lani dosegel Kvasina. Matej Mugerli je za dve mesti zaostal za Rogi-no, naš največji adut za cestno dirko, Gorazd Štangelj pa je zaradi težav s kolesom zaostal še več in osvojil 60. mesto. Pred njim je prevozil ciljno črto še tretji Slovenec, Kristjan Fajt, mesto pred obema pa verjetno največji osmoljenec tokratne dirke, Matija Kvasina. 25-letni Zagrebčan je bil izvrstno pripravljen, kar je dokazoval v sklepnih krogih, ko so bili v ospredju le še najboljši. Na najbolj strmem klancu je v predzadnjem od štirinajstih krogov celo za kratek čas pobegnil (krog kasneje se je na istem mestu zgodil odločilni pobeg na dirki), nekaj kilometrov kasneje pa v spustu nesrečno
Namizni tenis • 1. SNTL (m)
Sezono odprli z zmago v gosteh
Rezultati 1. kroga: Prevent - Ptuj 2:5, Kema Puconci - Ilirija 5:0, Maribor Finea - Melamin 5:1, Krka
-	Edigs Mengeš 5:0, Tempo Velenje
-	Sobota 2:5.
Vrstni red: Kema Puconci, Krka, Maribor Finea, Ptuj in Sobota 2, Prevent, Tempo Velenje, Melamin, Ilirija in Edigs Mengeš 0 točk.
V prvem krogu 1. slovenske namiznoteniške lige so igralci NTK Ptuj gostovali v Radljah ob Dravi pri novincu v ligi Pre-ventu in osvojili prvi par točk v novem prvenstvu, kar je zelo pomembno pred nadaljevanjem prvenstva. V Radljah se
Danilo Piljak - igralec NTK Ptuj: »V tem dvoboju smo bili favoriti in smo to vlogo tudi opravičili. Dvoboj smo vzeli resno, saj je vsaka točka pomembna. Ker letos ciljamo za kakšno mesto više na prvenstveni razpredelnici, je to samo prvi korak k uresničitvi naših želja.«
ni zgodilo nič pretresljivega, saj so gostje slavili zmago brez večjih težav. Za Ptuj so zmage dosegli Bojan Pavič in Danilo Piljak po dve ter Urban Ovčar eno.
Sicer pa se v prvem krogu ni zgodilo nobeno presenečenje, saj so vsi favoriti slavili visoke zmage. Očitno je, da se razmerje od lani, vsaj kar se boja za naslov prvaka tiče, ni nič kaj spremenilo. Na njega ciljajo lanskoletni prvaki Kema Puconci, Maribor Finea in novomeška Krka. Zanimiva pa bo tudi borba za preostala mesta.
Prevent - Ptuj 2:5
Posamezni rezultati: Lukner - Pa-vič 1:3, Petar - Ovčar 3:1, Škurnik
-	Piljak 3:2, Petar - Pavič 0:3, Lukner
-	Piljak 1:3, Škurnik - Ovčar 1:3 in Petar - Piljak 1:3.
Danilo Klajnšek
zdrsnil in padel (na srečo brez poškodb), ob tem pa je izgubil stik z vodilnimi. »Kvasac« je kot kaže imel »noge« za deseterico, a je delil usodo slovenskega moštva, ki ob dobrih predstavah ni uživalo naklonjenosti boginje Fortune.
Drugačne načrte na dirki je imel Matej Stare. Njegov »teren« je bila polovica dirke, ko je nadzoroval dogajanje na progi. Bil je udeležen v pobegu 24 kolesarjev, ki so na čelu kolesarili okrog 60 kilometrov, si privozili že več kot dve minuti prednosti, vendar so bili premalo složni in glavnina jih je ujela. Po dolgem pobegu so mu pošle moči za uspešen zaključek dirke.
Gazvoda pristal na 56. mestu
Tudi v četrtkovem krono-metru se je ponovila zgodba iz lanskega Salzburga. Drugič zapored je namreč zmagal Švicar Fabian Cancellara. Tokrat z nekoliko manj naskoka (52 sekund) pred drugouvrščenim Madžarom Bodrogijem. »Spartakus«, kot je zaradi izrazitih mišic vzporednica z znamenitim Grkom in nadimek Švicarja, manjšo prednost pripisuje krajšemu obdobju priprave na
specifično disciplino prvenstva, čeprav je zanjo porabil skoraj pol leta. Gregor Gazvo-da si tega razkošja ni mogel privoščiti, saj ga klubske obveznosti vežejo na celoleten program nastopanj. A so mu v klubu »šli na roko« in mu omogočili, da je v zadnjem času nastopal nekoliko manj. Manj so mu odgovarjale tudi vremenske razmere. Mokro cestišče (proti koncu tekmovanja, ko so nastopili najboljši, so se razmere izboljšale) je dodalo kakšno sekundo k zaostanku Makolčana, želel bi si tudi bolj toplo ozračje. Vožnja Gazvode je bila dovolj za 56. mesto.
»Žoga je okrogla«, bi k temu dodali nogometaši. Enkrat si odlično pripravljen, pa izgubiš, drugič se ti pa posreči, ko ti sicer ne gre najboljše. To je slika slovenskega kolesarstva, ki je trenutno na višjem nivoju, kot je bilo pred leti, ko je Andrej Hauptman osvojil medaljo in četrto mesto, Zoran Klemen-čič pa peto. Ne smemo pa pozabiti odličnih rezultatov Hrvaške, za katere je odgovorna ptujska Perutnina. Klub nosi največje zasluge za rojstvo velikih reprezentančnih uspehov (letos so južni sosedje prvič v zgodovini nastopili s kar šestimi kolesarji).
UG
SP, Stuttgart (Nemčija), 16.-30. 9.
Nedelja, cestna dirka - profesionalci, 267.4 kilometra
1.	Paolo Bettini (Italija) 6.44.43 (39.642 km/h)
2.	Alexandr Kolobnev (Rusija)
3.	Stefan Schumacher (Nemčija), oba enaki čas 20. Radoslav Rogina (Hrvaška) +0.49
22. Matej Mugerli (Slovenija), enaki čas
58.	Matija Kvasina (Hrvaška) +3.10
59.	Kristjan Fajt (Slovenija) +3.38
60.	Gorazd Štangelj (Slovenija) +3.41
Četrtek, posamični kronometer - profesionalci, 44.9 kilometra
1.	Fabian Cancellara (Švica) 55.41.3 (48.380 km/h)
2.	Laszlo Bodrogi (Nemčija) +0.52.1
3.	Stef Clement (Nizozemska) +0.57.8 56. Gregor Gazvoda (Slovenija) +5.43.2 63. Kristjan Fajt (Slovenija) +7.16.4
Nogomet • 3. SNL - vzhod, Štajerska liga, MNZ Ptuj
Romi štirica v Rimu in Stojncih
3. SNL - vzhod
Pari 8. kroga: Stojnci - Roma 4:0, Trgovine Jager - Šmartno 1928 2:0, Koroška Dravograd - Kovinar Štore 4:2, Tehnostroj Veržej - Paloma 0:1, Črenšovci - Malečnik 1:1, Pohorje - MU Šentjur 0:2, Odranci
-	Dravinja 2:2.
1.	MU ŠENTJUR 8 6 2 0 17:3 20
2.	DRAVINJA 8 4 3 1 19:9 15
3.	TRGOV. JAGER 8 4 2 2 12:7 14
4.	ODRANCI 8 4 2 2 13:10 14
5.	ŠMARTNO 8 4 2 2 13:12 14
6.	TEHNO. VERŽEJ 8 3 2 3 10:8 11
7.	ČRENŠOVCI 8 3 2 3 13:15 11
8.	PALOMA 8 3 2 3 10:16 11
9.	KOROŠKA D. 8 3 1 4 15:12 10
10.	MALEČNIK 8 2 4 2 12:11 10
11.	STOJNCI 8 3 14 14:14 10
12.	KOV. ŠTORE 8 1 3 4 13:20 6
13.	ROMA 8 1 2 5 10:20 5
14.	POHORJE 8 1 0 7 7:21 3
V 3. slovenski nogometni ligi vzhod nogometaši Šentjurja nadaljujejo svojo zmagoviti serijo; tokrat so bili uspešni v Rušah, kjer so premagali domače Pohorje. Z novimi tremi točkami so se še bolj utrdili na prvem mestu. Vroče je bilo v Odran-cih, saj so gostje iz Slovenskih Konjic povedli z 0:2, vendar so domačini uspeli izid izenačiti. Konjičani so s tem remijem še za dve točki povečali zaostanek za vodilnim Šentjurjem; ta sedaj znaša že pet točk. Paloma se dviguje in je z zadetkom izkušenega Žabota takoj na začetku tekme uspela zmagati v Veržeju, kjer se tudi podirajo iluzije o prvem mestu.
Pomembno zmago so si priigrali nogometaši Stojncev, ki so na domačem igrišču brez težav premagali nogometaše Rome (v soboto so njihovi soimenjaki iz Rima v Serie A prav tako prejeli 4 zadetke). Zmaga je bila že nujno potrebna, saj so se tako Stojnčani malo odlepili od ekip iz dna prvenstvene razpredelnice.
Stojnci - Roma 4:0 (1:0)
Strelci: 1:0 Kuserbanj (31), 2:0 Fridauer (52), 3:0 Žnidarič (58) in 4:0 Milošič (72).
Stojnci: Veselič, Fruk, Janžekovič, Rumež, Gaiser, Nežmah, Topolovec, Fridauer (od 60. Rižnar), Kuserbanj, Žnidarič (od 60. Zagoršek) in Habrun (od 65. Milošič). Trener: Miran Klaj-derič.
ŠTAJERSKA LIGA: Gerečja vas in Ormož še naprej držita visok nivo
Rezultati 8. kroga: Gerečja vas Unukšped - Peca 5:2, Podvinci - Si-mer Šampion 2:4, Želetničar - Holer-muos Ormož 1:4, AHA EMMI Bistrica
-	Partizan Fram 4:0, Zreče - Šoštanj 0:0, Oplotnica - Mons Claudius 2:5, GIC Gradnje Rogaška - Šentilj Jare-nina 2:0.
1. SIMER ŠAMP. 8	7	1	0	25:6	22
2. GEREČJA VAS U. 8	6	0	2	25:14	18
3. ŠOŠTANJ 8	5	2	1	19:4	17
4. HOLER. ORMOŽ 8	5	1	2	20:14	16
5. G. G. ROGAŠKA 8	4	1	3	15:15	13
6. A. E. BISTRICA 8	3	3	2	18:15	12
7. PODVINCI 8	3	2	3	15:17	11
8. ŠENTILJ - JAR. 7	3	1	3	12:13	10
9. ZREČE 8	3	1	4	12:14	10
10. PARTIZ. FRAM 8	3	0	5	8:17	9
11. MONS CLAUD. 7	2	2	3	13:14	8
12. PECA 8	2	0	6	14:21	6
13. ŽELEZNIČAR 8	1	0	7	10:25	3
14. OPLOTNICA 8	1	0	7	10:27	3
Osmi krog v Štajerski ligi je					pri-
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši Stojncev so bili v nedeljo prepričljivo boljši od nogometašev Rome; na sliki je Davorin Fridauer, ki je dosegel drugi zadetek na tekmi.
metaši Unukšpeda povzpeli na drugo mesto na prvenstveni razpredelnici. Uspešni pa so bili tudi nogometaši Holermuos Ormoža v Mariboru, kjer so »z levo roko« opravili z domačimi železničarji kot tudi Bistričani, ki so premagali sosede iz Frama. Zanimivo srečanje pa je bilo odigrano v Podvincih, kjer so domači pričakali vodeči Simer Šampion. Podvinčani so celo prvi povedli ter napovedali presenečenje, gostje pa so nato zaigrali bolje in si s štirimi zaporednimi zadetki priigrali pomembno zmago v borbi za sam vrh prvenstvene razpredelnice
Podvinci - Simer šampion 2:4 (1:0)
Strelci: 1:0 Brus (7), 1:1 Oma-novič (51), 1:2 Lazičič (58), 1:3 Na-prudnik (65), 1:4 Kožar (67) in 2:4 Petrovič (74).
Podvinci: Šeruga, Šebela, Čeh, S. Kupčič, Hren, Brus, Benko, B. Kupčič, D. Petrovič, R. Petrovič in Toplak.
Železničar Maribor -Holermuos Ormož 1:4 (0:1)
Strelci: 0:1 Jurčec (33, *z 11 m), 0:2 Jerebič (52), 0:3 Fijavž (54), 0:4 Mihalič (78), 1:4 Verdnik (80)
Holermuos Ormož: Šnajder, D. Jerebič, Novak, Piberčnik, Zadravec, Mihalič, Druzovič, Jurčec, M. jerebič, Prapotnik, Kolarič.
Gerečja vas Unukšped -Peca 5:2 (4:1)
Strelci: Vtič (1), 2:0 Vtič (25), 3:0 Sagadin (34), 4:0 Gerečnik (36. iz
11m), 4:1 Božiček (38), 4:2 Pušnik (58) in 5:2 Vtič (72).
Gerečja vas Unukšped: Klemen-čič, Kokot, Slaček, Horvat, Kaises-berger, J. Sagadin, R. Sagadin, Ma-rinič (od 69. Filipovič), Vtič (od 81. Petek), Gerečnik in Johnatan (od 73. Hertiš).
AHA EMMI Bistrica -Partizan Fram 4:0 (2:0)
Strelci: 1:0 divjak (14), 2:0 Pipen-baher (29. iz 11m), 3:0 Divjak (64) in 4:0 Mlinar (82. z 11 m).
AHA EMMI Bistrica: Danilovič, Colnarič (od 66. Dragič), Robar, Mo-drič, Beranič, Ragolič, Jelenko (od 81. Simončič), Pipenbaher, Mlinar, Stegne in Divjak (od 72. Hrušman).
1. LIGA MNZ PTUJ: Središče zasedlo vrh
Rezultati 6. kroga: Središče - Hajdina 2:1, Cirkulane - Boč 1:2, Rogoznica - Skorba Saš 2:1, Zgornja Polskava - Gorišnica 0:5, Videm -Apače 1:1, Dornava - Bukovci 1:0.
1.	SREDIŠČE 6 4 1 1 13:8 13
2.	GORIŠNICA 6 3 2 1 15:8 11
3.	APAČE 6 3 2 1 12:8 11
4.	DORNAVA 6 3 12 13:8 10
5.	BUKOVCI 6 3 1 2 8:6 10
6.	BOČ	6 3 1 2 11:10 10
7.	HAJDINA 6 3 0 3 10:9 9
8.	ROGOZNICA 6 2 3 1 11:11 9
9.	VIDEM 6 1 4 1 9:10 7
10.	SKORBA SAŠ 6 0 4 2 7:11 4
11.	ZG. POLSKAVA 6 1 0 5 6:20 3
12.	CIRKILANE 6 0 1 5 7:13 1
Videm - Apače 1:1 (0:0) Strelca: 0:1 Širovnik (68) in 1:1 Bedrač (85).
Rogoznica - Skorba Saš 2:1 (1:0)
Strelci: 0:1 Bratkovič (54), 1:1 Po-kleka (80) in 2:1 Štulec (87).
Zgornja Polskava - Gorišnica 0:5 (0:2)
Strelci: 0:1 Bohinec (20), 0:2 Brec (34), 0:3 Bakič (57), 0:4 Muršič (88) in 0:5 Bezjak (90). Cirkulane - Boč 1:2 (1:1) Strelci: 1:0 Borak (30), 1:1 Kodba (45) in 1:2 Pinter (77). Središče - Hajdina 2:1 (2:1) Strelci: 0:1 Pihler (14), 1:1 Pra-potnik (31) in 2:1 Kovač (39). Dornava - Bukovci 1:0 (0:0) Strelec: 1:0 Golob (53).
2. LIGA MNZ PTUJ: Zmage vodilnih
Rezultati 5. kroga: Lovrenc - Slovenja vas 1:1, Grajena - Markovci 1:2, Leskovec - Tržec 4:2, Hajdoše
-	Spodnja Polskava 4:1, Podlehnik
-	Pragersko 0:3.
1.	PRAGERSKO 5 5 0 0 24:3 15
2.	HAJDOŠE 5 4 0 1 17:9 12
3.	MARKOVCI 5 3 1 1 8:5 10
4.	SLOVENJA VAS 5 2 2 1 10:12 8
5.	SP. POLSKAVA 5 2 1 2 7:10 7
6.	PODLEHNIK 5 2 0 3 7:13 6
7.	LOVRENC 5 1 1 3 5:7 4
8.	LESKOVEC 5 1 1 3 8:13 4
9.	TRŽEC 5 0 2 3 11:16 2
10.	GRAJENA 5 0 2 3 8:17 2
nesel nekaj zanimivih in razburljivih srečanj, na katerih so bili uspešni tudi klubi iz našega področja. Tako so nogometaši Gerečje vasi visoko premagali Peco iz Črne na Koroškem. Praktično so vse storili že v prvem polčasu, ko so dosegli štiri zadetke. Tokrat se je odlikoval njihov napadalec Marko Vtič, ki je dosegel tri zadetke. S to zmago so se nogo-
Lovrenc - Slovenja vas 1:1 (1:1) Strelca: 0:1 Zupanič (23) in 1:1 Čelan (38).
Hajdoše - Spodnja Polskava 4:1 (0:1)
Strelci: 0:1 Kampel (8), 1:1 Vilč-nik (68), 2:1 Brodnjak (71), 3:1 Koželj (76) in 4:1 Brodnjak (84). Grajena - Markovci 1:2 (1:1) Strelci: 0:1 Kukovec (36), 1:1 Kramberger (39) in 1:2 Pilinger (46). Leskovec - Tržec 4:2 (2:1) Strelci: 1:0 Bratušek (16), 1:1 J. Emeršič (18), 2:1 Bratušek (38), 3:1 Trafelka (50), 3:2 B. Emeršič (53) in 4:2 Vindiš (65). Podlehnik - Pragersko 0:3 (0:0) Strelci: 0:1 Lončarič (56., z 11 m), 0:2 Žolek (68) in 0:3 Ferk (80).
VETERANSKI LIGI MNZ PTUJ: Točke ni oddala le še Hajdina
Zahodna skupina
Rezultati 5. kroga: Apače - Pol-skava 3:2, Podlehnik - Prepolje 2:2, Lovrenc - Boč 2:2, Pragersko - Haj-
5 5	0	0	15:4	15
5 4	1	0	16:3	13
5 3	0	2	18:8	9
5 2	1	2	18:10	7
5 2	1	2	10:9	7
5 2	1	2	11:13	7
5 2	0	3	8:8	6
5 2	0	3	8:14	6
5 0	1	4	4:17	1
5 0	1	4	3:25	1
dina 2:3, Skorba - Zgornja Polskava 0:0.
1. HAJDINA
3.	PRAGERSKO
4.	BOČ
5.	SKORBA
6.	PREPOLJE
7.	POLSKAVA
8.	APAČE
9.	LOVRENC
10.	PODLEHNIK
Vzhodna skupina
Rezultati 5. kroga: Holermuos Ormož - Gorišnica 0:5, Dornava
-	Savaria Podvinci 0:0, Markovci
-	Videm 1:5, Stojnci - Tržec 3:4, Leskovec - Grajena 0:1.
1.	PODVINCI	5	4	1	0	10:1	13
2.	GORIŠNICA	5	3	2	0	17:5	11
3.	GRAJENA	5	3	1	1	8:5	10
4.	VIDEM	4	2	1	1	10:6	7
5.	MARKOVCI	5	2	1	2	8:11	7
6.	HOLER. ORMOŽ 5	2	1	2	7:10	7
7.	TRŽEC	5	2	0	3	6:11	6
8.	STOJNCI	5	1	1	3	10:13	4
9.	DORNAVA	4	0	1	3	2:9	1
10.	LESKOVEC 5 0 1 4 3:10 1
Danilo Klajnšek
Foto: Črtomir Goznik
Srečanje med Dornavo (moder dres) in Bukovci v 1. ligi MNZ Ptuj je bilo zelo razburljivo, na koncu pa so se minimalne zmage veselili domačini.
Nogomet • 1. B DRL (m)
Prašnikar na klopi Energie Cottbusa
Tudi Slovenci imamo po novem svojega predstavnika med trenerji v eni izmed petih najmočnejših nogometnih lig na svetu; v nemški Bundesligi bo odslej namreč deloval Bojan Prašnikar, ki ga ljubiteljem nogometa na sončni strani Alp ni posebej potrebno predstavljati. »Prale« je namreč najtrofej-nejši slovenski trener, trikrat je bil med drugim tudi selektor nacionalne vrste, poleg tega pa je pisal tudi nogometno pravljico z Mariborom, ko je ta igral v Ligi prvakov. Po tem uspehu naj bi bil že zelo blizu Bundes-ligi, vendar se nazadnje iz tega ni izcimilo nič. Nekaj let kasneje pa je malce nepričakovano na njegov naslov le priromala ponudba, ki je Prašnikar ni mogel zavrniti in s katero, kot sam pravi, so se mu uresničile sanje. Pogodbo z nemškim pr-voligašem iz nekdanje vzhodne Nemčije je podpisal do konca sezone 2008-09. V klubu, ki igra v rdeče-beli športni opravi, pa mu ne bo lahko, saj je trenutno na zadnjem mestu, z le tremi osvojenimi točkami. Prašnikar je k temu »prispeval«
Foto: Črtomir Goznik
Bojan Prašnikar bi moral še v soboto voditi Primorje na tekmi 11. kroga 1. SNL z Dravo, a je dva dni pred tekmo podpisal pogodbo z nemškim prvoliga-šem Energie Cottbusom.
zadnjo točko: v krstnem nastopu na klopi Energie Cottbusa je le-ta remiziral (z Eintrach-tom iz Frankfurta se je razšel z 2:2, čeprav je Praletova nova ekipa vodila že z 2:0).
tp
Športni napovednik
Nogomet
1. slovenska nogometna liga
Pari 12. kroga - SREDA ob 16.00: Interblock - Drava, Maribor - Koper, Nafta - Mik CM Celje, Primorje - HIT Gorica; ob 18.00: Domžale - Livar.
Pokal MNZ Ptuj - četrfinalne tekme (člani)
SREDA, 3. 10., ob 16.00: Aluminij - Boč, Oplotnica - Pragersko, AHA EMMI Bistrica - Cirkulane, Zavrč - Apače.
Četrtfinalne tekme - mladinci
TOREK, 2.10., ob 16.00: NŠ Poli Drava - Holermuos Ormož, Aluminij - Pragersko, Apače - Gorišnica, Podvinci - Podlehnik.
Tenis
Masters U-18 na Ptuju
V torek in sredo, 2. in 3. 10., bo na Ptuju potekal Masters U-18, na katerem ima pravico nastopa 12 najboljših igralk in igralcev v letošnji sezoni. Med njimi je tudi Blaž Rola, član domačega kluba TK Terme Ptuj. Dvoboji se bodo pričeli ob 10. uri.
Danilo Klajnšek
Tenis • 1. B DRL (m)
Na Ptuju Masters U-18
Danes in jutri, 2. in 3. oktobra, se bodo na igriščih TK Terme Ptuj najboljši slovenski igralci in igralke do 18 leta starosti pomerili na t. i. Mastersu, kjer ima pravico nastopa 10 najboljših igralk in igralcev v svoji starostni kategoriji, poleg njih pa še dva najboljša iz mlajše kategorije (v tem primeru U-16). Dvoboji se bodo začeli
V soboto je na igriščih TK Terme Ptuj potekal prijateljski turnir dvojic. V finalu sta Kristijan Krajnc in Goran Burdevič premagala dvojico Robi Merc-Bojan Kocjan.
ob 10. uri.
Med najboljšimi se je z letošnjimi dobrimi rezultati znašel tudi član domačega kluba Blaž Rola, ki je trenutno na 6. mestu lestvice TZS U-18. S svojo borbeno igro in pomočjo domačih navijačev se lahko z dobro uvrstitvijo na Mastersu zavihti še kakšno mesto višje.
Organizacija Mastersa je za domači TK tudi lepo priznanje; dobre reference so si prislužili z organizacijo OP Ptuja za člane in članice in z organizacijo številnih turnirjev mlajših kategorij.
Jože Mohorič
Atletika • Troboj ekip U-16
Aleks in Nuša za reprezentanco
V soboto je Maribor gostil tradicionalni troboj pionirskih reprezentanc (U-16) Madžarske, Hrvaške in Slovenije, ki vsako leto poteka ob koncu atletske sezone. Ekipno je bila najuspešnejša reprezentanca Madžarske tako v konkurenci fantov kot deklet, pri slednjih pa je Slovenija prehitela Hrvaško. Na podlagi letošnjih rezultatov sta bila v reprezentanco povabljena dva Ptujčana - Nuša Turk in Aleks Jurša. Nastop obeh članov Atletskega kluba Cestno podjetje Ptuj lah-
ko označimo za uspešen, saj sta dosegla svoja osebna rekorda. Aleks je prvič premagal 14-metrsko znamko v suvanju 4-kilogramske krogle. Z metom 14,05 metra je zasedel četrto mesto. Nuša je sploh prvič tekla na 100 metrov z ovirami, pionirke v Sloveniji namreč tečejo 80 metrov z ovirami, in s časom 16,18 sekunde končala na petem mestu. Možnost za dodatno izboljšavo rezultata bo imela prihodnje leto, saj ostaja v kategoriji pionirk.
UE
Aleks Jurša in Nuša Turk, AK Cestno podjetje Ptuj
Mali nogomet • DMN Lenart
A-liga
Rezultati 5. kroga: KMN Mitmau - KMN Torpedo 05 3:1 (2:0), KMN Benedikt - KMN Sv. Trojica-Legija 1:6 (0:3), Orfej - KMN Remos 2:8 (0:6), ŠD Zavrh - ŠD Vitomarci 3:4 (l:2), ZGD. Slik. B. Goričan - KMN Cerkv. G. pri Ant. ml. II 7:2 (2:1), Pizz. Vin. trta Voličina - ŠD Trnovska vas 4:8 (3:3).
1	ŠD VITOMARCI	5	4	0	1	27:21 12
2	TRNOVSKA VAS	5	3	1	1	25:18 10
3	TORPEDO 05	5	3	0	2	27:22	9
4	SV. TROJICA-L.	5	3	0	2	24:15	9
5	KMN REMOS	5	3	0	2	34:15	9
6	ŠD ZAVRH	5	3	0	2	12:13	9
7	KMN MITMAU	5	2	1	2	24:18 7
8	KMN BENEDIKT	5	2	0	3	28:33	6
9	SLIK. GORIČAN	5	2	0	3	16:21 6
10	V. T. VOLIČINA 5 2 0 3 20:30 6
11	CERKV. ml. II 5 2 0 3 22:25 6
12	ORFEJ 5 0 0 5 15:43 0
B-liga
Rezultati 5. kroga: DMNR Sandberg - KMN SV. ANA ml. 7:3 (5:1), M-trgovina Lormanje - ŠD Žerjavci 0:6 (0:3), ŠND Old boys starejši - KMN Sv. Trojica 2:3 (0:1), ŠD Selce - ŠD
Zavrh ml. 6:4 (2:3), tuozi - ŠD Lotos ml.
ŠD Destrnik-vir-3:7 (2:2).
1 SANDBERG	5	5	0	0	40:15	15
2 ŠD ŽERJAVCI	5	4	1	0	25:7	13
3 SV. ANA ml.	5	3	1	1	23:18	10
4 DESTRNIK-VIR.	5	3	0	2	36:25	9
5 ŠD LOTOS ml.	5	2	1	2	23:29	7
6ŠD SELCE	5	2	0	3	24:30	6
7 ŠD ZAVRH ml.	5	2	0	3	12:21	6
8 M-T. LORMANJE	5	1	0	4	16:30	3
9 SV. TROJICA	5	1	0	4	10:28	3
10 OLD BOYS-ST.	5	0	1	4	12:18	1
C-liga
Rezultati 5. kroga: KMN Mobi-com - Bar Oaza 3:0 (/:/), ŠD Pernica mladi - KMN Benedikt ml. 9:4 (2:1), KMN Cerkv.G. pri Ant. ml. III - ŠD Pernica veterani 1:4 (1:0), prosta ekipa ŠND Old boys mlajši.
1.	PERNICA VET.	5 4	1	0 28:16	13
2.	MOBICOM	4 3	1	0 26:11	10
3.	PERNICA ML.	4 3	0	1 36:20	9
4.	OLD BOYS-ML.	4 2	0	2	30:12	6
5.	BENEDIKT ml.	4 1	0	3	11:33	3
6.	BAR OAZA(-1)	5 1	0	4	20:24	2
7.	CERKV. ml. III	4 0	0	4	4:39	0
Zmago Šalamun
Padalstvo • Svetovni pokal
Petra Juric tretja v skupni razvrstitvi, ekipno Ptujčani peti
Sredi čudovitega alpskega sveta, ob jezeru Maggiore v Švici, je minuli konec tedna potekalo šesto in s tem finalno tekmovanje Svetovnega pokala v padalskih skokih na cilj. Tekmovanja v Locarnu, ki je potekalo v okviru močne mednarodne udeležbe, se je udeležilo 30 ekip iz 12 držav, kar je skupno 150 tekmovalk in tekmovalcev.
Tekmovanja so se s sedmimi predstavniki udeležili tudi padalci Aerokluba Ptuj in kot smo že navajeni, je tudi letos za senzacijo poskrbela Petra Ju-rič. Na prejšnjih petih tekmovanjih (Rijeka, Bled, Altenstadt, Bellun, Zeel lam See) si je Petra zagotovila trdno tretje mesto, tako da je v Locarnu lahko skakala nekoliko bolj sproščeno; zasedla je 6. mesto. Zlato in srebro sta prav tako pristali v slovenskih rokah, saj je 1. mesto Svetovnega pokala pripadlo rojakinji iz Lesc Maji Sajovic, njeno premoč pa je morala priznati tudi večkratna svetovna prvakinja Irena Avbelj, ki je zasedla drugo mesto.
Nikakor pa ne smemo pozabiti na moški del ptujskega tabora. Tudi tu so imeli Ptujča-ni železo v ognju, saj se Peter Balta iz tekme v tekmo nevarno bližal zmagovalni trojici. Toda na tekmovanju v Locarnu mu je za malo zmanjkalo moči, tako da se je kot najboljši Slovenec v moški kategoriji moral zadovoljiti s petim mestom. Na najvišji stopnici sta stopila predstavnika Madžarske, tretji pa je bil Čeh.
Ptujčani so se odlično odrezali tudi v ekipni razvrstitvi.
Najboljša tri dekleta v letošnji sezoni svetovnega pokala v skokih na cilj (od leve): Irena Avbelj (2. mesto), Maja Sajovic (1. mesto) in Petra Jurič (3. mesto) - vse Slovenija.
Kljub smoli, ki jih je spremljala doma in na tekmovanjih skozi celo leto, se jim je uspelo obdržati v prvi peterici. Kot najboljša amaterska ekipa so zasedli zavidanja vredno peto mesto od nekaj več kot 50 ekip, ki so skozi leto nastopale na tekmah svetovnega pokala v padalskih skokih na cilj (ekipo v Locar-nu so sestavljali: Peter Balta, Gorazd Vindiš, Boris Janžeko-vič, Milan Jurič in Aleksander Čuš).
Z zaključkom Svetovnega pokala se je iztekla tudi sezona ptujskim padalcem. Pred njimi je sedaj velika naloga: če želijo tudi drugo leto biti vsaj tako
uspešni kot so bili letos, morajo usposobiti svoje klubsko letalo, brez katerega so ostali po
zasilnem pristanku v mesecu septembru.
JM
Rezultati (Locarno, Svica):
Ekipe: 1. Elan 41 cm, 2. Szolnok (Mad), FFP (Fra) 44 ... 5. Flycom, 9. Ptuj (Balta, Vindiš, Janžekovič, M. Jurič, Čuš) 69. Moški: 1. Erjavec, Kozjek (oba Slo) 4 cm, 3. Henaff (Fra) 5. Ženske: 1. Sajovic 7 cm, 2. Avbelj (obe Slo), Lederle (Nem) 13 ... 6. Jurič (Slo) 16.
Svetovni pokal - skupno (po 6 tekmah):
Ekipe: 1. Elan (Slo) 1050, 2. Szolnok (Mad) 950, 3. Army team (Ita) 925 ... 5. Ptuj 725, 9. Flycom 575.
Moški: 1. Varga 237, 2. Banszki (oba Mad) 230, 3. Gečnuk (Češ) 925 ... 5. Balta 193, 6. Kozjek 181, 8. Vodišek (vsi Slo) 172. Ženske: 1. Sajovic 460, 2. Avbelj 390, 3. P. Jurič (vse Slo) 292.
Strelstvo • Prijateljski šesteroboj
V najboljši formi trenutno Juršinčani
V- ■ v
V okviru ptujskega športnega vikenda so se na prijateljskem pripravljalnem šestero-boju povabljenih ekip (večina iz 1. lige) pred začetkom nove strelske sezone pomerili tudi strelci. Za razliko od klasične pištolske tekme, kjer strelci oddajo 60 strelov v času 105 minut, so se tokrat med seboj pomerili na 40 strelov v času 60 minut. Na ptujskem mestnem strelišču (v športni dvorani Mladika) so v organizaciji domačega SK Ptuj (2 ekipi) sodelovale še ekipe iz Kidričevega, Juršincev, Petišovcev in avstrijska ekipa TUS iz Fehrin-ga. V tem predsezonskem pripravljalnem času je najboljšo pripravljenost pokazal juršin-ski strelec Simon Simonič, ki je s serijami 94, 97, 96 in 96 dosegel 383 krogov in na drugem mestu premagal Ptujčanko Majdo Raušl s 380 krogi, po serijah 94, 95, 95, 96 in na 3. mestu svojega klubskega kolega Ludvika Pšajda, z enakim rezultatom 380 krogov, vendar slabšo predzadnjo serijo 95, 96, 94, 95. Brata Simon in Boštjan Simonič iz kidričev-skega strelskega društva sta z rezultatoma 379 in 375 krogov zasedla 4. in 5. mesto, s krogom zaostanka pa so se na 6.,
Foto: Simeon Gönc
Med streljanjem na šesteroboju smo v objektiv ujeli Roka Pučka, Roberta Simenka, Boštjana Simo-niča, Majdo Raušl in Stašo Simonič (z leve).
7. in 8. mesto zvrstili še Milan Cofek iz Coala, Rok Pučko iz Juršincev in Ptujčan Matija Potočnik, ki je kot zanimivost imel popolnoma enak rezultat kot Rok, z enakimi serijami, z istim številom desetic (18), a z eno devetko manj (18:19) zaradi česar je bil slabše uvrščen od Roka. Takšna izenačenost je sicer v strelstvo izjemna redkost. Na deveto mesto se je uvrstil starosta avstrijske ekipe iz Feh-ringa, Horst Krasser, ki je do-
segel 373 krogov ter za seboj pustil še tri Ptujčane, Domna Solino in Simeona Gonca s 366 krogi in Roberta Šimen-ka s 362 krogi.
V ekipnem seštevku so z rezultatom 1137 krogov in veliko prednostjo 21 krogov slavili strelci iz Juršincev pred Ptujčani s 1116 krogi in ekipo iz Kidričevega s 1106 krogi (z mladinko!), četrti so bili Avstrijci s 1088 krogi, pred ekipo ŠSK Coal Petišovci s 1071 krogi na
5. mestu in drugo ptujsko ekipo s 1066 krogi na 6. mestu.
Uradni začetek ligaškega tekmovanja pod okriljem Strelske zveze Slovenije se bo s 1. krogom začel 27. in 28. oktobra v Juršincih, do takrat pa bodo potekala še številna druga priložnostna tekmovanja, kot so pokal Radgone, Ržkov memorial, 1. in 2. krog mednarodne First lige in ostala.
Simeon Gonc
Foto: UE
Upravna enota Ormož
ŽIVILSKI DELAVEC V PEKARSTVU
Pek - priprava in peka kruha in pekovskega peciva - M/Ž, pek, NDČ, enoizmen-sko delo, predvideno plačilo: 1.000,00 EUR neto, delovno mesto je prosto takoj, poskusno delo 2 mes., delovne izkušnje 2 leti, ročne spretnosti, vloge pošljite neposredno delodajalcu. PODOR, D. O. O., PEKARNA IN SLAŠČIČARNA, KERENČI-ČEV TRG 9, 2270 ORMOŽ. Rok prijave: 3. 10. 2007 MESAR
Izkoščevanje mesa - M/Ž, pomožni delavec, DČ 1 leto, enoizmensko delo, delovno mesto je prosto po dogovoru voz. izpit kat. B. ANUŠEK BOŠTJAN, S. P., IZKOŠČEVANJE MESA AKORD, VUZME-TINCI3, 2275 MIKLAVŽ PRI ORMOŽU. Rok prijave: 13. 10. 2007 MIZAR
Proizvodna dela pri izdelavi PVC stavbnega pohištva in montaža stavbnega pohištva - M/Ž, zidar, DČ 3 mes., enoizmensko delo, delovno mesto je prosto takoj, poskusno delo 1 mes., voz. izpit kat. B, fizična moč, možnost podaljšanja delovnega razmerja. ŠTAM-BERGER, D. O. O., SLOVENSKA CESTA 41, 2277 SREDIŠČE OB DRAVI. Rok prijave: 5. 10. 2007 VOZNIK AVTOMEHANIK Voznik tovornega vozila C in E kat.
-	nakladanje in razkladanje tovora, vzdrževanje vozila - M/Ž, certifikat: Voznik v cestnem prometu, DČ 6 mes., gibljiv/nestalen urnik, delovno mesto je prosto po dogovoru, voz. izpit kat. C, E, komunikativnost - delo z ljudmi, organizacijske sposobnosti, oster vid, ročne spretnosti, izpit za prevoz izrednega tovora. PREVOZI VENTA, D. O. O., CVETKOVCI 48, 2273 PODGORCI.
Rok prijave: 6. 10. 2007 PRODAJALEC
Prodajalec v trgovini, delavka bo opravljala predvsem naslednja dela: sprejem in oddaja artiklov, polnjenje prodajnih polic, priprava artiklov za prodajo, označevanje artiklov s cenami in drugimi podatki, prodaja artiklov, čiščenje prostorov in opreme, DČ 1 leto, dvo- ali večizmensko delo, delovno mesto je prosto po dogovoru, poskusno delo 3 mes., delovne izkušnje 1 leto, voz. izpit kat. B, komunikativnost - delo z ljudmi, oster vid, ročne spretnosti, urejevalniki besedil - osnovno, delo s preglednicami - osnovno, delo z bazami podatkov - osnovno, programiranje
-	osnovno, poznavanje računalniških omrežij - osnovno, poznavanje operacijskih sistemov - osnovno, računalniško oblikovanje - osnovno. 3 L, D. O. O., GOLNIK 170, 4204 GOLNIK.
Rok prijave: 5. 10. 2007 NATAKAR
Gostin. delavec - natakar - M/Ž, osnovnošolska izobrazba, DČ 6 mes., dvo ali več izmensko delo, predvideno plačilo: 420,00 EUR neto, delovno mesto je prosto po dogovoru, komunikativnost - delo z ljudmi. IMEROVIČ MILAN, S. P., DIGO BAR, MIKLAVŽ PRI ORMOŽU 27, 2275 MIKLAVŽ PRI ORMOŽU. Rok prijave: 6. 10. 2007 TRGOVINSKI POSLOVODJA Poslovodja v trgovini, delavka bo opravljala predvsem naslednja dela: vodenje in organizacija trgovine, vodenje evidenc in trgovinske dokumentacije, naročanje in zaključevanje izdelkov za trgovine, polnjenje prodajnih polic, sprejem in oddaja artiklov, DČ 1 leto, dvo ali več izmensko delo, delovno mesto je prosto po dogovoru poskusno delo 3 mes., delovne izkušnje 3 leta, voz. izpit kat. B, komunikativnost - delo z ljudmi, organizacijske sposobnosti, oster vid, ročne spretnosti, vodenje manjših skupin, urejevalniki besedil - osnovno, delo s preglednicami - osnovno, delo z bazami podatkov - osnovno, programiranje
-	osnovno, poznavanje računalniških omrežij - osnovno, poznavanje operacijskih sistemov - osnovno, računalniško oblikovanje - osnovno. 3 L, D. O. O., GOLNIK 170, 4204 GOLNIK.
Rok prijave: 5. 10. 2007 PRAVNIK
Nepremičninski posrednik, posredovanju v prometu z nepremičninami
-	M/Ž, NDČ, enoizmensko delo, delovno mesto je prosto po dogovoru, poskusno delo 6 mes., voz. izpit kat. B, komunikativnost - delo z ljudmi, organizacijske sposobnosti, angleški jezik - dobro, nem-
ški jezik - dobro, slovenski jezik - tekoče, urejevalniki besedil - osnovno, delo s preglednicami - osnovno, alternativna izobrazba- ekonomist, vloge pošljite neposredno delodajalcu. JERUZALEM ORMOŽ SAT, D. D., KERENČIČEV TRG 8, 2270 ORMOŽ. Rok prijave: 28. 9. 2007 DOKTOR DENTALNE MEDICINE Zobozdravnik - M/Ž, NDČ, dvo ali več izmensko delo, delovno mesto je prosto po dogovoru, poskusno delo 4 mes., delovne izkušnje 1 leto, voz. izpit kat. B, fizična moč, komunikativnost - delo z ljudmi, oster vid, ročne spretnosti, slovenski jezik - zelo dobro, urejevalniki besedil - osnovno, delo z bazami podatkov
-	osnovno, veljavna licenca za delo na področju stomatologije, strokovni izpit za poklic zobozdravnika. ZDRAVSTVENI DOM ORMOŽ, ULICA DR. HROVATA 4, 2270 ORMOŽ.
Rok prijave: 5. 10. 2007 DOKTOR MEDICINE SPECIALIST SPLOŠNE MEDICINE Zdravnik specialist s temeljno specializacijo (s področja medicine dela, prometa in športa) - M/Ž, NDČ, 20 ur/teden, enoizmensko delo, delovno mesto je prosto po dogovoru, poskusno delo 4 mes., delovne izkušnje 4 leta, voz. izpit kat. B, fizična moč, komunikativnost - delo z ljudmi, oster vid, ročne spretnosti, slovenski jezik - zelo dobro, urejevalniki besedil - osnovno, delo z bazami podatkov - osnovno, veljavna licenca zdravniške zbornice slovenije, specialistični izpit. ZDRAVSTVENI DOM ORMOŽ, ULICA DR. HROVATA 4, 2270 ORMOŽ.
Upravna enota Ptuj
DELAVEC BREZ POKLICA Gradbena dela, montažna dela, pomožna montažna dela, elektro dela
-	m/ž, DČ 6 mes., enoizmensko delo, delovno mesto je prosto po dogovoru, poskusno delo 1 mes., voz. izpit kat. B, fizična moč. BEKEM, D. O. O., BEKEM, D. O. O., PE BEKEM PTUJ, VODNIKOVA ULICA 2, 2250 PTUJ.
Rok prijave: 27. 10. 2007 Natakarica - M/Ž, DČ 3 mes., dvo ali več izmensko delo, delovno mesto je prosto po dogovoru, poskusno delo 1 mes., delovne izkušnje 2 leti, komunikativnost -delo z ljudmi, ročne spretnosti. KRABO-NJA JOŽE PRODAJA MESA, VINOTOČ, GORIŠNICA 58A, 2272 GORIŠNICA. Rok prijave: 7. 10. 2007 Pogrebne storitve - M/Ž, DČ 1 mes., gibljiv/nestalen urnik, delovno mesto je prosto po dogovoru, poskusno delo 1 mes., voz. izpit kat. B, fizična moč, komunikativnost - delo z ljudmi, ročne spretnosti. MIR D. O. O., VIDEM PRI PTUJU 43, 2284 VIDEM PRI PTUJU. Rok prijave: 5. 10. 2007 Pomoč pri strežbi - M/Ž, DČ 6 mes., dvo ali več izmensko delo. MIRAN KO-VAČIČ. S. P., TRSTENJAKOVA ULICA 5 A, 2250 PTUJ.
Rok prijave: 27. 10. 2007 Elektromonter (delo na področju elektro instalacij vseh vrst) - M/Ž, monter električnega omrežja, DČ 1 mes,, dvo ali več izmensko delo, delovno mesto je prosto takoj, poskusno delo 1 mes., delovne izkušnje 6 mes., voz. izpit kat. B, oster vid, ročne spretnosti, izkušnje niso pogoj, so pa zaželjene, možnost podaljšati pogodbo. PDV, D. O. O., ŽIDOVSKA ULICA 1, 2000 MARIBOR. Rok prijave: 5. 10. 2007 Krovec - pomožna dela v krovstvu - M/ Ž, NDČ, enoizmensko delo, komunikativnost - delo z ljudmi, ročne spretnosti. PURG MARJAN. S. P., PREŠA 27 B, 2322 MAJŠPERK.
Rok prijave: 5. 10. 2007 Monter, demonter kovinskih konstrukcij - M/Ž, DČ 6 mes., enoizmensko delo, delovno mesto je prosto po dogovoru, vloge pošljite neposredno delodajalcu. SU-KA, JEVŠOVAR TOMAŽ, S. P., ŠIKOLE 64 A, 2331 PRAGERSKO. Rok prijave: 3. 10. 2007 OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA Strežba - M/Ž, NDČ, dvo ali več izmensko delo, delovno mesto je prosto takoj, poskusno delo 1 mes., komunikativnost
-	delo z ljudmi, ročne spretnosti, lahko je brez poklica, veselje do dela z ljudmi. KSENIJA POŽAR, S. P., PE - BAR DOLENCE IN PREMIČNI OBJEKT, PODLEHNIK 7, 2286 PODLEHNIK.
Rok prijave: 13. 10. 2007
Pomožna dela v gradbeništvu - M/Ž, DČ 6 mes., enoizmensko delo, delovno mesto je prosto po dogovoru, poskusno delo 1 mes., voz. izpit kat. B, fizična moč. PERO POPOVIC, S. P., GAJEVCI 26 A, 2272 GORIŠNICA. Rok prijave: 10. 10. 2007 Natakar:_ strežba pijač v lokalu in vrtu - M/Ž, DČ 3 mes., dvo ali več izmensko delo, delovno mesto je prosto takoj, poskusno delo 1 mes., komunikativnost
-	delo z ljudmi, delo s preglednicami
-	osnovno. VIOLETA LOVRENČIČ S. P., BISTRIŠKA CESTA 48, 2319 POLJČANE. Rok prijave: 5. 10. 2007 OBDELOVALEC KOVIN
Manj zahtevna dela pri obdelavi pločevine - upogibanje na cnc strojih
-	M/Ž, DČ 3 mes., dvo ali več izmensko delo, delovno mesto je prosto takoj, poskusno delo 1 mes., komunikativnost
-	delo z ljudmi, oster vid, ročne spretnosti. TUŠEK ZVONKO, S. P., - GRELEC
-	KOVINSKI IZDELKI, TRŽEC 25 B, 2284 VIDEM PRI PTUJU.
Rok prijave: 3. 10. 2007 CVETLIČAR
Vsa dela v cvetličarni - M/Ž, DČ 6 mes., gibljiv/nestalen urnik, delovno mesto je prosto takoj, poskusno delo 2 mes., delovne izkušnje 1 leto, komunikativnost
-	delo z ljudmi, ročne spretnosti."ROŽA", BRIGITA MIŠKO S. P., SLOVENSKI TRG 6, 2250 PTUJ.
Rok prijave: 5. 10. 2007 PEK
Priprava, zames, oblikovanje testa ter pečenje - M/Ž, slaščičar, NDČ, eno-izmensko delo, delovno mesto je prosto takoj, voz. izpit kat. B, ročne spretnosti. MARIJA METLIČAR S. P., ZGORNJE JABLANE 30 A, 2326 CIRKOVCE. Rok prijave: 06. 10. 2007 MESAR
Mesar - M/Ž, DČ 4 mes., enoizmensko delo, predvideno plačilo: 650,00 EUR neto, delovno mesto je prosto po dogovoru, fizična moč, ročne spretnosti, vodenje manjših skupin, vodenje večjih skupin. EWI MESARSKI TEAM, D. O. O., NA POSTAJO 31, 2250 PTUJ. Rok prijave: 02.10.2007 PREOBLIKOVALEC IN SPAJALEC KOVIN
Monterska dela na terenu - M/Ž, DČ
3 mes., gibljiv/nestalen urnik, predvideno plačilo: 1.800,00 EUR neto, delovno mesto je prosto po dogovoru, delovne izkušnje 2 leti, voz. izpit kat. B, fizična moč, nemški jezik - zadovoljivo. BAU-KOM, D. O. O., ZADRUŽNI TRG 8, 2250 PTUJ.
Rok prijave: 27. 10. 2007 Monter ograj - M/Ž, gradbenik, DČ 3 mes., enoizmensko delo, delovno mesto je prosto po dogovoru, lahko katera koli izobrazba-tudi brez poklica. MARJAN ROGINA, S. P., RAJŠPOVA ULICA 15, 2250 PTUJ.
Rok prijave: 5. 10. 2007 KLJUČAVNIČAR
Monter - opravljanje monterskih, strojnih in mehanskih del - M/Ž, avto-mehanik, DČ 6 mes., enoizmensko delo, delovno mesto je prosto po dogovoru, poskusno delo 1 mes., delovne izkušnje 3 mes, voz. izpit kat. B, komunikativnost
-	delo z ljudmi, ročne spretnosti. LEHMER, D. O. O., INDUSTRIJSKO NASELJE 14, 2325 KIDRIČEVO.
Rok prijave: 5. 10. 2007 Montaža kovinskih konstrukcij in remont proizvodnih linij - m/ž, varilec, NDČ, enoizmensko delo, predvideno plačilo: 950,00 EUR neto, poskusno delo 1 mes., voz. izpit kat. B, fizična moč, ročne spretnosti, vloge pošljite neposredno delodajalcu. SU-KA, JEVŠOVAR TOMAŽ, S. P., ŠIKOLE 64 A, 2331 PRA-GERSKO.
Rok prijave: 3. 10. 2007 VARILEC
Montaža ind. naprav v tujini - M/Ž, delavec brez poklica, DČ 3 mes., eno-izmensko delo, delovno mesto je prosto takoj poskusno delo 1 mes., delovne izkušnje 1 leto, voz. izpit kat. B, fizična moč, oster vid, ročne spretnosti. REMONT, D. O. O., POTRČEVA CESTA 65, 2250 PTUJ.
Rok prijave: 5. 10. 2007 MONTER KONSTRUKCIJ Opravljanje montaže gradbenih elementov, knauf suhomontažna dela
-	montaža - M/Ž, DČ 6 mes., enoizmen-sko delo, delovno mesto je prosto takoj, poskusno delo 1 mes., delovne izkušnje 1 leto, fizična moč, ročne spretnosti,
slovenski jezik - dobro, vozniški izpit B kategorije. PRO-TEAM ANDREJ JAN-ŽEKOVIČ, S. P., ČUFARJEVA ULICA 13, 2250 PTUJ.
Rok prijave: 24. 10. 2007 AVTOMEHANIK
Serviser male kmetijske mehanizacije - M/Ž, NDČ, enoizmensko delo, delovno mesto je prosto takoj, poskusno delo 3 mes., voz. izpit kat. B, ročne spretnosti, delavec bo opravljal servisna dela na vrtnih kosilnicah, motornih žagah in kosilnicah na nitko.T CENTER, D. O. O., PTUJ, MAISTROVA ULICA 20 A, 2250 PTUJ.
Rok prijave: 4. 10. 2007 KV DELAVEC
Izvajanje zahtevnih in manj zahtevnih avtomehaničnih del v skladu s tehnološkim postopkom v servisnem oddelku. opravljanje popravil na različnih tipih vozil. popravila in generalne obnove raznih zahtevnejših sklopov, generalne obnove motorjev, NDČ, eno-izmensko delo, delovno mesto je prosto po dogovoru, fizična moč, ročne spretnosti. VEOLIA TRANSPORT ŠTAJERSKA, D. D., DELOVNA ENOTA PTUJ, PUHOVA ULICA 14, 2250 PTUJ Rok prijave: 24. 10. 2007 ELEKTRIKAR ENERGETIK Elektrikar - M/Ž, DČ 3 mes., gibljiv/nestalen urnik; predvideno plačilo: 1.800,00 EUR neto; delovno mesto je prosto po dogovoru, voz. izpit kat. B, fizična moč, nemški jezik - zadovoljivo.BAU-KOM D. O. O., ZADRUŽNI TRG 8, 2250 PTUJ.
Rok prijave: 3. 10. 2007
ELEKTROINŠTALATER
Električar, elektroinštalacijska dela
-	M/Ž, obratovni elektrikar, DČ 3 mes., enoizmensko delo, delovno mesto je prosto takoj, poskusno delo 2 mes., voz. izpit kat. B, fizična moč, oster vid, ročne spretnosti. ELEKTRO - KA, D. O. O., ŽNI-DARIČEVO NABREŽJE 11, 2250 PTUJ. Rok prijave: 5. 10. 2007 ELEKTROMEHANIK ZA DVIGALA Projektant_ osebnih dvigal (pripravnik) - M/Ž, inženir strojništva, NDČ, gibljiv/nestalen urnik; delovno mesto je prosto takoj, poskusno delo 3 mes., voz. izpit kat. B, fizična moč, komunikativnost - delo z ljudmi, organizacijske sposobnosti, oster vid, ročne spretnosti, vodenje manjših skupin, angleški jezik
-	tekoče, nemški jezik - dobro, urejevalniki besedil - osnovno, programiranje
-	osnovno, računalniško oblikovanje
-	osnovno, vloge pošljite neposredno delodajalcu. CASTER DVIGALA, D. O. O., PREŽIHOVA ULICA 13, 2250 PTUJ. Rok prijave: 13. 10. 2007 SLIKOPLESKAR
Pleskarska, fasaderska, slikople-skarska dela - M/Ž, delavec brez poklica, NDČ, enoizmensko delo, delovno mesto je prosto po dogovoru, poskusno delo 1 mes, delovne izkušnje 3 leta, fizična moč, komunikativnost - delo z ljudmi, ročne spretnosti, fizična moč, Veselje do dela. DALIBOR KALIK, S. P., ZGORNJA HAJDINA 88, 2288 HAJDINA. Rok prijave: 5. 10. 2007 v Slikopleskar - M/Ž, DČ 3 mes,, eno-izmensko delo, predvideno plačilo: 800,00 EUR neto, poskusno delo 1 mes., delovne izkušnje 3 leta, voz. izpit kat. B, fizična moč, oster vid, ročne spretnosti, vloge pošljite neposredno delodajalcu. SU-KA, JEVŠOVAR TOMAŽ, S. P., ŠIKOLE 64 A, 2331 PRAGERSKO. Rok prijave: 3. 10. 2007 AVTOLIČAR
Plastificiranje kovinskih predmetov in pripravljalna dela,delovno mesto je v Brunšviku 88. - M/Ž, DČ 6 mes., dvo ali več izmensko delo, voz. izpit kat. B, fizična moč, oster vid, ročne spretnosti. FRANC TAŠNER, S. P., GRAJENA 57, 2250 PTUJ.
Rok prijave: 6. 10. 2007 Avtoličar / pleskar - M/Ž, pleskar, DČ, deljen delovni čas, poskusno delo 3 mes., voz. izpit kat. B, komunikativnost
-	delo z ljudmi, zahtevane izkušnje na avtoličarskih delih (priprava, lakiranje) iščemo kandidate iz OS Ptuj in OS Maribor. LIPLAST, D. O. O., BOVŠE 8 B, 3212 VOJNIK.
Rok prijave: 5. 10. 2007 ZIDAR
Pomočnik zidarja, zidar - M/Ž, NDČ, enoizmensko delo, delovno mesto je prosto po dogovoru, poskusno delo 1 mes., voz. izpit kat. B, fizična moč. JOŽE FIDERŠEK, S. P., KOČICE 50, 2287 ŽE-
TALE.
Rok prijave: 3. 10. 2007 PRODAJALEC
Prodajalec (bele tehnike, rezervnih delov,...) - M/Ž, NDČ, dvo- ali več izmensko delo, delovno mesto je prosto takoj, voz. izpit kat. B, fizična moč, komunikativnost - delo z ljudmi, organizacijske sposobnosti, vodenje manjših skupin, angleški jezik - osnovno, nemški jezik -osnovno, urejevalniki besedil - osnovno, resnost in odgovornost! IBLO, D. O. O., VINARSKI TRG 3, 2250 PTUJ. Rok prijave: 3. 10. 2007 ZASTOPNIK
Zbiranje naročil pri znanih kupcih
za objave in oglase v produktih podjetja: Pirs, potrošniški vodnik. Delo je terensko na območju Ptuja - M/Ž, komercialni tehnik, ekonomski tehnik, DČ 3 mes., enoizmensko delo, delovno mesto je prosto po dogovoru, poskusno delo 1 mes., voz. izpit kat. B, komunikativnost
-	delo z ljudmi, slovenski jezik - tekoče, lastno osebno vozilo. SLOVENSKA KNJIGA, D. O. O., STEGNE 3, 1000 LJUBLJANA.
Rok prijave: 13. 10. 2007 KUHAR
Pomočnik v kuhinji - M/Ž, delavec brez poklica, DČ 1 mes., dvo ali več izmensko delo, delovno mesto je prosto po dogovoru, poskusno delo 1 mes., ročne spretnosti, možnost podaljšanja zaposlitve tudi za NDČ. Po potrebi možnost nastanitve pri delodajalcu. BOJAN MARČIČ, S. P., MAJŠPERK 94, 2322 MAJ-ŠPERK.
Rok prijave: 3. 10. 2007 SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA Strugar 2 x, rezkar 2 x, varilec 1 x
-	M/Ž, NDČ, enoizmensko delo, predvideno plačilo: 650,00 EUR neto, delovno mesto je prosto po dogovoru, poskusno delo 1 mes., oster vid, ročne spretnosti, urejevalniki besedil - osnovno. ALEKSANDER VUČKOVIC, S. P., OB ŽELEZNICI 11 B, 2250 PTUJ.
Rok prijave: 13. 10. 2007 Natakar - M/Ž, DČ 6 mes, gibljiv/nestalen urnik, delovno mesto je prosto takoj, delovne izkušnje 6 mes. JANEZ VUK, S. P., PICERIJA ŠPAJZA, BREG 21 A, 2322 MAJŠPERK.
Rok prijave: 13. 10. 2007 CNC operater - rezkalec - M/Ž, DČ 2 mes., dvo ali več izmensko delo, predvideno plačilo: 500,00 EUR neto, delovno mesto je prosto po dogovoru, poskusno delo 1 mes., fizična moč, komunikativnost - delo z ljudmi, oster vid, ročne spretnosti. MILAN MURKO, S. P., ŠPIN-DLERJEVA ULICA 27, 2250 PTUJ. Rok prijave: 27. 10. 2007 Varjenje - montažna dela - M/Ž, DČ 6 mes., gibljiv/nestalen urnik; delovno mesto je prosto: po dogovoru, voz. izpit kat. B, organizacijske sposobnosti, ročne spretnosti. ZEMONT, IVAN ZEMLJA-RIČ, S. P., SPUHLJA 93 A, 2250 PTUJ. Rok prijave: 5. 10. 2007
ELEKTROTEHNIK ENERGETIK Serviser el. ročnega orodja, gospodinjskih aparatov - M/Ž, NDČ, eno-izmensko delo, delovno mesto je prosto takoj, voz. izpit kat. B, fizična moč, komunikativnost - delo z ljudmi, organizacijske sposobnosti, oster vid, ročne spretnosti, angleški jezik - osnovno, nemški jezik -osnovno, urejevalniki besedil - osnovno, resnost in odgovornost! IBLO, D. O. O., VINARSKI TRG 3, 2250 PTUJ. Rok prijave: 3. 10. 2007
GRADBENI TEHNIK Vodja skupine - m/ž, DČ 1 leto, eno-izmensko delo; predvideno plačilo: 1.100,00 EUR neto; delovno mesto je prosto: po dogovoru, poskusno delo 3 mes, delovne izkušnje 1 leto, voz. izpit kat. B, C, komunikativnost - delo z ljudmi, organizacijske sposobnosti, oster vid, vodenje manjših skupin, slovenski jezik - dobro, urejevalniki besedil - osnovno, delo s preglednicami - osnovno. GRADBENO PODJETJE JAZBEC, D. O. O., ŽETALE 14 A, 2287 ŽETALE. Rok prijave: 20. 10. 2007 TEHNIK ZDRAVSTVENE NEGE Medicinska sestra za nego - pripravnica - m/ž, pripravnik, dč 6 mes, eno-izmensko delo; delovno mesto je prosto: takoj, komunikativnost - delo z ljudmi, oster vid, ročne spretnosti, slovenski jezik - zelo dobro, končana srednja Zdravstvena šola. BOLNIŠNICA PTUJ, POTRČEVA CESTA 23, 2250 PTUJ. Rok prijave: 5. 10. 2007 SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠ-
NA IZOBRAZBA
Voznik tovornega vozila - razvoz pohištva v sloveniji - M/Ž, DČ 1 leto, dvo-ali več izmensko delo; delovno mesto je prosto: po dogovoru, poskusno delo 3 mes, delovne izkušnje 2 leti, voz. izpit kat. C, E. FRANC KUKOVEC, S. P., BOD-KOVCI 8, 2256 JURŠINCI. Rok prijave: 13. 10. 2007 UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI EKONOMIST
Računovodja (organizacija, vodenje in nadzor del na področju finančnega knjigovodstva, priprava podatkov in poročil, izdelava letnih finančnih načrtov, izračunavanje cen ... ) - m/ž, diplomirani ekonomist (VS), ndč, enoizmensko delo; delovno mesto je prosto: takoj, delovne izkušnje 5 let, fizična moč, komunikativnost - delo z ljudmi, organizacijske sposobnosti, oster vid, ročne spretnosti, vodenje manjših skupin, vodenje večjih skupin, slovenski jezik - tekoče, urejevalniki besedil - osnovno, delo s preglednicami - osnovno, delo z bazami podatkov
-	osnovno, programiranje - osnovno, poznavanje računalniških omrežij - osnovno, poznavanje operacijskih sistemov
-	osnovno, potrebnih je 5 let delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delovnih mestih, nudimo zaposlitev za NDČ s 6-mesečnim poskusnim delom,zažele-no je poznavanje predpisov s področja socialnega varstva, vloge pošljite neposredno delodajalcu. DOM PTUJ, VOLK-MERJEVA CESTA 10, 2250 PTUJ
Rok prijave: 28. 9. 2007 DIPLOMIRANI EKONOMIST (VS) Zaposlimo finančne svetovalce m/ž , zato vabimo k sodelovanju diplomante VII.,Vi.,V, stopnje podjetništva, ekonomije, marketinga, prometa, turizma in ostale, opis dela: delo zajema obiskovanje pravnih in fizičnih oseb v vaši okolici ali po vaši želji, tudi univerzitetni diplomirani organizator, univerzitetni diplomirani pravnik, NDČ, enoizmensko delo; predvideno plačilo: 1.000,00 EUR neto; delovno mesto je prosto: takoj, voz. izpit kat. B, komunikativnost - delo z ljudmi, organizacijske sposobnosti, vodenje manjših skupin, angleški jezik - dobro, slovenski jezik - tekoče, urejevalniki besedil - osnovno, pogoji in pričakovana znanja kandidata:- urejen zunanji videz, mirnost, pridnost, poštenost, odgovoren, sproščen in spoštljiv odnos do strank, znanje tujih jezikov, v pisavi in govoru, sposobnost samostojnega obvladovanja sodobnih komunikacij in sodobnih sistemov trženja, vloge pošljite neposredno delodajalcu. RESPECT, D. O. O., RESPECT GMBH, ROGAŠKA CESTA 36, 2250 PTUJ. Rok prijave: 3. 10. 2007 UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI PRAVNIK
Vodja sodnega registra - M/Ž, diplomirani upravni organizator (VS), DČ 1 leto, enoizmensko delo; delovno mesto je prosto: po dogovoru. poskusno delo 3 mes, delovne izkušnje 3 leta, 7 mes, državni izpit iz javne uprave, izpit iz sodnega reda, poznavanje dela z računalnikom. OKROŽNO SODIŠČE NA PTUJU, KREMPLJEVA ULICA 7, 2250 PTUJ. Rok prijave: 5. 10. 2007 DIPLOMIRANI DELOVNI TERAPEVT Delovno terapevtska testiranja - M/ Ž, DČ 1 leto, 20 ur/teden, enoizmensko delo; delovno mesto je prosto: po dogovoru, delovne izkušnje 1 leto, voz. izpit kat. B, komunikativnost - delo z ljudmi, organizacijske sposobnosti, oster vid, ročne spretnosti, vodenje manjših skupin, angleški jezik - osnovno, nemški jezik - zadovoljivo, urejevalniki besedil
-	zahtevno, delo s preglednicami - osnovno, delo z bazami podatkov - osnovno, računalniško oblikovanje - osnovno, vloge pošljite neposredno delodajalcu. ZAVOD VITIS PTUJ, OBRTNIŠKA ULICA 11, 2250 PTUJ.
Rok prijave: 20. 10. 2007 DOKTOR MEDICINE SPECIALIST INTERNE MEDICINE Zdravnik specialist interne medicine - M/Ž, NDČ, dvo ali več izmensko delo; delovno mesto je prosto: po dogovoru, poskusno delo 4 mes, komunikativnost - delo z ljudmi, oster vid, ročne spretnosti, slovenski jezik - dobro, končana medicinska fakulteta, spec. izpit iz interne medicine, veljavna licenca ZZS, poznavanje dela z računalnikom. BOLNIŠNICA PTUJ, POTRČEVA CESTA 23, 2250 PTUJ.
Rok prijave: 5. 10. 2007
Silvester Vogrinec • Nerešene skrivnosti sveta (27)
Skrivnostna alkimija
Alkimija je skrivna veda, ki izvira iz starega Egipta. Ukvarja se s Kamnom modrosti, ki naj bi omogočil preobrazbo nežlahtne kovine v zlato ter z napitkom večne mladosti t. i. Eliksirjem nesmrtnosti. Največji mojstri so bili Nicolas Flamel, Paracelsus, Kornelij Agripa, grof de Saint Germain, MacGregor Mathers in Aleister Crowley. Odkrili so, da je največja skrivnost alkimije transformacija oz. preobrazba samega sebe. Danes je alkimija bolj duhovna disciplina tako kot joga in zen.
Zgodovina alkimije
Izraz alkimija izvira iz besede »kemi« (črn) in arabske predpone »al« (znanost, veda), torej »črna znanost«. Eden od simbolov alkimije je Urobor, kača, ki grize svoj rep. Ta skrivnostna veda izhaja iz starega Egipta, in sicer iz teksta Fibula smaragdina, ki naj bi ga napisal Hermes Trismegistos (»Trikrat največji Hermes«). Od njega izvira tudi izraz »hermetična ali zaprta umetnost«. Hermes je grški naziv za egipčanskega boga Thota, ki je bil bog modrosti, znanosti in magije ter nebeški pisar. Na Hermesovih smaragdnih tablicah je bilo zapisano; »Kakor spodaj, tako zgoraj; in kakor zgoraj, tako spodaj. Človek s tem spoznanjem lahko dela čudeže.« Fibula smaragdina je tekst magijskega značaja, ki velja za alkimijsko biblijo. Opisuje postopek izdelave substance Kamna modrosti.
Veda se je najprej razvijala v Egiptu, kjer so pridobivali kovine iz rud, pripravljali strupe in zdravila iz rastlin, ponarejali drage kamne, izdelovali umetna barvila in iznašli prve kemijske aparature. Iz tega obdobja izstopa Marija Aleksandrijska, ki si je izmislila vodno kopel ter Kleopatra (ne gre za znamenito egipčansko kraljico), ki je izumila destilacijsko aparaturo.
V helenističnem obdobju so alkimistične rokopise hranili v Aleksandrijski knjižnici. Ko je bila zažgana, so del rokopisov odnesli Arabci, ki so to znanje razširili po Evropi. Od 3. stoletja so se z alkimijo v Evropi ukvarjali čarovniki, magi in najbolj izobraženi ljudje, saj je bila nenazadnje tudi predhodnica kemije, ki se je pojavila šele na
začetku 18. stoletja.
Kamen modrosti
Kamen modrosti je v alkimiji snov, ki naj bi omogočala transformacijo svinca v zlato ali srebro. Tradicionalni alkimist je začel s t. i. primo materio (to je bila lahko sol, živo srebro, zemlja ali voda), ki jo je bilo potrebno zmešati s »skrivnim ognjem« in pogreti v zapečateni posodi. Zmes je morala najprej postati črna (»nigredo«), nato pa bela (»al-bedo«). Potem ji je dodal živo srebro (ni nujno, da je bilo to živo srebro v kemični sestavi), nato pa je vse skupaj raztopil v kislini. Snov je po postopku, ki se je imenoval »zeleni lev«, pordela in rezultat je bil Kamen modrosti. Današnja kemija trdi, da s kemijsko reakcijo ni možno spremeniti neke kemijske prvine v drugo, to se lahko doseže le v jedrski fiziki s cepitvijo atoma.
V 14. stoletju je živel trgovec Nicolas Flamel. V sanjah je videl božje utelešenje, ki mu je pokazalo neko knjigo. Reklo je, da je sprva ne bo razumel, ko pa bo spoznal kaj piše v njej, se mu bodo odprla vrata do neslutenih razsežnosti. Naslednji dan je videl knjigo pri nekem trgovcu in jo kupil. Ker je bila napisana v hebrejščini, je dolgo iskal prevajalca zanjo. Nekdo mu je prevedel prvo poglavje, a je kmalu umrl. Ko je po petih letih končno prišel do prevoda, je odkril, da knjiga vsebuje navodila za izdelavo Kamna modrosti. Naslednjih nekaj desetletij je to tudi poskušal izvesti. Ohranilo se je več njegovih rokopisov. Umrl naj bi v starosti 120 let, za knjigo pa se je izgubila vsaka
sled. Osemdeset let kasneje so izkopali njegov grob in bil je prazen. Alkimija je polna takšnih in podobnih zgodb. S Kamnom modrosti pa se je ukvarjal tudi čarovnik Harry Potter v svoji prvi pustolovščini.
Eliksir nesmrtnosti
Pri procesu pretvorbe nežlahtne kovine v žlahtno naj bi nastal še Eliksir nesmrtnosti, tekočina, ki bi omogočila večno življenje. Že Gilgameš, vladar sumerske mestne države Uruk (ok. 2600 pr. n. š.) je, kot poroča starodavni ep, iskal nesmrtnost. Stare sumerske Kraljevske listine, ki so jih našli v ruševinah mest Ninive in Nipur, navajajo, da so njihovi kralji živeli po več sto in tisoč let. V Bibliji v Knjigi Geneze lahko beremo, da so očaki pred potopom dosegali izjemno starost (1. Mojzesova knjiga 5, 1-32). Adam je v starosti 130 let dobil sina in je živel 930 let. Njegov sin Set je živel 912 let in je pri 105. letih dobil sina Enosa, ki je dočakal 905 let. V devetdesetem letu je Enos dobil sina Kajnana, ki je živel 910 let. Kajnan je svojega sina Malalee-la dobil v sedemdesetem letu. Malaleel je živel 895 let in pri 65. letih dočakal sina Jareda, ki je živel 962 let ter v 162. letu dobil sina Henoha. Tako se seznam biblijskih očetov nadaljuje preko Henoha, ki je živel 365 let, do njegovega sina Matusala ali Metuzalema, ki je živel 969 let (znan je pregovor: »Star kot Metuzalem«), do Noeta, ki je dočakal 950 let. Še danes je veliko takih, ki v Staro zavezo verjamejo dobesedno. Od kod torej dolgovečnost starih očakov?
Ljudje so vedno hrepeneli
po neminljivi mladosti in nesmrtnosti. Iskali so jo na najrazličnejše, včasih prav bizarne načine. Stari Indijci so zoper staranje uživali tigrove testise. Kralj David je spal z mladimi devicami v upanju, da mu bo njihova toplota povrnila mladostno moč. Hebrejci in Asirci so pili in se kopali v krvi mladih ljudi. Rimljani so uživali sveže prelito kri gladiatorjev. Mnogi narodi in ljudstva so jemali srca svojih sovražnikov, in še bi lahko naštevali.
Znameniti kemik dr. Linus Pauling, dvakratni Nobelov nagrajenec, pravi: »Smrt je nenaravna. Teoretično je človek nesmrten. Njegovo telesno tkivo se nenehno obnavlja. On je stroj, ki popravlja samega sebe.« Kljub temu se ljudje postaramo in umremo, skrivnost večnega življenja pa zaenkrat ostaja uganka. »Sodobni alkimisti« - znanstveniki danes v genetiki in kloniranju DNK iščejo novo metodo, ki bi nas pripeljale do tako želenega cilja.
Transmutacija zavesti
Alkimija ni zgolj sprevržena oblika kemije, ampak je v bistvu duhovna metoda, ki ima za cilj transmutacijo zavesti, kajti samo v spremenjenem stanju zavesti lahko alkimist doseže svoje cilje. Izraz »kakor zgoraj, tako spodaj« pomeni, da se vzorec velikega univerzuma (makrokozmos) odraža tudi na manjšem človeškem univer-zumu duše (mikrokozmos). Znani psiholog C. G. Jung, ki se je ukvarjal tudi z razumevanjem alkimije, je to razložil takole: zunanji dogodki vplivajo na naš um, osnovno načelo okultizma pa je, da tudi človeški duh lahko vpliva na zunanje dogodke. To se dogaja po načelu indukcije. Npr. pesimistični ljudje, ki vedno živijo v »pričakovanju najhujšega« na nek čudežen način privlačijo nesrečo. Nasprotno pa se v optimističnem razpoloženju stvari dogajajo po najboljšem možnem scenariju. Doseči takšno nadzavest-no, skoraj blaženo stanje je osnovni cilj alkimije.
Prihodnjič: Ali obstaja življenje po smrti
Kaj bomo danes jedli
TOREK
sirova kremna juha, kruhova zloženka*, kumarična solata SREDA
dušeno sladko zelje, krompir v kosih, kuhana govedina ČETRTEK
testenine z lososom in brokolijem**, solata PETEK
prekajena rebra, krompirjeva solata SOBOTA
goveji golaž, polenta NEDELJA
gobova juha s krompirjem, pečen piščanec, pečen krompir, solata
PONEDELJEK
zelenjavna kremna juha, skutina klobasa, solata

RECEPTI


Foto: Alenka Smigoc
*Kruhova zloženka
Rezina kruha, pol skodelice brokolija, pol skodelice graha, 1 velik korenček, pol čebule, pol skodelice šampinjonov, šetraj, majaron, pol skodelice naribanega sira, sol, poper, žlica masla, žlica moke, 2 stroka česna, pehtran, 0,5 dl mleka.
Kruhu obrežemo skorjo in ga narežemo na tanke rezine. Brokoli, grah in narezano korenje kuhamo v slani vodi do mehkega. Na maščobi pre-pražimo čebulo in nato dodamo šampinjone. Nekoliko prepražimo in dodamo šetraj in majaron ter sol in poper. Na maslu prepražimo moko in nato še sesekljan česen, a le toliko, da zadiši. Zalijemo z vrelim mlekom in dodamo pehtran, pri tem mešamo. Dno ognjevarne posode ali pekača namažemo z margarino in obložimo s tankimi kruhovimi rezinami, ki smo jih pred tem namočili v toplem mleku. Dodamo kuhano zelenjavo in šampinjone ter nariban sir, prelijemo z bešamelovo omako. Po vrhu potresemo še malo sira. Pečemo pri 185 stopinjah približno 30 minut.
**Testenine z lososom in brokolijem
1/2 kg testenin, 1 majhna glavica brokolija, 7 dag dimljenega lososa, olje, parmezan.
Zavremo slan krop in skuhamo testenine. Nekaj minut, preden so kuhane, dodamo na cvetke razdeljen brokoli. V času, ko se kuhajo testenine in brokoli, narežemo na kolobarčke trše dele brokolija in jih na malo olja popečemo, zalijemo z malo vode in podušimo. Narežemo lososa na kocke, ga dodamo k brokoliju v ponev in popečemo. V tem času so testenine in brokoli že kuhani, odcedimo, malo vode prihranimo. Testenine in brokoli damo v ponev k lososu, vse lepo premešamo, dodamo še malo vode, v kateri so se kuhale testenine, da se vse skupaj malo poveže. Postrežemo z veliko parmezana.
Alenka Šmigoc
Na valovih časa
Torek, 2. oktober
Danes goduje Bogomil.
1608 je v nizozemskem državnem zboru v Haagu nizozemski optik Hans Lippershey prikazal prvi uporabni daljnogled.
1852	se je rodil škotski kemik William Ramsay.
1869 se je rodil indijski politik, borec za neodvisnost Mahatma Gandhi.
1904	se je rodil angleški pisatelj Graham Greene. 1941 so začeli Nemci napad na Moskvo.
1943 so Nemci na Danskem izvedli lov na Žide, vendar so presenečeni
ugotovili, da so bile vse židovske hiše prazne.
1958 je postala Gvineja samostojna republika.
1990 je opolnoči z 2. na 3. oktober prišlo do popolne ponovne politične
združitve obeh Nemčij.
Sreda, 3. oktober
Danes goduje Terezija.
1844 se je rodil britanski parazitolog sir Patrick Mason, ki je utemeljil tropsko medicino.
1895 se je rodil ruski pesnik Sergej Aleksandrovič Jesenin.
1897 se je rodil francoski pesnik in pisatelj Luis Aragon.
1900 se je rodil ameriški pisatelj Thomas Woolfe.
1906 so se v Berlinu sporazumeli, da pomeni SOS mednarodni signal
prošnje za pomoč v stiski.
1952 so Britanci so preizkusili svojo prvo jedrsko bombo. 1990 je prišlo do ponovne združitve obeh Nemčij in s tem tudi do simboličnega konca hladne vojne v Evropi. Četrtek, 4. oktober Danes goduje Franc.
Danes je svetovni dan varstva živali.
1582 so na ukaz papeža Gregorja XIII. pri štetju izpustili 10 dni, ki jih je nanesla razlika zaradi nepravilno obračunavanja sončnega leta. 1824 so razglasili prvo mehiško ustavo. 1830 je izbruhnila v Belgiji revolucija za neodvisnost.
1853	se je začela Krimska vojna.
1858 se je rodil srbski izumitelj Mihajlo Pupin.
1895 se je rodil Richard Sorge, eden najsposobnejši obveščevalcev iz
druge svetovne vojne.
1957 so v Sovjetski zvezi izstrelili prvi zemeljski satelit Sputnik I. 1993 je vojska preprečila udar proti ruskemu predsedniku Borisu Jel-cinu.
Petek, 5. oktober
Danes goduje Marcel.
Danes je svetovni dan učiteljev.
1713 se je rodil francoski pisatelj, filozof in urednik in glavni pisec velike francoske Enciklopedije Denis Diderot.
1864 se je rodil francoski fotograf in izumitelj filmske kamere Louis Lumiere.
1905	sta brata Wilbur in Orvill Wright opravila z letalom rekordno dolg polet: 38 minut.
1908 je po 30 letih okupacije Avstro-Ogrska razglasila aneksijo Bosne in Hercegovine.
1947	so ustanovili Komunistični informacijski biro, znan kot Kominform oziroma Informbiro.
1964 se je začela v Kairu druga konferenca voditeljev držav in vlad neuvrščenih.
1983 je prejel Nobelovo nagrado za mir predsednik poljske Solidarnosti Lech Walensa. Sobota, 6. oktober Danes goduje Vera.
1014 je umrl kralj Samuel, ki je osnoval močno makedonsko državo ob uporu poti bizantinski državi.
1187 je sultan Egipta in Sirije Saladin premagal križarje in zavzel Jeruzalem.
1459 se je rodil v Nurnbergu pomorščak in geograf Martin Behaim, ki je
izdelal najstarejši ohranjeni globus.
1846 se je rodil ameriški izumitelj George Westinghouse.
1848 se je začela na Dunaju se je začela tretja splošna vstaja.
1889	so odprli v Parizu sloviti lokal Moulin Rouges - rdeči mlin.
1927	so predvajali v New Yorku prvi zvočni film z naslovom Pevec jaz-za.
1939 je kapitulirala Poljska.
1962 so v kinematografih začeli predvajati film Dr. No z Jamesom Bondom, tajnim agentom 007.
1973 se je začela z napadom Egipta in Sirije na Izrael četrta vojna ne Bližnjem vzhodu. Nedelja, 7. oktober Danes goduje Marko.
1571 je združeno ladjevje krščanskih držav v bitki pri Lepantu v Korint-skem zalivu premagalo Turke.
1879 so podpisali nemško-avstrijsko zavezništvo, ki se mu je leta 1883 pridružila še Italija.
1928	je bil Ras Tafari okronan za etiopskega cesarja z nazivom Haile Se-lasie.
1938 so ustanovili v New zvezo nemških pisateljev v izgnanstvu.
1949	je bila ustanovljena Nemška demokratična republika (Vzhodna Nemčija).
1950	so kitajske čete zasedle Tibet.
1957 je prišlo do britanske jedrske nesreče v reaktorju na vzhodni obali Winscaleja, kjer sta od poznih štiridesetih let delovala dva jedrska reaktorja za proizvodnjo jedrskega orožja.
1981 je bil po umoru egiptovskega predsednika Anvarja El Sadata za predsednika Egipta izvoljen dotedanji podpredsednik Hosni Mubarak. Ponedeljek, 8. oktober Danes goduje Brigita. 1690 so Beograd zavzeli Turki.
1856 je Velika Britanija začela drugo opijsko vojno na Kitajskem. 1864 se je rodil veliki srbski komediograf Branislav Nušič.
1890	se je rodil nemški letalski konstruktor Henrich Focke, ki je izdelal prvi uporabni helikopter.
1906	je nemški frizer Nessler v ZDA svojim stanovskim kolegom prvič prikazal svoj izum: žensko trajno.
1912 se je začela prva balkanska vojna. Črna gora je napovedala vojno Turčiji.
1948	je bil v Cetinju ustanovni kongres Komunistične partije Črne gore.
2001 so več kot eno leto po nesreči dvignili z morskega dna rusko jedrsko podmornico Kursk, v kateri je umrlo 118 mornarjev.
AvtoD£OM
Mazdin športni križanec CX-7
Športni terenci prinašajo v tako imenovani razred SUV kameleonski koncept, ki združuje najboljše lastnosti terenskih vozil in enoprostorcev; torej štirikolesni pogon, zmogljiv motor ter uporabnost in fleksibilnost. V teh dneh prihaja na slovensko tržišče z marsičim razvajajoča mazda CX-7, ki so jo pred letom dni spoznali ameriški kupci in pol leta kasneje še japonski. Evropejci smo prišli na vrsto nekaj kasneje, ker so se pri Mazdi odločili, da bodo novi model prilagodili potrebam, značaju in željam naših voznikov. Če se vprašamo, kaj ta avto sploh predstavlja in v kateri razred spada, dobimo toliko odgovorov, kot je pogledov na sodobne avtomobilske trende.
In zakaj je evropski model drugačen od ameriškega? Mazdini strokovnjaki zatrjujejo, da gre za povsem različna trga, še posebej, ko govorimo o vsestransko uporabnem avtomobilu, pri katerem se že diskretne spremembe kmalu prepoznajo. "Naš" CX-7 ima za razliko od ameriškega trše nastavljeno vzmetenje, športno "čvrst" in neposreden volanski mehanizem, drugačen prednji odbijač ter nekaj drugih karoserijskih do-

datkov, ki skrbijo za stabiliziranje vozila pri večjih hitrostih. Naj kot zanimivost omenim, kako je nastalo ime za novo mazdo: C pomeni crossover, za črko X se skriva športnost, 7 pa je številka, ki označuje zaporedno ime v modelni paleti. CX-7 izgleda res atraktivno in modno, kar še posebej poudarja prednji del, ki spominja na športni model RX-8, medtem ko v zadnjem delu ponuja povsem novo obliko. Mazda se zdi kot skupek enoprostorskih, karavanskih in terenskih značilnosti, njena zunanjost je atraktivna in privlači iz katerekoli strani jo pogledate. Ravno tako mogočna so 18-palčna platišča iz lahkih kovin, vendar ob 468 centimetrov dolgem in 187 centimetrov visokem vozilu, ne delujejo prevelika. Sorodnosti z revolucionarno mazdo RX-8 (rotacijski motor, na bočnih straneh med vrati manjkata obvezna stebrička ...) ni mogoče spregledati, njuno sorodnost pa prepoznamo tudi v bočni liniji, kjer kolesa pokrivajo poudarjeni blatniki. Na visok zadek so namestili brezbarvne luči z bočnimi odsevniki in dve ogromni okrogli izpušni cevi. No, ti sta na vozilu bolj kot oblikovni dodatek, saj 2,3- litrski motor takega izpuha ne potrebuje. Atraktivna in razgibana oblika je pravzaprav nujen pristop k oblikovanju športno- terenskih vozil, ki dajejo vedeti, da ne želijo slediti podobam "trdih" oziroma čistokrvnih terencev.
Notranjost CX-7 nezgrešljivo pripada znamki, kjer detajli iz aluminija razbi-jejo monotonijo črnine, kratka prestavna ročica in volan pa sta taki, kot ju najdemo v bolj špartanskem roadsterju MX-5, v njiju pa stežka odkriješ kakšne terenske odlike. Podobno velja za že videno sredinsko kon-zolo z zastarelim informacijskim sistemom. To, da voznik lahko vidi le eno temperaturo in izbira med njima s pritiskom na gumb, ni ravno logično. Ker ima športni križanec tudi nekaj enoprostorskih genov, je potniška kabina radodarna s prostorom za pet potnikov, nekaj manj pa z njihovo prtljago, saj osnovni 455-litrski prtljažnik ni med največjimi. Ko z enostavno potezo podremo zadnje sedeže, dobimo 1348 litrov prostora. Mazdin SUV je na voljo v dveh zanimivo poimenovanih paketih opreme: challenge in revolution. Vstopni challenge prinaša zraven šestih varnostnih blazin, isofix pritrdišč ter elektronskih pomagal za stabilizacijo vozila še 18-palčna platišča, potovalni računalnik, samodejno klimatsko napravo, radijski sprejem-
nik s predvajalnikom zgoščenk ter obvezno »elektriko«, ki pomika stekla, ogledali in vrata vozila. Dražji revolution dodaja še usnjene električno pomične sedeže, kse-nonske žaromete, senzor za dež, kartico, ki zamenjuje klasični avtomobilski ključ in kvalitetnejše ozvočenje. Resda je prodaja novega modela šele stekla, vendar je le eden motor, in še to bencinski slaba izbira. 2,3-litrski bencinski štirivaljnik s turbino in 260 konji ima dvojno naravo. Je kompromis med pomanjkljivim navorom v nižjih vrtljajih in eksplozivnostjo pri višjih, za kar je seveda zaslužen turbinski polnilnik. Z navorom bogat dizel bi se v vozilu s 1695 kilogrami brez dvoma bolje obnesel. Da porabe goriva sploh ne omenjam. CX-7 je v osnovi namenjen cestni vožnji, zato je brez reduktorja, ima pa štirikolesni pogon, pri katerem motor v osnovi in večino časa poganja prednji kolesi. 4 X 4 deluje po poznanem principu samodejnega prilagajanja porazdelitve navora med vsa štiri kolesa- glede na podlago oziroma razmere. Običajno torej avto poganja prednji kolesni par, medtem ko poslabšanje razmer povzroči do polovično preusmeritev navora na zadnji kolesi. Za prenos moči skrbi šeststopenjski ročni menjalnik, ki je v Evropi edina možna verzija. Zaenkrat uvoznik o dizlu ne razmišlja, čeprav sem mnenja, da bodo slovenski kupci znali prepričati trgovce o umestnosti dizelskih agregatov, sploh če govorimo o terencih.
Avtomobili, kot je mazda CX-7, se najbolje prodajajo v ZDA, kjer jih je tako ali tako največ, s tem, da tudi Evropa od leta 2001 beleži kar 108-odstot-no letno rast prodaje tovrstnih vozil.
Konkurenca je zato huda; najožjo najdemo pri BMW-ju X3, land roverju freelanderju in nissanu qashqaiju. CX-7 v ponudbo srednje velikih športnih terencev ne prinaša nič revolucionarnega ali novega, še najbolj izstopata turbinski agregat in njegova oblika, ta pa bo vsaj na začetku prodaje zagotovilo, da Mazdini saloni po Sloveniji ne bodo samevali.
Danilo Majcen
Zdravstveni nasveti
Hitri testi v lekarni
Že samo ime hitri test nam pove, da je to test, s katerim v najkrajšem možnem času določamo koncentracijo oz. količino določene snovi v biološkem materialu. Ta material je lahko kri, urin, slina itd.... Glede na zahtevnost odvzema in vrsto biološkega materiala, potrebnega za testiranje, se lahko test izvaja bodisi v zdravstvenih ustanovah bodisi doma. Za domačo uporabo se uporabljajo testi, pri katerih se kot biološki material uporablja urin. Izjema so testni lističi za določanje koncentracije sladkorja v krvi. Pri tem moram poudariti, da so pacienti, ki si sami določajo koncentracijo sladkorja v krvi, dobro podučeni v diabetološki ambulanti o samem postopku odvzema krvi in samem postopku določanja.
Vsi ti hitri testi delujejo na približno enakem principu. Reagent, s katerim določamo koncentracijo določene snovi, je vezan na nek nosilec na testni ploščici ali testnem traku. Tekočina, v kateri določamo snov, potuje po tej ploščici ali traku. Ko ta
tekočina prispe do tega nosilca, snov, ki jo določamo (če je le-ta prisotna), reagira z reagentom. To privede do neke vidne spremembe barve na testni ploščici ali testnem traku. Za primerjavo je na vsaki testni ploščici ali testnem traku prisotno kontrolno polje, ki nam pove, ali test deluje pravilno.
V naši lekarni lahko kupite hitre teste za določanje menopavze, ovulacijske teste, teste za ugotavljanje nosečnosti in teste za ugotavljanje prisotnosti drog. Pri vseh testih se kot biološki material uporablja urin.
S testom za ugotavljanje menopavze se določa koncentracija folikle stimulira-jočega hormona (FSH). V menopavzi se koncentracije FSH znatno povečajo, mesečna perioda postane neredna in sčasoma povsem izostane. Opraviti je potrebno dve testiranji z enotedenskim presledkom med obema testoma. Če sta oba testa pozitivna, lahko sklepamo na prisotnost menopavze. Če sta oba testa negativna ali če je en test pozitiven in drugi negativen,
Foto: Črtomir Goznik
Simona Fridl, mag. farm.
menopavza še ni nastopila. Za najboljši rezultat je potrebno omejiti vnos tekočine 2-3 ure pred testiranjem. Uporaba prvega jutranjega seča ni priporočljiva. Tablete za preprečevanje nosečnosti in hormonska nadomestna terapija lahko povzročijo lažen negativen odgovor.
Pri ovulacijskih testih se določa vsebnost hormona LH (človeškega hormona rumenega telesca) v urinu. Test se izvaja nekaj dni zapovrstjo v času pričakovane ovulacije. Testni urin naj bo zbran vedno ob istem dnevnem času. Uporaba jutranjega urina ni priporočljiva, ker se lahko koncentracija hormona LH v urinu
čez noč poviša in tako popači testni izid. Hormonska terapija lahko privede do napačnega izida testa.
Pri testih za ugotavljanje nosečnosti se ugotavlja prisotnost humanega hori-onskega gonadotropnega hormona (hCG) v urinu. Test se izvaja od prvega dne izostale menstruacije dalje. Priporočljiva je uporaba prvega jutranjega urina, ker je koncentracija nosečnostnega hormona takrat najvišja.
Pri testih za ugotavljanje prisotnosti nedovoljenih drog se določa prisotnost metabolitov zaužitih drog v urinu. V lekarni so na voljo testi za ugotavljanje prisotnosti metabolitov marihu-ane in hašiša ali pa kombinirani teste za določanje prisotnosti metabolitov marihuane in opiatov. Me-taboliti marihuane se lahko odkrijejo v urinu že eno uro po kajenju in ostanejo prisotni še 3-10 dni, medtem ko se prisotnost opiatov lahko odkrije v urinu še 2-4 dni po njihovem uživanju.
Menim, da imajo hitri testi vedno večji pomen, saj se z njimi lahko prihrani čas in zagotovi popolna zasebnost posameznika. Simona Fridl, mag. farm.
Lekarne Ptuj
Moje cvetje
Deževen teden
Glavnina trgatev je letos že za nami, zdaj pa se pričenja pospravljanje na vrtu. Gredice in balkone moramo pripraviti na zimo. Za nami je tudi deževen vikend, pred nami pa so lepi jesenski dnevi. Za enkrat mraz še ni napovedan, zato naj ostane večina posodovk še na prostem.
Sobne rastline
Tudi sobne rastline pozimi počivajo, čeprav jih precej moti suh in topel zrak v naših prostorih. Ta pospešuje tudi razvoj škodljivcev. Zdaj je še čas, da jih pregledamo, pozorni bodite na tiste, kjer se škodljivci najpogosteje pojavljajo oziroma smo imeli z njimi težave v prejšnjih letih. Zdaj jih še lahko prenesemo na prosto in poškropimo. Povsem prenehamo z gnojenjem sobnih rastlin, zalivanje pa zmanjšamo na minimum. Tako jih bomo prisilili k počitku, ki ga potrebujejo vse rastline.
Ravno nasprotno pa bodo pričele s cvetenjem kalanho-je, božični kaktusi in še nekatere rastline. Te pa zalivamo normalno. Kakor hitro se pojavijo cvetni popki, jih pričnemo tudi zelo zmerno dognojevati. Sama se bolj nagibam k temu, da uporabimo zelo majhen odmerek tekočega gnojila za cvetoče rastline (četrtino prepisanega v navodilih posameznega gnojila) dvakrat tedensko.
Jesenske zasaditve
Foto: Miša Pušenjak
Zadnjič smo se spoznali z novostmi, ki jih v tujini srečujemo na naših poslednjih vrtičkih. Želela bi vam prikazati še nekaj primerov. Na tem grobu lahko vidimo zeleno odejo iz plazeče panešplice, dva lika iz obrezanega pušpana pa predstavljata strukturo groba. Spirala sezonskega cvetja prestavlja neskončno spiralo življenja, ki se prepleta in vije, nekoč pa se žal tudi konča. Tudi spomenik ni bogat in razkošen, kar je tudi značilnost novih smeri urejanja naših poslednjih počivališč. Vsi spomeniki so enostavnih oblik, ki pa imajo pogosto simbolen pomen. Dve veji, ki ostajata združeni v tem spomeniku, skupaj z v srčke oblikovanim pušpanom, prav gotovo pomenita grob zakonskega para, ki ostaja združen tudi v novem, lepšem svetu.
Tokrat je spirala zasajena z jesenskimi lepoticami. Med njimi prevladujeta jesenska vresa in jesenska astra. Zasaditev popestrijo oranžni plodovi okrasne paprike in rdeče bunkice gaulterije. Nekaj barvitosti v zasaditev prinaša houtinija, ki je na videz podobna pisanemu bršljanu, a je povsem drugačna, prej pokrovna rastlina. Za strukturo pa skrbi pisanolistni šaš. Slednji je sploh letos prevladoval v mnogih zasaditvah, saj ga odlikuje lastnost, da listi ostanejo enako pisani celo zimo.
Vse rastline so trajnice, ki jih lahko spomladi posadimo drugam. Svetujem pa, da šaš ostane na gredi, medenj pa posadimo nizke enoletnice. Houtinijo moramo presaditi iz nasada, saj se hitro množi in bo prerasla ostale rastline. odlična pokrovna rastlina pa je lahko pod okrasnim drevjem ali grmičevjem, saj uspeva tako v senci, kakor na soncu. Jesenska astra je prekrasna zdaj na okrasnih gredicah, posebej če jo kombiniramo s travami. Spomladi v zasaditvi njeno cvetenje nadomestijo primule ali ciklame. Gaulterija pa je nizek pokrovni grmiček, ki je ravno tako lep na okrasnih gredicah, saj raste zelo počasi. Skupaj z reso potrebujeta kislo zemljo in sta lepi spremljevalki ro-dodendronov. Reso spomladi po presajanju porežemo, da bo v jeseni spet lepo cvetela.
Takšna zasaditev seveda ni ideja samo na grobu, kombinacijo podobno ali nekoliko spremenjeno lahko uporabimo tudi v balkonskih posodah in koritih ali na okrasni gredici.
Miša Pušenjak
torek • 2. oktobra 2007
Zanimivosti, o mladih - za mlade
Štajerski TEDNIK 19
Gimnazija Ptuj
Dijaki prejeli prvo nagrado
Ptujski gimnazijci že četrto leto sodelujemo v projektu Okolje gradi mostove, ki poteka pod pokroviteljstvom nemške DBU (nemška fundacija za okolje) in IZOP inštituta. V projekt je vključenih 68 šol iz različnih držav in več kot 1200 dijakov. Dijaki v času izmenjave gostijo svoje vrstnike iz drugih držav in raziskujejo različne teme s področja varovanja okolja. O spoznanjih pišejo publicistična besedila, ki jih nato objavijo v lokalnih časopisih.
Dijaki Gimnazije Ptuj sodelujemo z Gimnazijo Heubach iz Nemčije in projekta se vsako leto udeležijo dijaki različnih razredov. Na naši šoli je tako v tem času sodelovalo v izmenjavi že več kot 100 dijakov. Svoje izsledke smo objavljali v časopisu Delo in Süddeutsche Zeitung
pod mentorstvom profesorjev dr. Geralda Hühnerja, Slavice Bratuša, Dušanke Pešec in Borisa Zmazka.
Ptujski gimnazijci smo se v preteklih treh letih ukvarjali s problematiko okoljevarstva v Perutnini Ptuj, Čistem mestu in Eko lesu ter Pivovarni Laško, v Nemčiji pa smo raziskovali kompostarno Ellert, pivovarno Hirschbrauerei v Heubachu in Evangeličansko akademijo v Bad Bollu.
Za članke o Evangeličanski akademiji v Bad Boolu v Nemčiji, ki smo jih objavili v Delu 3. 4. 2007, smo prejeli prvo nagrado 2.225 evrov, ki jih bomo koristno uporabili pri posodabljanju tehnološke opreme. Svečana podelitev nagrad je bila 21. 9. 2007 v Pragi. Udeležili so se je Dora Lenart in Gregor Bočič iz
3. evropskega oddelka kot predstavnika nagrajenih dijakov, Slavica Bratuša in dr. Gerald Hühner.
Od 24. do 29. 9. 2007 so dijaki Gimnazije Ptuj zopet gostili
29 dijakov iz Heubacha. Tema letošnjega projekta je bila Integrirana pridelava vina na Slovenskem v sodelovanju s Fakulteto za kmetijstvo iz Maribora.
Gimnazija Ptuj
Foto: DBU
Ptuj • Projektni teden Kmetijske šole Ptuj
Projektni teden posvetili krompirju
V okviru projektnega tedna, ki so ga pripravili na Poklicni in tehniški kmetijski šoli, je minuli teden kar mrgolelo
prireditev. Med drugim so dijaki s pomočjo mentorjev pripravili bogato razstavo, ki so jo posvetili krompirju.
Projektni teden, ki sta ga vodili Marija Ban in Jerica Korpar, so začeli z delom v delavnicah minuli torek, dan za tem pa so na stojnicah v centru mesta predstavili projekt in obenem prodajali izdelke in pridelke, ki so jih pripravili. V četrtek so plod svojega dela predstavili na otvoritvi razstave na Šolskem posestvu v turniškem gradu. Omenjeno razstavo si je bilo možno ogledati tudi v petek in soboto, s pomočjo mentorjev pa so dijaki pripravili še kulinarični del razstave. Poskusiti je bilo možno različne krompirjeve dobrote, od krompirjevega peciva z jabolki, krompirjevih mišk in tort do okrasnih tulipanov. Kot je poudaril ravnatelj Poklicne in tehniške kmetijske šole Ptuj
dr. Vladimir Korošec, so njihovi dijaki v preteklosti pripravili že kopico različnih razstav, tokratna pa je posebna po tem, da se je prvič pojavila ideja, da bi z jesenskimi razstavami postali redni razstavljavci, k sodelovanju pa nameravajo povabiti še nekatere zavode in podjetja. Ob tej priložnosti so na Kmetijski šoli Ptuj izdali tudi zloženko, v kateri so predstavili dejavnosti in potek delavnice, zgodovino krompirja, recepte in vice o krompirju. S projektnim tednom so na Kmetijski šoli Ptuj predstavili prenovljene programe v kmetijstvu in podrobneje predstavili novosti, ki nazorno in zanimivo dopolnjujejo pouk in aktivnosti dijakov.
Dženana Bečirovič
Videm • Osnovnošolci zastopali Slovenijo
Na evropskem srečanju mladih
Sredi septembra se je šest videmskih osnovnošolcev udeležilo enotedenskega, drugega po vrsti, evropskega srečanja mladih v poljskem mestu Poznan.
Tam se je sicer zbralo kar 2000 mladih iz vseh držav Evrope, Videmčani pa so bili izbrani in povabljeni po enoletnem sodelovanju v projektu medkulturne
integracije z naslovom The power of image in our life, ki ga je lani začela Aleksandra Kukovič.
Projekt pravzaprav temelji na spoznavanju IKT (informa-cijsko-komunikacijske tehnologije), učenci pa so skozi leto dni spoznavali novosti in uporabnost le-te, varnost, različne načine elektronskega komuniciranja itd.; vse to v smeri zmanjševanja pomembnosti državnih meja.
Teden, ki so ga preživeli na Poljskem, je učencem ostal v čudovitem spominu, predvsem zaradi številnih novo-spletenih prijateljskih vezi, pa tudi zaradi zares pisanega dogajanja v času druženja. Poleg obveznega šolskega programa, ki pač mora biti, so daleč najbolj uživali v paleti različnih dejavnosti in delavnic, ki so jih pripravili gostitelji; ogledali so si različne razstave, že drugi večer so se zbrali v Areni na veliki plesni zabavi, Videmčani pa so nadvse uživali tudi v pevskih tekmovanjih in svoje prijatelje z ve-
likim navdušenjem ter obilico smeha učili slovenskih plesov na skladbo Golica. Poleg tega so se udeležili še gledališkega večera in se razgibali na športnih igrah; še posebej jim je ostal v spominu dan na jezeru Malta v središču Poznana, kjer se je takrat odvijalo evropsko prvenstvo v veslanju, sami pa so si lahko privoščili rola-nje, sankanje, skejtanje, celo smučanje. Med polnim vsakodnevnim urnikom so se pogovarjali tudi z domačimi politiki, se ukvarjali z novinarstvom in doživeli še veliko drugega.
Zadnji dan slovesa je bil za vseh šest mladih ustvarjalcev iz Vidma tako še posebej težak; tekle so celo solze z obljubami, da se ponovno vidijo. „Upamo, da bomo lahko naše prijatelje s Poznana tudi sami pogostili v Vidmu," je bila skupna želja vseh šestih učencev in obeh mentorjev, Roberta Murka ter Petre Foš-narič, ki sta bedela nad svojim varovanci v času bivanja na Poljskem.
SM
Šestim videmskim osnovnošolcem, Špeli Chumicki, Tjaši Podgoršek, Barbari Čeh, Blažu Zemljaku, Alenu Krajncu in Katji Žunko-vič, ki so predstavljali Slovenijo na drugem evropskem srečanju mladih na Poljskem, je teden dni bivanja ostal v čudovitem spominu (na sliki se preko videokonference pogovarjajo s sošolci v Sloveniji).
Foto: PF
Zanimivosti
Camilla se je v Madame Tussaud's pridružila kraljevi družini
London, 27. septembra (STA) - Soproga britanskega prestolonaslednika Charlesa, Camilla Parker Bowles, se je pridružila ostalim članom britanske kraljeve družine v muzeju voščenih lutk Madame Tussaud's v Londonu. Stoji ob soprogu, princu Charlesu, med njima ter kraljico Elizabeto II. in princem Philipom pa stojita Charlesova sinova, princa William in Harry. Voščena lutka Camilline predhodnice in nekdanje tekmice, pokojne princese Diane, ki je umrla v avtomobilski nesreči pred desetimi leti, je od kraljeve družine oddaljena kakih pet metrov. Kljub vsemu ostaja ljubljenka obiskovalcev muzeja in vrste radovednežev se ponavadi nabirajo prav pred njo. 60-letno Camillo so se v Madame Tussaud's odločili predstaviti v modri jakni in krilu, ki ju je oblikovala Anna Valentine. Ta je oblikovala tudi Camillino poročno obleko, v kateri se je s Charlesom poročila aprila 2005. Mnenja obiskovalcev o najnovejši pridobitvi so različna - nekateri so navdušeni, drugi pa dvomijo, ali si vojvodinja cornwallska to mesto res zasluži.
Poslanci dvomijo v zakonitost vrnitve dvorca grofa Drakule
Bukarešta, 27. septembra (STA) - Romunski parlament je odločil, da je bila vrnitev dvorca v Transilvaniji, znanega kot dvorec grofa Drakule, dedičem romunske kraljeve družine nezakonita. Poslanci so kot nezakonitega označili postopek vrnitve dvorca in od vlade zahtevali preiskavo, poroča ameriška tiskovna agencija AP. Trdijo namreč, da bi morali pred vrnitvijo dvorca maja lani grad najprej privatizirati. Lastnik, družina Habsburg, je že zagrozila s tožbo. Družina Habsburg je sicer ta srednjeveški dvorec v transilvanskem mestu Bran, v katerem je v 15. stoletju živel romunski plemič Vlad Tepeš, znan tudi kot grof Drakula, januarja zaradi visokih stroškov vzdrževanja že ponujala v prodajo, a mestne oblasti zaradi previsoke cene (56 milijonov evrov) ponudbe niso sprejele. Dvorec letno obišče več kot 400.000 turistov, ki jih v največji meri privlači dejstvo, da je v njem živel zloglasni romunski vladar, širši javnosti znan pod vzdevkom Drakula. Dvorec s trdnjavo v južni Transilvaniji leži na skali in je obdan s hribovjem. Vlad Tepeš je sredi 15. stoletja vodil bitke proti Turkom. Zunaj Romunije je bil znan po tem, da je na zverinski način kaznoval ujete sovražnike, najpogosteje jih je dal nabosti na lesene kole. Takrat je dokončno zaslovel kot krvoses. Vzdevek Drakula izhaja iz viteškega reda zmajev, ki mu je pripadal, to čast pa mu je dodelil tedanji madžarski kralj. Leta 1477 je Vlad Tepeš padel v boju proti Turkom. Njegovo glavo, shranjeno v medu, so odnesli sultanu Mohamedu II. v Carigrad. Obglavljeno truplo pa so pokopali pred oltarjem samostana Snagov pri Bukarešti, zato sodi med najbolj čaščene in obiskane v Romuniji. Vlad Tepeš sicer dvorca v mestu Bran ni imel v lasti, je pa v njem prebival med svojimi osvajalskimi pohodi. Po nekaterih podatkih naj bi bil v dvorcu leta 1462 dva meseca tudi zaprt, in sicer naj bi ga vanj zaklenil madžarski kralj, še poroča AP.
Po zemeljskem plazu Nova Zelandija pridobila novo jezero
Wellington, 27. septembra (STA) - Po močnem zemeljskem plazu je na jugu Nove Zelandije nastalo novo jezero. Okoli dva kilometra dolgo jezero zamejuje okoli 70 metrov visoki nasip, so po navedbah nemške tiskovne agencije dpa poročali novozelandski mediji. Jezero je odkril pilot helikopterja, po katerem ga bodo verjetno tudi poimenovali. Kot so sporočile oblasti, je jezero nastalo po ponedeljkovem potresu in zemeljskem plazu z več kot 3000 metrov visoke gore Mount Aspiring, ki ga je sprožilo močno deževje. Na tem območju Nove Zelandije je sicer novo jezero po potresu nastalo že januarja letos.
Devet čeških navijačev za rešetke
Praga, 27. septembra (STA/AFP) - Sodišče v Ostravi je devet navijačev češkega nogometnega kluba Banik iz Ostra-ve spoznalo za krive napada na skupino navijačev poljske Legie in jih obsodilo na 8 do 12 mesecev zaporne kazni. Skupina 50 čeških navijačev, starih od 20 do 33 let, je lani septembra na železniški postaji v Ostravi napadla Poljake, ki so potovali na tekmo pokala UEFA na Dunaj. Čehi, navijači Banika veljajo za najbolj agresivne v svoji državi, so vdrli v vagone, kjer se je začel pretep, v katerem je bilo poškodovano nekaj ljudi.
Najstarejši moški Maročan
Rabat, 27. septembra (STA) - Maročan Sidi Kadur Mak-suri ima 123 let in je najstarejši že živeči moški na svetu, je v sredo poročal nek maroški dnevnik, s tem pa kljuboval podatkom Guinnessove knjige rekordov, po kateri je najstarejši še živeči moški 112-letni Japonec Tomodži Tanabe, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Maksuri, ki živi v kraju 200 kilometrov južno od prestolnice Rabat, še vedno dela kot vodič za lovce s sokoli in se udeležuje tradicionalnih konjskih dirk. Zdravnika naj bi obiskal samo enkrat v življenju in to pred 32 leti, uživa pa predvsem kruh, olivno olje, med, datlje, sadje in zelenjavo, navaja časnik Al Ahdate Al Maghribia. Poročen je bil trikrat in ima 45-letnega posvojenega sina.
Smeh ni greh
Kosilo
"Natakar, prinesite mi dunajski zrezek." "Z veseljem!"
"Ne, s solato in krompirjem!"
"Ljubica, ti si tako sladka, da bi kar tebe pojedel!" reče mladenič svojemu dekletu. "In s čim jo boste poplakni-li?"je vprašal natakar.
Nesreča
Voznik je zbil pešca po vozišču. Izstopi iz avta in se opravičuje: "Oprostite, nisem vas pravočasno videl!" "Hik... nič hudega, hik... saj tako nisem mogel... hik ... več stati!"
Nepomembne stvari
"Zakaj ima tako veliko moških noge na "O"?" "Ker so ponavadi nepomembne stvari v oklepaju!" ©©©
Poljub
"Mateja, včeraj sem te v mestu videla, kako si se poljubljala z nekim fantom!" reče mama.
Na mestu
Dva črnca sta lulala z mosta v reko in eden reče: "Joj, kako je danes mrzla voda!" "Ja, pa koliko mulja je na dnu!" seje oglasil drugi.
"Oh, ta ubogi fant! Veš, stric mu je umrl, pa je tako žalosten, da sem ga potolažila s poljubom!"
"Glede na to, kako si ga poljubljala, mislim, da mu je umrlo vse sorodstvo!"
Zaljubljena
Zaljubljen par sedi v restavraciji, se stiska in si šepeta nežne besede. Natakar potrpežljivo čaka na naročilo.
ORODJE ZA ŠČIPANJE
POZIGALEC IZ STRASTI
HRVAŠKA PLEMIŠKA DRUZINA
GREGOR RABIČ
ZVIŠANA NOTA E
PESNIŠKA STOPNICA
KOVINSKO POKRIVALO
SUMNIČENJE
LUKA V JEMNU
IRENA ČUČNIK
DRAGO BAJT
BIVŠA TV SPIKERICA (NATAŠA)
Štajerski TEDNIK
IGRALEC MORALES
OLGA KACJAN
GLUMAŠTVO
BREZDELJE
SKLADATELJ HAČATURJAN
IR. PEVKA (KARAN)
IGRALKA STOKIC
IGRALKA MARGRET
OSEBA IZ LJUDOMRZNIKA
SUKNO
IRENA TRATNIK
FENOLNI ALKOHOL
VEROVALEC V DUHOVE
ALUMINIJ
TEKAČICA (ALENKA)
GRŠKI ARHITEKT
RIMSKA DENARNA ENOTA
GL. MESTO ITALIJE
RAFKO IRGOLIČ
DRAGOCENA IRANSKA PREPROGA
SUŽNJA IZ TURANDOTA
BRALNI POMNILNIK
RAZGRADITEV TUMORSKEGA TKIVA
GRŠKA ZBOROVSKA PESEM MED PRIZORI
ESTONSKO MESTO, RUSKI JURJEV
RADIOPTUJ
89,8° 98,2 °I04Í3
www.radio-tednik.si
slovom. In takrat so se pripeljali policisti in me prijeli kot zločinca."
Nosečnost
Moški vstopi v ordinacijo ginekologa in reče: "Doktor, jaz mislim da sem noseč!" "To pa ni možno! Vi ste moški in nimate maternice!" mu je dejal doktor. "Kljub temu mislim, da sem noseč!" je rekel moški. "Lahko da sem noseč izven maternice. Saj je tudi to mogoče, kajne?"
Zakonske dolžnosti
Sin je vstopil v spalnico staršev, ko je oče opravljal zakonske dolžnosti z mamo. "Očka, kaj pa delaš?" "Bratca ti bom naredil!" "Prav! Ko boš končal, pa pridi še k meni, da mi boš naredil kolo!"
Zločinec
"Prosim, pojasnite, kaj se je zgodilo tistega dne, ko so vas prijeli v lekarni" reče sodnik obdolžencu.
"Takole je bilo. Tistega večernega dne je bila poledica na pločniku. Spodrsnilo mi je in pri tem sem padel in z glavo razbil izložbo lekarne. Ker me je bolela glava, sem vstopil v lekarno in vzel tablete proti glavobolu. Ker pri sebi nisem imel denarja sem odprl blagajno, da bi v njej pustil listek s svojim na-
Kirurgi
Trije teksaški kirurgi igrajo golf in se bahajo. Prvi pravi: »Nekoč je nekemu pianistu v prometni nesreči odtrgalo sedem prstov na rokah. Prišil sem mu jih tako dobro, daje čez eno leto igral angleški kraljici na zasebnem koncertu.« Drugi se pohvali: »To ni nič. Neki mladenič je v letalski nesreči izgubil obe roki in nogi. Večkrat sem ga operiral in po dveh letih je zmagal na olimpijskih igrah v atletskem mnogoboju.« Tretji se zasmeji: »Fanta, vidva sta amaterja. Pred mnogimi leti si je neki pijani kavboj popestril dan še z dozo kokaina. Nato je zaja-hal svoje kljuse in čelno parkiral v vlak Texas Express, ki je brzel z več kot 100 kilometri na uro. Vse, kar sem dobil na operacijsko mizo, je bila konjska rit in kavbojski klobuk! In ta kavboj, fanta, je danes predsednik ZDA!«
Govor
"Predsednik vlade je imel pa danes dolg govor pred parlamentom!"
"Kaj ga niso pustili noter?"
Na disciplinski
Lovska disciplinska komisija obravnava kmeta Andreja. "Zakaj ste ubili zajca, če pa niste član naše lovske družine?"
"Zato ker je jedel moje zelje, čeprav ni član moje družine."
Predor
Fant in dekle se peljeta z vlakom, ki zapelje v zelo dolg predor. Ko so prišli spet na svetlo, je fant zašepetal dekletu: "Ko bi prej vedel, da bo tako dolg tunel, bi seksal s teboj!"
Dekle se zdrzne, pogleda potnike okoli sebe in prepade-no reče: "Kaj nisi bil ti?"
Rešitev prejšnje križanke: vodoravno: skalp, tovor, Amiko, nazal, gizdalin, Se, presnova, inertnost, ra-stilo, os, Čerevko, izkazilo, steklenjak, MV, židovka, teji, ala, ork, Alar, VB, Abača, rtina, ademeit, Erato, kavelj, Blazni Kronos, Ačinsk, ajda, ČR, lira. Ugankarski slovarček: AČA = hrvaška plemiška rodbina; CASEY = irska folk pevka (Karan, 1969 - ); ELIANTA = oseba iz Molierjevega Ljudomrznika; KOYNA = reka v Indiji, levi pritok Krishne; NAIN = dragocena iranska preproga; ONKOLIZA = razgraditev tumorskega tkiva; STASIMON = grška zborovska pesem med peizori; TIROZOL = fenilni alkohol.
Pacient
Doktor je vprašal pacienta, ki so se mu zelo tresle roke: "Ali veliko popijete?" "Sploh ne, saj več kot polovico polijem!"
Obiščite naš
prenovljen spletni portal
www.tednik.si
POGAN
RENIJ
REKA V INDIJI
Govori se ...
... da je ptujska mestna oblast zadnje čase do Cerkve vse bolj radodarna, saj naj bi ji vrnila tudi del dosedanjega Talijinega hrama. Baje si s tem želi nekdo kupiti odpustke za svoje dosedanje grehe. Ampak če bi želel odpustke za vse grehe, bi moral k Talijinemu hramu primakniti vsaj še Mestno hišo in polovico Mestnega trga.
... da so veliki Primusovi osvajalci na slovesnosti ob odprtju novega grand hotela ob množici povabljenih gostov malce pozabili na gostoljubnost do novinarjev. Sicer pa je res, da bi lahko kdo deci soka imel za podkupovanje. Tako pa so lahko žejni novinarji bili bolj objektivni.
... da so v neki vinski kleti zelo zadovoljni z letošnjo vinsko letino, saj naj bilo precej večja od lanske. Od tega naj bi polovico vina porabili zase, okoli dve tretjini pa naj bi prodali na trg.
... da se v šterntalski občini zaman hudujejo nad precejšnjo zamudo pri izgradnji novega vrtca, saj zamude pri rojevanju otrok ne bodo mogli nadomestiti.
... da dve lastovki še neprineseta pomladi, modri navijači ptujske Drave pa so kljub temu prepričani,
da se lahko tudi jeseni zgodi pomlad.
Vidi se ...
... da je ljutomerski župan nad tovrstnim čiščenjem čevljev navdušen. Baje razmišlja celo, da bi si kaj podobnega omislil tudi doma.
Za ostre oči • Najdi razlike
Foto tedna • Bralci fotografirajo
Slika se razlikuje v desetih podrobnostih. Poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do petka, 5. oktobra, pošljite na naslov: Radio-Tednik, Raičeva 6, Ptuj. Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali enega reševalca in mu podarili CD. Nagrajenec iz prejšnje številke je: Niko Ljubec, Zabovci 61, 2281 MARKOVCI.
Pa veliko zabave!
Foto: Stanko Zavec
Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu "jpg" in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo! Tokrat nam je fotografijo poslal Stanko Zavec iz Lahoncev, na njej pa je najmlajši putar na njihovi trgatvi, 4-letni Aljaž, ki je ves dan pridno delal.
RADIOPTUJ
89,8° 98,2 °I(H3
www.radio-tednik.si
Sudoku • Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
9	4		6		2			
1			8			7		
		3	7	5	1			
	5			9		2		3
2	6	4				9	1	8
7		9		2			5	
			9	6	4	1		
		6			3			7
			5		7		6	9
Anekdote slavnih
Italijanski slikar in časnikar Mino Maccari je na listek napisal kaj si misli o sebi:
Ne vem, komu naj verjamem.
Imam malo misli in še te so zmedene.
Iskal sem zaposlitev, našel sem pa delo.
Imam družino, ki me vzdržuje.
Zelo težko dojemam, na koncu pa ne razumem ničesar.
Ameriška igralka Shirley MacLaine je nastopila v številnih uspešnih filmih in napisala kar nekaj avtobiografskih knjig. Ko si je režiser Alfred Hitchcock ogledal njen poskusni posnetek, je rekel: »Draga moja, v tebi je toliko poguma kot v bančnem roparju.« O sebi pa je povedala: »Še zdaj je v meni nekaj, zaradi česar bi bila pripravljena brcati ameriški lešnik po vsej ulici, samo da bi videla, ali to zmorem.«
Ko je leta 1984 dobila oskarja za stransko vlogo, je na podelitvi rekla: »To si zaslužim." Pozneje pa je podvomila: "Ne vem, kaj sem rekla takrat. Je bilo v redu?"
Nekega dne je žena rimskega cesarja Avgusta Livija Druzila videla ob Tiberi gole moške, ki so se slekli, ker so se hoteli kopati. Senat je sklenil, da je te nespodobneže treba obsoditi na smrt, vendar se je rimska cesarica zavzela zanje s slovesnimi besedami: "Za pošteno žensko so goli moški samo neškodljivi kipi."
Od torka do torka
Tadejev znakoskop
	Ljubezen	Poseí	Denar	Zdravje
Oven	VVV	©©©	€€	000
Bik	vv	©©	€	00
Dvojčka	vvv	©©©	€€€	0
Rak	vvv	©©©	€€	00
Lev	vv	©	€€€	00
Devica	vvv	©©©	€	0
Tehtnica	vv	©©©	€€	000
Škorpijon	vvv	©©	€€	000
Strelec	vv	©	€€€	00
Kozorog	v	©©	€€€	000
Vodnar	vv	©	€€€	000
Ribi	vvv	©©	€€	00
Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog
Velja za teden od 2. oktobra do 8. oktobra: 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično
Zgornja Hajdina • Osmo tradicionalno kožuhanje
Na Hajdini se za ohranjanje tradicije ni bati
V občini Hajdina deluje vrsta društev, ki skrbi za ohranjanje tradicije, navad in običajev, ki se nekoč spremljali kmečka opravila. Med te zagotovo sodijo tudi vsa štiri društva žena in deklet oziroma gospodinj.
Društvo žena in deklet občine Hajdina je 28. septembra na domačiji Marte Sitar na Zgornji Hajdini 57, ki je tudi predsednica društva, pripravilo že osmo tradicionalno
kožuhanje, ličkanje koruze. Dobra udeležba, v kratkem času so zličkali blizu pet ton koruze, je pokazala, da je ljudi, ki želijo delati in pri tem ohranjati stare običaje, skozi
to pa druženje na vasi, še veliko. Marta Sitar je povedala, da so v preteklosti, ko še ni bilo televizije, kaj šele računalnika, jesenska spravila pridelkov in druženja ob njih bo-
Foto: Črtomir Goznik
Predsednica društva Marta Sitar je povedala, da se je nekoč kožu-halo ob manj obloženi mizi, če je bila ob kruhu, grozdju, jabolkih in orehih prisotna še zaseka, je bilo to že pravo razkošnje.
trovala številnim ljubeznim in kasnejšim zakonom. Tudi letošnji kožuharji so s seboj prinesli veliko dobre volje, ob zvokih domačih muzikan-tih so tudi veselo zapeli. Ker so se pri delu zelo izkazali, jih je pričakala miza, polna dobrot, precej drugačna od tiste v preteklosti, ko se je na kožuhanju postreglo »le« s kruhom, jabolki, grozdjem in orehi, če je bila zraven še zaseka, je to pomenilo pravo razkošje. Tokrat je praznična miza ponujala skoraj vse, kot na gostiji, samo »pohano« je še manjkalo.
MG
Ptuj • Jože Plečnik in cerkveno posodje
Foto: Črtomir Goznik
Na Zgornji Hajdini so 28. septembra v organizaciji Društva žena in deklet občine Hajdina izvedli že tradicionalno kožuhanje.
Dnevi kulturne dediščine posvečeni Plečniku
Kupčinji Vrh • Odprli 1670 m asfaltne ceste
Cesta, ki povezuje Haložane
V nedeljo, 30. septembra, so v občini Majšperk slovesno odprli 1670 m dolg odsek modernizirane asfaltirane ceste Kosovo sedlo-domačija Stojnšek, na območju Kupčinjega Vrha v krajevni skupnosti Stoperce. Investicija je veljala okoli 120.000 evrov, pri čemer je izrednega pomena prostovoljno delo domačinov, ki so poskrbeli za gramozni tampon.
Kot je pred zbranimi domačini in gosti na slovesnosti, ki so jo pričeli v nedeljo okoli poldneva, povedal predsednik gradbenega odbora Martin Stojnšek, so pobudo za ureditev tega odseka, do sedaj zelo pogosto blatne in na treh odsekih precej strme ceste, posredovali na občino Majšperk že lansko jesen, kjer so naleteli na veliko razumevanje županje dr. Darinke
Fakin. Januarja letos so dobili zeleno luč za pripravljalna dela tudi s strani sveta občine Majšperk in kmalu zatem ustanovili gradbeni odbor, ki je pričel s široko akcijo med krajani.
Ti so prispevali ogromno prostovoljnih delovnih ur, saj so čez poletje sami in s pomočjo izvajalcev - zasebnih podjetij Kos PGM, Zdravko Kolar in Jože Žolgir - uredili
gramozni tampon. Občina pa je nato poskrbela za financiranje asfaltne prevleke, ki so jo sredi prejšnjega meseca pričeli izvajati delavci Cestnega podjetja Ptuj. Ob iskreni zahvali vsem občanom, izvajalcem del in drugim, ki so pomagali pri uresničitvi njihovih dolgoletnih sanj, so posebno zahvalo namenili županji občine Majšperk dr. Darinki Fakin ter ji ob tej
Foto: M: Ozmec
Udeleženci slovesnosti v Kupčinjem vrhu so se z županjo dr. Darinko Fakin in predsednikom gradbenega odbora Martinom Stojnškom podali po novi cesti navzgor proti Zavijeku kar peš.
priložnosti izročili tudi spominsko darilo.
Gradbenemu odboru, izvajalcem in še posebej vsem krajanom je ob pomembni pridobitvi za širše okolje na tem območju Haloz čestitala tudi županja dr. Darinka Fakin ter se jim zahvalila za zares ogromno delo, ki so ga storili razmeroma maloštevilni domačini in redki viken-daši z gravitiranega območja s prostovoljnim delom. Investicija, ki je veljala okoli 120.000 evrov, pa je bila dokaj velik zalogaj tudi za občino Majšperk. Vrvico ob vznožju nove asfaltne pridobitve, ki se vije navzgor do zaselka Za-vijek in povezuje Haložane s tega konca, so skupaj svečano prerezali županja dr. Darinka Fakin ter predsednik in podpredsednik gradbenega odbora Martin Stojnšek ter Robi Kamenšek. Redek dogodek so prijetno popestrili domači harmonikarji in ljudski pevci iz Stoperc pod vodstvom Antona Galuna, udeleženci slovesnosti pa so se nato skupaj z županjo in gosti ob zvokih harmonikarjev podali peš po novi cesti navzgor, kjer so po starem haloškem običaju vse tudi pogostili.
-OM
Dnevi evropske kulturne dediščine so v Sloveniji letos posvečeni velikemu slovenskemu arhitektu in umetniku Jožetu Plečniku. Ob tej priložnosti so od 22. do 29. septembra po državi potekale različne prireditve.
Na Plečnika in njegovo delo so se spomnili tudi na Ptuju s predavanjem Plečnik in cerkveno posodje - vez med umetnostjo in liturgijo, ki sta ga izpeljala kustodinja Stanka Gačnik iz Pokrajinskega muzeja Ptuj in pater dr. Slavko Krajnc iz minoritske-ga samostana sv. Viktorina na Ptuju.
Predavanje je bilo razdeljeno v dva sklopa: začelo se je s pripovedjo o Plečnikovem življenju in nadaljevalo s predavanjem patra Krajnca o ke-lihu, izdelanem po Plečnikovem načrtu, ki ga hranijo na Ptujski Gori.
Kot je poudarila Gačnikova, so bila za Plečnika značilna tri obdobja: dunajsko, praško in ljubljansko. Obdobja je na kratko predstavila in obenem izpostavila nekaj Plečnikovih pomembnih načrtov, med katerimi so nekateri uresničeni, drugi so ostali nerealizirani. Med slednjimi sta Plečnikova načrta za obnovo slovenskega parlamenta in cerkve na Ptujski Gori. Pri svojem arhitekturnem delu je Plečnik veliko časa posvečal prenovam cerkva, obnovam stavb, izstopa pa tudi cerkveno posodje, za katerega je izdelal vrsto načrtov. Kot je poudarila Gačni-kova, je zelo rad uporabljal raznovrstne naravne materiale in oblike ter vsakdanje predmete. Na njegovo delo je močno vplivala globoka vera in spoštovanje tradicije. Kljub temu pa je v tradicionalno oblikovalsko tradicijo posodja vnesel veliko novo-
Foto: Dženana Becirovic
Pater dr. Slavko Krajnc je predstavil kelih.
sti. V obsežnem opusu cerkvenega posodja se je ohranil tudi kelih iz leta 1954 v znameniti gotski Marijini cerkvi na Ptujski Gori.
O neprecenljivem kelihu, ki je bil izdelan po Plečnikovem načrtu, je spregovoril pater dr. Slavko Krajnc. Najprej je na kratko predstavil pomen kelihov v liturgiji. Kot je dejal, je v Plečnikovem času za arhitekta oblikovanje kelihov veljalo kot nevredna stvar. »On se je tej misli uprl in videl v oblikovanju sakralnega posodja izziv svojega umetniškega ustvarjanja,« je še dodal pater. Vsi Plečnikovi načrti za kelihe niso dočakali realizacije, saj naj bi jih bilo še vsaj enkrat toliko, kot je izdelanih. Pater Krajnc je natančno predstavil tudi mučno pot do uresničitve neprecenljivega keliha, ki ga hranijo na Ptujski Gori.
Dženana Becirovic
Prireditvenik
Torek, 2. oktober
16.00 do 18.00 Ptuj, CID, tekmovanje v varni rabi interneta 17.00 do 18.30 Ptuj, Zdravstveni dom, nordijska hoja, ki jo vodi medicinska sestra Lidija Lazar
-	Ormož, Mladinski center, tečaj lepopisja - kaligrafije, dodatne informa-
cije na telefon 719 41 41
Sreda, 3. oktober
19.30 19.30
Ptuj, Zdravstveni dom, nordijska hoja, ki jo vodi medicinska sestra Lidija Lazar
Maribor, kulturni center Sinagoga, odprtje likovne razstave »Jadra«, hrvaškega akademskega slikarja Nenada Opačica Maribor, Galerija društva likovnih umetnikov, odprtje spominske razstave akademske slikarke Barbare Vidic
Maribor, SNG, drama Za nacionalni interes, StaDvo, za izven Maribor, SNG, balet Savitra, KazDvo, za izven
Četrtek, 4. oktober
9.30 Ormož, Center za starejše občane, otvoritev razstave delovne terapije, sledi trgatev
17.00 Ptuj, pravljična soba Knjižnice Ivana Potrča, pravljice z jogo 19.30 Maribor, SNG, komorna opera skladatelja Tomaža Sveteta Pierrot in Pierrette, StaDvo, za izven
Mali oglasi
STORITVE
PROFINISH, popravilo poškodbe po toči in drugih udrtin na os. vozili brez lakiranja. Stanko Zagoršek, s. p., Drstelja 23 b, Destrnik, tel. 031 666 774.
BETONSKI ZIDAKI širine 12, 20, 25 in 30 v prodajni akciji. Bruno Šur-bek, s. p., Cementninarstvo, Bistriška cesta 30, 2319 Poljčane. Tel. 02 8025 303.
PREDSEZONSKI popust za zimske avtoplašče in posezonski popust za letne avtoplašče do 30 %. Vulkanizerstvo, Zdravko Lamot, s. p., Ulica svobode 13, 2204 Miklavž. tel. 02 629 62 77.
KMETIJSTVO
PRODAM LUŠCENO suho koruzo po ugodni ceni. Tel. 766 48 81.
PRODAM pujske in trgatev z brajd. Tel. 051 436 780.
Avtocenter Brezje d.o.o. Šentpetrska ul. 11, Maribor - Brezje Tel.: 02/ 471 03 53, Gsm: 040 221 921
www.avtocenter-brezje.si
GOTOVINSKI ODKUP POŠKODOVANIH VOZIL OD LETNIKA 2000 ODVOZ IN PREPIS NA NAŠE STROŠKE
PONUDBA POŠKODOVANIH VOZIL
ZNAMKA	LETNIK	CENA»,	OPREMA	BARVA
AUDI A31,9 TDI	2002	6.500.00	KARAMDOURAN	SIVA
BMW 3 320 D	2000	5.990.00	KARAMBOURAN	ČRNA
NISSAN MICRA 1.2	2003	4.000.00	KARAMBOURAN	KOV. MODRA
RENAULT MASTER 2,5 DCI	2006	8.990.00	KARAMBOURAN	RDEČA
SKODA FABIA	2005	4.000.00	KARAMBOURAN	SREDRNA
VOLVO V-70	2002	8.300.00	KARAMROURAN	KOV. B. RDEČA
PEUGEOT 2061.41	2005	4.000.00	KARAMBOURAN	SREBRNA
RENAULT CU01.2	2006	4.000.00	KARAMBOURAN	ČRNA
TOYOTA YARIS 1.3	2002	4.000.00	KARAMDOURAN	KOV. SREDRNA
Odkar te ni,
solza bolečine
po licih nam drsi,
čakamo te,
nazaj te ni,
usoda kruta hotela je,
da za vedno vzame te.
V SPOMIN
Minevata dve leti žalosti, odkar nas je 2. oktobra zapustil dragi mož, oče in dedek
Metod Pernek
IZ ZG. GRUŠKOVJA 11
Z žalostjo: tvoji najbližji
PRODAM jabolka za ozimnico ali kis, lastno nabiranje, sorte bobo-vec in kanade. Ana Rojko, Vintarov-ci 82, tel. 753 00 98.
PRODAM plug, 12 col, visoki kli-ners, cena 200 €. Tel. 031 839 764.
PRODAM koruzo na rasti, 50 arov. Telefon 755 55 41, 031 554 157.
KOKOŠI nesnice, stare eno leto, prodamo, cena 1 €/kos. Tel. 02 790 03 51 ali 031 740 644.
PRODAM KROMPIR beli in ječmen, oboje ovrečeno, ter sadike oleandra, bele in rdeče. Tel. 031 451 218, Destrnik.
PRODAJAMO med. Cebelarstvo Maroh, Tržec 48 a, tel. 031 254 854.
PRODAM suha kvalitetna bukova drva, z možnostjo dostave. Tel. 041 914 263.
NESNICE mlade, rjave, pred nesno-stjo, opravljena vsa cepljenja, prodajamo. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora.
PRODAM grozdje na brajdah. Telefon 041 893 033, 764 57 31, po 20 uri.
Življenje je omejeno, toda spomin je neskončen.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega očeta, tasta in dedka
Martina Žlahtiča
IZ DORNAVE 36 A
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše, nam izrekli ustno in pisno sožalaje.
Posebej hvala g. župniku za opravljen pogrebni obred in sveto mašo, pogrebnemu podjetju Mir, pevcem za odpete žalostinke, govornici za izrečene besede ob slovesu ter godbeniku za odigrano Tišino.
Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: hčerka Slavica z možem Danilom, vnuka Benjamin in Dejan ter ostalo sorodstvo
DOM STANOVANJE
ODDAM 1,5-sobno opremljeno stanovanje na Ptuju s centralnim ogrevanjem in KTV priključkom. Tel. 041 428 673.
www.tednik.si
DELO
TAKOJ zaposlim mizarje in pomočnike v mizarskih delavnici - možnost priučitve. Nudim lep OD, povračilo potnih stroškov in zagotovljeno prehrano. Informacije 040 239 282, Želod Knech-tl in drugi, d. n. o., Mladinska 17, Miklavž.
- mobilno bančništvo -
• POTROŠNIŠKI - GOTOVINSKI ( do 8 let) (Tudi za prihodke manjio od 417 C)
STANOVANJSKI - HIPOTEKARNI (do 30 let)
SVETOVANJE na ! 051 804 324
INOVATIVA, Mltona Prapotnlk ».p, Plvkova ulica 19/a, 2260 PTUJ
RAZNO
Intera, Družba za informacijsko tehnologijo, d. o. o., razpisuje 1 kadrovsko štipendijo za študijsko leto 2007-2008, in sicer za 1. letnik bolonjskega prvostopenjskega univerzitetnega programa Računalništvo in informacijske tehnologije na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru. Pisne prošnje pričakujemo v roku petih (5) dni od objave oglasa na naslov Intera, d. o. o., Črtkova ulica 18, 2250 Ptuj, ali po elektronski pošti na naslov jobs@intera.si. Izbor kandidata bo potekal po zaključenem razpisu 8. oktobra 2006. Vsi kandidati bodo o izboru obveščeni po pošti oziroma elektronski pošti.
SPOMIN
29. septembra je minilo leto žalosti, odkar nas je nenadoma zapustil dragi mož, oče, dedek, tast in brat
Franc Letonja
IZ PODGORCEV 50
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in mu prižgete svečke.
Vsi tvoji
Le srce in duša ve, kako boli, ko te več ni!
SPOMIN Stanko Senjor
28. 10. 1923 - 3. 10. 2006
Hvala vsem, ki se ga spominjate, prinesete rože in prižgete
Njegovi najdražji
Ko imaš nekoga rad, nikoli ne umre, samo nekje daleč je.
SPOMIN
Danes, 2. oktobra, mineva šest let, odkar te ni več med nami, dragi mož, ata, brat
Jože Vaupotič
IZ TRŽCA 51
Hvala vsem, ki obiskujete njegov grob in prižigate svečke.
Njegovi najdražji
VSAK ČETRTEK OB 20.00 URI
PREDLOGI ZA
V
POSKOČNIH
Ji t
POP 7 TOP
1.	Ans. BRATOV GASPERIC - Dinar, tolar, euro
2.	Ans. MODRIJANI - Nikotinski zakon
3.	VESELI BEGUNJČANI - Mini polka
4.	MLADI UPI-September
5.	Ans. VRISK - Zlate domače viže
6.	MEH IN SMEH-Na moji poti
7.	PODKRAJSKI FANTJE - Ko spet je večer
Zmagovalec meseca SEPTEMBRA: Ans. SPEV - Ne moreš Imeti vse
Še eno možnost v OKTOBRU ima: Ans. BRATOV GAŠPERIČ ■ Dinar, tolar, eurn
1.REBEKADREMEU-	Petek 13
2.	MALIBU - Sin muj se nječe žjenit
3.	TEJA HAVER -Divja mačka
4.	SREČKO Z0RK0-Mojster Feliks
5.	ANEMARI - Blaž
6.	FOXY TEENS - Zaljubljena v skejterja
7.	VESELE ŠTAJERKE - Tvoja muca
Zmagovalec meseca SEPTEMBRA: WERNER ft K1APA NEVERA - Ne gane me Še eno možnost v OKTOBER ima: REBEKA DREMELJ - Petek 13
ŠOPEK POSKOČNIH
POP 7 TOP
Glasovnice poSljite na dopisnicah na naslov: MEGA MARKETING d.o.o.,p.p. 13,2288 Hajdina
Or fejčkove
SMS glasbene želje:
041/818-666
Nagrado prejma: Igor Mohorič
Rabeljčja vas 18a, 2250 Ptuj
MODRA ŠTEVILKA
Ob sklenitvi nove vrste	_________________
zavarovanja vam podarjamo (((• 08022~4p popust v vrednosti 30 evrov.
modra.stevilka@zav-tilia.si
Nemčija • Obiskali smo ameriško vojaško bazo v Hohenfelsu
Na usposabljanju tudi slovenski vojaki
Ameriška vojaška baza ali Center za usposabljanje ameriške vojske (Joint Multinationalen Readinness Center - JMRC) Hohenfels leži na pol poti med mestoma Nürnberg in Regensburg na Bavarskem v Zvezni republiki Nemčiji. Naloga te baze oziroma centra je usposabljanje združenih mednarodnih enot ZDA in koalicijskih sil za celoten spekter operacij predvsem na področju globalnega boja proti terorizmu in tudi za druge konvencionalne operacije. Je druga največja baza od treh ameriških v Evropi.
Območje, kjer leži baza, je poraščeno z iglavci in listavci, vmes je nekaj gorovja in vodotokov. Baza meri v dolžino 20 in v širino 10 kilometrov. Površina baze je 16.196 hektarov. V njej je nekaj čez 970 zgradb. Bazo je leta 1938 ustanovila nemška vojska. To območje je 22. aprila 1945 zavzela tretja ameriška armada.
V petek, 28. septembra, sem skupaj s še nekaterimi tujimi in slovenskimi novinarji obiskal omenjeno ameriško vojaško bazo JMRC v Hohenfelsu. V bazi nas je zraven predstavnikov Slovenske vojske (pomočnik poveljnika 72. brigade za odnose z javnostmi stotnik Borut Vitek in poročnik Peter Jazbinšek) sprejela tiskovna predstavnica baze stotnica Junel Jeffrey.
Po ureditvi formalnosti vstopili
v bazo
Po dogovoru o osnovnih pravilih, pregledu dokumentov in podpisu Izjave o odpovedi odgovornosti, ki je pogoj za pridobitev akreditacije, smo se z avtobusom odpravili v bazo, kjer smo dobili osnovne podatke o njej in njenem namenu ter delovanju. V bazi se nahaja nekaj več kot 1500 vojakov, okrog 400 ameriških civilistov skupaj z družinskimi člani in okrog 500 zaposlenih lokalnih prebivalcev. V bazi se nahaja tudi nekaj čez šeststo pogodbenih sodelavcev. V centru ali bazi se uri več vojakov iz različnih držav, med njimi tudi nekaj čez sto pripadnikov Slovenske vojske.
Več o bazi JMRC nam je povedal višji štabni praporščak ameriške vojske Santos Jose, ki je med drugim dejal: "Naloga tega centra je usposabljanje združenih mednarodnih
Ukrepi policije in ameriške vojske so bili uspešni, demonstracije se umirjajo.
Naselja v bazi, v katerih se urijo vojaki, so zelo podobna realni situaciji v misiji.
Poveljniška soba slovenskih vojakov v bazi v Hohenfelsu.
enot ZDA in koalicijskih sil za celoten spekter operacij predvsem na področju globalnega boja proti terorizmu in tudi druge konvencional-ne operacije. Na našem poligonu za urjenje, ki ga imenujemo BOX, lahko najdete imitacije urbanih naselij, kot je to, v katerem se nahajamo sedaj, tu so različni kompleksi jam, najdete tudi terene, ki so namenjeni delu z eksplozivi ipd. Tukaj se ne usposablja samo naša ameriška vojska, ampak tudi združene mednarodne enote za boj proti terorizmu. Tukaj imamo pripadnike romunske vojske, ki delujejo kot tako imenovani nadzorni opazovalci, tu je tudi enota iz Slovenije, ki deluje neposredno z ameriško enoto, z nami pa so tudi nekatere poljske enote. To je center za usposabljanje za vse vrste operacije, trenutno s poudarkom na boju proti terorizmu, usposabljamo pa seveda tudi za mirovne operacije in celoten spekter drugih operacij. Enote usposabljamo za kakršnokoli nalogo, ki jo želijo. Tu so zaposleni ljudje iz vsega sveta. Tukaj skušamo čim bolj realistično pripraviti okolje, v katerega bo enota po usposabljanju tudi napotena. Če bodo torej
šli v Afganistan, pripravimo takšen teren in okolico, če bodo šli na Kosovo, zopet drugačno itd."
Urjenje ameriških vojakov za misijo na Kosovu
Po predstavitvi smo se odpravili na ogled urjenja. Odpeljali smo se v del baze, kjer nas je presenetil napis ob cesti Gnjilane, kar je pomenilo, da smo vstopili v vas, ki v realnem svetu leži na Kosovu. Še bolj smo bili presenečeni, ko smo ugotovili, da je zgrajena vas res podobna vasem na Kosovu.
Ogledali smo si vajo, kjer so se ameriški vojaki urili za odhod na Kosovo. V teh vajah se vojaki urijo res blizu realni situaciji, saj so se na ulici zbrali demonstranti - igralci, ki jih za ta namen plačuje ameriška vojska. Tudi okolje je realno, saj so med drugim postavljene trgovine, videli smo tudi maketo džamije v naravni velikosti.
O vaji nam je stotnik ameriške vojske John Hawbaker
povedal: "Pred nami imamo predstavnike dveh sprtih albanskih strank. Prišlo je do umora člana ene od teh strank pred dvema dnevoma in te demonstracije so posledica tega dogodka. Policija je s pomočjo enot KFOR ujela morilca, vendar se demonstracije nadaljujejo proti stranki sami. Ta stavba pred nami je namreč sedež stranke, proti kateri zbrani demonstrirajo. Poveljnik KFOR sodeluje skupaj s policijo in lokalnimi oblastmi, da bi skušali umiriti situacijo. Kot vidimo, ukrepi delujejo, nekoliko pomaga tudi dež. Na vsak način se bo situacija počasi umirila, saj so pripadniki KFOR vse postopke ustrezno izvedli."
Po končani vaji smo si ogledali še več teh točk ali Box-ov, kot jim pravijo Američani. Videli smo imitacije še več naselij, za katere se urijo vojaki za kasnejšo sodelovanje v operacijah kriznega odzivanja na Kosovem, v Iraku in Afganistanu.
Nadaljevanje prihodnjič Zmago Šalamun
Osebna kronika
Rodile so: Nada Cebek, Placar 69, Destrnik - Domna; Mateja Mihajlovič Janša, Dornava 137/c - Ano; Edita Bedrač, Kraigherjeva 22, Ptuj - Vito; Alenka Črček Ritonja, Križevci pri Ljutomeru 42, Križevci - Matevža; Helena Petrovič, Repišče 1/b, Videm - Kornelijo; Katja Šloser, Markečica, Oplot-nica - Miha; Anja Premzl, Potrčeva c. 31, Ptuj - Nejo; Janja Horvat, Osojnikova 26, Ptuj - Timoteja; Klavdi-ja Srčič, Lokavec 46, Sveta Ana - Roka; Nataša Sajovec, Hajdoše 11/c, Ptuj - Saro; Darinka Kmetič, Grajena 58, Ptuj - Žana; Natalija Červek, Volkmerjeva 30, Ptuj - Zojo; Nataša Čeh, Jiršovc 15, Destrnik - Ano; Elizabeta Svenšek, Strajna 2, Podlehnik - Patrika; Anastazija Geček, Celjska c. 63, Rogaška Slatina - Niko Lauro; Davorka Zelenik, Vinta-rovci 39, Destrnik - Eneja; Katja Mohorko, Pohorje 35, Cirkulane - Amadeja; Simona Zidarič, Sakušak 79, Juršinci - Diano; Polona Vočanec, Ul. dr. Ozvalda 15, Ormož - Lucasa. Umrli so: Martin Žlahtič, Dornava 36/a, rojen 1943
-	umrl 15. septembra 2007; Janez Kirbiš, Starošince 1/a, rojen 1923 - umrl 21. septembra 2007; Marija Justina Polak, rojena Kor-ban, Ptujska c. 2, Ormož. Ciril Plohl, Kukava 46, rojen 1930 - umrl 23. septembra 2007; Maksimiljan Brun-čič, Vičava 66, Ptuj, rojen 1936 - umrl 23. septembra 2007; Franc Zavec, Lancova vas 24, rojen 1923 - umrl 22. septembra 2007; Franc Vasilij Bašelj, Cesta v Njiver-ce 20, Njiverce, rojen 1947
-	umrl 20. septembra 2007; Frančišek Zemljič, Ljutomerska c. 7, Ormož, rojen 1924 - umrl 23. septembra 2007; Ana Korošec, Slatina 57, rojena 1938 - umrla 19. septembra 2007.
Poroke Ptuj.Jože Turk, Lovrenc na Dr. polju 28/a, in Mateja Korošec, Lovrenc na Dravskem polju 31; Zdenko Krajnc in Helena Šuštar, Kicar 106; Danilo Čuček in Marija Zelenik, Levanjci 10/b.
Poroke Ormož: Damjan Štibler, Runeč 12, Ivanjkovci, in Mateja Brumen, Gornji Ključarovci 7/a, Sveti Tomaž; Nikola Pajan, Brace Radica 136, Strmec Podrav-ski, Hrvaška, in Renata Hrn-čic, Hardek 35, Ormož.
Napoved vremena za Slovenijo
Danes bo pretežno jasno, občasno bo na nebu precej visokih, koprenastih oblakov. Zjutraj in del dopoldneva bo ponekod po nižinah megla. Najnižje jutranje temperature bodo od 3 do 9, na Primorskem do 12, najvišje dnevne od 19 do 24 stopinj C.
V sredo se bo nadaljevalo precej jasno vreme. Še nekoliko topleje bo. Zjutraj in del dopoldneva bo po nižinah megla. V četrtek čez dan se bo v severnih krajih pooblačilo, proti večeru bodo tam že krajevne plohe. Drugod bo večji del dneva še sončno.
Slovenski vojaki 74. OKBM v akciji z bojnim vozilom pehote (BVP).
Foto: ZS
Foto: ZS
Foto: ZS