Izhaja vsakih štirinajst dnij vsak j drugi torek in stane po pošti [ ali na dom pošilja n za colo leto Jj 80 kr. Za tuje drž. več poštni stroški. „Soča“ I z ,Gosp. Listom' in ,Primorcem' j stane na leto 5 gld. 20 kr. Oglasi se plačujejo za trislopno petit-vrsto: enkrat 8, dvakrat 7 in trikrat 6 kr., večkrat po pogodbi. Vsa plačila vrše se naprej. Posamične številke po 3 kr. Uredništvo in upravništvo je v Gosposki ulici št. 9. Rokopisi se ne vračajo. Izdajatelj in odgovorni urednik Vinko Levienik. — Tiska in zalaga „Gor. tiskarna" A. Gabršček (odgovoren Jos. Krmpotič). Vseslovenski shod. Vseslovenski shod vršil se bo v Ljubljani v prvi polovici meseca septembra. Name n mu bo, da slovenski narod po svojih zastopnikih in zaupnih možeh slovesno izjavi svoje prepričanje o sedanjem vladnem sistemu ter načela, katerih , naj se drže slovenski državni poslanci pri svojem delovanju, kakor tudi najnujnejše potrebe, katerim treba odpomoči brez odlašanja. K shodu bodo v a b 1 j e n i v prvi vrsti zastopniki slovenskega naroda, državni in deželni poslanci, župani in župniki (kurati, vikarji), potem pa tudi drugi uplivni in zaupni možje. Ker bo shod zaupen, bo število vabljencev omejeno in vabila se bodo glasila na ime vabljencev. Zato naj oni rodoljubi, ki ne sodijo v vrsto navedenih ljudskih zastopnikov, pa želijo udeležiti se shoda, naznanijo to svojo željo do 20. avgusta podod-seku v Gorici, ki pripravlja, kar treba za rečeni shod, oziroma uredništvu «Soče» ali ^Primorskega. Lista* ali kateremu državnemu poslancu. Na oglase, ki dojdejo po 20. avgustu, se bo le toliko ozir jemalo, v kolikor bodo pripuščali prostori. Gospodje župani, župniki, učitelji in drugi rodoljubi po deželi se uljudno opozarjajo, naj prigovarjajo rojakom, katerim je mogoče iti na shod, da se za to odločijo, in naj naznanijo potem skupno imena tistih Občinarjev, ki so se za to odločili. Treba, da tudi Goriška in Gradiška bo častno zastopana na vseslovenskem shodu. Oni gg. župani in župniki, ki vedo, da se ne bodo mogli udeležiti shoda, naj sporočijo to po dopisnici v Gorico, kakor zgorej rečeno, in to radi tega, da bo mogoče vabiti toliko več zaupnih mož, ki nimajo sreče, da bi po svojem družbenem stališu zastopali narod. Zastopniki slovenskega naroda, ki niso zadržani, naj pokažejo s svojo udeležbo pri vseslovenskem shodu v Ljubljani, da jim je pri srcu usoda slavne Avstrije, ki jo neločljivo združena z usodo narodov širne države, ter da smatrajo potrebno, izraziti svoje mnenje in živo prepričanje o sistemih, katerih sad okušajo cesarju in državi zvesti narodi. Zastopnikom naj se v obilnem šte-vilu pridružijo rojaki, ki, če tudi niso bosi tel ji ljudskih mandatov, nosijo v Svojih srcih plamteči ogenj ljubezni do baroda in države, ter studijo vse, kar le sposobno, da ruši temelje avstrijske države, zaupanje v srcih zvestih državljanov. Narod, ojači se, da braniš postavnim potom sebe in državo; kajti obema pretijo težki dnevi. Domače in razne novice. * Odlikovanje. — Njegovo Veličanstvo presvitli cesar je podelil gospodu Antonu Muhi, županu v Lokvi in dež. poslancu, zlati križec za zasluge s krono. To odlikovanje je dobil gosp. Muha radi njegovih zaslug za pogozdovanje Krasa. Čestitamo ! * Premeščenjc isterskega dež. zbora. — Z ozirom na vesti dunajskih listov, da misli vlada isterski dež. zbor premestiti iz Poreča v Pulj, pravi „Naša Sloga", da je v tem slučaju neizogibno potrebno podržavljenje puljske policije, češ, da hi slovanski poslanci bili še v večji nevarnosti, kakor v Poreču. * Prošnja do slov. društev. — Pišejo „Edinosti": Jedno nedeljo prihodnjega meseca septembra skliče naš vrli. državni in deželni poslanec dr. Ant. Gregorčič volilen shod v naših brkinskih hribih in to v vasi Misleče oddaljeni od Divače dve uri in pol. Oh tej priliki bi želeli prirediti narodno veselico. Naše brkinsko ljudstvo ni imelo prilike še nikdar, da bi videlo kako pošteno narodno veselico in čulo lepo slovensko petje in lepo gledališko igro. V lem imenu tega ubozega, še nezavednega in zaostalega ljudstva obračamo se do slavnih narodnih društev, da bi jedno ali drugo blagoizvolilo iz rodo-ijubja sodelovati na nameravani narodni veselici. To bi povzdignilo naše ubogo ljudstvo in gotovo bi jako razveselilo našega poslanca. Dal Bog, da bi bila uslišana ta naša prošnja. * Preiskava. — V nikaki zvezi z našim uredništvom ne stoječi gospod Andrej V o-do pivec je sprejel v nedeljo zjutraj ta-le odlok: Št. 346 D. Naj prejme g. Andrej Vodopivic, mitničar v Rosentalu. Glede na to. da je obdolženec Andrej Vodopivic na podlagi ovadbe Franca Borze iz Dorimberga radi pregreška proti varnosti časti po §§ 491 in 493 k. p. in spričevanja imenovanega zesebnega obtožitelja silno na sumu biti začetnik inkriminovanega članka priobčenega v številki 25 od 18. junija 1897 tukajšnjega časopisa „Soča" in v številki 13 tukajšnjega časopisa „Primorec" od 22. junija t. h, kteri začne z besedami: „Opozarjamo rojake iz dežele" in konča: „da ga nosi slovenska zemlja" ; Z ozirom torej nato, da postoji verjel nost, da obdolženec Andrej Vodopivic ima načrt rokopisa inkriminovanega članka ali druge spise ali dopise, kateri se odnosijo na osebo obtožitelja ali so pa drugače sposobni razjasiti odnosa ji, z vredništvom omenjenih časopisov, katerih posest ali pregled bi utegnilo biti važno za preiskavo; za poiznajdbo in zaplembo istih bila je po podpisanem preiskovalnem sodniku določena hišna in osebna raziskava proti imenovanemu Andreju Vodopivic, katere izvršitev je bila naložena od c. kr. tukajšnjega okrajnega glavarstva policijskemu kancelistu Ven-cislavu Schamanek. To naj se vroči obdolžencu Andreju Vodopivic na znanje in vedenje v zmislu § 140 k. z. Od c. kr. okrožne sodnije. V Gorici, dne 12 avgusta 1897. Preiskovalni sodnik: Franceschinis. Na podlagi tega odloka je bila torej preiskava v stanovanju g. Vodopivca in tudi v mitnici, in sicer brezuspešna, ker drugačna ni mogla biti! Čudno je pri vsem le to, da tožitelja uredništvo niti ne pozna, oziroma ga nikjer niti imenovalo ni„ * Dvanajsta glavna skupščina družbe sv. Cirila in Metoda v Škofji Loki. — V dvanajstič so prihiteli iz vseh slovenskih pokrajin odlični zastopniki naše vrle družbe sv. Cirila in Meloda. V prijaznem Gorenjskem mestecu Škofji Loki so se zbrali skupščinarji iz tužne Koroške, zelenega Štajerja, solnčne Goriške, divne Primorske in prebujene Istre, pa tudi iz skoro vseh večjih krajev Kranjske. Zastopana je bila inteligenca in prosti narod. Vdeležilo se je zlasti veliko rodoljubnih dam iz Ljubljane, Litije in Kranja. Na kolodvoru je pozdravil goste z navdušenimi besedami g. Lavrič; v imenu loških dam pa je govorila gospodična M a 1 č i Sušni k-ova, katera je tudi družbinemu predsedniku izročila prel§p šopek. Nato se je zahvalil g. prof. Tomo Z u p a n. Društva so bila zastopana z zastavami. „Čitalnic a* in „Rokodelsko društvo" iz Škofje Loke, pa „Bralno društvo" iz Železnikov. Brez zastav so se udeležila sledeča : „Bralno društvo" in „Gasilno društvo" iz Škofje Loke. Mesto je bilo okrašeno z nebrojnimi zastavami: postavljeno je bilo petero lepih slavolokov, z bližnjega hriba pa so grmeli streli. Na slavnostnem prostoru je pozdravil goste mestni župan, notar g. N. Lenček, in g. župnik To maži č. Ob 9 uri je daroval veleč. g. mestni župnik v župnijski cerkvi sv. mašo. Nato je sledilo zborovanje. Prvomestnik navdušeno pozdravi zborovalce. Tajnik g. Žlogar poroča obširno o delovanju družbe. Naglašal je, da naše javno šolstvo še ni urejeno v duhu katoliške vere in narodne jednakopravnosti. Zato se mora bojevati naš narod in posebno še družba sv. Cirila in Metoda. Blagajnik g. Koblar je poročal o premoženju. Dohodkov je imela družba 17.110 gld. 23 stroškov pa 20 634 gld. 57. kr. Primanjkalo je torej 3524 gld. 34 kr., ki so se pokrili s preostankom iz I. 1895. V blaga jni ostane še 3053 gld. 34 kr. V odbor so bili izvoljeni vsi stari odborniki, le mesto dr. Vošnjaka je bil izvoljen g. prof. M. Petelin. Tudi nadzorništvo in razsodništvo je ostalo neizpremenjeno. Ob 1. uri je bil banket, pri katerem so se vrstile razne navdušene napitnice. Po banketu se je pričel koncert in živahna prosta zabava. Z večernim vlakom so se zborovalci razšli. * Slovenske stnriše opozarjamo, da se oglasijo v naši tiskarni, ako želijo najti stanovanje svojim otrokom, katere pošljejo v goriške šole. Imamo na razpolago več slovenskih rodbin, katere želijo učence iz nižjih šol. * Slov. Čitalnica v dol. Vrtojbi priredi dne 22. t. m. veselico s plesom na | dvorišču gostilne „V Gradu". * Pomembno imenovanje. — Govori se, da je baje zagotovljeno imenovanje mestnega kateheta Tom si ga na mesto pok. monsignora Mercine za k a n o n i ka-d e ka n a. Gosp. T. je odločen Italijan, kar je tudi z dejanjem dokazal. Pravico podeliti to mesto ima Montecucolijev patronat. Ta služba nese letnih 1900 gld. in je III. na vrsti za nad-škofom (sedaj celo II.). Kolikor več popušča slovenska duhovščina v narodni odločnosti, — tolikor se več utrjuje v svoji narodnosti italijanska, katera s tem pridobiva! * Narodne žrtve v Istri. — Pred c. kr. okrožnim sodiščem v Rovinju se je 12. t. m. nadaljevala razprava proti g. Kušarju in sodrugom radi puljskih demonstracij 18. marca t. 1. Po tridnevni razpravi se je proglasila razsodba, vsled katere so bili spoznani krivimi, da so hitali kamenje proti oblastnim zastopnikom, ti-le gospodje : Ivan Kušar (bivši urednik „II Rinnovamenta“) na 10, pravnik Fattori na 11, Karol Gail-hofer na 9. Anion Mezulič na 9, Luka Rosanda na 7, Martin Rosanda na 8, j Aleksander Kandušer na 7, Blaž Kaič na 9, Josip B1 ašk o vi ć na 11, Josip S ch i a-vona na 8, Vinko Z ubra nič na 7 mesecev in Jakob Liz ul na 14 dnij zapora. Od vseh drugih obtožb so bili oproščeni. Zato-žence sta branila dr. Wolf iz Zadra in dr. Trum bič. iz Splita. Prvi je govoril tri ure italijanski, drugi eno uro hrvatski. Govor prvega je zelo osupnil Italijane. Gosp. Kušar je bil 5 mesecev v preiskovalnem zaporu in je bil obdolžen še drugih zločinov, kateri so se bili porodili v glavi privržencev sedanjega položaja. — Ali bo kmalu konec.......?! * Ni vse v redu št. II.! — Lepo svoto donašajo družbi sv. Cirila in Metoda svinčniki. Kedo v Gorici in na Goriškem pa prodaja svinčnike družbe sv. Cirila in Metoda? Kmalu se začno šole, kje dobe slovenske šole svinčnike sv. Cirila in Metoda? Hej! slovenski trgovci, oglasite še! Nepotrpežljivi slov. šolnik. * Smešna dogodbica na furlanski železnici. — Neki popotnik, kateri je imel srečo voziti se tudi po tej slavno-znani železnici, nam piše: „Dne 10. t. m. prepoldne sem se napotil proti Červinjanu s furlansko železnico. Dospevši v Villo Vicentino, sem bil očividec divnoga prizora, kateri ne ostane v spominu samo meni, ampak gotovo tudi vsem popotnikom. V hipu, ko je imel odrinili vlak, spoprijel se je neki kolesar s po-Stajevodjo in ga začel obdelavah tako, da je postajevodja moral bežati Lovila sta se nekaj časa. Vsi popotniki so začudeno gledali to igro in si je niso mogli raztolmačiti. Le to so dobro vedeli, da so morali vsled tega čakati, kajti vlak ne sme odriniti brez povelja postajevodje, kateri se je mejtem moral skrivati pred svojim zasledovalcem. Še-le ko se je reč drugače zasukala, smo odrinili s kalesarjem naprej. Pozneje sem izvedel, da. oni kolesar je bil tudi postajevodja in povrhu še celo upravitelj iste črte. Zatrjevali so mi, da je ta gospod že dobro znan radi svojega čudnega postopanja. Jaz vprašam: Ali se kaj takšnega sme dogajati pred očmi popotnikov? Ali gospoda nista mogla svoje reči drugače uravnati? *Novo društvo v Rihcmbergu. — V županstvu Rihemberg, za občini Rihemberg in Brje, se ustanovlja vzajemno podporno in zavarovalno društvo za slučaj ponesrečenja goveje živine. Dotična pravila, ki so slična pravilom enakih društev n. pr. v Biljah, so odposlana v potrienje. V zač. načelstvo so voljeni gg. Jos. Pa vi ica, župan, predsednik; Ant. Možina, učit., tajnik in podpredsednik: Makso Ličen, veleposest., denarničar, in kot odborniki pa: Ant. P e č e n k o, trgovec, Franc G e r z e j, Ivan Colj a iz Birs, Ant. C i b r o n trgovec in Franc Piščanec iz Cvetreža.— Ker društvo ima blag namen in je zgolj gospodarskega pomena, je upati, da dobi vel.ko odziva med občinstvom. Želeti bi bilo kaj takega tudi v drugih občinah, katere naj bi potem stopile v zvezo. Da bi se ta misel in želja vresničila, mnogo, mnogo bi bilo pomagano ! O priliki več ! * Luka Kodrič s Ceste pri Ajdovščini, oženjen, bi rad sprejel kterokoli službo, bodisi za hlapca, kočijaža ali dninarja. Dozdaj je bil v službi v Podgori. * V Kasovljali je priredilo brejsko bralno društvo svojo prvo veselico dne 8. t. m., z vzajemnimi močmi bližnjih rojakov. ! Igri: „Čitajte novice", in „Pravo ju- naštvo" zvršile so sodelujoče osebe z vso popolnostjo. Motil je poslušalce šum vipavskega padca in pa ogromna udeležba (neki čez 1500 ustopnic se je izdalo) veselega ljudstva, da zadnji poslušalci niso dobro slišali spretnih igralcev in igralk. Križki pevci pokazali so pod vodstvom j g. P. Medveščeka s svojimi mešanimi zbori, kako milodoneč je naš jezik. Pokazali so ob I enem, da se nista zaman trudila vztrajna ! pevovodja I. Zorn in A. Lužnik, koja sta jih | izurila. S posebnim zanimanjem je gledalo ljudstvo prvaške sokole, koji so se udeležili ter nam predstavili nekoliko telovadnih vaj. Mnogoznslužni g. A. Možina, predsednik bralnega, društva trudil se je vsestransko, da osijaji po mogočnosti društvo z prvo veselico. Kakor strog kritik ne morem zamolčati, da je bilo boriti se proti nasprotnikom, ki so žugali zadnji čas uničiti uresničenje pri nas že tako redke narodne slavnosti. Nadejati se je. da bode prišedši dež ohladil ne le suho zemljo, ampak tudi one, koji so posredno ali neposredno delovali, da zaprečijo pravo življenje bralnega društva. Nadejati se je. da bodo ti v prihodnje v prvih vrstah kot boritelji in pospeševatelji narodne zavesti — v to pa Bog pomozi ! * Zahvala. — Velečastiti gospod Ivan Mercina c. kr vadnični učitelj je podaril 100 zvezkov raznih kniig družbe sv. Mohorja za šolsko knjižnico. Šolsko vodstvo se presečno zahvaljuje za to lepo darilo. Vodstvo „Slogi n e" petrazrednice v Gorici, dne 12. avgusta 1897. J. Hrovatin, voditelj. * Javna zahvala. — Podpisani odbor lepo zahvaljuje vse one. ki so kakorkoli pripomogli, da se je tako lepo izvršila veselica bral. in pevskega društva „Čitalnica" v Br-jah. V prvi vrsti gre hvala gospej Vincenci Terpin za odstopljene prostore, pevskemu mešanemu zboru in njegovemu pevovodji iz Sv. Križa za petje, vrlim prvaškim Sokolom za telovadbene vaje in diletantom za dobro igranje. Dalje srčna hvala vsemu slavnemu občinstvu za obilno udeležbo, zlasti gospodom iz Ajdovščine, iz Gorice in Podgore, kakor tudi sl. občinstvu iz podčavenskih občin, Dornberga, Žabelj itd. Srčna hvala tudi v imenu društva in slav. občinstva zbranim „Goriškim Sokolom" v beli Ljubljani za njih pismeno čestitanje, g. Fr. Jevančkovemu za pozdravni telegram iz Bolca in g. Kr. (Nebodigatreba) za oduševljivo pismo iz Trsta! Odbor bralnega in pevskega društva „čitalnica" v Brjah. * Življcnsko zavarovanje je postalo tudi pri nas zelo važen faktor na narodno gospodarskem polju ter je zanimivo pregledavati statistične podatke. Tako posnamemo iz izkaza življenskega oddelka banke „Slavijo" v Pragi, da je koncem I. 189G brojil življenski oddelek 27.G01 zavarovalnih po-godeb na kapital gld. 28,457.325,15. — Letna zavarovalnina je znašala gl. 1,011.0G2,91. Za 1. 189G se je izplačalo po umrlih članih ter zavarovancem, kateri so dočakali določeno starost, gld. 484.37R57. — V vsej dobi svojega obstanka izplačala je banka „Sl a vij a" gld. 27,193.723.10. — V teku 5 mescev 1. 1897 se je izgotovilo v živi jenskem oddelku 1727 polic na kapital gld. 2,482.980. — Za to dobo se je izplačalo zavarovancem gld. I70.253'13. — Zavarovalnine vplačalo se je v tej dobi gld. 473.288H5, — Iz teh podatkov so razvidi,'da je naraščaj v živ-Ijenskem oddelku banke „Slavije" čim dlje tem večji. Stalno naraščajoče zaupanje zavarujočega se občinstva vzbujajo ravno tako ugodni zavarovalni pogoji kakor tudi zadostni reservni fondi življenskega oddelka, razvidi se najlepše iz svote fondov, kateri so znašali koncem 1. 1896 gld. 638.347 G7. — Vsi fondi v obče pa znašajo poleg letnega poročila za 1. 189G gld. 7,955.290-62. — Imetje, I naloženo v vrednostnih listih, golovinah, hipotečnih in druzih posojilih, znaša gld. 7,800.758-08. Slednjič je treba še pripomniti, da banka „S la vij a" kot vzajemen zavod, razdeli ves dobiček svojim članom. V zadnjih letih izplačuje se članom 10% na dividenda. * Letno poročilo ces kr. obrtnih strokovnih šol (strokovna šola za obdelovanje lesa z javno risarsko šolo in strokovna šola za umetno vezenje in čipkarstvo) v L ubijani v šolskem letu 189G./97. Na svetlo dal c. kr. direktor Iv. Šubic, Učiteljski zbor šteje: ravnatelja, strokovna šola za obdelovanje lesa 13 učiteljev, strokovna šola za umetno vezenje in čipkarstvo pa G učiteljev oziroma učiteljic. V vseh oddelkih je bilo nepričakovano veliko učencev, tako da je število vseh vpisanih obiskovalcev največje odkar obstojita zavoda. Javna risarska šola je bila tudi prenapolnjena ter je štela 106 frekventantov, tako da je pač največja inštitucija te vrste v Avstriji. Vsled tolike udeležbe sta se morala tudi letos otvoriti dva oddelka. I? statističnih podatkov navajamo: koncem šol. leta je bilo skupaj 66 rednih učencev in 7 hospitantov. Povolj-nega uspeha je izvršilo letos 49, nepovoljnega pa le 7 učencev. Po narodnosti je bilo 82 Šlovencev, 6 Nemcev, 1 Hrvat in 1 Italijan. Po veri je bil le 1 protestant. Prihodnje šolsko leto se prične 18. septembra t. I. Vpisovanje se prične 16 septembra. Vpisati je možno učence, ki imajo izpustnice ljudske šole in ki so izvršili 14 leto. * Odbor podpornega društva zn slovenske visokošolce v Gradci razpošilja in bode še razpošiljal pravila tega društva in uljudno prosi, naj blagovolijo cenjeni podpiralci in prijatelji naših visokošolcev doposlana pravila smatrati kot prošnje za podporo in se prav številno odzvati, da bode mogel odbor v jeseni, ko dohajajo naši dijaki na univerzo in tehniko, vsaj v nekoliki meri vstreči mnogim prošnjam naših ubogih, pa piidnih visokošolcev. Osobito naj društva ne pozabijo oni gospodje, ki so kdaj v sili in bedi sami uživali dobrote kake podpiralne zaloge. Prispevki naj se pošiljajo blagajniku, g. Fr. Železinger-ju, c. kr. gimn. prof., Zin-zendorfgasse, 32. L, Graz. Osebno vesti. — Naučno ministerstvo je povišalo v VIII. plačilni razred prof. na c. kr. gimnaziju v Gorici gg. Josipa Ivančiča in Josipa W e n z e !-a. — Predsednik okrožnemu sodišču v Gorici, dvorni svetovalec Pavel vitez Sbisa je vpokojen na lastno prošnjo. O tej priliki mu je bila izražena cesarjeva zadovoljnost na dolgotrajnem zlužbo-vanju. — Kot njegov namestnik bode imenovan baje gotovo g. Visini, kateri, kakor tudi prejšnji predsednik, ne zna slovenski. Preziranje slovenskega naroda se nadaljuje, in tako se uči tudi naše ljudstvo — preziranja. — Svetnik pri c. kr. okrožnem sodišču v Gorici, g. Josip Gori up, doma z Vrha pri Kanalu, znan kot bivši sodnik v Tolminu, je upokojen; pri tej priliki je bil odlikovan s križcem Franc-Josipovega reda. — Provincijalom Štirske dežele je izvoljen sedanji gvardjan Križki, č. g. P. Friderik; definitorjem pa Albert, Gregor, Edvard Konstantin. — V Tridentu je umrl vojak UL lovskega polka Andrej G o 1 o b iz Grahovega na Tolminskem.^—Dr. Andrej Lisjak se mudi sedaj na Štajerskem v kopališču Rogatec-Slatina. V Gorico se vrne zopet dne J. septembra L. I. — Srbski pesnik Jovan S u n d e č i č je bival nekaj dni v Trstu in v Ljubljani. Pripravljalni odbor za vseslovenski in istrskohrvatski shod se je v seji četrtek osem tako - le sestavil: Predsednik je gosp. dr. Šušteršič, podpredsednik gosp. dr. ker-jančič, tajnik in blagajnik g. dr. Žitnik. j- Andrej Lasič, veleposestnik v Renčah, je umrl nagle smrti dne 4. t. ni. v 68. letu svoje dobe. Pogreb je bil 6. t. m. P0' kojnik je bil vedno zvest narodnjak in ko^ take je odgojil tudi svoje sinove. V. 1. n. ni. • Potrjen je pravil. — „Trgovsko-obrtne r e g i s t r o v a n e zadruge ^ Gorici z neomejeni m j a m s t v o m so potrjen a z odlokom c. kr. okrožne,, sodišča z dne 31. julija 1897. št. 2274. Na delo torej ! Toliko za danes. Prošnje za Alojzije v išee se sprejemajo najdalje do 20. t. m. Prošnjam se mora dodati: 1. zadnje šolsko spričevalo ; 2. krstni list: 3) zapečateno poročilo dušnega pastirja. Opozarjamo tiste, ki so že poslali prošnje, pa niso priložili enega zahtevanih spričeval, da je nemudoma dopošljejo. Slavnost v Celju. — Srečno so se končale te slavnosti, in pričakovati je, da bodo imele velik pomen v zgodovini spodnje-štarskega Slovenstva! Že v soboto, dne 7. avg., so prihajali slovanski bratje od vseh stranij hrabrit in navduševat tlačene spodnje-štajerske Slovence. — Slavnostni vhod v mesto je bil prepovedan. Z kolodvora, kjer sta. goste pozdravila gg. dr. Srnec in dr. Brenčič, odkorakali so slovenski gostje z zavitimi zastavami v jako elegantno in okusno z zelenjem in zastavami dekorerani „Narodni dom“. Ko se je zmračilo, je zaprlo vojaštvo cesarja Jožefa trg. Na treh straneh so stali vojaki v vrsti, za njimi pa na stotine razgrajajočih Nemcev. Med tulenjem Germanov se je vršila veselica v sijajno okrašenem in razsvetljenem „Narodnem Domu". V dvorani, katera je bila nallačeno-polna ljudstva, se je vršil otvoritveni koncert na najsijajniši način. V nedeljo ob 10. uri so došli v Celje ljubljanski in drugi izletniki. Na kolodvoru je bilo ogromno ljudij. Ko je prišel vlak, zaoril je iz tisoč in tisoč grl gromoviti „živijo", in godba je svirala. Samo slovenskih Sokolov je došlo iz raznih mest okoli dvesto. Tudi naš — „Goriški Sokol" — se je udeležil po deputaciji štirih bratov. V dolgih vrstah so se pomikala slovanska društva proti „Nar. Domu". Na vseh balkonih in oknih „Narodnega doma" so bile zbrane slov. dame obsipajo goste s cvetjem in šopki. — Prihod vseh društev na slavnostni prostor zunaj mestne meje je bil impozanten. Na to je bila sv. maša pod milim nebom in zatem se je vršilo blagoslovljenje zastave celjskega „Sokola" in slavnostno zabijanje žebljev. Zastavi so pripeli dragocen trak, kateri so odposlanci društva „Dušan Silni" prinesli iz Belgrada. Starosta dr. Brenčič je pozdravil kumico gospo Maro pl. Berks-Čopovo, katera slednja je pozdravila v vzvišenem govoru navzoča društva. Na to so se posestrile zastave, na kar je občinstvo zaorilo gromeče „živijo*-klice. Temu je sledilo odkritje spominske plošče v „Narod. Domu*. — Veliko oduševljenje je vzbudil slavnostni govor g. dra. Srnca. Potem se je vršil veliki sijajni banket. Seveda da pri tem niso izostali navdušeni govori. Mej drugimi navajamo le, govor ljubljanskega župana Ivana H r i b a r-ja in dr. Tavčar-ja. V imeno Čehov je govoril dr. N o v o l n y, ki je navdušeno napil velikosti in slavi slovanstva. V imenu Srbov je govoril predsednik „Dušana Silnega* T a s o Bogdanovič. Vse napitnice so se vsprejele z veliko navdušenostjo. Po banketu so odkorakala vsa društva na slavnostni prostor poleg graščine Lamovž. Sokoli so izvrševali jako precizno velike telovadne vaje. Ko se je zmračilo, so se vrnila zopet v mesto. — Zvečer je bil v „Nar. Domu* veliki ples. Nid vež starega drobiža. — Vladaje odredila, da po 1. juliju 1898. državne blagajne ne bodo več izplačevale novcev in Poln ovce v, koncem 1. 1899. pa bo ta denar sploh brez vrednosti. Ostanejo torej odino le novci po 1 in 2 vinarja. — Opomniti moramo, da tega drobiža je sploh pre-nialo v prometu, zlasti po 1 vinar! Tožbe. — V naši borbi proti onim, kateri nas prezirajo na vsej črti, smo si na-ožili na vrat več tožb ne radi razžaljenja usti, nego edino le radi tega, ker tako zahteva n e k d o, kateremu smo trn v očeh 'n mogoče še kaj druzega. Ne čudimo se isto nič, da nas toži eden Prinzig, Božič, 1 tunder itd., katerim smo povedali resnico P °braz, — pač pa to, da se najdejo taki J^dje, kateri, čeprav so odvisni od Sloven-Cvi imajo še vedno toliko smelosti, da se ve Samujejo stopiti v pisarno laškega od- 2 !*! • 'n nas tožiti njegovim posredovanjem. do^*3-' 81110 namreč, da nas je tožilo posre- 'unjeni odvetnika dra. Venutija neko člo- veče, katero je rodom iz Dornberga in se peča z raznimi agenturami, posebno pa z razprodajo kmetijskih strojev. Ta sin slovenske matere — je baje pogorel s svojo tožbo, kar seveda obžalujemo, ker nam tako ni dana priložnost razkrinkati onega, kateri lovi v svoje mešetarske mreže nevedne ljudi in splošno podira s svojim dejanjem ono, kar zidajo rodoljubi Najlepša je pa le ta, da moža nismo nikjer niti imenovali ! (Glej spredaj vest „Preiskava"). Trudnova podružnica v Gorici pošlje svojega zastopnika v osebi g. Alojzija B a j c a tudi v Vipavsko dolino. Naši trgovci so naprošeni, da ohranijo svoje naročbe za to tvrdko in se zaupljivo na njo obrnejo. Tržaško policijsko ravnateljstvo naznanja, da sc je dne 1. t. m. zgubil med Trstom in Dunajem, poštni paket z 21 priporočenimi pismi, v katerih je bilo vrednostnih papirjev za 41.708 frankov, nemških bankovcev za 2452 mark in ruskih za 100 dolarjev, dalje čekov za 10.685 mark. Slika — tiskovne svobode na Hrvatskom. — Kdor želi, si more ogledovati v našem uredništvu čisto beli iztis zagrebškega „Obzora", ako za to plača odškodnino za „Slogine" zavode! Take vrane so redke! Novo društvo. — Čitatelji se menda spominjajo še na poročilo o novem mejna-rodnem društvu, katero je prvi sprožil g. Biankini, hrvatski državni poslanec. To društvo, ki je dobilo potrjena pravila, ima namen, da v elementarni nesreči nudi ponesrečenemu kraju hitro denarno pomoč na podlagi poštnih dopisnic, katere se bodo prodajale po tobakarnah po 5, 10, 20, 30, 40, 50 kr. ter od 1 gld. naprej. Pošte bodo dostavljale dopisnice zastonj. Oni namreč, kateri bode hotel kaj podariti ponesrečencu, kupi le dopisnico za toliko krajcarjev, kolikor želi podariti, in napiše zunaj naslov ali namen, v kateri je daroval znesek. Ko se razglasijo pravila, jih prinesemo, da se bolj poučimo o pravem društvenem namenu. Italijanska šola v Podgori. — Ta monstrum slovenske pravičnosti in neverjetno slepe prijenljivosti je bil ustanovljen pred 6 leti. Toda še po šestih letih ni bilo mogoče spraviti toliko otrok skupaj, da bi jih bilo postavno število. Pripomniti treba, da skoro polovica to šolo obiskujočih otrok je doma iz Italije in so otroci tovarniških delavcev, kakor tudi vsi ostali otroci avstrijskih Italijanov. Za vse te bi morala torej tovarna preskrbeti šolo ! — In vendar jo je ustanovil — slovenski šolski okraj! 12. t. m. pa je sklenil c. kr. pomnoženi okrajni šolski svet na predlog in izborno utemeljitev šempaskega župana g. Jos. Faganela, naj se ta šola odpravi. Utemelje-vaje svoj predlog je dejal, da v 6 letih njenega obstanka ni bilo mogoče spraviti skupaj postavnega števila otrok, čemu bomo torej vzdrževali to šolo, ko je Lahi ! nočejo dati Slovencem v Gorici, ki imajo petnajst in večkrat \ečje število otrok nego jih postava zahteva ! Pameten sklep ! Živili! Lahi pred okrožnim sodiščem — oproščeni. — Pred rovinjskim okrožnim sodiščem so se zagovarjali prošli teden dr. Mrach, meščan Sotocorona, meščan D a v a n z o, meščan M a r c h e s i in dr. Lorenzeto radi tega, ker so se z o p e r-stavljali orožnikom v Vodnjanu o priliki volitve v peti skupini. Ti možje, kateri so v s i o m i k a n i, deloma celo doktorji prava, so torej tudi prišli v navskrižje z zakonom. Ker se je zgodilo kaj takšnega takim ljudem, tedaj ni čudo, da so se razmeroma menj ogrešili o zakon n. pr. podgorski fantje, kateri so dobili „in soli-dum" vsaki sedem dni zapora le radi tega, ker je nekdo zavpil neko ne baš razžaljivo besedo in kateri sf), da ali ne, končali k večjemu 1 j u d s k o š o 1 o. Ako se torej pomisli, da je od teh omikanih obtožencev bil obsojen le eden na 20 gld. globe — tedaj se pokaže gorostasno nasprotje v tem, da so bili n e o 1 i k a n c i obsojeni na leta in mesece ječe. Kdor nas razume, nam da pravo! „La llngua barbara* nazivljajo „Sen-tinella*, „Gorriere*, „Piccolo* ecc. naš lepi slovenski jezik. To pisanje obsojajo vsi trezno misleči ljudje — le naše državno pravd-ništvo ga menda odobrava. Da je to resnica, nam je dokaz prvič dejstvo, da ni zaplenilo omenjene časopise, ko so pisali to vest, s katero so Slovence postavili v isto vrsto s Gulukafri in drugimi narodi, katero so mogoče menj barbarji od onih, kateri so v uredništvu laških časopisov primorske dežele in drugič — ker je zaplenilo „Sočo*, ki se je postavila v hrambo proti takim izzivajočim napadom. Seveda, Slovenci so tukaj le, da nesejo denar v žepe onih, kateri jih prezirajo in če nočejo delati tega z lepa — jih nekdo hoče prisiliti. „Seiitinella* — milosrčni bratje in narodnost. — V svoji številki 11. t. m. je prinesla „Sentinella11 vest, da zobozdravnik v bolnišnici milosrčnih bratov nima posebne ozirnosti na one nesrečnike, kateri morajo vsaj začasno pod njegove klešče. Največ jo pa jezi, ker dotični milosrčni brat poprašuje po narodnosti one, kateri si pridejo zobe izdirat. Trdi še celo, da, ako je tak nesrečnež Italijan, da mu takrat izdere zob — con m a n i e r a . . . s 1 o v e n a, to je na „barbarski način", uprav tako, kakor postopajo nekateri še dandanes v za-željeni deželi z neljubimi osebami, n. pr. s Frezzijem. katerega so se rešili kar čez noč! „Sentinella" je morala popraviti svojo vest. Tombola! — Štev. 48, 59, 66 činijo sicer le terno — za našo „Sentinello" so pa celo tombola! Zakaj? Ker so zgodovinske letnice. V teh letih se je namreč prelilo obilo naše krvi v Italiji, in slednjič je nekdo zadel resnično tudi tombolo — vsled katere je nastal prevrat tudi pri nas. Številka 66 je posebno usodepolna za Slovence, ker takrat je prišlo v naše kraje nekoliko oseb, katere danes vedrijo in oblačijo — na Primorskem! In tega je „Sentinella* vesela ! Alle ore 20ll2. — Za našo „Sentinello*. katera je pričela šteti ure po običaju v Italiji, se je začel ravnati tudi naš magistrat. Kdor ne veruje, naj se prepriča na vsporedih mestne godbe! — Mi sicer nismo nasprotni tej novosti, vendar se ji ne moremo udati, predno se o tem ne izrečejo druge pristojne oblasti v Avstriji in ne v Italiji. Za nas veljajo navade v Avstriji, nekdo pa posebno hrepeni po onih v Italiji. Ali ni tudi to „bojkot* t /— Na sledeče vprašanje prosimo odgovori od strani slavnega državnega pravdništva v Gorici : V Pulju je umrl neki Slovenec. Njegovi sorodniki so hoteli dati tiskati slovenske osmrtnice v Martinoličevi tiskarni, a slednji jih ni hotel prevzeti v tisek. Šli so torej v drugo tiskarno nekega Rovinjca; ta je osmrtnice tiskal po naročilu. Da ne bi to bil nikoli storil! Sedaj ga namreč napadajo vsi laški časopisi Primorja in hujskajo proti njemu. Ker je znano, da slično pisanje v Gorici ni dovoljeno posebno nam proti našim hudim nasprotnikom, se nam Čudno dozdeva, da druga državna pravdništva na Primorskem, posebno rovinjsko in tržaško, take „hujskarije" dovoljujeta, naša gospodarska borba pa se zabranjuje! Mari nismo vsi enaki pod istim paragrafom kazenskega zakonika ? Vsi sc morajo mlati — laski prevzetnosti! — „Sentinella*, katera je, da se poslužimo recepta mlajšega Božiča, v pravi besedi „Hetzblatt*, potem ko se je naveličala zabavati čez slovensko liturgijo, slovenske duhovnike, tramvajeve služabnike itd., se je poprijela tudi z vratarjem južne železnice na kolodvoru v Gorici, kateri je mimogrede povedano — Nemec. Ta mož se je ogrešil le toliko, da je vršil vestno svojo dolžnost in ni hotel dovoliti, da mu pod nosom zabavljajo goriški „zelenjači", kateri so se vračali v nedeljo iz slavnoznanega Gradišča, kjer je bilo kolesarsko tekmovanje. Vratar se je namreč hotel prepričati, ako so vsi gospodje izletniki tudi plačali svojo pot-nino in je vsled tega po svoji navadi pobiral potne listke. Seve, gospodje okoli „Senti-nelle* bi radi imeli povsod „carta bianca* in tako tudi na goriškem kolodvoru uprav tako, kakoršno imajo tedaj, ko zabavljajo čez Slovence in naš jezik nazivljajo „linguaggio barbaro* ! Altra nazionalita — altri tratta-menti! „Monceschiatto". — Kdor Slovencev — izvzemši renegate v „Sentinellinem" uredništvu — ugane, kaj pomeni ta beseda v slovenščini, tega bodemo posebno čislali, ker nas bo vsaj seznanil z najnovejšo iznajdbo goriškega „Budala" na polju zemlje-pisja. Proti tej iznajdbi naj se skrijejo : „Pie-dimonte", „Moncorona", „Montespino", „San-passo“ itd., kajti njiTT zvezda je potemnela pred najnovejšo slovensko vasjo „Monce-schiatto" — Rihembergom namreč. „Sen-tinella" naj se potrudi, da dobi kmalu tudi „patento" za svojo iznajdbo, — mešetar j a dobi v Trstu. „Scntiiiclla" kliče tujce v deželo! — Goriško „Budalo" je prineslo natančno, seveda po svoje zavito poročilo o družbi 11 godcev iz Italije, ki so došli v Gradišče ob Soči in ondi tako silno ustrezali Lahom, da so hoteli imeti še dva dni dovoljenja po vrhu; toda glavarstvo ni hotelo dovoliti, in zaradi tega— pravi „Santinella" — je družba umirala 1 a k o t e. Ali so tako malo zaslužili s svojo „umetnostjo" iz domovine „avite colture?!" „S." se je silno razkačila nad glavarstvom, ker ni hotelo dati dovoljenja. — Načelnik tej godbi je dobil sedem dnij zapora radi razžaljenja oblasti. — Našim lahon-skirn listom bi bilo ljubo, ako bi došla k nam vsa lačna golazen iz Italije, — a naši Slovenci so jim „usiljivi tujci", če so tudi sinovi te dežele! „Lega Naizlonale" vzgaja duhovnike. — Tudi letos čitamo v lahonskih časopisih razpis podpor mladeničem, ki bi se posvetili učiteljskemu ali duhovske mu stanu. Moremo si pač misliti, kakošni učitelji in duhovniki bodo iz mladeničev, katere sprejme „Lega" v svoje varstvo! Ali mlada laška duhovščina ni še dovolj fanatična ?! Mnngiando vicu P appetito I — Po slovenski bi se to reklo : Z jedjo raste tek ! — In res: Po vzgledu v Trstu so delovali naši Lahoni v Podturnu, potem pri sv. Antonu, najzadnje na Placuti, pri pogrebu nadškofa ni bilo slišati slovenske besede, — in tako dalje. Kaj smo vedno pravili mi?! In koliko zmer smo morali doživeti ! Kje ste varuhi pravice vsaj — v cerkvi ?! V ok6 jih bode! — Piše se nam: Dne 30. julija zjutraj sem šel v P. obiskat svojega prijatelja. S seboj sem vzel tamburico, katera je imela naroden trak, konec tega pa tri majhne volnene krogljice v narodnih barvah. Tamburico sem zavil v zeleno ogrinjalo, le trobarvene krogljice so se še videle. Ko grem skoz mesto, zapazim, da me marsikdo bistro pogleduje ali nihče mi ni rekel nič. Ko pa pridem do plinove tovarne, prideta dva moža za menoj, gotovo „puro sangue", katerih eden zapazi te narodne barve, in reče brž druzemu na glas: „Co, čala se biel, blank, roš e blu. Viodis chel brut mostro di un sclaf pursel, se ki puarta ator. Ke dio gi mandares un colp a lui, e a chel chi ia fat che roba". Jaz seveda sem molčal in šel svojo pot dalje. Kmalu dospem do nove stavbe, pri kateri imajo še zidarji opravka. Bili so tudi ti „puro sangue", in sicer gotovo „di Lucinico", kjer pravijo namesto patatis compir in mesto asin sun chel altri cunfin, asin sun chel altri konc. Komaj so ti zapazili narodne barve, zgrabi hitro eden izmed mladeničev žlico motra in ga vrže na me. K sreči me je le nekoliko umazal! Torej še enega traku ne morejo pustiti „i nostris boins e puliš furlans" pri miru" ! Nesposobnost je v trgovini največja nesreča! Nesposoben trgovec se nikdar ne povzdigne nad navadnega kramarja, ako bi bili časi zanj še tako ugodni. — Nesposobni trgovci so pa tudi nesreča za trgovino v obče, zlasti med nami Slovenci. Ako kak kupec naleti slučajno na' okornega, nesposobnega trgovca, pa pravi: Glejte jih, taki so ! — Najbolje je, ako taki trgovci kar čez noč izginejo, — narod ne bo imel škode vsled tega, pač pa dobiček! GInljiva „patrijotičiia" zgodbica. — Bratje dr. W a i z so postali „cavalieri della Corona d’ Ilalia" (vitezi reda „krona Italije".) — Oficijozni „Corriere" je poslal srečnima bratoma prav presrčno brzojavno čestitko, na katero sta onadva tudi brzojavno in isto tako srčno odgovorila in se toplo zahvalila. — Koliko solza radosti in veselja se je potočilo radi tega patrijotičnega dogodka, o lem kronika molči. Goriški peki so zopet zvišali ceno kruhu. Kruh iz moke št. 0 stane 20, št. I in 2 18 kr., št. 3 10 in št. 4 (mešan z tur-šično moko) 12 kr. — Kito trpi poleg? Goriški Furlani gotovo ne, ker jedo mesto kruha polento. Trpijo največ Slovenci! Altrocehč Lcnassi! — V nedeljo 1. avgusta smo videli zopet lep prizor, ki nas spominja na zmago Lenassijevo 18- marca t. 1. Tega dne je namreč nastopil svojo službo novi organist v cerkvi na Placuti, ker se je tej službi prostovoljno odpovedal g. Bajt. Nov organist je Seghizzi, in on se je do-peljal — menda po naročilu — v dvoopre-ženi kočiji, katero so ustavili pri mostu nedaleč od cerkve, razpregli konje in «cvet» inteligencije na Placuti se je sam upregel ter ga dopeljal pred cerkev, da ga slavnostno umesti na ono mesto, kjer je poprej sedel jeden „sclaf". Veselje v Izraelu je bilo seve največ zaradi tega, ker so se rešili Slovenca, kateri ni hotel plesati, kakor so hoteli oni gosti, ampak nasprotno, morali so oni plesati po njegovi godbi. Pri tej priliki si je bojda g. Skrt — kateri ima odjemnike tudi v slov. krogih — stekel tako izredne zasluge, da ga moramo javno pohvaliti. Mi siromašni Slovenci smo pač daleč, daleč zaostali za „Lahi di puro sangue", ki se tako sijajno odlikujejo po svoji omiki od nevednih Slovencev. Jeden v imenu slov. župljanov. Nova zaušnica slovenskemu jeziku. — O pogrebu nepozabnega rajnega knezo-nadškofa je bil mrtvaški govor v stolni cerkvi le v laškem jeziku. Slovenskega smo zastonj pričakovali. S tem je bilo naše narodno čustvo hudo užaljeno. Sklenili smo, da to novo razžalitev molče pogoltnemo, da se nam zopet ne poreče, da hujskamo. Došlo nam je pa v tej zadevi od našega občinstva premnogo pritožb ustnih in pisnih, da bi mogli vtakniti to zaušnico v žep, kakor smo sklenili. Zatorej se usojamo resno svariti pristojno cerkveno oblast, da mora tudi ona uvaževati v najnovejšem času nastalo veliko narodno prebujenost našega ljudstva ter tankovestno paziti, da se bode zvrševala natančna ravnopravnost obeh deželnih jezikov tudi v malenkostih. Slovesno izjavljamo kot javno glasilo slovenskega naroda v goriški nadškofiji, da ne priznavamo laškem u jeziku nobene, prav n obe naprednosti pred slovenskim. Nevarno bi bilo, prezirati te več kot opravičene zahteve. Mi hočemo originalov, za prevode lepa hvala. Hoj „Piccolo", „Corriere" „Senti-nella" e compagnia bella! kje ste? — Vaši bratci, delavci iz beraške Italije, so dobili zopet po hlačah. Takrat so jim zravnali hrbte ter jih zapodili v beg Nemci v K a r-lovih varih. Zgodilo se je nekaj jednakoga, kakor pred kratkim v Skednju v trž. okolici — z razliko, da so se hoteli onkrat Slovenci otresti teh laških sitnih beračev, zato so pa gorenji časniki strašansko divjali in kričali o „barbarstvu" slovenskem, v mestnem zboru tržaškem so mestni očetje kar tulili „razljučeni" tolikega „zločina", kličoč na maščevanje redarstvo, orožništvo, vojaštvo, celo vlado itd. Ako bi bili vse Ske-denjce poobesili, njih vas zažgali, bi še ne bili zadostili strašanski „razžalitvi" „avite colture". — In takrat? O, zdaj nimajo ti laški časniki zoper Nemce v Karlovih varih niti besedice najrahlejše graje; molče, kot bi nič ne vedeli. „Avita coltura" ni bila takrat v nevarnosti. Treba da to molčanje trdno pribijemo za slučaje, ko prileze laška beračija zopet trgat kruh od ust našim pridnim delavcem. Kazenska obravnava. — V sredo, 4. t. m. bila je pred okrožnim sodiščem kazenska obravnava proti Jakobu Komelu iz Solkana. Obtožba se je glasila na hudodelstvo izsilo-vanja, učinjenega s tem, da je Komel dne 26. aprila t. 1. izsilil od nekega izvoščeka Leščaka vsklik „živio". Komel jo bil, to se razume, obsojen radi hudodelstva i z s i I o v a n j a na dva meseca v težko ječo. Zagovornik g. dr. Franko se je zaman trudil juristično dokazati, da obtoženčevo dejanje ne vstanavlja hudodelstva izsilovanja. Pri tej obravnavi čitali so se nekateri zapisniki in prepričali smo se, da se s slovenskimi strankami še vedno zapisujejo laški zapisniki. Kdaj bode pač justicna uprava odpravila to kričeče preziranje slovenskega naroda na Goriškem ? Sodne oblasti goriške imajo opraviti, kakor vse druge oblasti v deželi, največ s slovenskimi strankami, kar je naravno, ko je Slovencev v deželi dve tretjini Ali če bi mislil, da uvažuje justična uprava to okolnost, bi se zelo motil. Vsa pečatila (štampilje) za mesto delegovanega okrajnega in okrožnega so izključno laška, ko da bi živeli v blaženem kraljestvu in ko da bi polnili justično vrečo s kolekovinami, vknjižninami in drugimi pristojbinami samo Lahi. Će pozna justična uprava naše dolžnosti, naj bi vendar enkrat spoznala tudi naše pravice. To je menda pač dovolj skromno, če zahtevamo, da nas po uradih ne smatrajo za „ščave", ampak za narod, ki nima niti za las manje pravic v deželi, nego jih imajo Lahi. Slovenščina pa laščina. — Lahi ne opuste nobene prilike, da ne bi zabavljali vsemu, kur je slovenskega. Zlasti se zadirajo kaj radi v lepi naš jezik, ki pa je njim „lingua barbara". O našem pismenem jeziku trde, da ni jezik ljudstva, ampak neka zmes, katere kmet ne razume. To je seve, hudobno ali neumno blebetanje, ker ga ni naroda, čegar pismeni jezik bi bil bolj posnet po ljudski govorici, kot je slovenski. Lahi imajo najmanje vzroka predbacivali slovenskemu jeziku nerazumljivost. Pretečeni mesec vršila se je pred milanskimi porotniki velikanska kazenska pravda proti nekim sleparskim baronom iz Sicilije. Klicanih je bilo na obravnavo nad 180 prič, večinoma Sicilijancev. Le-ti so večinoma znali samo sicilijansko narečje, ne pa pismenega jezika italijanskega, v katerem se je vršila obravnava. Sodniki, državni pravdnik, zagovorniki in porotniki pa niso znali sicilijanskega narečja in tako so se morali poslužiti tolmačev, da so se razumeli gospodje Italijani iz Milana in gospodje Italijani iz Sicilije! Kaj takega se pri nas vendar nikoli ne pripeti, ker pravilno slovenščino razume tudi najtrši slovenski kmet v Istri, Goriški, Kranjski, Koroški, Štajerski, na Ogerskem in v Italiji. — Da se Lahi mejsebojno popolnoma ne razumejo, potrjuje tudi dopis iz Rima v časopisu „La Sera" z dne 4. t. m. Da se nam ne poreče, da zavijamo ali slabo prevajamo, ponatisku-jemo deloma dopis v laščini, ki slove: „Un piemontese, un lombardo, un venelo sono tanto Ion ta ni, per tipo fisico e caratteri etnici da un toscano e da un na-poletano, quanto e piu di un boemo da un ungherese. Si dice, e vero, che gli italiani sono fra loro collegati dal comune vincolo della lingua, ma anche questa e una affermazione teorica che non trova riscontro nella pratica, La lingua italiana, eccezione fatta della Toscana, non e lingua viva e padata, non e il linguaggio del popolo. II legame della lingua e un legame puramente letterario, il popolo, la maggioranza cioe degli italiani, pada in dialetli. Ora anche qui le differenze glutto-logiche e radicale dei dialetti in Italia e sos-tanziale tanto quanto le diverse razze che 1’abitano. Le disparita fra le forme dialettah di Milano, Venezia e Torino, con quelle di Bologna, Ravenza e Forli; di Genova e Sa-vona con Firenze e Roma; di Ferrara e Piacenza con Napoli e Reggio Calabria, sono altrettanto marcate di quelle che si riscon-trano nel vostro Impero fra Budapest e Vienna, fra Praga e Trieste. Non parliamo poi delle isole: la Sici 1 e specialmente la Sardegna parlano dialetti che hanno rapporti colla lingua seritta itahana, come il sanseritto col venelo". „Živio" ni več „provokacija" Lahov. Cujte, kaj piše „Sentinella": Zbrali v Beljanu o priliki „šagre" sv. Ane v hiši mar- kiza Fabrisa na klic: Živio Savoia-Petrović..............11 kron. Čudno, da ni padlo „S.“ pi.«aču pero iz rok, ko je pisal ta „živio". Sicer umejemo, da se lepo sliši tudi „živio", ako je takoj na to — „Savoia". „Živio Avstrija, živili Slovenci !* taki klici pa ostanejo še nadalje „provokacija!“ „Vipavska železnica". — „C.“ zahteva da pri vipavski železnici naj ima vlada glavno besedo in ne konsorcij, češ, saj zasebni udeležniki so plačali le 50.000 gld. — „C.“ bi seveda rad videl, da bi imela tržaška vlada vso besedo tudi pri tem podjetju, ker v tem slučaju bi bilo enako, kakor da ukazuje — „Corrierovo" uredništvo! Povoda se nam, da je slavni pristojb ninski urad v Trstu jel pozivati z nemškimi plačilnimi nalogi, v kar je dosedaj rabil slovenske tiskovine! Torej tudi tu „napredek" ! Slovenci zahtevajte vedno izključno le slovenske pozive! Slovenska šola v ^furlanski Vevsl. — Brez šale, le čitajte! Tudi občinsko sta-rašinstvo v V e r s i je dovolilo mali donesek za Zorutov spomenik, kateri nameravajo postaviti naši Lahoni v slovenskih Ložah. Neki Francesco Golan t po domače D r i a n, pa se je uprl takemu donesku in predlagal, naj se ta znesek dovoli raje kot prispevek za ustanovitev — slovenske Sole. Lahonski listi so vsi po koncu radi te grozovite novice iz Furlanije. „Sentinella" naravnost poziva občinske može v Versi, naj vržejo iz starašinstva lega — norca! Kdo ve, če ubogi Drian nima za svojo vas pametneje misli nego vsi ostali? Slovenščina bi Furlanom kaj hasnila, Zorutov spomenik v Ložah pa bo — hiša na pesku ! „Agro inonfalconcsc". — Zdi se, da conte T u 1 I i o je zmagal — in lepo število konsortistov lahko izstopi. S tem bi konsorcij razpadel. Laški listi že upijejo, naj vlada Sama doloži vso potrebno svoto za to podjetje — peščice špekulantov. Ustavljanje vlaka v Devinu. — Do 20. septembra t. 1. se bo brzovlak št. 1003, kateri gre iz Kormina v Trst, ustavljal tudi v Devinu ob 7 47 zjutraj. Novi poštni urad v Gorenji Vrtojbi. — Nismo sicer uradno obveščeni, vendar naznanjamo po dobro poučenem „Corrieru", da je ustanovljen novi poštni urad v Gorenji Vrtojbi, kateri bo posredoval mej Biljami in Gorico preko poštnega urada v Mirnu. — Pri R e b k u baje đobć tudi pošto. — Pričakujemo uradnega obvestila. Novi zdravnik v Sežani. — V Sežani se je naselil zdravnik dr. Josip V i 1 i -ni e k, rodom Čeh, govori dobro slovenski. Ker se je čutila že več let velika potreba šejednega zdravnika za gornji Kras, ker c. kr. okrajni zdravnik je uradnim potom preobložen, je pač to kaj veselo zna-nienjc, da se je drug zdravnik naselil v Sežani. Rodoljubi, župani in drugi p. t. gospodje, Podpirajte ga ! T r ž a š k c n o v i c e. — V Rojanu pri Trstu je ustanovljen novi poštni urad. Napis je samo laško-nemški ; slovenski je bil sicer nasvetovan, a slednjič izpuščen. Pog ve, kdo je imel jeziček na vagi ! ? — Pekovski pomočniki še vedno štrajkajo; njim so sledili tudi drugi iz drugih podjetij, a so se že vrnili k delu ; mizarskim pomočnikom ®e je baje zboljšala mezda za 10 kr. na dan. Vršila se je 10. t. m. zopet razprava proti nekaterim okoličanom radi volilnih izgredov. Seve, bili so vsi obsojeni. — Rojanski župnik ^urca je bival nekaj časa v Sežani, Ki_er je služil slovensko(?) sv. mašo. Tam je nilo tudi veliko njegovih častilk iz Trsta. Bralno društvo „Domovina" v Vol-jUeuigrndu je imelo v nedeljo 8. t. m. svoj letni občni zbor. Po odobrenju dnevnega reda bili izvoljeni v novi odbor ti - le gg.: Stefan Štolfa, predsednikom; Jožef Jurca, Pndpred.; Ivan Štolfa, tajnikom ; Vinko Štolfa, Ja&ajnikom; — Ivan Štolfa, Jožef Rebula, van Kosmina in Karol Štolfa pa odborniki, j Društvo za podporo rokodelcev v avcu bo imelo 22. t. m. svoj redni občni °r z volitvijo predsedništva in odbora. — Z ozirom na ta zbor, naznanjata predsednik I. Lokar in podpredsednik I. Slokar, da ne sprejmeta nikake časti v društvu ter se zahvaljujeta na dosedanjem zaupanju. V Ravnah pri Cirknem je bil velik požar. Pogorelo je 7 gospodarjem 11 poslopji, s shranjenimi pridelki vred. Pogorel je tudi cerkveni stolp; zvonovi pa so padli na cerkveni obok ter cerkev hudo poškodovali. Škoda je velika. Unelo se je po nesreči pri kuhanju. — Zavarujte se! Iz Oseka se nam piše: V zadnjem „Primorskem listu" je bila popisana slovesnost, ki se je vršila v tukajšni občini o priliki nove maše preč. g. Antona Gleščič-a. Resnično se mora priznati, da sta občina in cerkev vse svoje sile napela, da bi se ta slovesnost, ki je bila v našej občini edina v tem stoletji, na dostojen način sponesla. Vse to je dopisnik v „Pr. L." popisal; ali svoje želo je hotel vsaditi v domače pevce. Gotovo, da meri izobraženost pevcev po sebi, drugače bi ne mogel tako oistro jih obsoditi. Treba je pomisliti, da pevci so kmetje, delavci brez vsake izobrazbe in priznati se jim mora, da so v družbi z organistom, ki je tudi kmet, po svojih močeh dovolj, da, veliko storili. — Vse drugače se mora soditi tehnično izobražene pevce kot navadne kmete, ki celi teden delajo in se le ob nedeljah vadijo nekoliko v petji. Toliko v odgovor dopisniku v „Pr. L." Iz Gaberja pri Ajdovščini. — V ponedeljek 9. t. m. ob 1 V, je treščilo vrh zvonika tukajšnje cerkve; od tod je udarila strela v cerkev, kjer je užgala dve zastavi. Škode je okoli 300 gld. Občina nima do sedaj še strelovoda, zatorej menim, da je ta nesreča Občinarje vzdramila, da napravijo strelovod. G a b er k a. V Velikih Žabljah na Goriškem se je ustanovilo „Bralno društvo11. V odbor so bili voljeni gg.: Andrej Pal jk, predsednikom ; Anton Merkelj, podpredsednikom; Franc Vilhar, tajnikom ; Josip Vertovec, blagajnikom ; Filip Merkelj in Andrej Samec odbornikoma. Novo ustanovljenemu društvu kličemo: Slava! Požar v Idriji pri Bači. — Poročajo nam, da 5. t. m. ob 3. zjutraj je nastal ogenj v večji hiši sredi vasi; ogenj se je hitro razširil in kmalu je bilo vse v ognju. Pogorelo je pet poslopij; iz neke hiše so se komaj rešili ljudje v samih srajcah. — Pridnosti in vstrajnosti domačih ljudij se je zahvaliti, da ni pogorelo najmanj 15 poslopij. Prihiteli so tudi orožniki s Slapa, da so ljudstvo bodrili in vodili pri delu. — Dopisnik ostro prijema nekatere domačine, ki so rekli: „Prišel sem iz hiše, in ko sem videl, da gori tam sredi vasi sem hitro tekel v — posteljo". — Hrabri vitezi, vrli ljudje so to! Skoro ne moremo verjeti, da se dobč taki možaki v Idriji pri Bači ! Zato smo imena izpustili! Iz Tolmina. — Podpisani načelnik Tolminskega veteranskega društva v deputaciji z dvema gg. odbornikoma pl. J. Premer-steinom in Rutarjem je nabral v Tolminu gld. 44-25 za spominek slovensko-vojaškemu junaku baronu Andreju Čehovinu. Cč. gg. darovalci so: Miroslav grof Marenzi. c. kr. okr. glavar gld. 10. — Po 5 gld. : Marušič, c. kr. davkarski nadzornik ; Gaberšček, župan in Devetak, c. kr. poštar. — Po 3 gld.: Dr. Triller, advokat; Ljud. Kacafura, obč. odbornik in Hier. Kacafura, obč. odbornik. — Po l gld.: Cigoj, kaplan; Pencin, kaplan; Berlot, c. kr. vodja zernlj. knjige ; Kavs, c. kr. tajnik pri glavarstvu; Miletič, c. kr. davkar; Reja, c. kr. davk. oficijal; Siuccon, c. kr, davk. pristav, in Vosika, c. kr. gozdni komisar. — Po 50 kr.: Carli, c. kr. kance-list; Kraševec, c. kr. kancelist; Kopač, diur-nist pri glavarstvu,, in Križnič, trgovec in de-lopovzetnik. — Gaberšček, trgovec, 25 kr. Omenjeni znesek je podpisani izročil tu na letovišču bivajočemu predsedniku sl. goriškega veteranskega društva blagorodnemu gospodu Jacobi-ju, koje postavi krasen in dragocen spominek z velikimi častmi odlikovanemu hrabremu junaku v njegovi rojstni vasi gorenji Branici prih. leto v proslavo 50-letnega vladanja Njegovega veličanstva cesarja Franja Josipa I. Slavno goriško veteransko društvo se je v posebnem pismu na podpisanega jako laskavo in toplo zahvalilo za izročeni znesek, kar naj blagovole vzeti na znanje vsi čč. gg. darovalci. Za Tolminsko veteransko društvo v Tolminu, 10. avgusta 1897. Andrej Vrtovec, načelnik. Iz Kobarida nam poročajo: — „Tukaj se je že dobro prejelo geslo „Svoji k svojim". Le trije trgovci se še nekam čudno obnašajo, toda treba jih bo izmodriti, — saj sredstvo za to je v rokah narodnih kupovalcev. — Čudili smo se novici, da v Bolcu niti nimajo vžigalic družbe sv. C. in M.! O, to smo pri nas drugi tiči ! V mar-sikaki štacuni niti drugih ne prodajajo kakor edino naše vžigalice. In to je prav! Kupovale!, zahtevajte le te vžigalice ! Razgled po svetu. Politični drobiž. — Češki poslanci so imeli prošli teden shod, da se dogovorijo o pomočni akciji obzirom na povodnje. Isto so storili tudi nemški poslanci Češke. — Na dnevnem redu so še vedno napadi Nemcev na Cehe. V Hebu b o j k o t u j e j o Cehe brez ikakega ozira. Vsim tam bivajočim Cehom so Nemci odpovedali stanovanja, mej njimi tudi uradnikom tako, da je 121 rodbin izloženo na milost in nemilost besnih Nemcev. Ne ve se, kaj je ukrenila vlada proti takem postopanju! — V Celovcu so bili sklicali shod nemških ž u p a n o v, a do tega ni prišlo, ker je bil prepovedan. — Deželne vlade Češke, Moravske, dol. Avstrije, Galicije itd. sedaj preiskujejo poškodbe, katere je vzročila povodenj. Povodenj pada deloma, a tudi raste, posebno na Ogerskern, kjer se je zgodilo veliko nesreč. — V Ogerski zbornici je prišlo do sporazumljenja mej vlado in opozicijo in sedaj tečejo razprave gladko. Sprejeta je nova osnova zakona glede porotnih sodišč, vsled katere se bodo razpravljale vse porotne razprave le v Budimpešti. Ker je navezana tudi Reka priti v potrebnih slučajih pred peštansko poroto, je reški župan protestoval proti temu in zahteval popolno neodvisnost Reke. Ali doseže kaj? Bodo li Rečani složni, ni dvoma, da zmagajo tudi tukaj, kajti ogerska vlada se boji zameriti šereškim „italijanskim ungeresom". — Hrvatski sabor je včeraj (12. t. m.) razpravljal o volitvah opozicijskih poslancev. Na dnevnem redu je bil predlog odsekov, da se uničijo volitve dr. Vrbaniča, dr. Ružiča, dra. Brliča, urednika Pasariča, župnika Rancingera in posestnika pl. Bedenkovič-a; nasprotno predlaga, da se izvolitev dra. Derenčina potrdi. Poslednji je bil izvoljen v Djakovem. Ne dvomimo o tem, da stori večina to, kar predlaga odsek. — Srbski cerkveno -narodni shod v Karlovcih je odložen. — V Splitu v Dalmaciji so imeli Srbi shod, pri katerem je večina sklenila, da se ima nadaljevati sporazum mej Hrvati-narodnjaki v Dalmaciji in se potezati za to, da se tak doseže tudi kjer živijo skupno Hrvati in Srbi. Manjši del Srbov, katerim je glasilo „Dubrovnik", so hoteli imeti sporazum z Italijani, (oj bratje, kam jadrate ?!) Veseli nas, da je zmagal pametneji predlog, kajti, kdor ne mara brata za brata, dobi ptujca za gospodarja. To naj si zapomni „Dubrovnik" ! — Srbski kralj Aleksander je bil na Dunaju, kjer je obiskal svojega bolnega očeta Milana. —Bolgarski knez Ferdinand je obiskal s svojo soprogo turškega sultana v Carigradu. — Nemški cesar Viljem s svojo soprogo pa je obiskal ruskega carja v Petrogradu. Bila sta slovesno sprejeta. — Iz Madrida brzojavno poročajo, da je umorjen tamošnji m i n i s t e r s k i predsednik Gano v as. Ustrelil ga je anarhist, ki je rodom Italijan iz Napolja. Povsod so torej napadalci in morilci le Italijan], kar seve, ni „barbarski", ker je baje to njih poklic. -■ Glede grško-turške pogodbe še ni dognano sporazumljenje. Napovedan kritičen dan — velika povodenj. Znani vremenski prorok F'alb je zopet enkn.t približno uganil. 29. dan julija je označil kritičnim, in res so imeli v Godoviču nad Idrijo minoli teden 3 sekunde trajajoč potres s podzemskim bobnenjem; 3. t. m. pa zopet v Staremtrgu pri Ložu. — Na Dunaji pa je povodenj te dni provzročila silovito nezgodo. Ta strašna katastrofa je povsem nenadjeno zalotila tudi druge severne pokrajine naše države: Češko, obe Avstriji, Solnograško in Koroško. Uničeno je mnogo imetja, vsa letina in zgubljeno je tudi mnogo — človeških življenj. — V Trutnovu na Češkem so se potopile kar cele rodbine. Po ulicah tega mesta je bilo videti mnogo uprav groznih prizorov. Ljudje so videli, kako se nesrečniki bore z vodenim elementom, a niso mogli pomagati. Komaj so n. pr. rešili zibel, ki je plavala po vodi in v njej — dete. — Naravnost neverjetnih činov človeške srčnosti je dovršil sodni adjunkt dr. Mally, ki je tvegaje svoje lastno življenje, rešil 32 osebam življenje. Druzega za družim, in gaze po vodi do vratu, je odnesel te siromake iz neke hiše, katera se je — ko je odnesel zadnjega — tudi res porušila. — Od Toplic do Eich\valda (Češko), kjer je velika Terezijna kopel, je voda porušila 34 novih hiš. — V selu Bistrica-Weis-kirnitz je porušila veliko tovarno železa. Laba je preplavila vse polje. Ljudje beže na višine. Mnogo mrtvih. Kruha ni, ker so vse pekarne pod vodo. — Blizu St. Poltna je voda prodrla progo in osobni vlak je padel v vodo, strojevodja se je ubil, kurjač in več ljudij je pa bilo ranjenih. — Pa tudi z Nemškega prihajajo poročila o velikih poplavah. Tudi ondi je utonilo mnogo ljudij, zlasti otrok in reševalci pri človekoljubnem delu, pa delavcev in delavk, ki so šli v tvornice. — Tudi v Rusiji traje povodenj še naprej. Poročajo, da je velik del pokrajine ob reki Kerč pod vodo. Ponesrečilo je že okoli 150 oseb. Našli so še le 16 trupel, ostale je najbrže odnesla voda v morje. — V Maršavu na Češkem je voda odnesla polovico sodnega poslopja in blagajno s sirotinskim denarjem. — V Išlu ne morejo ljudje nikamor. Cesar, ki je bival tam v svoji vili na letovišči, ni mogel na Dunaj. Več hiš se je ondu že podrlo, tako tudi v Trut-novi in v Ausse. Cesar je ukazal pripeljati s čolni živeža v letovišče, kjer vlada nečuvena draginja; cesarica pa nabira osebno milodare za nesrečne kraje. — Dunaj sam je občutil skoro najhuje in škoda je neprecenljiva in ne-povračljiva. Mesto je proti strani Donave v veliki nevarnosti. Donava (reka) je narasla že 5 30 metrov nad normalom, a še vedno narašča. Že v Pratru — v Benetkah — je voda. Pri Tul-nerfeldu je pridrla Donava v daljavi 100 metrov nasip, in voda je udrla z grozno silo preko Tulnske doline, pokrivajoč polje in travnike visoko s kalnimi valovi. Ljudstvo beži iz hiš, katere stoje že globoko v vodi. S čolni se rešujejo ljudje na vse strani. Fran Josipova železnica je ustavila promet. Praga in Budjevice sta poplavljena. Cesar je podaril za žrtve povodnji na Češkem 30.000 gld. Išlu je podaril 1000 gld. Za Nižjavstrijsko 20.000 gld. Zadnje vesti javljajo, da povsod voda pada. — V Kremenčuku v Galiciji se je kopalo štiristo žensk. Voda je odnesla kopališče, več ko dvesto žensk ,je utonilo. Raznoterosti. * Tisočletja star kruh. — V egipt-skem oddelku kraljevskih muzejev v Berolinu se nahaja nekaj komadov kruha, ki izvirajo iz groba Mentuholepa in so bili pečeni okrog leta 2500 pred Kristusom. Ko so našli te kruhe imeli so deloma plošnato okroglo deloma kegljasto podobo, danes so skoro že sam prah. Nedavno je profesor Witmack preiskal te kruhe. S pomočjo drobnogleda je mogel dognati, da so kruhi pečeni iz ječmenove na debelo smlete moke. Ta uspeh preiskave potrjuje zopet domnevanje, da je ječmen stareji nego pšenica. * Deklo, ki jo nenadoma izgubilo govor. — V Glogavu se je nedavno dogodil ta-le čudni slučaj: Jedna deklica III. razreda mestne šole je nekega dne o pouku kar nenadoma izgubila — besedo. Napisala je na papir in javila učitelju, da čuti, da ne more govoriti. Dekleta so odvedli na dom. Stariši so seveda hiteli po zdravnika, toda, ko je isti dobro pregledal dekleta, je konstatira! dosti redek slučaj: „da je dekle vsled nezadostne krvi in nervoznosti kar hipoma in brez vidnih znamenj izgubilo govor”. Nadeja se pa, da se z vporabo elektrike in umetnim ravnanjem zopet razveže jezik. * Nekaj za krčmarje. — Navada, da krčmarji pritakajo pivu, katero postavljajo pred goste, je spravila na Češkem 20 ljudij v grob. Kako strupeno je obležano pivo, I tega ni treba povdarjati in krčmarji to sami i dobro vedo. Nečloveško je torej, da neka- I teri krčmarji prodajajo že plačane ostanke in oslinke še enkrat in zastrupljajo človeka, kateremu je vendar zdravje prvo na svetu. Naj bi poslušali tudi krčmarji včasih glas vesti! * Velika lakota na Kitajskem — zlasti v središču cesarstva ob reki Jangtze-kiang, razsaja huda lakota. Ljudje cepajo na tla in na stotine mrtvih leži na obrežju reke vsaki dan. Uzrok lakoti je slaba letinja lansko leto. * Žensko delo na Nemškem. — Ženski spol se vedno bolj odtujuje svojemu pravemu namenu. Kruto gospodstvo kapitalizma ga ne sili samo k lahkemu delu, marveč tudi težkemu delu se mora privaditi, ako hoče zmagovati v boju za obstanek. Tako delajo že ženske pri kovinjskem obrtu na Nemškem. Leta 1895. je bilo pri tem i obrtu izmed 873.180 delavcev 38.743 žen in deklet. S pločarskim delom se je pečalo 4673 žensk. Pri izdelovanju svetilk in drate-nine je skoro jedna četrtina vseh delavcev žensk. Celo z navadnim kovaškim delom se preživi 374 žensk. Vrcdba plače delavcev. — Mestni svet v Antverpnu na Nizozemskem je sprejel določbo, s katero se mestnim delavcem določuje najmanjša ali minimalna plača. Po tej določbi dobivajo: mehaniki, kotlarji po 40 centimov, t. j. skoro 40 kr. avstr. velj. na 1 uro ; kamnoseki, mizarji, zidarji, tesarji po 35 cent.: navadni delavci po 27 cent., vajenci po 12 centimov. Zi nočno in nedeljsko delo se plača jedna tretjina določene plače več. Nočni čas se šteje od 9. ure zvečer do 4. ure zjutraj. Narodno gospodarstvo. Mazilo za gonilne,jermene — Vzame se deset delov lanenega olja in štiri dele svinčene gladine in kuha v vodi tako dolgo, da ohlajena poskušnja gosta kot obliž. V to se prilije toliko terpentinovega olja, da nastane firnežu podobna tekočina. Novi travniki običajno dajo sprva mnogo sena, a pozneje pa njih rodovitnost poneha. Ce se pa travniki pokrijejo s steljo, prstjo in gnojem po zimi, pa nadalje ohranijo rodovitnost. Ločje raste po travnikih, kateri so premokri ali pa jim nedostaje apna. Da se ta zbodljiva trava s travnikov odstrani, se morajo travniki osušiti in nanje je navoziti apnenega laporja, ki je boljše nego žgano apno. Dajanje zdravil prašičem.— Bolnim prašičem je težko zdravila da jati. Lahko zaide v sapnik in potem se prašič zaduši ali pa se jim vnemo pluča. Najbolje je, če daješ prašiču zdravila, kadar leži in mu pri tem gobec kvišku vzdigneš. Kako ravnati z izpraznjenimi vinskimi sodi, da ostanejo zdravi in ne-usmrajeni ? — Vinski sod naj se po porabi toliko časa pere z vodo, da gre iz njega čista vodu. Potem naj se v senci posuši, zažvepla in dobro zabije ter shrani v klet. Pred porabo se mora zopet dobro izprati, da gre iz njega vsa žveplena sokislina. Fosforo vok isto apno je dober pridevek krmi za vsako živino in se ne da nadomestiti s kako drugo rečjo, izvzemši s krmo, katera ima veliko fosforovokislega apna v sebi. Taka krma je na pr. seno, katero je rosilo na travniku, pognojenem s Tomasovo žlindro. Naša tla so uže od narave revna glede fosforove kisline, zalo jo tudi primanjkuje v krmi, ki je na njih pridelana, in to ; tem bolj, ker smo iz tal izsesali veliko fosfo-\ rove kisline, ne da bi mislili na nadomestilo. Dunajska borza 16. avgusta 1897. Skupni državni dolg v notah . . . 102 gld. 35 kr Skupni državni dolg v srebru . . . . 102 r> 40 „ Avstrijska zlata renta . 124 n 05 n Avstrijska kronska renta 4% . . . 101 n 65 » Ogerska zlata renta 4% . 122 ■n 60 v Ogerska kronska renta 4% .... . 100 „ 10 v Avstro-ogerske bančne delnice . . . 952 — n Kreditne delnice 50 n 7o n Nemški drž. bankovci za 100 mark . 58 67 V, 20 mark . 1 t 75 62 >/, n Italijanske lire 10 n C. kr. cekini . 0 D 64 v Tržne cene. za 100 kilov Kava : Santos .... . . gld. 130 — do i 140 — Sandomiugo 160- „ . Java 160'- „ 164— Cejlon . . . . , • • n 185'- „ — • Moka . . . . 180'-- „ —• Sladkor 36'Va » 37— 52' 56— Petrolij v sodu . . . i 8'8/« , v zaboju . . 6'— „ * Maslo surovo 75'- „ * kuhano .... 85'- „ Moka : (Majdičeva): št. 0 gld. 15-- št. 1 gld. 14 70, št. 2 gld. 14-40, „ 3 „ 14'—, „ 4 „ 1300, , 5 „ 18 20, št. 6 gld. 11 30, : St. 7 gld. 5-50 Ogerska: št. 0 gld. 20'20. št. t gld. 20'—, št. 2 gld. 19-70, „ 3 „ 19 20, „ 4 n IS'90, „ 5 „ 18 60, št. 6 gld. 17-70. Otrobi debele . . . . gld. 4'60 č lo 5'20 drobne . . . . „ 5- - „ 5-20 Turšiča navadna . . . . „ 5.70 6-20 Oves „ 6.80 „ 7.20 Poslano.*) Miha Pintar, pokojnega Matevža, iz Podsabotina in Jo2ef Radikon, pokojnega Antona, iz Podsabotina sta, od Josipa in Mihe Mariniča, veleposestnikov iz Podsenice tožena radi prestopka zoper varnost časti po § 487 k. z., dala na zapisnik slavnega c. kr. za mesto delegovanega kot kazenskega sodišča v (torici dne 7. avgusta 1897., proti temu, da sla Josip in Miha Marinič odstopila od tožite, ne zahtevajoč njiju kaznota ije, naslednjo izjavo. Obžalujeva, da se je bila raznesla vest, da sta obtožitelja Miha in Jožef Marinič pri volitvah v velikem posestvu prodala svoj glas laški stranki; da je to ljudstvo obče govorilo; da sva midva to verovala in sama tudi govorila. Danes sva prepričana, da to ni resnično in to priznajeva. Tudi dovoljujeva gospodu Josipu in Mihi Mariniču, da sme-sta na najine stroške razglasiti to izjavo v «Primorcu«. *) Za sestavke pod tem naslovom je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor nalaga tiskovni zakon — Op. ur. Loterijske številke. 14. avgusta: Trst . Line . . 49 34 . 27 89 28 45 1° 75 35 21 » Zdravnik D r. M. K e r š o v a n i •j| ordinuje v lastni hiši jjj v ulici Uarzollini h. št. 2. ¥ £ Oglas. Opozarjamo slavno občinstvo, da d ose danji naš polovalec g. Josip Barbul ni naši službi. V Gorici, 13. avgusta 1897. Saunig1 & Dekleva. srn- 0 Zn- • »••• Artur Kalkute klepar v Ozki ulici št. 1 v Gorici. priporoča se p. n. občinstvu v Gorici in na deželi za razne kleparske dela. Deloljubne i S osebe — povsod — katere trajni denarni zaslu- • 9 žek iščejo, naj pismeno povprašajo pod „Zu-kmiftsvorsorsro" Gradec, poste restante. •••••••••••••••• Trgovec in krojaški mojster FRANC NOVIC v ulici sv. Rim št. C v C o rici izdeluje obleke po meri po najnšžji ceni, prodaja vsakovrstno sukneno in domače blago. Priporoča se p. n. gospodom v Gorici in na deželi, kakor tudi častiti duhovščini za blagohotno podporo. —————— ——————— Prvi in naj sta reji ffltopličflo-Mtiili zavod Antona Jerkiča v Gorici na Travniku (poleg nadškofije št. 11) Prevzema vsa v fotografično stroko spadajoča dela do naravne velikosti; izdeluje fotografije na porcelan, na broše (najnovejša iznajdba), na žido, platno itd., akvarele, 0Unate slike; posnema po starih fotografijah pomanjše-valno ali poveličevalno na najokusnejši način. Neprckos-Ijivo delo jamči. Cene poštene. 26—2 * >————0—000——— Mrežasto steklo patentovano, najboljši materijal za gornja okna, tla, tovarniška okna, strešna okna. Posebne prednosti: Kar največja varnost proti prodrenju in prebitju, Nadležnih žičnih mrež ni treba, varnost proti ognju je jako velika, uko se zlomi ostane gosto, ker žična vložka drži steklo skupaj, svetloba prodira jako močno >n je učinek luči, kakor še nikdar doslej. Pri mno-£di državnih in zasebnih zgradbah se je vporabilo v obsežni meri z najboljšim uspehom. Mnogobrojna spričevala, prospekti in vzorci so na razpolaganje. Steklene kocke ' za razsvetljenje prehodov, prevozov, podzemskih hod-1 bikov ali predorov, gladko ali s površino v raznih sm 1 vzorcih; belo, na pol belo (okolu :*() od sto ceneje Z 1 bego navadno surovo vlito steklo) in barvano; z že- Z lezno žično vlogo ali brez nje. a Aktien-Gesellsalipfl liir Glasbiluslrle »orni. FRIEDR. SIEMENS, O N a u s a 11, bel EI li o a e n (Biiliinen). 69 7 1 g 5 Drugi izdelki: Vsakovrstne steklenico, stekleniški av- O % tomatiCni zamaški, steklene plošče in steklene Srke. # • Zastopstvo in zaloga pri gospodu 5 • H. Hausbrandt v Trstu. S ^•ooooooooooooooooooao^taaaaaeS Vaclav Zima, C Izdelovaluica gospodarskih strojev v Pfepj'elnich ^ g 11 Opočna na Češkem, izdeluje kot posebnost )b Čistil, mline za žito J* 1,0 SVf>jem patentovanem izumu. Mlini so znani ^ v novejši dolii kot najboljši. igj) 2 Slamoreznice 57 4— 4 | Žitni drobilci z mlinskimi t 5 kamni S 8voje(fa patentovanega izuma, ki se od drugih $ ^ močno razlikujejo, se lože gonijo in bolje delajo. £ S Univerzalni brzi pralni stroji z žmikalniki, t NS * so neizogibni za vsako hišo, ker se ž njimi pri pranju polovico prihrani. z noži notri brušenimi, ki so pripoznane' kot n a j b o 1 j š e, kakor tudi £ (ti (ti ^__Pl'0st°. —IJHjj jseoe—a—ee©c—a© jak vse svoje izdelke jamčim najboljšo Ge vf’ s°5dno postrežbo in zelb zmerne cene. n"jnpošiljam na zahtevo brezplačno in pošt- ^sep*** Slovenci, podpirajte le svoje trgovce, obrtnike, zdravnike, odvetnike itd., držite se strogo gesla „Svoji k svojim 1“ ‘"‘'Hfjg nOHORlOBeBOBO——O—H—OHO S Sodar Franc FSnsjan v ulici Vetturini 9. - Gorica (v hiši kje je Ijud- 5 ska posojdnica) priporoča se gg. trgovcem z vinom Ifai in vinogradnikom za izdelovanje novih in popravljanje starih sodov in izdelovanje vseh, v njegovo stroko spadajočih del. (cl.) a IHO—■OO—BOCO—EON u m v S ijanj šo— 1 id- g im B 9S30fl®330SeBS0ii—OOBO^OSOBOBOSOSO« ^ Podpisani naznanja, da je otvoril v Podgori § Podpisani naznanja, da je otvoril v h. št. 185 , lastno izdelalnieo raznovrstnih te- O s tenin kot so n. pr. makaroni, rezanci, bi guli ■ IŠ b t. d. (cl.) g O Priporoča se svojim rojakom v Podgori in O za obilna naročila. Jožef Bizaj. g EOBOBOBOBOB s drugod ROEOaOHOSOBOBOSOOE Franjo Jakil A Tovarnar kož v Rupi T zaloga v Gorici Rabališče 2. ©>• «*»■ -' in brinjevo olje (deka 2 kr.) © *. o »9—« 'iJfi .J ij * O—oooa—d ^ Anton Vodopivec gostilničar ,pri pele)inu“ v Trstu via Gbega št. 7. (zraven j. kolodvora), i ANTON OBEDIČ | Y čevljar v Semeniški ulici št. 4 se Y H priporoča Slovencem v Gorici in B V^v okolici za blagohotna na ročila Zaloga piva iz prve kranjske eksportne pivo varne T. FrOlich-a na Vrhniki pri Ljubljani priporoča izborno pivo v sodčkih in steklenicah — rojakom v mestu in na deželi. •— Zastop in zalogo za Gorico in deželo ima Joško Rovan v Rabatišču št. 18. - ^ oooeoooooooooooeooeooocoooooooeo Svečar J. Kopač v Gorici | 0 Solkanska ulica 9 J), fin priporoča pristne čebelno-voščene sveče S ® kg po gld. 2'45. Za pristnost jamči s 1000 kron. ® g Sveče slabejših vrst po jako nizki ceni. Zaloga ^ O kadil za cerkve po gld. t’20, 1 gld., ter 50 kr. kg. ® ® Razpošilja na vse kraje avstro-ogerske monarhije. • •---------------------------------- i—e—oeeooe—®®eee—o—oo— pekarijo v Riva Corno 4 in podružno prodajalnico kruha v Semeniški ulici 2. !ywmw?f???ntfči ooooooo®@e»oooooooo«o®oooooe—oo ® Trgovec z vinom Ant. Pečenko o Vrtna ulica štv. 8. priporoča v sodčkih od 56 litrov naprej pristna bela in črna vina iz vipavskih, furlanskih, briskih in istrskih in dalmatniskih vinogradov.— Gene zmerne, postrežba ločna. Za pristnost vina jamči. eoeeoocc—o®—ooeooooooooooe Anion Kušfrin a Ambrož Furlan v Gosposki ulici šiv. 23 ▼ O v Tržaški ulici št. 4 y priporo; T ^ f priporoča svojo trgovino je- A svojo trgovino raznih jedilnih A » dilnih potrebščin in domačih T potrebščin. Postrežba točna. Y ^ pridelkov. ^ o^>o^o->G*dK«*«>-o $ A Tovarna vinskega kisa X aa K. (Makuc I • ! A v Rabatišču št. 20 v Gorici se ^ Anton Koren wi Gosposka ulica 4 6f) ^ priporoča razno lončarsko, porcelansko in stekleno @ ^ blago, reže in uklada šipe ter pripravlja okvirje. ^toplo priporoča trgovcem na deželi. ? Saiinig & Dekleva f ^ glavna zaloga ,B a m b u s“-dvokoles iz graške to- |s ‘S varne in zaloga pušk, streljiva, šivalnih strojev ^ > itd, v nunski utici št. 16. Popravljalnica koles I* 3| in izdelovalnica žičnih blazin v nunski ulici št. 14. |g *'*0*0—00*0#.®—.0**00** « Hiuisnei' & Lokar o *: tovarna usnja v Mirnu pri Gorici, v* 2^ Zaloga in prodaja na drobno v ^ Gosposki ulici št. 9. ’* »O—»A t^OOOOOOOOOOOOOOOOOO^ 2 Klobučar Anton Fon > J v Semeniški ulici * 2? priporoča svojo bogato zalogo klobukov in kap ter gostilnico preskrbljeno z izbora, vini. * k*«*«««*««'#*«**«««*« Jožef Novic krojač •< ♦ ^ Gosposka ulica št. 14 0 se priporoča častiti duhovščini in ostalemu ob-A činstvu v Gorici in na deželi za razna v krojaško 1 obrt spadajoča opravila. Izdeluje po meri točno ^ in po raznih cenah. + k********************* i Andrej Jakil ^ « Tovarnar kož v Rupi % ^ p. Miren. ^ Prodajalnica na Kornu v Gorici. 'J *'#**»—O##*®*®®*—0005*' •AAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAO < ► < Tovarna piva Fran Wanek ► ◄ na Goriščeku ► ->< ► 'rrazniifcenah'’0 toCno | < pnpoi’oća svojo zalogo (joriškeija piva. ► *►*►*<►•*►-<►*►•*►*►* ©▼▼▼▼TTTTTTVTTTTVVTVTVrvVTVTTVTO Najboljše stiskalnice za grozdje in olive so naše „HERCULES1*-stiskalnice najnoveje in naj> izvrstneje mehanične sestave z dvojnatim, vedno delujočim pritiskalom; zagotavlja se skrajna vporabljivost, katera nadmašuje vse druge stiskalnice. Najbolje avtomatične škropilnice za trte so „SYPHONIA“, samodelujoče brez premikanja. Mlini za grozdje, sadje in olive, rob-kači s pobiralnikom za grozdje; posuševaI-niki za grozdje, kakor tudi za druge pridelke vegetalne animalne in mineralne, stiskalnice za seno, slamo za ročni obrat; robkači za koruzo, čistilnice žita; sita, rezalnlcc in mlini za žito na roko raznih velikosti in vseh drugih poljedelskih strojev izdelujejo in oddajajo pod zagotovilom edino le tovarnarji PH. rcSAYF&RTH & Go. c. in kr. edino privileg. tovarna poljedelskih in v in ogradnih strojev na Dunaju II. Taborstrasse štv. 76. Odlikovani v vseh državah sveta z več nego 400 zlatih in srebrnih svetinj ter z častnimi diplomi. — llustrovani popis in mnogoštevilne zahvalnice zastonj. — Kjer še ni preprodajalcev in zastopnikov, se iščejo Varovati se je ponarejanj. Avtom, škropilnica. Stiskalnica za grozdje. I I § / zvezek, s pesnikovo sliko in 9 druzih krasno risanih slik; vezenje je elegantno v usnji in ^ zlato obrezo. Cena samo gld. /• — s poštnino gld. t'05. Drugi zvezek, ki bo obsegal do sedaj še ne izdane pesmi, izide v jeseni. S»)/ Najlepše darilo I Prešeren - Poezije, s sliko slavnega slovenskega pesnika. Vezenje je elegantno v usnji z zlato obrezo. — Cena samo gld. /•— s poštnino )^|] gld. 1-05. 1 jJonko Simon, - Pesmi, a s p p i U S. 164 20 — 1 P. 57 (Cl.) OTO FISCHER, knjigotržnica v Ljubljani Kongresni trg. Seznam blaga tvrdke 0. Feni. PiBsIjerij v Gorici. Glavna zaloga: v uUd št. U (stnra cukrarna). Podružnica: na Hornu št. 2 (Attemsova palača). Doslej ima v zalogi to-le blago: Sladkor — kavo — riž — mast poper — sveče — olje — škrob — ječmen — kavino primeša — moko — gris — drobne in debele otrobe — turšico — zob — sol — moko za pitanje — kis — žveplo — cement — bakreni vitrijol itd. 169—1 V podružnici na Komu prodaja tudi moko, otrobe, ovs, turšico itd. Ivan iomicelj v Korminu na glavnem sadnem trgu (bivša hiša Pallova) priporoča svojim rojakom sladkor, kavo, riž, oljo, kamenoolje, moko, otrobe, vsakovrstne sveče iz Kopačeve tovarne, potem špirit vinski in domače žganje. Dalje prodaja vitrijol (modro galico) in pravo romansko trtno žvepio, narodne žveplenke. Ts« p rodu j a po tako /.momi coni, da so ne boji tekmovanja (konkurence). 14:-! Veliki prazni sodov! iz Srbije, iz hrastovega lesa z želez- O nimi obroči, od 20-70 Jiektov, 6-7 cm. debelosti v glavi, popolnoma zdravi, so na prodaj. Natančneje poizvedbe, pri up ravni št v u, ali v hiši na Franc Jožefovi cesti št. 0. 210 7- 1 S. 78 3— 1 P. 100 do 300 gld. mesečnalallko zaslužij° ?se' be vseh stanov in v ■ vseh krajih s prodajo zakonito dovoljenih drž.pa- Edina slov. zaloga dežnikov in solčnikov j * tJSS&lfSmtiŽ leicher, VIII Deutsche gasse 8 Budapest. C. kr. privil e g. krojni aparati. P O) '¥EB AJ krojaški mojster In trgovec v Gorici na Travniku v I. nadstropju in v hodniku v h. *t. 225. Priporoča svojim rojakom na deželi in v mestu vsakovrstno manifaturno hlago, gotovo perilo, dežnike, ovratnike, zavratnice itd. — Gotove možke obleke za vsaki stan po najnovejši pariški modi. Blago prodaja ludi na meter tako po ceni, da lahko posluži vsaklerega in sicer za možke oblek, od 80 kr. naprej, za celo obleko (3-20 m) od gld. 2 50 naprej. Sprejema naročila tudi za izdelovanje raznih oblek; odjemalcem blaga je prosto, dali si izgotoviti obleko tudi drugod. 64 22 P. Orašček trgovec z jedilnim blagom v stolni ulici št. 2. v Gorici (tmo, kjer je tobakarnicti) priporoča se p. n. slovenskemu občinstvu v 67 Gorici in z dežele. ja?- Edino Sfssv L_miiiw v stolni ulici št. 13 (Via del Duomo) nasproti veliki cerkvi je velika zaloga raznovrstnega manufakturnega blaga po najnižji ceni. Za obilno obiskovanje se toplo priporoča E« Šušteršič & C. j-.agT' Prosim, opazujte številko 13 in slovenski napis, kajti ni resnična govorica, da je vse ena trgovina, namreč moja pod št. 13 in ona, katera se nahaja v Lenassejevi hiši pod štev. 4. pj r&d. U;»n«nLn ;» o».lionoLn ilmiohin H Vinarsko in sadjarsko društvo ^ p] W za Brda 1 f**? ^ s sedežem v Gorici, ulica j3arzellmižt 20. ^ ^ priporoča ^ po nizki ceni slavnemu občinstvu |l,5( p s\)o\a || H rebulo, mo&vo || p] \w na- vadna evna v\na, pu- ^ p Hano\). || Kazjioš Ija na vse kraje od 50 litrov naprej, Uzorce vin pošilja ua zahtevo. V vsakem poštno oddajnem okraji, v vsakej fari in po potrebi v vsakej občini, nastavi se razumna, delavna in zanesljiva oseba kot zaupni mož in posredovalec z dobrim in trajnim postranskim zaslužkom od nekega, mnogo let obstoječega, avstrijskega podjetja prve vrste, fii-niene peuudbe pod „V. u. G." Gradec, poste restante 183 Svan Drufovka trgovec v Gorici na Travniku ima zalogo vsakovrstnega blaga in čevljarskih potrebščin. Podružnica za usnje, železnino in razno blago v ,Sežani. Postrežba kolikor le mogoče točna. Naročila z dežele izvršujejo se z največjo skrbnostjo. tjjgšS— Gone zmerne. -"SPCc Velika zaloga kmetijskih in drugih strojev, pomp za vodnjake, decicnainuh vag In plaht za pokrivanje vozov iz tovarne Jertold V^raus v pragi se nahaja v Gorici na Travniku št. 16 (zadel). S 4» « 9 m « 9 m o s 9 9 « « « • 9 O 0 • • 0 9 O Arsker 25,25-16 Liniiiient. C a psici c o m po s. iz Richterjeve lekarne v Pragi pripoznano kut izvrstno bol ubia-žujoče mazit'o; za ceno 40 kr.. 70 kr. in 1 gld. se dobi po vseh lekarnah. Naj se zahteva to splošno priljubljeno domače zdravilno sredstvo vedno le Richterjev Liniiiieiit s l)sii!i'oiii“ kot edino pravo in vzame le tako steklenico, ki je previđena s „sidrom" kol znano zaščitno znamko. Riclitarjeva lekarna „pri zlatem levu" v Pragi. e0«3O0aa3e00C«0De0C000aa0e00t(*** ŠllS lad^L Vsak '"D.) kdor ljubi okusno kavo, hoče zdrav ostati in si kaj piahraniti J O S. V I N D Y s tovarna strojev in livarna Praha - Smichov, Vinohradsk& ulica št. 9 priporoča fi|^§SP““ patentne stočilne stroje brez zamaševanja in s sočasnim zamašenjem steklenic, agar- zračne tlačilke (lastna iznajdba) povsem nove, zboljšane sestave, hcllo s pumpo, ii**"3 z“ “Ikonico, zamašilko m kaprovalko steklenic, tlačilko, parni ^ tili in zaklopnice vseh vrst iz rdečega zhtka, medenine ah ieiez najmanjšega do naj večjega obsega. . Ceniki na zahtevo brezplačno.