številka 13	> Ljubljana, petek 9. maja 1S36	Cena 500 dinarjev____________ Leto XL!SI
an.
Na podlagi 147. člena ustave SR Slovenije. 179. člena zakona o združenem delu in 2 člena družbenega dogovora o skupnih osnovah in merilih za samoupravno urejanje odnosov pri pridobivanju in delitvi dohodka v SFRJ (Uradni list SFRJ. št. 2/85J-..sklepamo Skupščina SR Slovenije, Zveza sindikatov Slovenije in Gospodarska zbornica Slovenije
DRUŽBENI DOGOVOR o skupnih osnovah in merilih za samoupravno urejanje odnosov pri pridobivanju in delitvi dohodka v SR Sloveniji
I.	SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen
S tem družbenim dogovorom udeleženci opredeljujemo skupne osnove in merila za samoupravno urejanje odnosov pri planiranju, pridobivanju m razporejanju dohodka m čistega dohodka ter delitvi sredstev za osebne dohodke in skupno porabo delavcev, ki jih oomo uveljavljali v mejah svojih pravic, dolžnosti in odgovornosti, da bi zagotovili usklajene samoupravne urejanje teh odnosov v SR Sloveniji, v skladu z družbenim dogovorom o skupnih osnovah m merilih za samoupiavno urejanjei odnosov pri pridobivanju in delitvi dohodka v SFRJ iv nadaljnjem besedilu: zvezni družbeni dogovor).
S tem družbenim dogovorom udeleženci oprede ijujemc tudi skupne osnove in merila za usklajene samoupravno urejanje povračil določenih stroškov ki jih imajo delavci p n delu oziroma v zv sz. z delom (povračila stroškov, ki imajo značaj osebnih prejemkov).
.	2. člen
Udeleženci družbenega dogovora bomo v mejah svojih pravic, dolžnosti in odgovornosti uveljavljali, da se skupne osnove in merila, opredeljene s tem družbenim dogovorom, razčlenijo:
—	v samoupravnih sporazumih dejavnosti, ki urejajo skupna izhodišča, osnove in merila za razporejanje dohodka in čistega dohodka, za delitev sredstev zs osebne dohodke in skupno porabo delavcev ter za povračila določenih stroškov ki jih imajo delavci pri delu oziroma v zvezi z delom.
—	v samoupravnih sporazumih, ki urejajo pogoje za pridobivanje dohodka ir) odnose pri pridobivanju dohodka z udeležbo pri skupaj ustvarjenem dohodku na podlagi združevanja dela in sredstev ter s svobodne menjavo dela,
—	v samoupravnih sporazumih delovnih organizacij in sestavljenih organizacij združenega dela, ki urejajo skupne osnove n merila ter v samoupravnih splošnih aktih temehnih in drugih organizacij združenega dela in del^vn h skupnosti o osnovah in merilih za razporejanje dohodka m čistega dohodka ter za delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabe
delavcev ter za povračila določenih stroškov, ki jih imajo delavci pri delu oziroma v zvezi z delom,
—	v planskih aktih temeljnih in drugih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter družbenopolitičnih skupnosti.
3.	člen
Z uveljavljanjem skupnih osnov in meril, opredeljenih s tem družbenim dogovorom in njihovo nadaljnje razčlenitvijo v samoupravnih splošnih aktih iz 2. člena tega družbenega dogovora, ter z njihovo dosledno uporabo si bomo prizadevali za uresničevanje naslednjih ciljev:
—	ustvarjanje enakopravnih pogojev za gospodarjenje, poslovanje in pridobivanje dohodka z uveljavljanjem tržnih kriterijev in upoštevanjem ekonomskih zakonitosti,
—	_razporejanje dohodka in čistega dohodka ter delitev sredstev za usebne dohodke in skupno porabo delavcev y skladu z družbenimi usmeritvami, opredeljenimi v planskih aktih družbenopolitičnih skupnosti,
—	ustvarjanje pogojev za večjo ekonomsko in družbeno motiviranost in odgovornost delavcev za povečanje produktivnosti dela, racionalno in učinkovito gospodarjenje z družbenimi sredstvi, krepitev materialne osnove dela ter prilagajanje proizvodnje in drugih dejavnikov tržnim pogojem in družbenim potrebam ter na teh temeljih za ustvarjanje večjega dohod-
■ ;zbo: fevprve osebnega in družbene^ standarda,
—	dosegan je neposredne m trajne odvisnosti sredstev za osebne dohodke m skupno porabo delavcev od prispevka k doseženim rezultatom dela in poslovanja,
zraženih v dohodku kot rezultatu njihovega in celotnega družbenega dela.
—	ustvarjanje podlage, da bo samoupravno urejanje odnosov pri pridobivanju in delitvi sredstev za osebne dohodke in skupno porabo delavcev v funkciji ustvarjanja večjega dohodka,
—	družbeno usmerjanje politike delitve v skladu z načelom, da se za enako količino in kakovost dela ter enake rezultate dela in poslovanja, izražene v dohodku, dosega približno enak osebni dohodek,
—	odpravljanje razlik v osebnih dohodkih in sredstvih za skupno porabo delavcev med organizacijami združenega dela oziroma delovnimi skupnostmi, ki ne temeljijo na delu in rezultatih dela delavcev,
—	usklajeno urejanje povračil določenih stroškov, -ti jih imajo delavci pri delu oziroma v zvezi z delom.
4.	člen
Udeleženci družbenega dogovora se bomo zavze-oiali skladno - s svojimi pravicami, dolžnostmi in odgovornostmi za uveljavljanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na osnovi skupaj ustvarjenega prihodka in dohodka, za pravočasno oblikovanje splošnih pogojev gospodarjenja, določenih v srednjeročnih
dokumentih in z letno ekonomsko politiko, ter za dograjevanje sistema ih njegovih instrumentov na osnovi upoštevanja ekonomskih zakonitosti na enotnem jugoslovanskem trgu. Pri tem se bomo zavzemali za zmanjševanje in odpravljanje izjem v pogojih gospodarjenja, ki izhajajo iz ekonomske politike, in delitvi dohodka na tej osnovi.
5.	člen
Skupne osnove in merila, določene s samoupravnimi sporazumi dejavnosti v skladu s tem družbenim dogovorom, so podlaga za določanje osnov in meril v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih in za samoupravno sporazumevanje o skupnih osnovah in merilih v delovnih organizacijah in sestavljenih organizacijah združenega dela.
Udeleženci družbenega dogovora soglašamo, da se skupne osnove in merila, določene s samoupravnimi sporazumi dejavnosti v skladu s tem družbenim dogovorom, in opredelitve v planskih aktih uporabljajo kot kriterij za presojo družbene ustreznosti razporejanja dohodka in čistega dohodka ter delitve sredstev za osebne dohodke in skupno porabo delavcev v vseh organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih, izhajajoč iz ustavne dolžnosti delavcev v organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih, da uporabljajo načelo delitve po delu in rezultatih dela in da zagotavljajo razvoj materialne osnove dela in prispevajo k zadovoljevanju drugih družbenih potreb, ter njihove odgovornosti za uresničevanje planov za delo in razvoj svojih organizacij in skupnosti ter splošnih ciljev in nalog, določenih v družbenih planih družbenopolitičnih skupnosti.
6.	člen
Udeleženci družbenega dogovora soglašamo, da se šteje, da' delavci v organizaciji združenega dela oziroma delovlft skupnosti ne uresničujejo družbenih us-nieritev na področju delitve in da so5 nastale motnje v samoupravnih odnosih ter da so Oškodovani družbeni interesi, če pri razporejanju dohodka in čistega dohodka ter delitvi sredstev za osebne dohodke in skupno porabo delavcev ne izhajajo iz skupnih osnov in meril, določenih s samoupravnimi sprorazumi dejavnosti v skladu s tem družbenim dogovorom, in iz opredelitev v planskih aktih, za katerih uresničevanje so odgovorni, in se s tem krnijo razmerja, ki ustrezajo načelu delitve po delu in rezultatih dela ali ovira normalna družbena reprodukcija ali kako drugače onemogoča izvajanje z družbenimi plani, družbenimi dogovori in samoupravnimi sporazumi začrtane politike delitve ali kršijo moralna načela socialistične samoupravne družbe.
Udeleženci družbenega dogovora bomo zagotovili, da se v primerih iz prejšnjega odstavka sprožijo ustrezni postopki za varstvo samoupravnih pravic in družbene lastnine prek odbora udeležencev družbenega dogovora in komisij udeležencev samoupravnih sporazumov dejavnosti, prek organizacij in organov sindikatov, prek družbenih pravobranilcev samoupravljanja ter prek skupščin družbenopolitičnih skupnosti in njihovih izvršnih svetov v skladu z njihovimi pravicami in dolžnostmi ter njihovo odgovornostjo za uresničevanje družbenih planov in družbene politike delitve.
II.	PLANIRANJE, PRIDOBIVANJE
IN RAZPOREJANJA DOHODKA IN ČISTEGA DOHODKA
7.	člen
Globalni proporci delitve dohodka na porabo in akumulacijo, opredeljeni v srednjeročnih in letnih planskih aktih republike, in pravila ravnanja iz 10. člena tega dogovora so podlaga udeležencem samoupravnih sporazumov dejavnosti za pripravo usmeritev za razporejanje dohodka in čistega dohodka v organizacijah združenega dela.
8.	člen.
Udeleženci družbenega dogovora se bomo zavzemali, da delavci v organizacijah združenega dela na podlagi analiz in ocen pogojev za pridobivanje dohodka v planskih aktih določijo:
—	pogoje in ukrepe za povečanje celotnega prihodka in dohodka na podlagi kvalitetnih dejavnikov razvoja,
—	obseg dohodka kot okvir za njegovo namensko porabo in razmerja v njegovem razporejanju,
—	razmerja v razporejanju čistega dohodka tako, da se bo del čistega dohodka za osebne dohodke in skupno porabo delavcev oblikoval v odvisnosti od doseženih rezultatov dela in rezultatov upravljanja ter gospodarjenja.
9.	člen
Udeleženci družbenega dogovora bomo vztrajali, da se v samoupravnih sporazumih dejavnosti in v samoupravnih splošnih aktih organizacij združenega dela razčlenijo usmeritve iz tega družbenega dogovora za urejanje odnosov pri planiranju, pridobivanju in razporejanju dohodka ter določijo:
—	pravila za ravnanje pri planiranju in razporejanju dohodka in čistega dohodka na podlagi primerjanja rezultatov dela in poslovanja organizacij združenega dela s kazalniki: dohodek na delavca, dohodek v primerjavi s poprečno uporabljenimi sredstvo, bruto osebni dohodek na delavca in akumulacijo v primerjavi s poprečno uporabljenimi sredstvi ter z drugimi kazalniki določenimi z zakonom, letnimi planskimi akti republike in samoupravnimi sporazumi dejavnosti,
—	s kazalniki iz prejšnje alinee opredeljen način izražanja ravni uspešnosti in učinkovitosti gospodarjenja v hejavnosti,
—	s kazalniki iz prve alinee opredeljen način izražanja mejne ravni uspešnosti in učinkovitosti gospodarjenja, pod katero se šteje, da so nastale motnje v poslovanju organizacije združenega dela.
Pri tem sta kazalnika dohodek na delavca in dohodek na povprečno uporabljena poslovna sredstva kazalnika uspešnosti upravljanja in gospodarjenja z družbenimi sredstvi, kazalnika bruto osebni dohodek ■na delavca in akumulacija na povprečno uporabljena poslovna sredstva pa sta kazalnika za oceno ustreznosti razporejanja dohodka in čistega dohodka na sredstva za osebne dohodke in skupno porabo ter akumulacijo.
ft). člen
Delavci v organizacijah združenega dela uresniču-iejo usmeritve razporejanja dohodka in čistega dohodka prek samoupravnih sporazumov dejavnosti in samoupravnih splošnih aktov, izhajajpč iz primerjave svoj-ih rezultatov dela in poslovanja v okviru dejav-
n os ti in med njimi, izraženih s.kazalniki iz prve alinee 9. člena, kot podlage za planiranje in ugotavljanje ravni uspešnosti in učinkovitosti gospodarjenja.
Udeleženci družbenega dogovora bomo vztrajali, da udeleženci v samoupravnih sporazumih dejavnosti in samoupravnih splošnih aktih določijo način ravnanja pri planiranju in' razporejanju dohodka in čistega dohodka ter, ob upoštevanju globalnih proporcev, določenih s planskimi akti družbenopolitične skupnosti, opredelijo razporejanje dohodka in čistega dohodka na podlagi naslednjih pravil:
—	organizacija' združenega dela, ki presega poprečno raven uspešnosti in učinkovitosti gospodarjenja udeleženk samoupravnega sporazuma dejavnosti, lahko pri razporejanju dohodka in čistega dohodka oblikuje sredstva za osebne dohodke in skupno porabo na delavca nad povprečjem dejavnosti, če hkrati zagotavlja sorazmerno višjo stopnjo akumulacije nad poprečjem dejavnosti,
—	organizacija združenega dela, ki dosega poprečno raven uspešnosti in učinkovitosti gospodarjenja udeleženk samoupravnega sporazuma dejavnosti, naj ne povečuje sredstev za osebne dohodke in skupno porabi; na delavca, dokler ne doseže poprečne stopnje akumulacije v dejavnosti,
—	organizacija združenega dela, ki ne dosega poprečne ravni uspešnosti in učinkovitosti gospodarjenja ■udeleženk samoupravnega sporazuma dejavnosti, ima lahko nižjo stopnjo akumulacije od poprečja dejavnosti, če ima tudi sredstva za osebne dohodke in skupno porabo na delavca sorazmerno nižja od poprečja dejavnosti,
—	organizacija združenega dela. ki ima motnje v poslovanju v smislu tretje alinee 9 člena tega dogovora, razporeja dohodek tako, da so sredstva za osebne dohodke in skupno porabo na delavca in stopnja akumulacije sorazmerno nižja glede na poprečne rezultate V dejavnosti. Ko pa sprejme program ukrepov za odstranitev motenj", se politka delitve dohodka in čistega dohodka oblikuje v skladu z doseženimi rezultati pri izvajanju tega programa.
Delavci v TOZD, ki dosegajo nižjo stopnjo akumulacije od poprečja gospodarstva SR Slovenijo, bodo pri oblikovanju sredstev za osebne dohodke in skupno porabo delavcev v srednjeročnem obdobju zmanjševali odstopanje svoje stopnje akumulacije od poprečja gospodarstva SR Slovenije.
Pri primerjanju sredstev za osebne dohodke in skupno porabo na delavca v organizaciji združenega dela se upoštevajo razlike v zahtevnosti Jela in težavnosti delovnih pogojev v organizaciji združenega dela v primerjavi z drugimi udeleženci samoupravnega sporazuma dejavnosti.
11. člen
Udeleženci družbenega dogovora soglašamo,, cin se za ugotavljanje uspešnosti in učinkovitosti upravljanja in gospodarjenja organizacije združenega dela v posameznem obdobju primerjajo doseženi rezultati:
—	s planiranimi rezultati in rezultati, ki jih je dosegla v preteklem obdobju,
—	z doseženimi rezultati v primerjalni skupini po samoupravnem sporazumu dejavnosti oziroma z rezultati dejavnosti v SR Sloveniji,
—	z rezultati v'gospodarstvu SR Slovenije.
Organizacije združenega dela. ki nimajo možnosti
primerjave v dejavnosti v SR Sloveniji, p i mer jajc dosežene rezultate z rezultati gospodarstva SR Slovenije in z rezultati ustrezne dejavnosti v SFRJ.
12.	člen
Udeleženci družbenega dogovora soglašamo, da se v obdobju, dokler se ne odpravijo razlike v pogojih pridobivanja dohodka, primerjajo doseženi rezultati z enakimi ali sorodnimi organizacijami združenega dela v posameznih dejavnostih, kar se opredeli v samoupravnih sporazumih dejavnosti.
V samoupravnih sporazumih dejavnosti ■ se poieg kazalnikov iz tega družbenega dogovora lahko opredelijo tudi specifični kazalniki (rizična produktivnost, stroški na enoto proizvoda, delež konvertibilnega izvoza v celotnem prihodku, izkoriščanje kapacitet, koeficient izmenskega dela, koeficient obračanja obratnih sredstev, prilagajanje trgu — marketing itd.), ki tudi izražajo prispevek delavcev v temeljni organizaciji k doseganju dohodka, ter določijo pravila ravnanja pri planiranju in razporejanju dohodka m čistega dohodka.
Pravila ravnanja so družbena usmeritev delavcev v temeljnih organizacijah za določitev delitvenih razmerij glede na planirane in dosežene rezuliate dela in poslovanja.
13.	člen
Temeljne organizacije združenega dela različnih dejavnosti v delovni organizaciji in sestavljeni organizaciji združenega dela pri sestavljanju planskih aktov za razporejanje dohodka ter za presojo svoje uspešnosti in učinkovitosti gospodarjenja uporabljajo kazalnike ter dogovorjeno in doseženo raven uspešnosti in učinkovitosti gospodarjenja, ki so opredeljeni v samoupravnih sporazumih dejavnosti, h katerim so pristopile. Pri planiranju in uresničevanju razporejanja dohodka in čistega dohodka upoštevajo tudi skupno dogovorjene razvojne cilje, dogovorjeno in doseženo raven uspešnosti in učinkovitosti gospodarjenja ter dogovorjena razmerja v osebnih dohodkih za tipična dela in naloge na ravni delovne organizacije oziroma sestavljene organizacije združenega dela.
14.	člen
Udeleženci družbenega dogovora soglašamo, da je enota enostavnega dela ena od družbenoekonomskih podlag pri planiranju dohodka in obsega sredstev za osebne dohodke. Hkrati s tem je enota enostavnega dela eden izmed kazalnikov za primerjanje in preverjanje uspešnosti gospodarjenja in poslovanja ter izhodišče za sprejemanje ukrepov za doseganje dohodka, ki bo omogočil oblikovati sredstva za osebne .dohodke in skupno porabo v višini, ki zagotavlja zadovoljevanje osebnih potreb delavcev na ravni družbeno dogovorjene vrednosti enostavnega dela. •
Za ugotavljanje družbeno dogovorjene vrednosti enote enostavnega dela bomo udeleženci družbenega dogovora upoštevali zlasti:
—	znesek za košarico življenjskih potrebščin, ugotovljenih na osnovi dogovorjene metodologije in
—	družbeno raven produktivnosti dela v družbenopolitični skupnosti.
Tako ugotovljeno vrednost enote enostavnega dela bo odbor uddležencev družbenega dogovora objavljal na osnovi dogovorjene metodologije.
15.	člen
Bruto osebni dohodek v smislu tega družbenega dogovora obsega del čistega dohodka za čiste osebne dohodke, obveznosti za zadovoljevanje skupnih in splošnih potreb, ki se krijejo iz osebnega dohodka na podlagi samoupravnih sporazumov oziroma’ zakona, ter sredstva za skupno porabo, namenjena za neposredno porabo delavcev v temeljni organizaciji.
Akumulacija v smislu tega družbenega dogovora obsega del čistega dohodka za zboljševanje in razširjanje materialne osnove dela ter del čistega dohodka za ustvarjanje in obnavljanje rezerv.
Sredstva za skupno porabo v smislu tega družbenega dogovora, ki se ne štejejo v bruto osebni dohodek, so del čistega dohodka, ki se namenja za razvoj družbenega standarda v organizaciji združenega dela in družbenopolitični skupnosti ter v krajevnih skupnostih.
16.	člen
Udeleženci družbenega dogovora se bomo zavzemali, da se v odnosih pridobivanja dohodka pri skupaj ustvarjenem prihodku in dohodku na podlagi združevanja dela in sredstev zagotovijo enakopravni pogoji med udeleženci z uporabo standardov in normativov materialnih stroškov, amortizacije, potrebnega dela in sredstev.
17.	člen
Udeleženci družbenega dogovora se bomo zavzemali, da organizacije združenega dela v samoupravnih splošnih aktih oziroma v samoupravnih sporazumih dejavnosti pri opredeljevanju pogojev za pridobivanje dohodka opredelijo raven pogojev, nad katero je ustvarjeni dohodek rezultat dela v izjemno ugodnih naravnih pogojih, rezultat izjemnih ugodnosti na trgu ali rezultat drugih izjemnih ugodnosti pri poslovanju in pridobivanju dohodka.
Temeljne organizacije združenega dela bodo del dohodka, ki je rezultat izjemnih ugodnosti, namenile predvsem razširitvi materialne osnove dela. Način, postopek in usmerjanje bodo delavci v temeljnih organizacijah opredelili v svojih samoupravnih splošnih aktih.
V organizacijah združenega dela, ki ne opredelijo ravni izjemnega dohodka v smislu prvega odstavka tega člena, se kot del dohodka od izjemnih ugodnostih upošteva tisti dohodek, ki presega ugotovljeni ravnotežni dohodek po 21. členu zveznega družbenega dogovora, povečan za 50 °/o.
13. člen
Udeleženci družbenega dogovora se bomo zavzemali, da se v svobodni menjavi dela na področju družbenih dejavnosti z uporabo ustreznih standardov in normativov za storitve, za programe storitev oziroma programe dejavnosti ter osnov in meril za oblikovanje cen storitev in povračil za izvajanje pro-grafna storitev oziroma dejavnosti uveljavljajo taki. odnosi, ki zagotavljajo, da delavci v družbenih ‘dejavnostih dosegajo enak družbenoekonomski položaj, kot ga imajo delavci v materialni proizvodnji, skladno z njihovim prispevkom k ustvarjanju nove vrednosti v materialni proizvodnji, k večji produktivnosti celotnega družbenega dela in k razvoju družbe v celoti.
19. člen
Udeleženci družbenega dogovora se bomo zavzemali, da delavci v temeljnih organizacijah združenega dela. ki v okviru samoupravnih interesnih skupnosti materialne proizvodnje pridobivajo de! dohodka po načelih svobodne menjave dela. skupaj z uporabniki njihovih proizvodov in storitev opredelijo odvisnost dohodka od uresničevanja planov, uspešnosti upravljanja in gospodarjenja s sredstvi in prispevka, ki so ga dali k povečanjO dphodka uporabnikov njihovih proizvodov in storitev.
Udeleženci družbenega dogovora se bomo zavzemali, da delavci v organizacijah združenega dela, ki pridobivajo del dohodka po načelih svobodne menjave dela, pri dogovarjanju o obsegu, vrsti in kakovosti proizvodov in storitev kakor tudi o sredstvih za ta namen upoštevajo kot enega izmed elementov planiranja dohodka standarde in normative potrebnega dela ter dogovorjeno vrednost enostavnega dela. Oblikovanje sredstev za osebne dohodke in skupno porabo naj bo odvisno od njihove uspešnosti gospodarjenja in ravni sredstev za dšebne dohodke in skupno porabo v gospodarstvu ustrezne družbenopolitične skupnosti.
x	20. člen
UdbTfeženci družbenega dogovora se bomo zavzemali, da delavci v tistih organizacijah združenega dela, kjer se del sredstev za razširjeno reprodukcijo združuje na podlagi samoupravnih sporazumov o temeljih planov ali na podlagi zakona, v safnoupravnih sporazumih dejavnosti opredelijo za dejavnost specifične kazalnike uspešnosti dela in gospodarjenja in na tej podlagi dogovorijo raven uspešnosti gospodarjenja s temi sredstvi.
21.	člen
Udeleženci družbenega dogovora bomo vztrajali, da se v odnosih svobodne menjave dela med delovnimi skupnostmi ter organizacijami, skupnostmi in organi, za katebe delovne skupnosti opravljajo dela, uveljavljajo razmerja, ki zagotavljajo:
—	da bo dohodek delovnih skupnosti, ki opravljajo dela za organizacije združenega dela, neposredno odvisen od uresničevanja programa dela in storitev po vrsti, obsegu in kakovosti opravljenih del in nalog ter od prispevka k skupnim rezultatom dela in k povečanju dohodka v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, za katere opravljajo dela,
—	da bo dohodek delovnih skupnosti, ki opravljajo .dela za druge organizacije, skupnosti in organe, odvisen od uresničevanja programa dela in storitev ter od prispevka k skupnim rezultatom dela delavcev v gospodarstvu ustrezne družbenopolitične skupnosti.
22.	člen
Udeleženci družbenega dogovora se bomo zavzemali, da se pri ugotavljanju deleža prispevka delavcev v delovnih skupnostih strokovnih služb posebej ocenjuje, koliko so na podlagi svobodne menjave dela in na podlagi skupnih planov dela in razvoja prispevali k izpopolnjevanju organizacije dela, razvijanju proizvodnih programov in njihovemu prilagajanju zahtevam domačega in tujega trga, uvajanju inovativnosti, redni oskrbi z repromateriaiom ipd.
Osebni dohodek delavcev delovnih skupnosti skupnih služb se giblje v skladu z doseganjem predvidenih učinkov upravljanja in gospodarjenja z družbenimi sredstvi, upoštevaje osnove iz prejšnjega odstavka
III.	SKUPNA IZHODIŠČA ZA OBLIKOVANJE IN DELITEV SREDSTEV ZA OSEBNE DOHODKE IN SKUPNO PORABO
23.	člen
Udeleženci družbenega dogovora bomo uveljavljali, da se v samoupravnih sporazumih dejavnosti na osnovi strokovnih p"odlag določijo tudi:
—	skupna metodološka izhodišča za oblikovanje razvida del in nalog, delovnih področij in programa dela;
—	skupnh metodološka izhodišča in merila za ugotavljanje in primerjanje količine in kakovosti dela za značilne skupine del in nalog dejavnosti, za proizvodna, strokovna in administrativna dela ter skupne osnove in merila za normalen obseg del in nalog, ki ga lahko jdelavci opravijo v časovni enoti
izhodišča za ugotavljanje in primerjanje zahtevnosti del in nalog, ki se izražajo v potrebni usposobljenosti za delo, odgovornosti pri delu, naporih in vplivih okolja pri delu, z določitvijo kriterijev za opredeljevanje razmerij med posameznimi sestavinami zahtevnosti del in nalog;
—	skupne osnove in merila za ugotavljanje zahtevnosti ih uspešnosti dela delavcev, ki opravljajo dela in naloge poslovodnih organov;
—	skupne osnove in merila za oblikovanje višine nadomesti) osebnih dohodkov, izplačil dogovorjenega dela sredstev za skupno porabo v temeljnih organizacijah združenega dela ter povračil določenih stroškov, ki jih imajo delavci pri delu oziroma v zvezi z delom.
' 24. člen
Udeleženci družbenega dogovora bomo uveljavljali, da delavci v samoupravnih sporazumih o skupnih osnovah in merilih za razporejanje dohodka in čistega dohodka ter za delitev sredstev za osebne dohodke in skupno pbrabo v delovnih organizacijah in sestavljenih organizacijah združenega dela poieg tega določijo zlasti:
—	enotno metodologijo za določanje razvida de! in nalog;
—	skupne osnove in -merila za ugotavljanje zahtevnosti de! in nalog, še posebej za dela in naloge, ki se' opravljajo v vseh ali v več temeljnih organizacijah:
—	skupne osnove in merila za ugotavljanje prispevka delavcev k uspehu poslovanja v temeljnih organizacijah na podlagi tekočega dela;
—	skupne osnove in merila za ugotavljanje delovnega prispevka delavcev na podlagi ustvarjalnosti in inovativnosti;
—- skupne osnove in merila za določanje osebnega dohodka iz minulega dela;
—	višino zajamčenega osebnega dohodka, ki presega z zakonom določeno višino zajamčenega osebnega dohodka, in pogoje, pod katerimi jc mogoče izplačevati tako določen zajamčeni osebni dohodek;
—	pogoje, pod katerimi bodo delavci drugih temeljnih- organizacij iz svojih rezervnih skladov solidarnostno zagotavljali sredstva za izplačevanje samoupravno dogovorjenih osebnih dohodkov delavcev v tisti temeljni orgahizaciji, ki posluje - z motnjami ali je zašla v izgubo,
—	dogovorjeni obseg delitve sredstev skupne porabe za posamezne namene skupne porabe, zlasti za tiste, za katere delavci v temeljnih organizacijah solidarno zagotavljajo sredstva;
—	obveznosti oblikotmnja takšnih rezervnih sredstev pri vseh udeležencih sporazuma, da bo zagotovljena dogovorjena raven materialne in socialne varnosti de’:'vcev. nr; -.- ’ tliena v samoupravnih sporazumih in družbenih planih družbenopolitičnih skupnosti.
ob normalnih obremenitvah — skupna metpdolpška
1.	Delitev osebnih dohodkov na osnovi živega dela
25.	člen
Prispevek delavca iz živega dela se ugotavlja na osnovi količine in kakovosti dela. Količina dela je opredeljena z zahtevnostjo dela in z obsegom (časom) potrebnega dela. Kakovost dela je opredeljena s kakovostjo doseženih rezultatov dela, to je s količino proizvodov in storitev in njihovo kakovostjo, z učinkovitostjo pri uporabi delovnih sredstev, z doseženimi prihranki pri delu (zniževanje materialnih in drugih stroškov na enoto proizvoda in storitev) ter z izrabo delovnega časa.
a)	Količina dela
26.	člen
Zahtevnost del in nalog ugotavljamo analitično z uporabo naslednjih sestavin:	'
—	usposobljenost za delo, ki je potrebna za opravljanje določenih de! in nalog in ki se izraža s potrebnimi umskimi in telesnimi sposobnostmi, znanjem in spretnostjo delavca,
—	odgovornost pri opravljanju del in naiog, ki izhaja iz upravljanja s sredstvi za delo, odnosa do drugih delavcev in medsebojne povezanosti del in nalog,
—	umske in fizične obremenitve (napori) pri opravljanju del in nalog
—- vpliv okolja, v katerih delavec opravlja dela in naloge.
Deleži posameznih sesiavin zahtevnosti so naslednji:
—	usposobljenost za delo	od	30	do	55	°/o
—	odgovornost	od	15	do	35	0/o
—	napor:	od	5	do	25	°/o
—	vpliv okolja	od	5	do	25	0/o
Vplivnost posameznih sestavin zahtevnosti dei
in naiog se določi v samoupravnih sporazumih dejavnosti.
Odbor udeležencev družbenega dogovora sprejme kriterije za ugotavljanje zahtevnosti del in nalog v dejavnosti in med dejavnostmi in na skupnih osnovah usklajena tipična dela in naloge po dejavnostih v SFRJ.
27.	člen
Enota enostavnega dela predstavlja delo, ki po vseh sestavinah zahtevnosti iz prejšnjega člena skupaj doseže najnižjo stopnjo zahtevnosti.
Udeleženci soglašamo, da enoto enostavnega dela predstavlja delo. ki je vsebinsko konkretizirano z opisom "del in nalog enostav.no raziglavanje bakelitnih oziroma plastičnih delov in ima količnik zahtevnosti 1,00.
28.	člen
Razpon zahtevnosti del in nalog do enote, enostavnega dela znaša največ 1 : 6 Orientacijska zahtevnost tipičnih del in nalog (s predvidenim enakim rezultatom v okviru enakih delovnih razmer) se določi v samoupravnem sporazumu dejavnosti, pri čemer -;e primerjalne upoštevajo osnove iz zveznega družbenega dogovora in skupaj usklajene osnove med dejavnostmi v SFRJ. x
29.	člen
Obseg vložene0' ' Ja ugotavljajo delavci s porabo časa posameznega delavca ali skupine delavcev pri
opravljenih delih in nalogah. Predvidena količina vloženega dela se primerja s količino potrebnega dela po vnaprej dogovorjenih normativih količine in kakovosti dela. Ti normativi določajo:
—	količino proizvodov in storitev, ki jih je potrebno izdelati oziroma opraviti v časovni enoti,
—	kakovost proizvodov in storitev,
—	višino stroškov, ki lahko bremenijo proizvod ali storitev.
b)	Kakovost dela
30.	člen
Merila za ugotavljanje kakovosti dela se oblikujejo po všeh sestavinah, ko opredeljujejo kakovost doseženih rezultatov dela, določenih v 25. členu tega družbenega dogovora, upoštevaje naravo dela in pomen posameznih ■sestavin kakovosti za rezultate dela na posameznih delih in nalogah ter časovne pogoje dela. Merila (normativi in standardi) se oblikujejo v skladu s sprejetimi cilji in politiko kakovosti dela v organizaciji združenega dela, upoštevaje naslednja izhodišča:
—	na delih in nalogah, na katerih se delovni. rezultati lahko izražajo fizično (s količino, kakovostjo in gospodarnostjo) ali vrednostno se delovni učinek ugotavlja na podlagi delovnih normativov in standardov;
—	ha strokovnih in ustvarjalnih delih in nalogah v okviru delovnih programov je poudarek na ugotavljanju delovnega prispevka delavca k skupnemu rezultatu dela; delovni prispevek delavca na teh delih in nalogah se ugotavlja predvsem posredno prek povečanja dohodka, zniževanja proizvodnih in drugih stroškov ter uresničevanja drugih planiranih ciljev, in sicer po vnaprej določenih postopkih za ugotavljanje kakovosti rezultatov dela delavcev;
—	na administrativno-upravnih in administrativ-no-tehničnih delih in nalogah je poudarek na opredeljenem delovnem programu in prispevku opravljenih nalog v organizacijski enoti ali delovni skupini k celovitemu uresničevanju ciljev organizacije združenega dela oziroma delovne skupnosti kot podlagah za ugotavljanje kakovosti defh posameznega delavca. Pri ugotavljanju delovnega prispevka delavcev na teh delih in nalogah se upošteva kakovost rezultatov dela, ki se merijo posredno ali ocenjujejo po vnaprej določeni metodi, in zniževanje stroškov, ki so potrebni glede na planiran obseg stroškov organizacijske enote ali delovne skupine;
—	pri ugotavljanju delovnega prispevka na delih in nalogah poslovodnih in vodilnih delavcev se upoštevajo doseženi rezultati gospodarjenja in poslovanja ter velikost in sestavljenost organizacije združenega dela, njen položaj v družbeni reprodukciji in na 'trgu.
31.	člen
Udeleženci družbenega dogovora se bomo zavzemali da delavci v organizacijah združenega dela in v drugih oblikah dohodkovnega povezovanja sprejmejo standarde in normative potrebnega dela, ki so zasnovani na normalnih delovnih obremenitvab in opredeljeni tako, da je mogoče ugotavljati njihovo izpolnitev » glede na zahtevnost in obseg dela, količino in kakovost doseženih rezultatov dela in učinkovitost pri uporabi delovnih sredstev.
2.	Delitev osebnih dohodkov na osnovi minulega dela
32.	člen
Udeleženci družbenega dogovora se bomo zavzemali, da delavci v organizacijah združenega dela določajo delež sredstev za osebne dohodke na podlagi minulega dela v celotnih sredstvih za osebne dohodke glede na uspešnost upravljanja in gospodarjenja z družbenimi sredstvi, upoštevaje kazalnike iz
33.	člena tega družbenega dogovora.
33.	člen
Osnovni kazalnik za ugotavljanje uspešnosti upravljanja in gospodarjenja z družbenimi sredstvi v organizaciji združenega dela in za določanje sredstev za osebne dohodke iz minulega dela je akumulacija v primerjavi s poprečno uporabljenimi sredstvi ob upoštevanju še naslednjih kazalnikov: dohodek v primerjavi s poprečno uporabljenimi sredstvi, akumulacija v primerjavi s čistim dohodkom in drugih kazalnikov, določenih z zakonom, s samoupravnim sporazumom dejavnosti ali s samoupravnim splošnim aktom organizacije združenega dela.
Akumulacija glede na poprečno uporabljena sredstva se primerja s poprečno ustvarjeno akumulacijo glede na uporabljena poslovna sredstva v zadnjem ali več preteklih letih.
34.	člen
Udeleženci družbenega dogovora soglašamo, da se pri ustvarjanju večje ali manjše stopnje akumulacije v organizaciji združenega dela v primerjavi s poprečjem dejavnosti, upoštevaje tudi druge kazalnike iz prejšnjega člena, planira in obračunava večji ali manjši delež sredstev za osebne dohodke iz minulega dela v celotnih sredstvih za osebne dohodke glede na poprečje dejavnosti.
S samoupravnim sporazumom dejavnosti se opredelijo merila za določanje deleža sredstev za osebne dohodke iz minulega dela v celotnih sredstvih za osebne dohodke glede na odstopanje kazalnikov iz prejšnjega člena od poprečja dejavnosti.
35.	člen
V organizacijah združenega dela družbenih dejavnosti, v organizacijah združenega dela materialne proizvodnje posebnega družbenega pomena, ki ne ustvarjajo ustrezne akumulacije, in v delovnih skupnostih, ki opravljajo dela za organizacije združenega dela, se delež sredstev za osebne dohodke iz minulega dela v celotnih sredstvih za osebne dohodke določa na podlagi poprečnega deleža sredstev za osebne dohodke iz minulega dela v celotnih sredstvih za oseb rte dohodke v organizacijah združenega dela — uporabnikih storitev.
Delež sredstev za osebne dohodke iz naslova minulega dela delavcev delovnih skupnosti skupnih služb se v primeru nedoseganja predvidenih rezultatov učinkov naložb in gospodarjenja v temeljnih organizacijah združenega dela, za katere opravljajo dela in naloge, sorazmerno zmanjša
Delež sredstev za osebne dohodke iz minulega dela v delovnih skupnostih, ki opravljajo dela in naloge za druge organizacije irt skupnosti ter organe družbenopolitičnih skupnosti, se določa na podlagi poprečnega deleža sredstev za osebne dohodke v celotnih sredstvih za osebne dohodke v organizacijah združenega dela -
področja gospodarstva v ustrezni družbenopolitični
skupnosti.
36.	člen
■ Sredstva za osebne dohodke iz minulega dela se delijo glede. na delavčev prispevek k skupnim rezultatom upravljanja in gospodarjenja z družbenimi sredstvi. Pri ugotavljanju individualnega prispevka delavca k skupnim rezultatom upravljanja in gospodarjenja se upošteva:
—	osebni dohodek delavca iz živega dela,
—	skupna delovna doba delavca,
—	osebni dohodek delavca, dosežen v letih, ko je prispeval k ustvarjanju akumulacije,
—	posebno nadomestilo osebnega dohodka za inovacije.
—	absolutni in relativni obseg akumulacije v letih, ko je delavec delal.
37.	člen
Del sredstev za osebne dohodke iz minulega dela, dosežen na podlagi inovacij, se deli delavcem v tistih organizacijah združenega dela, kjer so z inovacijami prispevali k razvoju tehnologije, organizacije dela, izboljšanju pogojev za delo in sistema planiranja ter s tem k povečanju dohodka v skladu z osnovami in merili, določenimi v samoupravnih splošnih aktih.
^	38. člen
Udeleženci družbenega dogovora bomo uveljavljali, da se v samoupravnih splošnih aktih organizacij združenega dela določijo pogoji in način za priznavanje nadomestila na podlagi prispevka iz minulega dela delavcev, ki jim je opešala zmožnost za delo zaradi p (Svečane intenzivnosti dela, ki jo terjajo naprave, tehnologija in organizacija dela, ali zaradi drugih delovnih pogojev, ki so bistveno vplivali, da je opešala njihova zmožnost za delo. 'Pri tem je potrebno v samoupravnih splošnih aktih opredeliti primere, ko je opešana delovna zmožnost delavcev podlaga za priznavanje nadomestila, način ugotavljanja opešane delovne zmožnosti in vzrokov zanjo ter pogoje in merila za uveljavljanje nadomestila in za določanje njegove višine glede na tekoče rezultate dela delavca v primerjavi z rezultati dela, ki jih je dosegel v obdobju najmanj petih let pred nastankom takega stanja.
39.	člen
Udeleženci družbenega dogovora bomo uveljavljali, da se v samoupravnih splošnih aktih organizacij združenega dela določijo primeri, pogoji in roki, ko ima delavec po prenehanju delovnega razmerja v organizaciji združenega dela ‘pravico do osebnega dohodka iz minulega dela na podlagi rezultatov gospodarjenja z investicijskimi sredstvi, h katerim je prispeval. Pravica delavca do tega dela osebnega dohodka iz minulega dela traja toliko časa, dokler se v organizaciji združenega dela ugotavlja povečan dohodek iz investicij oziroma dokler traja udeležba v skupnem dohodku, in sicer v sorazmerju njegovih osebnih dohodkov do celotnega obsega sredstev za osebne dohodke v letih, ko je bila ustvarjena akumulacija za te naložbe.
3.	Posebna nadomestila za rezultate inovacij
40.	člen
Udeleženci družbenega dogovora se bomo zavzemali za spodbujanje ustvarjalnosti delavcev kot os-
nove za uspešno delo in gospodarjenje z družbenimi sredstvi. Pri tem bomo uveljavljali, da se v samoupravnih splošnih aktih organizacij združenega dela opredelijo merila za ugotavljanje delovnega prispevka delavca na podlagi inovacij, in zagotovili strokovne podlage za enotnejšo ureditev vrednotenja inovacij ter uresničevanje zakonskih določb in družbenih usmeritev v samoupravnih splošnih aktih organizacij združenega dela.
Gospodarska zbornica bo skupno s splošnimi združenji pomagala organizacijam združenega dela pri strokovnem opredeljevanju posameznih inovacijskih dosežkov in razvoju inovacijske dejavnosti.
41.	člen
Udeleženci družbenega dogovora bomo uveljavljali:
—	da se v periodičnih obračunih in v zaključnem računu posebej prikaže povečanje dohodka iz inovacij in nadomestila avtorjem inovacijskih dosežkov; ■
—	da se v letnem obračunu osebnega dohodka delavca posebej izkaže tisti del osebnega dohodka, ki je rezultat povečanja dohodka, doseženega z inovacijami;
—	da se v poslovnem poročilu organizacije združenega dela primerjajo Inovacijski dosežki v okviru dejavnosti oziroma panoge.
42.	člen
Udeleženci družbenega dogovora se bomo zavzemali, da se v samoupravnih splošnih aktih organizacij združenega dela'v skladu s samoupravnimi sporazumi dejavnosti poleg nadomestil za inovacije opredelijo tudi oblike moralnih priznanj inovatorjem in delavcem, ki so z lastnim znanjem pomembno prispevali k povečanju gospodarske in družbene koristi.
4.	Posebni pogoji dela, ki izhajajo iz razporeditve delovnega časa in se občasno pojavljajo
43.	člen
Posebni pogoji dela, ki izhajajo iz razporeditve delovnega časa in niso upoštevani pri ugotavljanju zahtevnosti del in nalog, kadar se pojavljajo le občasno, so:
—	delo v izmenah,.
—	delo v deljenem delovnem času,
—	nočno delo,
—	delo ob nedeljah in praznikih,
—	delo preko polnega delovnega časa v skladu z zakonom.
Skupne osnove ih merila za ugotavljanje in vrednotenje posebnih pogojev dela, ki izhajajo iz razporeditve delovnega časa in se občasno pojavljajo, se opredelijo v samoupravnih sporazumih dejavnosti, upoštevaje naslednje meje za določanje dodatka na osnovi predvidene mesečne akontacije osebnega dohodka delavca za poln delovni čas:
—	za delo v izmenah največ 10 Vo,
—	za delo v deljenem delovnem času največ 8 °/e za enourno prekinitev in največ 16 °/o za dve ali večurno prekinitev,
—	za nočno delo najmanj 30 %>,
—	za delo ob nedeljah in praznikih najmanj 50°/o,
—	za delo v podaljšanem delovnem času največ 50 "/o.
5.	Nadomestila osebnega dohodka
44.	člen
Skupne osnove in merila za določanje nadomestil osebhega dohodka za čas odsotnosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe, rednega letnega dopusta, izrednega dopusta, izobraževanja in strokovnega izpopolnjevanja, udeležbe v mladinsfinfi delovnih akcijah, opravljanja javnih in samoupravnih funkcij, opravljanja nalog splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite in drugih z zakonom in samoupravnimi splošnimi akti opredeljenih odsotnosti z dela, se določijo v samoupravnih sporazumih:, dejavnosti skladno z določili zakonov, družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov, ki urejajo vprašanja, nadomestil za posamezne primere odsotnosti z dela.
45.	člen - c
Udeleženci družbenega dogovora se bomo zavzemali, da se v samoupravnih splošnih aktih organizacij združenega dela o osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo opredelijo primeri in pogoji, ko je delavec upravičen do nadomestila osebnega dohodka za čas odsotnosti z dela, ter osnove in višine nadomestil, upoštevaje naslednja načela:
—	da se nadomestilo osebnega dohodka za oas odsotnosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe, porodniškega dopusta, izplačuje skladno s samoupravnim sporazumom ustrezne samoupravme interesne skupnosti,
—	da se kot osnova za nadomestilo v drugih primerih odsotnosti z dela jemlje poprečpi osebni dohodek, ki ga je. delavec dosegel po vseh osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke v preteklih treh mesecih pred nastankom pogojev za izplačilo nadomestila, oziroma v krajšem obdobju, če je tako opredeljeno v samoupravnem splošnem aktu,
—	da nadomestilo osebnega dohodka v nobenem primeru odsotnosti z dela ne more biti višje od osebnega dohodka, ki bi ga delavec dobil, če bi delal.
'.	:-o rZ
6.	Osebni dohodek pripravnikov in nagrade udeležencev usmerjenega izobraževanja na proizvodnem delu in delovni praksi
46.	člen
Udeleženci družbenega dogovora soglašamo, da znaša osebni dohodek pripravnika v osnovi do 70% akontacije osebnega dohodka, ki je predvidena za pričakovano opravljanje del in nalog po zahtevnosti del in nalog, za katere se pripravnik usposablja.
Akontacija, osebnega dohodka pripravnika se lahko poveča oziroma zmanjša zaradi:
—	ugotovljene uspešnosti dela temeljne organizacije po osnovah in merilih, ki veljajo za ostale delavce v sistemu delitve po delu;
—	dodatkov za posebne pogoje dela po samoupravnem splošnem aktu, če pripravnik opravlja dela in naloge v takih pogojih;
—	delovnega prispevka pripravnika, ugotovljenega po osnovah in merilih za ugotavljanje delovne uspešnosti pripravnika:
Osebni dohodek pripravnika ne more biti nižji od najnižjega zneska, ki zagotavlja materialno in socialno varnost delavca, opredeljenega v zakonu o zajamčenem osebnem dohodku.
47.	člen
Udeleženci družbenega dogovora soglašamo, da se prejemki udeležencev usmerjenega izobraževanja na proizvodnem delu in delovni praksi določijo v samoupravnem splošnem aktu organizacije združenega dela skladno, s samoupravnim sporazumom dejavnosti v odvisnosti od povprečnega osebnega dohodka v gospodarstvu SR Slovenije za preteklo leto ter od uspešnosti udeležencev usmerjenega izobraževanja na proizvodnem delu oziroma delovni praksi.
' **2*i J3 n *
7.	Izhodišča za delitev sredstev' za skupno porabo
f. „ n
48. člen
i n:
■:IJSV	______
Udeleženci družbenega dogovora soglašamo, da se v samoupravnih sporazumih dejavnosti in v samoupravnih splošnih aktih organizacij združenega dela določijo osnove in merila za- delitev sredstev za naslednje namene skupne porabe:
—	regres za letni dopust,
—	solidarnostne pomoči,
—	priznanja ob delovnih jubilejih,
—	nagrade ob upokojitvi,
—	izobraževanje delavcevt
—	rekreacija delavcev,
—	kulturno življenje delavcev,
—	preventivno zdravstveno varstvo delavcev in
— druge namene.
Udeleženci družbenega dogovora se bomo zavzemali, da se v primerih, ko dosežem rezultati dela ne omogočajo doseganja planiranega obsega sredstev za namene skupne porabe iz prejšnjega odstavka, ta zmanjšana sredstva namenijo predvsem za solidarnostne pomoči, regresiranje letnega oddiha delavcev in nagrade ob upokojitvi.
IV,	POVRAČILA DOLOČENIH STROŠKOV,
KI JIH'- IMAJO DELAVCI PRI DELU OZIROMA V ZVEZI Z DELOM
49.	člen
S tem družbenim dogovorom udeleženci opredeljujemo skupne osnove in merila za določanje povračil:
—	potnih stroškov na službenem potovanju,
—	stroškov za prevoz na delo in z dela,
—	povečanih stroškov zaradi ločenega življenja,
—povečanih stroškov za delo na terenu,
—	selitvenih stroškov in
—	stroškov za prehrano med delom.
1.	Povračilo potnih stroškov na službenem potovanju
50.	člen
Povračilo potnih stroškov na službenem potovanju v Jugoslaviji obsega:
—	dnevnico kot povračilo stroškov prehrane,
—	povračilo stroškov za prenočišče,
—	povračilo prevoznih stroškov.
Za izračun višine teh povračil se upoštevajo podatki o povprečnih stroških za prehrano in prenočišče, ki jih po dogovorjeni metodologiji spremlja Zavod
SRS za statistiko, ter podatki o povprečnih stroških za prevoženi kilometer, ki jih izračunava Republiški komite za tržišče m splošne gospodarske zadeve. Ti podatki se objavljajo v Uradnem listu SRS najkasneje 25 dni po preteku vsakega četrtletja.
51.	člen
Udeleženci družbenega dogovora soglašamo, da je delavec upravičen do:
—	cele dnevnice za vsakih 24 ur službenega potovanja in za službeno potovanje, ki je trajalo manj kot 24, toda več kot 12 ur';
—	polovične dnevnice za službeno potovanje, ki je trajalo več kot 8 ur, vendar ne več kot 12 ur, in za službeno potovanje, ki je trajalo več kot 24 ur, za čas, ki je daljši od 8 ur, vendar ne daljši od 12 ur;
—	znižane dnevnice ža službeno potovanje, ki je trajalo več kot 6 ur, vendar ne več kot 8 ur, pod pogojem, da delavec odide na službeno potovanje najmanj 2 uri pred pričetkom svojega rednega dela ali pa ga konča najmanj 2 uri po preteku svojega rednega dela.
52.	člen
Stroški za prenočišče se povrnejo največ do višine stroškov za prenočišče v hotelu B kategorije.
Če delavec predloži račun za hotel višje kategorije, se mu povrnejo stroški največ v višini zneska, ki je ugotovljen na podlagi povprečnih stroškov za prenočišče v hotelih B kategorije.
V primeru, ko delavec ni mogel dobiti prenočišča v hotelu B kategorije, se mu lahko izjemoma priznajo stroški za prenočišče v hotelu A kategorije.
Stroški za prenočišče na službenem potovanju naj se povrnejo na podlagi predloženega računa za prenočišče.
Delavci lahko v samoupravnem splošnem aktu določijo, da se stroški za prenočišče delavcu povrnejo tudi brez predložitve računa. V tem primeru naj povračilo ne presega 40 odstotkov povprečnih stroškov za prenočišče v hotelih B kategorije.
53.	člen
Za prevoz na službenem potovanju se v potnem nalogu določi prevozno sredstvo, katerega uporaba je najbolj racionalna za izvršitev del in nalog na službenem potovanju.
*Delavcu naj se povrnejo prevozni stroški za službeno potovanje v višini stroškov za prevoz s prevoznim sredstvom, določenim v potnem nalogu, na pod- , lagi predložene vozovnice ali računa.
Kadar je v potnem nalogu določeno, da delavec uporabi za prevoz lastno motorno vozilo, se mu povrnejo stroški za prevoženi kilometer v pavšalnem znesku v višini povprečnih stroškov za avtomobil srednjega razreda, ki jih po dogovorjeni metodologiji ugotavlja Republiški komite za tržišče in splošne gospodarske zadeve.
>
54.	člen
Udeleženci družbenega dogovora soglašamo, da delavci v samoupravnih splošnih aktih določijo pogoje, ob katerih ima delavec pravico do povračila potnih stroškov (dnevnice, povračila stroškov za prenočišče in povračila prevoznih stroškov ali samo povračila prevoznih stroškov) za potovanje v zvezi z izobraževanjem in strokovnim izpopolnjevanjem, za občasno
potovanje k svoji družini, če dela in prebiva v drugem kraju, za potovanje delavca in njegovih družinskih članov ob preselitvi v drug kraj in podobne primere.
55.	člen
Povračilo stroškov za službeno potovanje v tujino določijo delavci v svojih samoupravnih splošnih aktih skladno s predpisi o izdatkih za službena potovanja v tujino in selitvene stroške, ki se priznavajo zveznim upravnim organom in zveznim organizacijam med materialne stroške.
2.	Povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela
56.	člen
Delavci določijo v samoupravnih splošnih aktih pogoje in višino povračila stroškov za prevoz na delo in z dela. Za primere, ko ni možen prevoz z javnimi prevoznimi sredstvi, dolcičijo pogoje in višino povračila strdkov za prevoz z osebnimi prevoznimi sredstvi.
Delavci naj prispevajo k stroškom za prevoz na delo in z dela v enakem znesku.
Udeleženci družbenega dogovora se bomo zavzemali, da organizacije združenega dela namesto povračila stroškov zagotovijo delavcem prevoz na delo in z dela z neposrednimi dogovori z organizacijami združenega dela, ki opravljajo prevoz potnikov.
3.	Povračilo stroškov za ločeno življenje
57.	člen
Osnova za povračilo stroškov za ločeno življenje so stroški za stanovanje v kraju, kjer delavec začasno dela, zunaj kraja svojega stalnega bivališča in ločeno od svoje ožje družine, ter stroški za prehrano, ki presegajo običajne stroške, ki bi jih delavec imel, če bi živel skupaj s svojo ožjo družino (zakonec, otroci).
Povračilo stroškov za ločeno življenje pripada delavcu le v primerih, ko je zaradi napotitve na delo v drug kraj ločen od ožje družine.
Delavci določijo v samoupravnem splošnem aktu, kdaj pripada delavcu skupaj s povračilom stroškov za ločeno življenje tudi povračilo stroškov za občasno potovanje k njegovi družini.
Povračilo stroškov za stanovanje naj mesečno ne presega 30 odstotkov povprečnih stroškov za prenočišče v hotelu B kategorije za 30 prenočevanj.
Povračilo stroškov za 'prehrano v pavšalnem znesku ne presega 30 odstotkov povprečne dnevnice za trideset dni.
4. Povračilo stroškov za dela na terenu
58.	člen
Osnova za povračilo stroškov za delo na terenu so povečani stroški, ki jih ima delavec v času, ko dela in biva na terenu zunaj kraja sedeža temeljne organizacije in svojega stalnega ali začasnega prebivališča. To povračilo pripada delavcu, če sta na terenu organizirana prehrana in prenočišče. V nasprotnem primeru ima delavec pravico do dnevnice.
Udeleženci družbenega dogovora soglašamo, da se delavcu, ki dela na terenu, povrnejo stroški za organizirano prenočišče v dejanski višini, stroški za orga-
nizirano prehrano pa v določenem znesku od dejanske višine teh stroškov.
Dejansko višino stroškov za prenočišče in prehrano ugotavljajo delavci v temeljni organizaciji na podlagi stroškov, ki jih ima temeljna organizacija, ko za delavce na terenu organizira prehrano in prenočišče.
o.	Povračilo stroškov za prehrano med delom
59.	člen
Udeleženci družbenega dogovora se bomo zavzemali, da delavci v samoupravnih splošnih aktih podrobneje opredelijo pogoje in način povračila stroškov za prehrano med delom.
Povračilo stroškov za prehrano med delom naj v skladu z družbenim dogovorom o izdatkih za prehrano delavcev, ki spadajo med druge poslovne stroške, znaša mesečno na delavca do 15 °/o poprečnega mesečnega čistega osebnega dohodka delavcev v SR Sloveniji, doseženega v preteklem letu.
Povračilo stroškov za prehrano med delom pripada delavcu za dneve, ko je na delu in ne prejema drugih povračil za stroške prehrane.
V.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
60.	člen
Udeleženci družbenega dogovora bomo zagotovili, da bo informacijski sistem prilagojen tako, da bodo udeležencem tega dogovora in delavcem v organizacijah združenega dela dostopni dogovorjeni podatki in osnovni kazalniki rezultatov gospodarjenja. Udeleženci samoupravnega sporazuma dejavnosti določijo način in postopek zbiranja specifičnih kazalnikov kot podlage za oceno uresničevanja samoupravnega sporazuma dejavnosti.
61.	člen
Udeleženci družbenega dogovora soglašamo, da se za uresničevanje določil tega družbenega dogovora kot metodološki pripomoček uporabljajo strokovne podlage, ki jih sprejema Odbor udeležencev družbenega dogovora.
Metodologijo za ugotavljanje družbeno dogovorjene vrednosti enote enostavnega dela, metodologijo za izračunavanje povračil določenih stroškov, ki jih imajo delavci pri delu oziroma v zvezi z delom, in metodologijo za ugotavljanje motenj v poslovanju sprejme odbor udeležencev družbenega dogovora.
Gospodarska zbornica Slovenije bo dopolnila strokovno podlago in spremljala gibanje osebnih dohodkov poslovodnih delavcev glede na rezultate poslovanja v organizacijah združenega dela gospodarskih dejavnosti. Sindikat bo organiziral pripravo strokovne podlage za ugotavljanje delovnega prispevka poslovodnih delavcev organizacij združenega dela izven gospodarstva in spremljal gibanja osebnih dohodkov poslovodnih delavcev v teh dejavnostih.
62.	člen
Za spremljanje izvajanja tega družbenega dogovora oblikujemo udeleženci odbor udeležencev družbenega dogovora.
Vsak udeleženec imenuje v odbor po 3 delegate.
Odbor ima sedež pri Republiškem svetu Zveze sindikatov Slovenije »v Ljubljani, Dalmatinova 4.
63.	člen
Odbor udeležencev družbenega dogovora spremlja
in usmerja izvajanje tega družbenega dogovora.
Odbor lahko predlaga udeležencem družbenega dogovora, da sprejmejo letne usmeritve in naloge za uresničevanje tega družbenega dogovora.
Odbor udeležencev družbenega dogovora bo spremljal in usmerjal planiranje, pridobivanje in razporejanje dohodka in čistega dohodka v letnem in srednjeročnem obdobju, tako da bo zagotovljeno postopno uveljavljanje neposredne odvisnosti razporejenih sredstev za osebne dohodke in skupno porabo delavcev od ustvarjenih rezultatov dela in poslovanja ter na ta način postopno odpravljena ugotovljena odstopanja od usmeritev tega družbenega dogovora.
Odbor udeležencev družbenega dogovora je pri spremljanju uresničevanja usmeritev in nalog iz tega družbenega dogovora na osnovi analize stanja dolžan predlagati, da se z letnimi planskimi akti na ravni republike določi, za koliko se mora zmanjšati odstopanje osebne in skupne porabe na delavca od ravni, ki ustreza ugotovljenim rezultatom dela in poslovanja. Opredeliti je potrebno tudi usmeritve za vplivnost posameznih kazalnikov, ki izražajo uspešnost upravljanja in gospodarjenja. S tem bo zagotovljeno postopno povečanje neposredne odvisnosti razporejenih sredstev za osebno in skupno porabo na delavca od ustvarjenih rezultatov dela in poslovanja.
64.	člen
Udeleženci družbenega dogovora soglašamo, da se, dokler ne bo sprejet dogovor o financiranju splošnih družbenih in skupnih potreb, uporablja dosedanja opredelitev bruto osebnega dohodka in skupne porabe v organizacijah združenega dela.
65.	člen
Odbor udeležencev družbenega dogovora sodeluje in koordinira- delo s komisijami udeležencev samoupravnih sporazumov dejavnosti pri usklajevanju samoupravnih sporazumov dejavnosti s tem družbenim dogovorom, pri spremljanju izvajanja samoupravnih sporazumov dejavnosti, pri presoji družbene ustreznosti razporejanja dohodka in čistega dohodka ter delitve sredstev za osebne dohodke in skupno porabo delavcev v organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih ter pri predlaganju ukrepov za varstvo samoupravnih pravic in družbene lastnine v primerih ugotovljenih motenj v samoupravnih odnosih in oškodovanja družbenih interesov na področju delitve v. smislu 6. člena tega družbenega dogovora.
Odbor udeležencev družbenega dogovora v soglasju s komisijami udeležencev samoupravnih sporazumov dejavnosti sprejme poslovnik, s, katerim, se uredi način sodelovanja in koordiniranja dela pri opravljanju nalog iz prejšnjega odstavka
Odbor udeležencev družbenega dogovora sprejme poslovnik iz prejšnjega odstavka v dveh mesecih po sklenitvi družbenega dogovora.
66.	člen
Ta družbeni dogovor je sklenjen, ko ga sprejmemo organi udeležencev in podpišejo njihovi pooblaščeni
predstavniki.
67.	člen
Udeleženci družbenega dogovora se bomo zavzeli, da se samoupravni sporazumi dejavnosti dogradijo v skladu s tem družbenim dogovorom v šestih mesecih po njegovi uveljavitvi.
t
68.	člen
' Ta družbeni dogovor začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SR Slovenije. Z dnem uveljavitve tega družbenega dogovora prenehata veljati družbeni dogovor o skupnih osnovah za oblikovanje in delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo (Uradni list SRS, št. 1/81) in družbeni dogovor o skupnih osnovah za urejanje določenih stroškov (Uradni list SRS, št. 14/82 in 25/83).
Spremembe in dopolnitve tega družbenega dogovora se sprejmejo po enakem postopku, kot je bil sprejet družbeni dogovor. Predlog za spremembo in dopolnitve lahko da vsak udeleženec. Udeleženci bomo obravnavali tudi pobude organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti za morebitne spremembe in dopolnitve tega družbenega dogovora.
Ljubljana, dne 28. aprila 1986.
Skupščina SR Slovenije predsednik
zbora združenega dela
Martin Mlinar 1. r.
Zveza sindikatov Slovenije predsednik RS ZSS
Miha Ravnik 1. r.
Gospodarska zbornica Slovenije podpredsednik GZS
dr. Rudi Kropivnik 1. r.
912.
Na podlagi 7. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 1. člena zakona o pomilostitvi Socialistične republike Slovenije in 102. člena kazenskega zakona Socialistične federativne republike Jugoslavije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije na prošnje obsojencev
ODLOK
o pomilostitvi obsojenih oseb
1.	člen
Kazenski pregon se odpusti
Marinčiču Petru, rojenemu leta 1963 v Ljubljani, se odpusti kazenski prčgon zaradi hudega kaznivega dejanja zoper varnost javnega prometa v zvezi s kaznivim dejanjem ogrožanja javnega prometa.
2.	člen
Izrečena kazen zapora se spremeni v pogojno obsodbo
N i k 1 u Konradu, rojenemu leta 1929 v Zg. Velki, občina Maribor-Pesnica. se kazen er.ega meseca zapora spremeni v pogojno obsodbo s tem. da se kazen ne bo izvršila, če obsojenec v času enega leta ne bo storil novega kaznivega dejanja.
3.	člen
Izrečena kazen zapora se zniža	’
Kuštrinu Valterju, rojenemu leta 1962 v Postojni se kazen devetih let zapora zniža za eno leto.
P u š a r j u Emilu, rojenemu leta 1958 v Kranju se kazen šestih let zapora zniža za eno leto.
St. 25-1/86
Ljubljana, dne 23. aprila 1986.
Predsedstvo
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
France Popit 1. r.
913.
Na podlagi 4. odstavka 586. člena zakona o združenem delu sklenejo:
— Republiški odbor ZZB NOV Slovenije — Republiška konferenca zveze rezervnih vojaških starešin Slovenije
— Izvršni svet Skupščine SR Slovenije — Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SRS Ljubljana
ter	/
— Založba Borec
SAMOUPRAVNI SPORAZUM o sofinanciranju tednika TV-15 naš tovariš
1.	člen
Časopis TV-15 »naš tovariš" sta ustanovila Republiški odbor ZZB NOV Slovenije in Republiška konferenca Zveze rezervnih vojaških starešin Slovenije, izdaja pa ga Založba Borec. Temeljna naravnanost TV-15 naš tovariš je ohranjanje, prenašanje in razvijanje izročil NOB in socialistične revolucije. TV-15 naš tovariš daje s svojo temeljno vsebinsko zasnovo poseben poudarek vzgoji občanov za potrebe splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite in je v tem smislu sestavni del našega obrambnega tiska. S prenašanjem in razvijanjem vrednot revolucije predstavlja TV-15 naš tovariš pomemben vzgojni dejavnik in je uporaben pri izvajanju učnega programa ter izvenšolske dejavnosti. Udeležence NOB seznanja s predpisi s področja pokojninsko-invalidskega zavarovanja ter s stališči in sklepi skupščine pokojninskega in invalidskega zavarovanja. TV-15 naš tovariš glede na sestavo svojih naročnikov (borci, vojaški invalidi, družine padlih borcev) prispeva k seznanjanju članstva ZZB in ZRVS z aktpalnimi družbenopolitičnimi gibanji doma in v svetu. Njegova funkcija je tudi v tem, da obvešča o problemih in dogajanjih med borci, invalidi, upokojenci na eni, ter pripadniki in udeleženci splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite na drugi strani.
•2. člen
RO ZZB NOV Slovenije in RK ZRVS Slovenije kot ustanovitelja uveljavljata ustanoviteljske pravice in dolžnosti v skladu z aktom o' ustanovitvi ter skrbita za vsebinsko in idejno,, naravnanost tednika, za njegovo kvalitetno rast in za normalne pogoje izhajanja.
3.	člen
Sredstva za izdajanje TV-15 naš tovariš se zagotavljajo z:
— naročnino (vključno s kolportažno prodajol.
„— prispevki, ki jih za časopis namenijo udele-
ženci tega samoupravnega sporazuma ter
—	drugi viri (oglasi, posebni prispevki, itd.)
4.	člen
Podlaga za določanje obsega družbenih sredstev za financiranje nalog TV-15 naš tovariš so kazalci, po katerih se objektivno zagotavlja razlika med prihod-fei, ki jih lahko ustvari TV-15 naš tovariš s smotrnim in gospodarskim poslovanjem, ter dejansko lastno ceno časopisa.
Kot kazalci za določanje obsega potrebnih sredstev za uresničevanje enostavne reprodukcije se upoštevajo:
—	dogovorjene cene informativnih časopisov v republiki;
—	dogovorjene cene rotacijskega papirja in dru-
gega reprodukcijskega materiala, cene tiskanja in razpečevanja časopisa ter zakonska amortizacija osnovnih sredstev;	,
—	dogovorjeni stroški dela in razvoja uredništva:
—	osebna in skupna poraba, skupaj s sredstvi za sklade, določena na povprečni ravni informativnih časopisov v republiki;
—	splošni kazalci o produktivnosti, številu zaposlenih m podobno, določeni v primerjavi z drugimi informativnimi časopisi, v republiki.
5.	člen
Cene oblikovane po osnovah in normativih iz
4.	člena tega samoupravnega sporazuma predlaga izdajatelj časopisa TV-15 naš tovariš (Založba Borec) obema ustanoviteljema (RO ZZB NOV Slovenije in RK ZRVS Slovenije), vključno z ekonomsko prodajno ceno.
Ustanovitelja lahko predlagata nižjo prodajno^ ceno, upoštevaje vlogo in pomen časopisa TV-15 naš tovariš ter plačilne sposobnosti njegovih naročnikov oziroma bralcev.
Razliko med proizvodno in dogovorjeno prodajno ceno pokrivata Izvršni svet Skupščine SR Slovenije ter Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SRS.
6.	člen
Izdajatelj časopisa TV-15 naš tovariš Založba Borec sporoči ustanoviteljema predhodno ceno višine potrebnih sredstev za naslednje leto do 15. septembra in nato do konca oktobra (na osnovi 9-mesečnega periodičnega obračunal pripravi predlog predvidenih stroškov, predlaga finančni načrt TV-15 naš tovariš za naslednje leto.
Ustanovitel.ia sprejmeta sklep o finančnem načrtu TV-15 naš tovariš do 15. novembra, vključno s prodajne ceno ter višino potrebnih sredstev za pokrivanje razlike ter ga predložita v sprejem vsem udeležencem tega samoupravnega sporazuma.
7.	člen
Sredstva za pokrivanje razlike iz 2. odstavka 5. člena prispevata:
— IS Skupščine SR Slovenije — dve tretjini,
— SPIZ v SRS eno tretjino.
Oba udeleženca — financerja zagotavljata ta sredstva v svo-Hh vsakoletnih proračunih in jih nakazujeta Založbi Borec neposredno za TV-15 naš tovariš.
Sredstva, nakazana za TV-15 naš tovariš za pokrivanje razlike med njegovo proizvodno in dogovorjeno prodajno ceno, se štejejo kot akontacija. V primeru nepredvidenega zvečanja v finančnem načrtu planiranih proizvodnih stroškov, se udeleženci tega samoupravnega sporazuma med letom (ob periodičnih obračunih) dogovorijo za način pokritja povišanih stroškov ter po potrebi valorizirajo deleže za pokrivanje razlike med proizvodno in prodajno ceno časopisa TV-15 naš tovariš v razmerjih kot so določene v 7. členu.
Poračun za preteklo leto opravijo udeleženci tega samoupravnega 'sporazuma po zaključnem računu TV-15 naš tovariš.
9.	člen
Udeleženci tega samoupravnega sporazuma imajo od Založbe Borec — časopisa TV-15 naš tovariš pravico zahtevati dopolnilne podatke o poslovanju z obrazložitvijo.
10.	člen
Nosilec dogovarjanja med udeleženci tega samoupravnega sporazuma je Republiški odbor ZZB NOV Slovenije.
11.	člen
Ta samoupravni sporazum je sklenjen, ko ga podpišejo vsi udeleženci in začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SR Slovenije. S tem dnem preneha veljati dogovor, ki je bil sklenjen 30. 9. 1982.
Udeleženci: Republiški odbor ZZB NOV Slovenije, Republiška konferenca zveze rezervnih vojaških starešin SR Slovenije, Izvršni svet Skupščine SR Slovenije, Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji, Založba Borec — TV-15.
Ljubljana, dne 8. aprila 1986.
914.
Na podlagi petega in šestega odstavka 20. člena zakona o republiških blagovnih rezervah (Uradni list SRS, št. 19/76 in 15/83) ter 2. točke prvega odstavka
2.	člena družbenega dogovora o določitvi virov sredstev za financiranje blagovnih rezerv (Uradni list SFRJ, št. 64/84) izdaja Republiški komite za tržišče in splošne gospodarske zadeve
ODREDBO
o načinu in roku vplačila razlik v cenah sladkorja
1.	Organizacije združenega dela in samostojni obrtniki, ki se ukvarjajo s prometom sladkprja in so s 27. februarjem 1986 v skladu z odlokom o dajanju soglasja k cenam določenih proizvodov (Uradni list SFRJ, št. 51/85, 62/85 in 74/85) zvišali prodajne cene sladkorja, vplačajo razlike v cenah, nastalih pri opravljanju blagovnega prometa s povečanjem cen blaga na zalogi in ugotovljenih s popisom zalog, zmanjšane za 15 %>. v tridesetih dneh od uveljavitve te odredbe na žiro račun št. 50101-637-58020 Zavod SR Slovenije za rezerve.
2.	Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 38-010/86
Ljubljana, dne 21. aprila 1986.
Republiški komite za tržišče in splošne gospodarske zadeve Predsednik
Alojz Klemenčič 1. r.
915.
Na podlagi petega in šestega odstavka 20. člena zakona o republiških blagovnih rezervah (Uradni list SRS, št. 19/76 in 15/83) ter 6. točke odloka o najvišji ravni cen jedilnega olja (Uradni list SFRJ, št. 12/86) izdaja Republiški komite za tržišče in splošne gospodarske zadeve
ODREDBO
o načinu in roku vplačila razlik v cenah jedilnega olja
1.	Organizacije združenega dela, ki se ukvarjajo s prometom jedilnega olja ter delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom in z delovnimi sredstvi, ki so lastnina občanov, ukvarjajo pa se s prometom jedilnega olja, morajo razliko v ceni iz 5.. in 6. točke odloka o najvišji ravni cen jedilnega olja (Uradni list SFRJ, št. 12/86), zmanjšano za 15 °/o vplačati v 30 dneh od uveljavitve te odredbe na žiro račun št. 50101-637-58020 Zavod SR Slovenije za rezerve.
2.	Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 38-010'86
Ljubljana, dne 21. aprila 1986.
Republiški komite za tržišče in splošne ^ gospodarske zadeve Predsednik
Alojz Klemenčič 1. r.
916.
Na podlagi drugega odstavka 288. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS. št. 25/83 in 42/85), izdaja republiška sekretarka za pravosodje in upravo
PRAVILNIK
o notranjem poslovanju organov /a postopek o prekrških
I. SPLOŠNI DEL
1.	člen
Pravilnik o notranjem poslovanju organov za postopek o prekrških (v nadaljnjem besedilu: pravilnik) določa načela za notranjo organizacijo. in poslovanje '"organov za postopek o prekrških ter predpisuje pisarniško poslovanje teh organov.
2.	člen
Določbe tega pravilnika veljajo za občinske sodnike ra prekrške. Republiški senat .za prekrške ter druge organe, ki so z zakonoma pooblaščeni, da vodijo
postopek o določenih prekrških na prvi stopnji, razen če iz posamezne določbe ne izhaja, da se nanaša le na določen organ za postopek o prekrških.
3.	člen
Za izvajanje pravilnika skrbijo vodje občinskih sodnikov za prekrške, predsednik Republiškega senata za prekrške ter predstojniki drugih organov, ki so z zakonom pooblaščeni, da vodijo postopek o določenih prekrških na prvi stopnji (v nadaljnjem besedilu: predstojniki organov za postopek o prekrških) in Republiški sekretariat za pravosodje in upravo (v nadaljnjem besedilu: republiški sekretariat).
1.	Spremljanje družbenih odnosov in pojavov ter poročanje
4.	člen
Sodniki za prekrške in delavci v drugih organih, ki vodijo postopek o prekrških, dajejo na podlagi svojih opažanj in ugotovitev obvestila o tistih pojavih, katerih značilnosti in okoliščine so posebnega pomena za spremljanje družbenih odnosov in pojavov in jih posredujejo predstojniku prgana za postopek o prekrških.
5.	člen
Organi za postopek o prekrških dajejo skupščinam uštreznih družbenopoliii. uh skupnosti poročila o uporabi predpisov o prekrških irj o svojem delu na zahtevo skupščine družbenopolitične skupnosti ali na lastno pobudo..	.1!
Poročila c uporabi predpisov o prekrških in o delu organov zzt postopek o prekrških, ki jih ti pošiljajo Republiškemu senaiu za prekrške, republiškemu sekretariatu in skupščini družbenopolitične skupnosti na. njihovo zahtevo ali na iasmo pobudo, je treba v organih, kjer je več sodnikov za prekrške, predhodno obravnavati, na zboru sodnikov za prekrške.
‘	S člen
Poročila vsebujejo predvsem problematiko, ki se pojavlja pri delu organov za postopek o prekrških in ki je značilna za določeno obdobje in določeno območje, analizo' 'posameznih družbenih odnosov in pojavov, ki jih ugotavljajo’ 'pri svojem delu, konkretne predloge za odpravo posameznih negativnih pojavov m po ‘potrebi tudi predloge za spremembe in dopolnitve posameznih .predpisov.
O problematiki, ki zadeva, celotno območje skupnega organa za postopek o1 prekrških, kakor tudi o problematiki, ki je značilna samo za območje posamezne občine ali več občin na območju takega organa, obveščajo ti organi vse skupščine ustreznih občin.
7. člen
Predstojniki organovt za postopek o prekrških skrbijo za sodelovanje med sodniki za prekrške.in delavci v drugih organih, ki vodijo postopek o prekrških, predlagatelji postopka o prekršku, drugimi pravosodnimi institucijami in družbenimi pravobranilci samoupravljanja zaradi proučevanja vprašanj, ki se nanašajo na družbene odnose in pojave ter na preprečevanje družbpno nevarnih in škodljivih pojavov ter na probleme, ki so pomembni za pravilno uporabo zakonov, za organiziranje dela in na druga vprašanja skupnega pomena.
2.	Varovanje tajnosti podatkov
8.	člen
Sodniki za prekrške oziroma delavci v drugih organih, ki vodijo postopek o prekrških in drugi delaVci v organih za postopek o prekrških, morajo varovati državno, vojaško in uradno tajnost, za katero so zvedeli med opravljanjem svojega dela v organu.
Za tajnost se šteje vse, kar je določeno z zakonom, z drugimi predpisi ali s splošnim aktom organa za postopek o prekrških kot tajno.
Kot tajni se štejejo tudi podatki in listine posameznih državnih organov, samoupravnih organizacij in skupnosti, ki jih izve oziroma dobi organ za postopek o prekrških, če so označeni kot tajni podatki.
Ukrepe in postopek za zavarovanje tajnih podatkov določi organ za postopek o prekrških s splošnim aktom.
9.	člen
Pregled tajnih podatkov v spisu se sme dovoliti samo osebi, ki je k temu upravičena po zakonu.
Dajanje in pregled tajnih podatkov v spisu dovoljuje predstojnik organa za postopek o prekrških ali drug delavec, ki je za to pooblaščen.
3.	Poslovanje na narodnostno mešanih območjih
10.	člen
Na območjih, na katerih je z zakonom ali statutom družbenopolitične skupnosti določena enakopravnost italijanskega oziroma madžarskega jezika, morajo organi, ki vodijo postopek o prekrških, zagotoviti enakopravnost italijanskega oziroma madžarskega jezika v skladu z zakonom, statutom družbenopolitične skupnosti in tem pravilnikom.
11.	člen
Ce nastopa v postopku samo en udeleženec ali če vsi udeleženci v postopku uporabljajo isti jezik, se postopek o prekršku vodi samo v jeziku teh udeležencev postopka.
Ce nastopata v postopku udeleženca, od katerih uporablja eden slovenski jezik, drugi pa italijanski oziroma madžarski jezik, se vodi postopek v slovenskem in italijanskem oziroma madžarskem jeziku (v nadaljnjem besedilu: dvojezični postopek).
Tako postopa organ, ki vodi postopek o prekršku, tudi v primeru, če je vloga, s katero je predlagan .postopek o prekršku, sestavljena v slovenskem jeziku, pa udeleženec po opozorilu organa, da posluje dvojezično, pred začetkom postopka izjavi, da uporablja italijanski oziroma madžarski jezik.
Ko organ, ki vodi postopek o prekršku, ugotovi po vlogi, s katero je predlagan postopek, ali po izjavi udeleženca v postopku, da je treba voditi postopek v italijanskem oziroma madžarskem jeziku oziroma dvojezični postopek, to zaznamuje v ustreznem vpisniku in na ovitku spisa.	<
Ce bi bilo po določbah zakona in tega pravilnika potrebno voditi .postopek v italijanskem oziroma madžarskem jeziku, pa udeleženci izjavijo, naj se vodi postopek v slovenskem jeziku, se vodi postopek v tem jeziku. Tako izjavo je treba izrecno zapisniško ugotoviti.
12.	člen
Ce se vodi postopek samo v italijanskem oziroma madžarskem jeziku, oziroma če se vodi dvojezični postopek, se z udeleženci v postopku razpravlja v njihovem jeziku.
13.	člen
Ce se vodi postopek v italijanskem oziroma madžarskem jeziku, se piše zapisnik v tem jeziku.
Ce v tem postopku sodeluje udeleženec, ki ne zna italijanskega oziroma madžarskega jezika, se v zapisnik zapiše njegovo izpoved oziroma izjavo v uradnem jeziku, v katerem se vodi postopek o prekršku.
14.	člen
Zapisniki v dvojezičnem postopku se pišejo v tistem jeziku, ki ga udeleženci v postopku uporabljajo. Vsako navedbo, izpoved, izjavo in drugo pa je treba takoj prevesti in zapisati v slovenski oziroma italijanski oziroma madžarski jezik.
15.	člen
Odločba o prekršku v postopku, ki se vodi v italijanskem oziroma madžarskem jeziku, in odločba o prekršku v dvojezičnem postopku se izda na prvi stopnji vedno v slovenskem in italijanskem oziroma madžarskem jeziku. Odločbi v obeh jezikih sta izvirni in se udeležencem dostavljata v obeh jezikih.
Ce je v postopku, ki se je vodil v italijanskem oziroma madžarskem jeziku, ali v dvojezičnem postopku vloženo redno ali izredno pravno sredstvo, poskrbi organ prve stopnje pred predložitvijo zadeve pristojnemu organu za prevod pravnega sredstva in celotnega spisa v slovenski jezik.
16.	člen
Organi za postopek o prekrških na narodnostno mešanih območjih uporabljajo v poslovanju obrazce v slovenskem in italijanskem oziroma madžarskem jeziku. Prevode obrazcev oskrbijo organi za postopek o prekrških sami.
17.	člen
Napisne table in drugi napisi organov za postopek o prekrških, ki imajo sedež na narodnostno mešanih območjih, so v slovenskem in italijanskem oziroma madžarskem jeziku.
4.	Notranja organizacija občinskih sodnikov
za prekrške in Republiškega senata za prekrške
18.	člen
Notranja organizacija občinskih sodnikov za prekrške in Republiškega senata za prekrške mora zagotoviti kvalitetno in pravočasno delo ob polni, smotrni in ekonomični zaposlitvi vseh delavcev v organih. S tako notranjo organizacijo je treba zagotoviti tudi čim večjo storilnost dela ob čim manjših stroških ter neposredno odgovornost vsakega delavca za njegovo delo in učinkovito uveljavljanje samoupravljanja delavcev v organih.
a) Organizacija dela sodnikov za prekrške
19.	člen
Vodja organ za postopek o prekrških in predsednik Republiškega senata za prekrške (v nadaljnjem besedilu: predstojnik) opravljata poleg nalog, ki jima jih nalaga zakon, tudi druge zadeve, določene s splošnim aktom organa za postopek o prekrških. V izvrševanju teh nalog izdajata potrebna navodila in odredbe.
Predstojnik nadzoruje delo delavcev v organu z občasnim pregledovanjem vpisnikov in pomožnih knjig ter s stalno evidenco zadev, katerih reševanje traja dalj časa, in na druge primerne načine.
20.	člen
Zaradi usklajevanja dela in proučevanja pravnih vprašanj s področja prekrškov sklicuje predstojnik po potrebi delovne sestanke sodnikov za prekrške, strokovnih sodelavcev, pripravnikov in drugih delavcev ter jih seznanja z novimi predpisi.
21.	člen
Notranja organizacija dela sodnikov za prekrške mora biti prilagojena predvsem obsegu dela in nalogam organa za postopek o prekrških ter številu sodnikov za prekrške.
22.	člen
Sodnikom za prekrške razporeja delo njihov predstojnik.
Pri razporejanju dela sodnikom za prekrške je treba glede na možnosti in potrebe organa za postopek o prekrških upoštevati strokovno izkušenost posameznega sodnika za prekrške in njegovo strokovnost za posamezno področje prekrškov ter zagotoviti, da se z razporeditvijo omogoči kvalitetno in pravočasno opravljanje del in nalog organa.
b) Organizacija pisarniškega poslovanja
23.	člen
Organizacija pisarniškega poslovanja v organu za postopek o prekrških mora ustrezati vsebini, obsegu in zahtevnosti opravil, ki spadajo v pisarniško-tehnično delo.
24.	člen
Organi za postopek o prekrških imajo pisarne, ki jih vodi vodja pisarne.
Delovni prostor sodnika za prekrške mora biti ločen od pisarne organa za postopek o prekrških.
' 25. člen
Zaradi ekonomičnega poslovanja si morajo sodniki za prekrške prizadevati, da z drugimi organi za določena opravila ustanovijo skupne službe, kot so: vložišče, ekspedit, strojepisnica, računovodstvo, ekonomat, arhiv, razne tehnične službe in podobno.
Skupne službe se ustanovijo s samoupravnim sporazumom, ki ga sklenejo organi za postopek o prekrških oziroma organ za postopek o prekrških in drugi organi. V njem se določijo vsa opravila skupnih služb, način zagotavljanja sredstev za delo skupnih služb in uredijo druga vprašanja, pomembna za delo skupnih služb.
5.	Statistična in druga poročila
26.	člen
Statistično in evidenčno službo vodi organ za postopek o prekrških po navodilih za zbiranje in urejanje statističnih podatkov Zveznega sekretariata za pravosodje in organizacijo zvezne uprave, republiškega sekretariata in pristojnega statističnega organa.
27.	člen
Za pravilno vodenje statistične in evidenčne službe so odgovorni predstojniki organov za postopek o prekrških, vodja vpisničarjev in vpisničarji, ki so odgovorni tudi za točnost podatkov in pravilnost izkazovanja podatkov v predpisanih statističnih obrazcih.
Pred odpravo statističnih poročil morajo predstojniki organov za postopek o prekrških preveriti pravilnost vpisanih podatkov v statističnih obrazcih, kar potrdijo s svojim podpisom in pečatom.
Statistična poročila o delu organa za postopek o
prekrških pošljejo organi republiškemu sekretariatu do
25.	januarja tekočega leta za preteklo leto.
Delavec, določen z razporedom dela, vodi evidenco rokov, v katerih je treba poslati statistične podatke in druga poročila pristojnim organom.
28.	člen
Zaradi spremljanja in proučevanja dela organov za postopek o prekrških lahko zahteva republiški sekretariat potrebna poročila in podatke.
Poročila so letna in občasna.
Letna poročila, ki jih organi za postopek o prekrških pošiljajo republiškemu sekretariatu, morajo obsegati zlasti:
1.	organizacijska in kadrovska vprašanja ter podatke o kvalifikaciji in strokovni usposobljenosti kadrov,
2.	podatke o izvajanju funkcije spremljanja družbenih odnosov in pojavov, obveščanju organov za postopek o prekrških skupščine in drugih organizacij in organov ter o oblikah preventivne dejavnosti organov za postopek o prekrških,
3.	podatke o materialnih pogojih, v katerih deluje organ za postopek o prekrških,
4.	poročilo o rezultatih, ugotovljenih v statistiki o prekrških, podatke o izvršitvah odločb o prekrških in druga vprašanja, ki se nanašajo na delo na področju prekrškov (družbena in pravna problematika).
Občasna poročila pripravijo organi za postopek o prekrških o določenih vprašanjih na zahtevo republiškega sekretariata do postavljenega roka. Organi za postopek o prekrških so dolžni republiškemu sekretariatu tudi na lastno pobudo pošiljati občasna poročila ali podatke, ki so pomembni za delo organov.
Ce organ za postopek o prekrških prejme zaprosilo za poročilo oziroma podatke od organa ali organizacije, ki mu po zakonu ni dolžan pošiljati poročil oziroma podatkov, ga napoti na republiški sekretariat.
1 6. Orientacija v stavbi
29.	člen
Pri vhodu v zgradbo, kjer so uradni prostori organa za postopek o prekrških, mora biti napisna tabla z nazivom organa.
Na vidnem mestu v zgradbi, kjer so uradni prostori organa za postopek o prekrških, mora biti razpored delovnih prostorov s podatki, ki omogočajo, da se stranke in druge osebe v poslopju hitro in zanesljivo znajdejo.
Na vratih sob sodnikov za prekrške mora biti naziv organa za postopek o prekrških in osebno ime sodnika za prekrške; naziv organa mora biti tudi na vratih sob pisarn, kjer mora biti tudi naziv »pisarna-oziroma drug ustrezen naziv.
7.	Uradni dnevi
30.	člen
Uradne dneve za nevabljene stranke določi predstojnik organa za postopek o prekrških z letnim razporedom dela.
Uradni dnevi in čas sprejemanja strank morajo biti objavljeni na razporedu delovnih prostorov.
31.	člen
Organi za postopek o prekrških imajo lahko stalne uradne dneve zunaj svojega sedeža, če je' to smotrno zaradi pospešitve postopka in manjših stroškov.
O uvedbi ali ukinitvi uradnih dni ■zunaj sedeža odloči z odredbo predstojnik organa za postopek o prekrških po predhodnem soglasju skupščine družbenopolitične skupnosti, ki zagotavlja sredstva za delo organa za postopek o prekrških.
Skupni organi za postopek o prekrških za dvoje ali več občin morajo imeti uradne dneve na sedežih vseh občin iz območja skupnega organa za postopek o prekrških na način, kot je to določeno v aktu o ustanovitvi skupnega organa, razen v primerih, ko- to zaradi krajevnih razmer ali iz drugih razlogov ne bi bilo smotrno.
Čas in kraj stalnih uradnih dni morata biti objavljena tako na sedežu organa za postopek o prekrških kot v kraju, kjer je stalni uradni dan.
Organi za postopek o prekrških opravljajo posamezna uradna opravila izven zgradbe, kjer so njihovi uradni prostori, če je to smotrno za izvedbo postopka.
32.	člen
Vsak odhod na uradni dan zunaj sedeža organa za postopek o prekrških se vpiše v knjigo uradnih potovanj.
Posamezna uradna opravila zunaj sedeža organa za postopek o prekrških opravi sodnik za prekrške oziroma delavec pri drugem organu, ki vodi postopek o prekrških, ter se vpišejo v knjigo uradnih potovanj.
8.	Dežurna služba
33.	člen
Občinski sodniki za prekrške imajo v dela prostih dnevih organizirano dežurno službo za obravnavanje nujnih primerov. Smotrno je, da se dežurna služba organizira na medobčinski ravni, vendar morajo biti za to izpolnjeni zakonski pogoji. Dežurno službo opravlja sodnik za prekrške oziroma njegov namestnik in pisarniški delavec na način, ki zagotavlja njihovo dosegljivost (glede na potrebe, v uradnih prostorih ali v obliki pripravljenosti na domu).
Kot nujni primeri se štejejo primeri pridržanja obdolženca, prekrški tujcev ter naših delavcev na delu v. tujini in zavarovanje dokazov.
Občinski sodniki za prekrške so dolžni opraviti posamezna procesna dejanja v nujnih zadevah tudi izven rednega delovnega časa.
9.	Oblika pisattj V postopku: o ('prekrških
-o' ..-n oa sfo .f.r!vs-K-3; s/nrl
34.	člen
Pisanja v postopku o prekrških, s katerimj. or-gani za postopek o prekrških poslujejo-s strankami .-jp--drugimi udeleženci v postopku, državnimi organi, organizacijami in skupnostmi (zaprosila, dopisi ipd.), morajo imeti v levem zgornjem kotu ime organa in njegov sedež, opravilno številko in datum.
V odločbah o prekrških se zakonski predpisi navajajo s polnim imenom, udeleženci v postopku pa z osebnim imenom oziroma imenom organa, organizacije in skupnosti. V izreku odločbe se višina kazni zapora, višina denarne kazni, čas trajanja varstvenega ukrepa, višina odvzete premoženjske koristi, višina stroškov postopka ter znesek premoženjskopravnega zahtevka izpišejo tudi z besedami.
a)	Izvirniki
35.	člen
Izvirnik pisanj v postopku o prekrških je v predpisani obliki sestavljeno pisanje (odločba, zapisnik,
zaprosilo, dopis, zaznamek, odredba ipd.), ki ga podpiše predstojnik organa za postopek o prekrških ali sodnik za prekrške oziroma delavec v drugem organu, ki vodi postopek o prekrških, in zapisnikar (oseba, ki piše zapisnik) oziroma z razporedom dela določeni delavec.
Izvirnik mora biti praviloma pisan s pisalnim strojem ali čitljivo s črnilom oziroma kemičnim svinčnikom; obsegati mora celotno besedilo.
Izvirnik odločbe, odredbe in zapisnika ostane v spisu.
Izvirnik in prepisi, ki obsegajo več listov, morajo biti speti ali sešiti.
b)	Prepisi
36.	člen
Prepisi izvirnika so hkrati z izvirnikom napisani izvodi (kopije), fotokopije ali na drug mehaničen način izdelani prepisi izvirnika.
Prepisi so namenjeni obdolžencem in drugim udeležencem v postopku.
Na prepisu mora biti odtisnjen pečat organa za postopek o prekrških in štampiljka z zaznamkom o točnosti prepisa ter podpis pristojnega delavca.
Zapisniki, ki so pisani s črnilom, se prepišejo s pisalnim strojem, preden je končan postopek.
c)	Podpisovanje
37.	člen
Vsa pisanja v postopku o prekršku morajo biti podpisana.	A
Izvirnike prvostopnih odločb o prekršku podpiše sodnik za prekrške oziroma delavec v drugem organu, ki vodi postopek o prekrških, ki je zadevo obravnaval, drugostopne pa predsednik seje senata.
Izvirnike pisanj pisarniško-tehnične narave ter zaznamke o točnosti prepisa, razne izpiske in podobno podpiše vpisničar ali drug pooblaščeni delavec organa za postopek o prekrških.
Ostala pisanja v zvezi s poslovanjem organa za postopek o prekrških podpiše predstojnik organa, sod-<iTk~oziroma delavec v drugem organu, ki vodi posto-pejt o prekrških, ali delavec, ki ga nadomešča.
10.	Pečati in štampiljke
Dnei
38.	člen
Vsa pisanja v postopku o prekrških, poslana udeležencem v postopku, drugim organom, organizacijam in skupnostim, morajo imeti odtisnjen okrogli pečat organa za postopek o prekrških.
39.	člen
Za mehanično odtiskovanje imena organa za postopek o prekrških, kratke in pogoste zaznamke, označbe in odredbe uporabljajo organi za postopek o prekrških štampiljke, navedene v prilogi, ki je sestavni del pravilnika, in je objavljena skupaj z njim.
Republiški sekretariat lahko predpiše razen teh še druge štampiljke.
40.	člen
Pečate in štampiljke hranijo in zanje odgovarjajo delavci organov za postopek o- prekrških, določeni z razporedom dela.
Za obliko, besedilo, naročanje in hranjenje pečatov in štampiljk veljajo posebni predpisi.
11.	Obrazci
41.	člen
Za posamezna opravila in evidence, določene s tem pravilnikom, uporabljajo organi za postopek o prekrških tiskane obrazce, ki so sestavni del tega pravilnika in so objavljeni skupaj z njim.
Razen teh obrazcev uporabljajo organi za postopek o prekrških za evidence in določena opravila tudi obrazce, ki so določeni z drugimi predpisi.
12.	Stroški
.42. člen
Stroški, ki nastanejo v postopku o prekršku, se evidentirajo v ustreznem spisu.
Stroški, ki se izplačajo iz predračunskih' sredstev organa za postopek o prekrških, se evidentirajo v popisu stroškov (obrazec št. 14). Ti stroški se naknadno izterjajo od osebe, ki jih je po odločbi . o prekršku dolžna povrniti.
43.	člen
Popis stroškov se začne voditi takoj, ko v postopku o prekršku nastanejo prvi stroški, ki jih je treba plačati iz predračunskih sredstev.
Izdano potrdilo o prisotnosti osebi, ki ima pravico do nadomestila osebnega dohodka, se vpiše v popis stroškov takoj ob izdaji, višina stroškov pa naknadno, ko ustrezna delovna organizacija predloži zahtevek za refundacijo.
C e nastanejo stroški pri zaprošenem organu za postopek o prekrških, naloži ta popis stroškov in ga obenem s spisom vrne prosečemu organu. Kolikor je zaprošeni organ za postopek o prekrških začasno izplačal stroške iz svojih sredstev, pošlje istočasno prosečemu organu tudi zahtevek za refundacijo, začasno izplačilo pa računovodstvo vknjiži na kontu dolžnikov. Zahtevek za refundacijo se ne pošlje, če znašajo izplačani str o tki skupno manj kot 1090 dinarjev.
44.	člen
Udeleženci' v postopku, ki ima pa veljavnih predpisih pravico do nadomestila osebnega dohodka, izda organ, ki vodi postopek o prekršku, na njegovo zahtevo potrdilo o prisotnosti pri tem organu (obrazec št. 15) in mu ga izroči.
Zahtevek za povračilo stroškov oziroma potrdilo o prisotnosti pri organu za postopek o" prekrških m ustrezna odredba se vpišejo v zapisnik pod udeleženčevo izjavo.
45.	člen
Če delovna organizacija predloži potrdilo, izdano udeležencu v postopku, in zahteva refundacijo za izplačano denarno nadomestilo, računovodstvo preizkus) vloženi zahtevek in mu v primeru utemeljenosti ugodi ter obvesti vodjo vpisnika o izvršeni refundaciji zaradi vpisa zneska v popis stroškov. Pri organih, ki nimajo svojega računovodstva, preizkusi vloženi zahtevek predstojnik organa za postopek o prekrških.
Odmerjeni in izplačam stroški se vpišejo v popis •troskov. Računi oziroma zahtevati z zaznamkom o vpisu v popis stroškov se izročijo oziroma pošljejo računovodstvu, da izvrši izplačilo oziroma napiše izplačilni nalog in izvrši nakazilo.
tl. ADMINISTRATIVNO-TEHNIČNO POSLOVANJE ORGANOV* ZA POSTOPEK O PREKRŠKIH
46.	člen
Vsa pisanja za organe za postopek o prekrških se oddajo v pisarni oziroma vložišču.
Pisarna oziroma vložišče ne sme odkloniti pisanja, ki je naslovljeno na organ za postopek o prekrških, kakor tudi ne po prevzemu vrniti pisanja prinositelju oziroma pošiljatelju.
Pošiljko in pisanje za organe za postopek o prekrških na pošti prevzame delavec, ki ga pooblasti predstojnik organa. Za prevzemanje navadnih pošiljk na pošti uporabljajo organi za postopek o prekrških praviloma poštni predal.
Preden prevzame pooblaščeni delavec organa za postopek o prekrških na pošti pošiljko, se mora v navzočnosti poštnega delavca prepričati, ali sta ovoj in pečat nepoškodovana. Če ugotovi na pošiljiti pomanjkljivosti, mora vložiti pri poštni organizaciji reklamacijo takoj ob vročitvi pošiljke, da se pošiljko komisijsko pregleda in o pregledu sestavi zapisnik. O tem mora obvestiti predstojnika organa za postopek o prekrških.
Delavec organa za postopek o prekrških prevzame na pošti tudi pošiljke, ki niso zadosti frankirane.
47.	člen
Vsa pisanja in pošiljke, ki jih prejme organ za postopek o prekrških, pregleda delavec pisarne oziroma vložišča, ki jih je upravičen odpreti, se seznaniti z njihovo vsebino, če je potrebno za pravilno razdelitev pisanj. Cimprej jih mora izročiti vpisničarjem oziroma pristojnim delavcem, nujne pa takoj. Predstojnik organa za postopek o prekrških lahko odredi da se mu vsa določena prejeta pisanja predložijo na vpogled. Vsa pisanja, ki so prispela od drugostopnega
..a, se pred razdelitvijo predložijo na vpogled predstojniku organa za postopek o prekrških. Predsedniku Republiškega senata za prekrške se predložijo vsa pisanju, id so prispela Od Vrhovnega sodišča SR Slovenije v zvezi z izrednimi pravnimi sredstvi.
Pisanja in pošiljke, naslovljene na predstojnika organa za postopek o prekrških, označene kot zaupne aii strogo zaupne, izroči delavec pisarne oziroma vložišča neodprte predstojniku organa. V . tem primeru •je dohodni zaznamek z označbo organa za postopek o prekrških in datumom prejema (skrajšan dohodni zaznamek) odtisne na ovojnico pošiljke, dohodni zaznamek pa naknadno odtisne na pisanje delavec, ki rnu je pisanje kasneje izročeno, z datumom iz skrajšanega dohodnega zaznamka na ovojnici.
Če je pisanje vezano na rok, se mu priloži ovojnica. Če je v eni ovojnici več pisanj, ki so vezana na rok, se ovojnica priloži enemu izmed njih, na drugih pa se navede v dohodnem zaznamku, kje je ovojnica ter datum odpošiljatve.
48.	člen
Na prvo stran izvirnika pisanja, ki prispe k organu za postopek o prekrških, se odtisne štampiljka -dohodni zaznamek« z izpolnitvijo podatkov in podpisom delavca vložišča oziroma drugega delavca, ki je določen za sprejem pisanj.
Na prepise pisanj, povratnice, nevročena pisma, okrožnice, navodila, dopise ipd. se odtisne štampiljka -skrajšan dohodni zaznamek« z datumom in podpisom delavca' vložišča.
49.	čten
Če stranka zahteva, mora delavec vložišča prejem vloge potrditi na kopiji pisanja, v prinašal če vi pre-dajni knjigi ali s posebnim potrdilom.
1. Vpisniki in pomožne knjige
50.	člen
Organi za postopek o prekrških vodijo naslednje vpisnike:
1.	vpisnik P za zadeve o prekrških na prvi stopnji;
2.	vpisnik Pp za zadeve o. prekrških na drugi stopnji;
3.	vpisnik Sp splošni vpisnik;
4.	vpisnik Spz za zaupne in strogo zaupne zadeve;
5.	vpisnik IKZ za evidenco o izvrševanju kazni zapora;
6.	vpisnik IOK za izredno omilitev kazni.
Pomožne knjige, ki jih vodijo organi za postopek
o prekrških, so: nik k vpisnikom;
1.	kartotečno kazalo k vpisnikom ali osebni ime-
2.	seznam odvzetih predmetov;
3.	evidenca zapadle, neplačane denarne kazni, povprečnine, stroškov postopka, odvzete premoženjske koristi in kazni za kršitev postopka;
4.	knjiga uradnih potovanj;
5.	seznam pečatov in štampiljk;
6.	zbirka pojasnil in pravnih mnenj;
7.	zbirka načelnih stališč in pravnih mnenj Republiškega senata za prekrške;
8.	interna dostavna knjiga.
51.	člen
Občinski sodniki za prekrške morajo voditi vpisnike iz 1., 3., 4. in 5. točke prejšnjega člena ter pomožne knjige iz 1., 2., 3., 4., 5. in 6. točke prejšnjega člena.
Drugi organi, ki so z zakonom pooblaščeni, da vodijo postopek o določenih prekrških na prvi stopnji, morajo voditi vpisnike iz 1., 3. in 4. točke prejšnjega člena ter pomožne knjige iz 1., 2., 3., 4., 5. in 6. točke prejšnjega člena.
Republiški senat za prekrške mora voditi vpisnike iz 2., 3., 4. in 6. točke prejšnjega člena ter pomožne knjige iz 1., 4., 5., 6. in 7. točke prejšnjega člena.
2. Splošne določbe o vodenju vpisnikov in pomožnih knjig
52.	člen
Vpisniki, ki jih predpisuje ta pravilnik, so sestavljeni iz potrebnega števila pol predpisahega obrazca, vezanih v knjigo s trdimi platnicami. Na platnicah je naziv organa, označba vpisnika in leta, za katero se vpisnik vodi.
Organi, pri katerih je poslovanje manj obsežno, lahko' uporabljajo eno knjigo kot vpisnik za več let V tem primeru je treba zapisati leto na prvi strani lista, na katerem se začenjajo vpisi v novem letu.
Vsaka zadeva se vodi v ustreznem vpisniku pod eno zaporedno številko, dokler ni odčrtana.
Ce postopek teče zoper več obdolžencev, se zadeva vpiše pod eno zaporedno številko, pred imena obdolžencev pa se postavijo arabske številke.
V vpisnike se praviloma vpisuje s črnilom, le začasni zaznamki se vpisujejo s svinčnikom in se brišejo, ko postanejo brezpredmetni. Z rdečim svinčnikom se vpisujejo le' zaznamki, za katere je to s tem pravilnikom določeno. V stolpcu za pripombe se vpisujejo zaznamki, da je spis v arhivu, roki in drugi zaznamki, ki so potrebni zaradi evidence, ni pa zanje ustreznega drugega stolpca.
Vpisniki in pomožne knjige morajo biti izven delovnega časa zaklenjeni v omarah.
3.	Pomotni vpisi
53.	člen
Posamezni vpisi se ne smejo brisati niti na drug način uničiti (prelepiti, radirati ipd.).
Pri pomotno vpisani zadevi se z rdečim svinčnikom prečrta zadevna redna številka poševno od levega spodnjega do desnega zgornjega kota in se v stolpec za pripombe zapiše »pomoten vpis«.
Nova zadeva ne dobi zaporedne številke pomotno vpisane zadeve, temveč zaporedno številko, ki tej sledi. Pomotni vpisi se konec leta odštejejo od zadnje zaporedne številke.
Drugi pomotni vpisi se v knjigah popravljajo na ta način, da se vpišejo pravilni podatki, pomotno besedilo pa se prečrta s tanko vodoravno črto tako, da ostane čitljivo.
4.	Odčrtanje vpisov	,
54.	člen
Ko je postopek v posamezni zadevi končan in ko je zadeva odposlana, se postavi pred zadevno zaporedno številko v vpisniku znamenje odčrtanja«-]____-
(npr. |550).
Zadeva, ki se nanaša na več obdolžencev, se odčrta kot končana, ko je postopek končan glede vseh. Kadar je zadeva rešena le glede nekaterih, se odčrta samo arabska številka, postavljena pred imenom obdolženca.	«
Delno rešena zadeva se označi tako, da se njena zaporedna številka rdeče podčrta (npr. 550).
Ko so odčrtane vse zadeve na eni strani vpisnika, se odtisne v spodnjem levem kotu znak »l |«.
5.	Združitev, priložitev in razdružitev zadev
55.	člen
Če se združi več zadev v enoten postopek, se odčrta zaporedna številka pridružene zadeve kot končno rešena z dnem združitve in se v stolpcu za pripombe navede, s katero zadevo je bila združena (npr. združeno s P 120), pri odslej enotni zadevi pa zadeva, ki je bila pridružena (npr. P 250).
Spisi se združijo tako, da se kasnejši spis vloži v prejšnjega (osnovni spis). Na ovitku skupnega spisa se navedejo vsi pridruženi spisi (npr. »pridružen P 250«) in , se nanj prenesejo potrebni zaznamki z ovitka pridruženega spisa (osebno ime obdolženca, prekršek, mladoletnik ipd.).
Vsak pridruženi spis se vpiše v popis spisa osnovnega spisa in dobi novo redno številko. Listovne številke ostanejo nespremenjene.
56.	člen
Ce se spisu priloži drug spis samo zaradi vpogleda, se na ovitek z rdečim svinčnikom vpiše označba priloženega spisa (npr. »priložen P 70/82«), Ko se priloženi spis po vpogledu izloči, se označba na ovitku odčrta. V vpisniku se 'v stolpcu za pripombe navede, kateremu spisu je priložen, pri osnovnem spisu pa označba spisa, ki mu je priložen. Po izločitvi priloženega spisa se pripombi zbrišeta.
57.	člen
Ce se ugotovi, da je potrebno posamezne prekrške ali obdolžence iz iste zadeve o prekršku ločeno obrav-
navali, se za ločeni postopek osnuje nov spis. V ta spis se vložijo pisanja, ki se nanašajo na novi spis, druga' pisanja, pomembna za izločeni spis, pa se vložijo v overjenem prepisu.
V popisu spisa prvotnega spisa se navede pri red* nih številkah izločenih pisanj, da so izločena,' v kateri spis so vložena ter datum.
Na ovitek izločenega spisa se prenesejo" zaznamki, ki se nanašajo na novi spis. Na ovitku prej skupnega spisa se z rdečim svinčnikom odčrtujo zaznamki, ki zanj niso več pomembni.
Izločeni del zadeve se vpiše v vpisnik kot nova zadeva. Pri tej se v stolpcu za pripombe vpiše »izločeno iz...-«, pri prvotni zadevi pa »izločeno v..,«.
Vpisi pri prvotno skupni zadevi, ki se nanašajo na izločeni del, se prenesejo v ustrezne stolpce pri novi zaporedni številki.
6.	Ponovno vpisovanje zadev .
58.	člen
če Se v zadevi, ki je v vpisniku odčrtana kot 'končana, postopek nadaljuje, ker je bil npr. pravočasno vložen ugovor, ali je bila odločba o prekršku v celoti ali delno razveljavljena, ali dovoljena obnova postopka, se zadeva vpiše na novo z vsemi potrebnimi prejšnjimi vpisi. Pri prejšnjem vpisu se v stolpcu za pripombe zaznamuje nova označba spisa, pri novem pa prejšnja označba.
7.	Vpisovanje zadev V kartotečno kazalo k vpisnikom ali v imenik k vpisnikom
59.	člen
Ko se vpiše zadeva v vpisnik, se vpiše hkrati tudi v kartotečno kazalo ali v imenik k vpisniku.
Vpisničar potrdi, da je zadevo vpisal v kartotečno kazalo ali v imenik k vpisniku tako, da napravi v vpisniku pri zaporedni številki ustrezen ^nak (kljukico).
8.	Zaključevanje vpisnikov '	"	60.	člen
Vpisniki se zaključijo 't zadrijim drtem v letu.
Zaključijo se tako,	da	se za	zadnjo vpisano	številko	zapiše pristavek,	ki	mora	imeti naslednje	po-
rialke: • dati, mesec in leto zaključka. 'Zaporedno številko	zadnjega vpisa,	šteVilb razveljavljenih zadev,
število* rešenih zadev, število pomotoma Vpisanih zadev in štetito! Zadev,'ki so ostale konec leta nerešene. Ta pristavek 'podpišeta vodja Vpisnika in predstojnik organa zh postopek 6 prekrških.
ZadeVe, ‘ki so ostale konec leta nerešene, se' označijo na prvi' strani vpisnika za naslednje leto tako, da se navedejo njihove številke. Ko se zadeva pozneje reši; se to zapiše v prejšnji vpisnik, na prvi strani novega vpisnika pa se tista številka z rdečim svinčnikom prečrta.
9.	Pregledi vpisnikov in pomožnih knjig
61.	člen
Predstojnik organa za postopek č prekrških pregleduje po potrebi, najmanj pa trimesečno, vpisnike, kartotečno kazalo in druge pomožne knjige, pri čemer ugotavlja pravilnost in pravočasnost vodenja vpisnikov in pomožnih knjig, odreja odpravo napak in pomanjkljivosti in preverja izvršitev .svojih odredb. Opravljeni pregled potrdi v vpisnikih in pomožnih knjigah s podpisom in pristavkom datuma pri zad-
njem pregledanem vpisu ob desnem robu za stolpcem za pripombe.
10.	Vpisnik za zadeve o prekrških na prvi stopnji
62.	člen
Vpisnik za zadeve o prekrških na prvi stopnji (obrazec št. 1) se vodi kronološko za vse zadeve, za katere je pri pristojnem organu podan predlog za uvedbo postopka o prekršku.
Za vsako vpisano zadevo se izpolnijo v vodoravni vrsti vsi podatki, ki se nanjo nanašajo. V stolpec »kratek opis prekrška in označba pravnega predpisa«. se vpišejo podatki najprej splošno (npr. prometni prekršek), nato pa se po izdaji odločbe o prekršku dopolnijo.
Če se postopek ne uvede, ali če se postopek ustavi, je treba v ustrezen stolpec na kratko vpisati tudi razlog za to (npr. dejanje ni prekršek, zaradi zastaranja ipd.).
V	stolpec »pripombe« se vpiše s. svinčnikom podatek, kje je spis, da ga je mogoče hitro in lahko najti, ter drugi vpisi, določeni s tem pravilnikom.
Če se postopek razširi na več obdolžencev oziroma na več prekrškdv in pri prvotnem vpisu za naknadne vpise ni več. prostora, se vpisovanje nadaljuje v prvi prosti vrsti za zadnjo zaporedno številko tako, da se številka prvotnega vpisa vpiše z rdečim svinčnikom (npr. za zaporedno številko 100 se vpiše rdeča številka 25, kar pomeni nadaljevanje vpisov zadeve pod zaporedno -številko 25), pri prvotnemu vpisu pa se označi zvezo tako, da se zaporedna 'številka prvotnega vpisa lomi z rdeče vpisano zaporedno številko zadeve, za katero se vpisi nadaljujejo (npr. 25/rdeče vpisano 100).
Pri vpisu zadev, ki zahtevajo prioritetno obravnavanje oziroma kakšno drugo oznako, se to z ustrezno kratico, z odtisom štampiljke ali z rdečim svinčnikom označi pred zaporedno številko vpisa (npr. nujno, mladoletnik, družbenopomembnejša zadeva, dvojezični postopek ipd.).
Zadeva se odčrta kot končana, ko je odločba odposlana.
Vpisnik za zadeve o prekrških na prvi stopnji je treba voditi v redu in sproti tako, da .je tudi podlaga za pripravo statističnih poročil o delu organa, ki vodi postopek o prekrških.
11.	Vpisnih za zadeve o prekrških na drtigi stopnji
63.	člen
V	vpisnik za zadeve o prekrških na drugi stopnji (obrazec št. 2) se vpisujejo zadeve, v katerih Republiški senat za prekrške odloča o pritožbah proti odločbam, izdanim na prvi stopnji.
Če se zoper isto odločbo pritožuje več oseb ali se v isti zadevi pritožuje zoper več, odločb hkrati ena ali več oseb, se vpiše zadeva samo enkrat.
Zadeva se odčrta kot končana, ko je odločba odposlana.
12.	Splošni vpisnik
64.	člen
V	splošni vpisnik (obrazec št. 3) se vpisujejo zadeve, ki ne spadajo v vpisnik za zadeve o prekrških (npr. razna pojasnila, poročila, zaprosila, pravna mnenja ipd.).
Zaprosila za pravno pomoč v zvezi Z zaslišanjem udeležencev v postopku se vpisujejo v poseben zvezek splošnega vpisnika.
Zadeva se odčrta kot končana, ko je v ustreznem stolpcu vpisan datum rešitve oziroma datum, ko je zadeva odposlana.
13.	Vpisnik za zaupne in strogo zaupne zadeve
65.	člen
V	vpisnik za zaupne in strogo zaupne zadeve, ki ga vodi predstojnik organa za postopek o prekrških, se vpisujejo zadeve zaupne in strogo zaupne narave. Ta vpisnik je enak splošnemu vpisniku (obrazec št. 3).
14.	Vpisnik za evidenco o izvrševanju kazni zapora
66.	člen
V	evidenco o izvrševanju kazni zapora (obrazec št. 4) se vpisujejo zadeve v zvezi z izvrševanjem kazni zapora in spremembe denarne kazni v zapor za neplačano denarno kazen.
V	to evidenco se vpisujejo tudi nalogi za izvršitev kazni, ki so jih izdali drugi organi za postopek o prekrških, ki niso pristojni za izvršitev.
Po vpisu naloga za izvršitev kazni se osnuje spis. Poziv za nastop kazni je treba napisati v treh izvodih, od katerih se en izvod pošlje z modro povratnico kaznovanemu, en izvod s pravnomočno odločbo pristojnim zaporom, en izvod pa ostane v spisu.
Po odpravi poziva za nastop kazni se vloži spis v posebno evidenco do obvestila zaporov o nastopu kazni. Po prejemu obvestila se vpiše datum nastopa kazni v ustrezen stolpec evidence IKZ in se zadeva odčrta, spis pa se vloži v evidenco, dokler ni končano prestajanje kazni zapora.	•
Če sodnik za prekrške ne dobi obveftila od zaporov v osmih dneh od dneva, ko bi kaznovani moral nastopiti kazen, zahteva obvestilo (pismeno ali tele-fonično) in napravi v spisu ustrezen zaznamek.
Če sodnik za prekrške prejme od zaporov obvestilo, da kaznovani v določenem roku ni nastopil kazni, izda odredbo za prisilni pri vod in vloži spis v evidenco do obvestila o nastopu kazni.
15.	Vpisnik za izredno omilitev kazni
67.	člen
V	vpisnik za izredno omilitev kazni (obrazec št 5) vpisuje Republiški senat za prekrške zadeve v zvezi z zahtevo za izredno omilitev kazni.
16.	Kartotečno kazalo k vpisnikom
68.	člen
Kartotečno kazalo (obrazec št. 6) se vodi po črkah abecede in po obdolžencih ter ločeno za posamezne vrste vpisnikov:
Med vpisi posameznih let na istem kartonu se z barvnikom vpiše letnica.
17.	Osebni imenik k vpisnikom
69.	člen
Namesto kartotečnega kazala k vpisnikom lahko organi za postopek o prekrških vodijo k vpisnikom osebni imenik (obrazec št. 7). Osebni imenik k vpisnikom se vodi po črkah abecede in po obdolžencih ter ločeno za posamezne vrste vpisnikov.
Med vpisi posameznih let v istem imeniku se z barvnikom vpiše letnica.
18.	Seznam odvzetih predmetov
70.	člen
V	seznam odvzetih predmetov (obrazec št. 8) se vpisujejo predmeti (orožje, les, ribolovni pribor, ulov, denar ipd ), ki so bili zaseženi v postopku o prekršku, bodisi pred izdajo odločbe ali pa po izdani odločbi o prekršku.
Vsi predmeti, odvzeti v isti zadevi, se vpišejo v seznam pod eno zaporedno številko.
Zaporedno številko seznama je treba vpisati na ovitek spisa in v stolpec za pripombe v vpisniku.
19.	Evidenca zapadle, neplačane denarne kazni, povprečnine, stroškov postopka o prekrških, odvzete premoženjske koristi in kazni za kršitev postopka
71.	člen
V	evidenco zapadle, neplačane denarne kazni, povprečnine, stroškov postopka o prekršku, odvzete premoženjske koristi in kazni za kršitev postopka (obrazec št. 9) se vpisujejo zadeve v zvezi z izvrševanjem zapadle, neplačane denarne kazni, povprečnine, stroškov postopka in kazni za kršitev postopka.
V	stolpec št. 10 te evidence se vpisujejo zaznamki v zvezi s prisilno izterjavo (datum odredbe o prisilni izterjavi, datum odločbe, s katero je bilo dovoljeno obročno odplačevanje in višina obroka, datum odločbe o spremembi denarne kazni v zapor, datum plačila z označbo -plač.-« itd.).
Z vpisom datuma plačila oziroma datuma odločbe o spremembi denarne kazni v zapor se zaporedna številka v evidenci odčrta.'
20.	Knjiga uradnih potovanj
72.	člen
V	knjigo uradnih potovanj (obrazec št. 10) se vpisujejo potni' stroški uradnih oseb, ki so nastali s poslovanjem zunaj sedeža organa, na podlagi predloženega potnega naloga.
21.	Seznam pečatov in štampiljk
73.	člen
Evidenca o pečatih ih štampiljkah se vodi v seznamu (obrazec št. 11) kronološko po vrstnem redu nabave.
22.	Zapisnik o posvetovanju in glasovanju
74.	člen
Zapisnik o posvetovanju in glasovanju se sestavi za odločanje o vsaki zadevi posebej na seji senata. Ta zapisnik (obrazec št. 12) mora obsegati potek glasovanja in celotno besedilo sprejete odločitve.
23.	Zbirka pojasnil in pravnih mnenj
75.	člen
Organi za postopek o prekrških morajo hraniti v posebnem fasciklu pojasnila in pravna mnenja, ki so jih dali sami ali so jih dobili od drugih. Ta pisanja vpisujejo po časovnem zaporedju za vsa leta \ poseben seznam z navedbo opravilne številke in kratke vsebine pisanja. Seznam obsega štiri stolpce-
1.	zaporedna številka. 2. datum vpisa. 3. ooravilna številka in kratka vsebina pisanja, 4 pripombe. Zaporedno številko seznama je treba vpisati v stolpec za pripombe splošnega vpisnika (če je zadeva tam
vpisana) in v gornjem desnem kotu pisanja z rdečim
svinčnikom.
Pojasnila in pravna mnenja, ki so spremenjena, se v seznamu prečrtajo z rdečim svinčnikom, v stolpcu za pripombe seznama pa se vpiše ustrezen zaznamek.
Določbe prvega in drugega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo tudi za zbirko načelnih stališč in pravnih mnenj Republiškega senata za prekrške.
24.	Interna dostavna knjiga
76.	člen	,
Pri organu, ki ima več sodnikov za prekrške in strokovnih sodelavcev, se zadeve lahko izročajo v delo in jih tudi sodniki za prekrške in drugi strokovni sodelavci vračajo pisarni po interni dostavni knjigi (poljuben obrazec).
25.	Skupni organ za postopek o prekrških (medobčinski)
77.	člen
Skupni organ za postopek o prekrških vodi za vse občine enoten (skupen) vpisnik, prav tako pomožne knjige in ima enoten pečat. Z aktom o notranji organizaciji se lahko določi, da se vodijo ločeni vpisniki za posamezne občine, kakor tudi pomožne knjige.
26.	Osnovanje in urejanje spisa
78.	člen
Ko dobi vpisničar ali drug pristojni delavec predlog za u\'edbo postopka o prekršku ali druga pisanja, označi tista, ki zahtevajo prioritetno obravnavo (nujno; mladoletnik, družbenopomembnejša zadeva ipd.) z odtisom ustrezne štampiljke oziroma z rdečim svinčnikom.
79.	člen
Predlog za uvedbo postopka oziroma pisanja, ki se nanašajo na zadevo, ki se pri organu za postopek o prekrških še ne vodi, se vpiše v ustrezen vpisnik in se osnuje spis.
Spis se Oahuje tako. da se v pesnem zgornjem 'kotu novega pisanja vpiše označbo vpisnika, zaporedno številko vpisa in zadnji dve številki letnice (npr. P 10/77). kateri se doda redna številka pisanja (npr. P 10/77-1) in listovna številka,, označi in uredi morebitne priloge, vloži v ustrezen ovitek, ki se ga opremi s potrebnimi označbami.
Lis-tovne številke od 1 dalje se vpisujejo v zgornji desni kot pisanja nad. opravilno številko spisa.
Z isto opravilno številko, kot se označi prvopis, se označijo tudi nadaljnji izvodi pisanj.
Pisanja, ki se nanašajo na zadevo, ki se pri organu za postopek o prekrških že vodi, se vpišejo v popis spisa, opremijo z opravilno, redno in listovno številko ter se vložijo v ustrezen spis
Spis se uredi tako, da se pisanja vložijo v spis kronološko, kqt so vpisana v popisu spisa.
Vročilnice, pomembne za postopek, se sproti prilepijo pisanju, na katerega se nanašajo, druge vročilnice, ki za postopek niso več pomembne, pa se izločijo.
80.	člen
Ko Republiški senat za prekrške prejme spis s pravnim sredstvom. . osnuje svoj spis in na ovitek vpiše priložitev spisa prve stopnje; po vrnitvi spisa zaznamek odčrta.
Po odločitvi o pravnem sredstvu vrne spis organu prve stopnje s toliko prepisi svoje odločbe, kolikor
jih je potrebno sa udeležence v postopku in za prvostopni organ.
Ob vrnitvi spisa Republiški senat za prekrške obdrži prepis predložitvenega poročila in prepis izpodbijane odločbe.
27.	Ovitek spisa s popisom spisa
81.	člen
Po vpisu v vpisnik se vložijo spisi vsake zadeve v poseben ovoj (obrazec št. 13), ki je enak za vse zadeve o prekrških na prvi in drugi stopnji.
Na ovoj se vpisujejo po časovnem zaporedju pisanja, iz katerih sestoji zadeva. Popis spisa je obvezen, če spiš • sestoji iz več kot deset zaporednih številk, oziroma če se spis predloži organu druge stopnje.
Priloge pisanj se v popisu spisa, označijo pri redni številki pisanja, na katero se nanašajo, z navedbo števila prilog.
V popis spisa se vpisujejo tudi vrnjene pošiljke, ki niso bile vročene.
Odredbe in zaznamki, ki so napisani na samem pisanju, na katerega se nanašajo, v popisu spisa ne dobijo samostojne redne številke Označijo se z redno številko pisanja, na katerem so napisane.
Če se v postopku o prekrških zadeva prenese iz enega v drug vpisnik ali se spremeni označba spisa v istem vpisniku (npr. razveljavitev prvostopne odločbe), na ovitku prejšnja označba spisa prečrta in se pod njo vpiše nova.
28.	Priloge
82.	člen
Vsaka priloga dobi opravilno številko pisanja, na katero se nanaša Vse priloge se hranijo na koncu spisa v ovitku prilog z označbo »priloge«.
Če je število tolikšno ali so tako obsežne, da jih ni mogoče hraniti v ovitku v spisu samem, se hranijo te priloge v posebnem ovitku izven spisa. Na ovitek spisa je treba v takem primeru pod »pripombe« napisati, kje so priloge.
Če se priloga vrne osebi, ki jo je predložila, potrdi prevzemnik prevzem priloge. Potrdilo se vloži v ovitek na dotedanje mesto priloge
29.	Ravnanje s spisi
83.	člen
Spisi se pri organu prve stopnje urejajo in hranijo po naslednjih skupinah:
1.	zadeve, ki še niso vzete v postopek;
2.	zadeve, v katerih se je začel postopek z vabilom udeležencem na narok;
3.	zadeve, ki čakajo na izdelavo odločbe o prekršku ;
4.	zadeve, ki čakajo na pravnomftčnost in izvršljivost;
5.	zadeve, ki čakajo na izvršitev odločbg;
6.	končane zadeve (zbirka dokumentarnega gradiva oziroma arhiv).
84.	člen
Vpisničar predloži vsak na novo osnovan spis pristojnemu sodniku za prekrške oziroma delavcu v drugem organu, ki vodi postopek o prekrških, čim-prej. nujnega pa takoj.
Prav tako ravna z že obstoječim spisom, h kateremu prejme novo pisanje, kolikor ga sam ne sme ali ne more rešiti.
Vpisničar predloži sodniku oziroma delavcu v drugem organu, ki vodi postopek o prekrških, sproti tudi spis, če je v njem pisanje, vezano na rok, da ugotovi pravočasnost in izda ustrezno odredbo.
30.	Evidenca o spisih
85.	člen
Spisi, v katerih je določen narok ali rok, se hranijo ■ v zaprtih omarah na policah, označenih z datumi.
Spisi z določenimi naroki morajo biti ločeni od spisov, v katerih teče določen rok.
Spisi vsake skupine morajo biti urejeni po zaporednih številkah.
Vpisničar odgovarja za pravilno, redno in pravočasno poslovanje s spisi. Spise mora pravočasno izročiti v reševanje sodniku oziroma delavcu v drugem organu, ki vodi postopek o prekrških, in skrbeti, da so spisi pravočasno vrnjeni. Če ugotovi morebitne pomote v odločbah, odredbah ipd., mora nanje opozoriti sodnika oziroma delavca v drugem organu, ki vodi postopek o prekrških. Skrbeti mora, da se upoštevajo vsi predpisani ali odrejeni roki.
31.	Samostojna opravila vpisničar ja
86.	člen
Vpisničar samostojno brez odredbe sodnika za prekrške oziroma delavca v drugem organu, ki vodi postopek o prekrških, opravlja razen opravil, določenih s tem pravilnikom, tudi pisarniška opravila v zvezi s poslovanjem s spisi zlasti s tem, da preskrbi potrebne podatke, poročila in obvestila, pospešuje vrnitev zaprosil in vrnitev spisov, ugotavlja pri ne-vročenih pisanjih pravilne naslove naslovljencev, če za posamezno opravilo ni zadolžen drug delavec organa za postopek o prekrških.
Po pooblastilu sodnika oziroma delavca v drugem organu, ki vodi postopek o prekrških, mora vpisničar samostojno sprejemati na zapisnik ali v obliki zaznamka določena sporočila, izjave in predloge strank ter drugih udeležencev v postopku.
32.	Delo sodnika za prekrške oziroma delavca v drugem organu, ki vodi postopek o prekrških, po prejemu
pisanja
87.	člen
Sodnik oziroma delavec v drugem organu, ki vodi postopek o prekrških, pregleda predložene spise oziroma pisanja in jih razvrsti po njihovem pomenu in nujnosti.
Prvenstveno se določajo obravnave in naroki v nujnih zadevah in v zadevah, v katerih traja posto-oek že dalj časa.
Če dobi sodnik za prekrške oziroma delavec v drugem organu, ki vodi postopek o prekrških, pisanje v jeziku narodnosti, ki po ustavi, zakonu ali drugem oredpisu pri organu za postopek o prekrških ni v uradni rabi, postopa s takim pisanjem kot z nepopolno vlogo.
88.	člen
Odredbe sodnika ^ziroma delavca v drugem organu, ki vodi postopek o prekrških, morajo biti določne in popolne, tako da jih vpisničar ali drugi pristojni delavci lahko pravilno izvršijo.
Če sodnik oziroma delavec v drugem organu, ki vodi postopek o prekrških, za posamezne odredbe uporabi obrazec, mora v njem vse nepotrebno črtati.
Posamezne odredbe se praviloma pišejo na poseben list. Na samem pisanju se odredba lahko napiše, v primeru, ko je na koncu zadnjega pisanja dovolj prostora.
33.	Vsebina zaprosila
89.	člen
Vsebina zaprosila, ki ga pošlje organ za postopek o prekrških, mora biti v skladu z določbami zakona o prekrških. Razen tega morajo biti natančno in jasno navedena dejstva in okoliščine, o katerih naj se izvede dokaz. Če je treba, se navedejo vprašanja, ki naj jih zaprošeni organ postavi obdolžencu, priči ali izvedencu. Posamezna vprašanja naj bodo pregledno oblikovana in tudi napisana.
Če zaprošeni organ za postopek o prekrških ni pristojen za rešitev zadeve, po odstopu zaprosila pristojnemu organu obvesti o tem organ, od katerega je zaprosilo prejel.
Obširnejša in bolj zamotana zaprosila in dopise napiše sodnik oziroma delavec v drugem organu, ki vodi postopek o prekrških, sam, druge pa pripravi po njegovi odredbi pristojni delavec.
34.	Odprava pisanj *
90.	člen
Pisanja se odpravijo in dostavijo po odredbi sodnika oziroma delavca v drugem organu, ki vodi postopek o prekrških. Če glede načina odprave in dostave ni posebne odredbe, se pisanje vroči na način, ki ustreza veljavnim predpisom.
Če se odpravljajo vabila na narok, se na vročil-nico oziroma povratnico vpiše datum naroka, sicer pa se označi vsebina pošiljke (npr. odločba).
Ko je pisanje pripravljeno za odpravo, se v odpravni zaznamek vpiše datum odprave in to podpiše, pisanje pa se izroči delavcu za odpravo.
91.	člen
Priporočene pošiljke vpiše delavec v odpravi v odpravno knjigo, ki jb predpiše poštna organizacija, potem ko jih predpisano franki ra.
Organ za postopek o prekrških, ki nima fran-kirnega stroja, uredi evidenco o potrošnji znamk po lastni presoji.
35.	Dajanje podatkov in pregled spisov
92.	člen
Udeleženec v postopku oziroma upravičena oseba sme pregledati ali prepisati spis samo v pisarni organa za postopek o prekrških pod nadzorstvom delavca organa.
Spis ali del spisa se izroči za uporabo izven organa za postopek o prekrških na zahtevo sodišča ali javnega tožilstva. Po odredbi sodnika za prekrške oziroma delavca v drugem organu, ki vodi postopek o prekrških, se spis ali del spisa izroči izven organa samo v posamezni zadevi določenemu izvedencu ali tolmaču zaradi proučitve, proti potrdilu o prevzemu spisa. Vpisničar vpiše v rubriko »pripombe«, da je spis odposlan.
93.	člen
Če udeleženec v postopku ali upravičena oseba z območja drugega organa za postopek o prekrških zaprosi za spis zaradi pregleda, se spis lahko pošlje drugemu organu, če se s tem postopek ne zavlačuje Če zadeva še ni končana, da dovoljenje sodnik za
<
prekrške oziroma delavec v drugem organu, ki vodi postopek o prekrških, sicer pa predstojnik organa za postopek o prekrških.
Enako se postopa, kadar za spis zaprosi upravni organ, javni pravobranilec ali družbeni pravobranilec samoupravljanja.
36.	Hramba odvzetih predmetov
94.	člen
Predmeti, odvzeti v postopku o prekršku, se hranijo pri organu, ki vodi postopek o prekrških na prvi stopnji, v blagajni oziroma na drugem določenem mestu.
Če predmet zaradi svojih posebnih lastnosti ali razsežnosti ni primeren za hrambo pri organu za postopek o prekrških,, se hrani pri drugem ustreznem organu.
Predmeti se hranijo ločeno za vsako zadevo v enem ali več zavitkih, na katerih mora biti napisana opravilna številka spisa in zaporedna številka iz seznama odvzetih predmetov ter odtisnjen pečat.
Če je s pravnomočno odločbo odločeno, da se vzeti predmeti uničijo, prodajo ali izročijo ustreznemu organu ali organizaciji, mora sodnik za prekrške oziroma delavec v drugem organu, ki vodi postopek o prekrških, brez odlašanja ukreniti vse potrebno za izvršitev odločbe.
Predmeti, ki se morajo uničiti, se izročijo tričlanski komisiji, ki jo določi predstojnik organa za postopek o prekrških. O uničenju predmetov je treba sestaviti zapisnik in ga vložiti v spis.
37.	Knjižnica
95.	člen
Organi za postopek o prekrških morajo imeti strokovno knjižnico, v kateri morajo biti uradni list SRS in SFRJ ter občinski odloki z območja občine, v kateri vodijo postopek, če ti niso objavljeni v uradnem listu. Priporočljivo je, da imajo tudi priročnike in komentarje s področja prekrškov, gospodarskih prestopkov in kaznivih dejanj ter učbenike. Uradni listi s prilogami se takoj po prejemu dajo v uporabo oziroma na vpogled posameznim sodnikom oziroma delavcem v drugih organih, ki vodijo postopek o prekrških.
38.	Hranjenje dokumentarnega gradiva
i
*	96. člen
Organi za postopek o prekrških so dolžni skrbeti za ohranjanje, materialno varnost, in -urejenost dokumentarnega gradiva, ki ga prejemajo ali ki nastaja pri njihovem delu.
Za hranjenje dokumentarnega gradiva morajo imeti organi za postopek o prekrških urejene primerne prostore (zbirka dokumentarnega gradiva oziroma arhiv).
97.	člen
Končane zadeve se vlagajo v zbirko dokumentarnega gradiva oziroma arhiv.
98.	člen
Dokumentarno gradivo, ki nastaja pri delu organov za postopek o prekrških, ter roki njegovega hranjenja, so naslednji:
Vrsta dokumentarnega gradiva
A. STROKOVNO GRADIVO
1.	Sp vpisnik (splošne zadeve) s kartotečnim kazalom oziroma osebnim imenikom
2.	Sp spisi
3.	Sp Z vpisnik (zaupne in strogo zaupne zadeve) s kartotečnim kazalom oziroma osebnim imenikom
4.	SpZ spisi •
5.	P vpisnik (zadeve o prekrških na I. stopnji) s kartotečnim kazalom oz. osebnim imenikom
6.	P spisi
— o zadevah v skrajšanem postopku
—	o zadevah v skrajšanem postopku, če je posledica premoženjska škoda
—	o prekrških s področja javnega reda in miru
— o prekrških s področja varnosti cestnega prometa
— o prekrških s področja javne varnosti
— o prekrških s področja gospodarstva
— o prekrških s področja financ
'— o prekrških s področja združenega dela
—	o prekrških s področja izobraževanja, znanosti, kulture in obveščanja
—	o prekrških s področja zdravstvenega in socialnega varstva, zdravstvenega zavarovanja in varstva človekovega okolja
Roki hranjenja
trajno
5 let, po tej dobi pa se lahko hranijo posamezni spisi po izboru kot vzorec
trajno
trajno
trajno
2 leti, po tej dobi pa se lahko hranijo posamezni spisi po izboru kot vzorec
5 let, po tej dobi pa se lahko hranijo posamezni spisi po izboru kot vzorec
5 let,, po tej dobi pa se lahko hranijo posamezni spisi po izboru kot vzorec
5 let, po tej dobi pa se lahko hranijo posamezni spisi po izboru kot vzorec
5 let, po tej dobi pa se lahko hranijo posamezni spisi po izboru kot vzorec
5 let, po tej dobi pa se lahko hranijo posamezni spisi po izboru kot vzorec
5 let, po tej dobi pa se lahko hranijo posamezni spisi po izboru kot vzorec
5 let, po tej dobi pa se lahko hranijo posamezni spisi po izboru kot vzorec
5 let, po tej dobi pa se lahko hranijo posamezni spisi po izboru kot vzorec
5 let, po tej dobi pa se lahko hranijo posamezni spisi po izboru kot vzorec
—	o prekrških s področja družbene samozaščite
—	o prekrških s področja uprave
7.	Pp vpisnik (zadeve o prekrških na II. stopnji)
s kartotečnim kazalom oz. osebnim imenikom
8.	Pp spisi
9.	IKZ vpisnik (izvrševanje kazni zapora) s kartotečnim kazalom oziroma osebnim imenikpm
10.	IKZ spisi
11.	IOK vpisnik (izredna omilitev kazni) s kartotečnim kazalom oziroma osebnim imenikom IOK spisi
13.	Seznam odvzetih predmetov
14.	Evidenca zapadle, neplačane denarne kazni, povprečnine, stroškov postopka, odvzete premoženjske koristi in kazni za kršitev postopka
15.	Zbirka pojasnil in pravnih mnenj
16.	Interna dostavna knjiga
B. OSTALO GRADIVO
1.	Seznam pečatov in štampiljk
2.	Knjiga uradnih potovanj
3.	Poslovne knjige
4.	Dokumenti, ki so podlaga za knjiženje
v računovodstvu
5.	Dokumenti o izpolnjenih finančnih obveznostih do drugih
6.	Plačilne liste
7.	Končni obračuni osebnih dohodkov
8.	Evidenčni kartoni o izrabi delovnega časa ter o osebnih dohodkih in drugih prejemkih delavcev
5 let, po tej dobi pa se lahko hranijo posamezni spisi po izboru kot vzorec
5 let, po tej dobi pa se lahko hranijo posamezni spisi po izboru kot vzorec
trajno
5 let, po tej dobi pa se lahko hranijo posamezni spisi po izboru kot vzorec
trajno
3 leta, po tej dobi pa se lahko hranijo posamezni spisi po izboru kot vzorec
trajno
3 leta, po tej dobi pa se lahko hranijo posamezni spisi po izboru kot vzorec 5 let
5 let
trajno 5 let
trajno 5 let 10 let
5 let od zadnjega dne poslovnega leta, na katero se nanašajo 10 let
5 let, trajno pa le, če ni končnih obračunov osebnih dohodkov trajno
9. Periodični in drugi začasni obračuni
10.	Zaključni računi
11.	Matična knjiga
12.	Personalne mape
13.	Delovne knjižice
14.	Dokumentacija o uničenju dokumentarnega gradiva ter o odbiranju arhivskega gradiva in o njegovem izročanju arhivu
2 leti od dne, ko je potekel rok, predpisan za sprejetje zaključnega računa za leto, na katero se nanašajo te listine trajno trajno trajno
dokler traja delovno razmerje trajno
trajno
99.	člen
Organi za postopek o prekrških morajo hraniti dokumentarno gradivo najmanj toliko časa, kot je za posamezno vrsto gradiva določeno v 98. členu tega pravilnika. Roki hranjenja pričnejo teči po koncu koledarskega leta, v katerem je bila zadeva pravnomočno končana ali zaključena, oziroma kot je navedeno v 98. členu tega pravilnika.
100.	člen
Po preteku rokov hranjenja iz 93. člena tega pravilnika se dokumentarno gradivo izlopa.
Izločanje dokumentarnega gradiva, za katerega so v tekočem koledarskem letu potekli roki hranjenja, se opravi ob prenosu dokumentarnega gradiva iz pisarne v zbirko dokumentarnega gradiva oziroma arhiv, iz zbirke dokumentarnega gradiva oziroma arhiva pa najmanj vsakih 5 let.
Pri izločanju dokumentarnega gradiva je potrebno zagotoviti, da se ne izloči dokumentarno gradivo, za katerega jč krajevno pristojni arhiv določil, da ga je treba odbrati kot arhivsko gradivo.
•	101. člen
Krajevno 'pristojni arhiv določi s pismenim navodilom o odbiranju arhi.vSikega gradiva, katero dokumentarno. gradivo, organov za postopek o prekrških ima lastnosti arhivskega gradiva in kakšni so kriteriji za odbiranje arhivskega gradiva iz dokumentarnega" gradiva.
Organi za postopek o prekrških odbirajo iz dokumentarnega gradiva arhivsko gradivo ter ga izročajo krajevno pristojnemu arhivu v skladu z določbami pravilnika o odbiranju in izročanju arhivskega gradiva arhivu (Uradni list SRS, št. 34/81) ter v skladu s pisnim navodilom krajevno pristojnega arhiva iz prvega odstavka tega člena.
102.	člen
Organi■* za postopek o prekrških zaradi lažjega kasnejšega odbiranja vsakoletno zapisniško ugotovijo, katero dokumentarno gradivo, ki je nastalo v preteklem letu, ima v skladu s pisnim navodilom o odbiranju arhivskega gradiva krajevno pristojnega arhiva, lastnosti arhivskega gradiva.
Vse arhivsko gradivo je potrebno dokončno odbrati iz dokumentarnega gradiva najkasneje do poteka zakonskega roka, določenega za izročitev arhivskega gradiva arhivu (30 let), praviloma pa naj se odbiranje arhivskega gradiva opravi istočasno z izločanjem dokumentarnega gradiva, najmanj na vsakih 5 let
103.	člen
Izločanje dokumentarnega gradiva in odbiranje arhivskega gradiva vodi komisija, ki jo imenuje predstojnik organa za postopek o prekrških.
Komisija iz prejšnjega odstavka:
—	ugotovi, katero dokumentarno gradivo se lahko izloči in o tem sestavi zapisnik;
—	skrbi, da se ob izločitvi dokumentarnega gradiva ne izloči dokumentarno gradivo, ki ima lastnosti arhivskega gradiva;
—	ugotovi, ali je bilo dokumentarno gradivo izločeno v skladu z ugotovitvijo iz prve alinee drugega odstavka tega člena in o tem sestavi zapisnik;
Naloge komisije iz prvega odstavka tega člena glede odbiranja arhivskega gradiva so naslednje:
—	vsakoletno zapisniško ugotovi, katero dokumentarne gradivo, ki je nastalo v preteklem koledarskem letu, ima v skladu z določbo 101. člena tega pravilnika lastnosti arhivskega gradiva;
—	pismeno obvesti pristojni arhiv o pričetku odbiranja arhivskega gradiva:
—	skrbi, da se arhivsko gradivo dejansko odbere v skladu z določbo 101 čiena tega pravilnika
104.	člen
Izločeno dokumentarno gradivo, ki nima lastnosti arhivskega gradiva; se uniči oziroma odda v industrijsko predela vo.
39.	Tolmači in izvedenci •	105. člen
V postopku o prekrških se določijo za izvedence in tolmače osebe, ki so stalni sodni tolmači in izvedenci.
40.	Predložitev spisa drugostopnemu organu
106.	člen
Pravočasno pritožbo mora organ prve stopnje brez odlašanja poslati pristojnemu organu druge stopnje, razen kadar »ravna po 193. členu zakona c prekrških..
Pred predložitvijo 'spisa drugostopnemu organu je treba iz spisa izločiti vse nepotrebno ter ga urediti v skladu s šestimi in sedmim odstavkom 79 "'ena tega pravilnika. Spisu je potrebno priložiti tudi en izvod prvostopne odločbe, ki jo obdrži drugostopni organ po vrnitvi spisa (tretji odstavek 80. člena tega pravilnika).
Dokazila in druge predmete je treba označiti z označbo spisa in jih vložiti v poseben ovoj z navedbo označbe spisa in obdolženca, na katerega se dokazila nanašajo, ter osebe, ki je dokaze predložila.
Spisi se predložijo organu druge stopnje s predlo-žitvenim poročilom, iz katerega morajo biti razvidni naslednji podatki; zadeva, opravilna številka in datum prvostopne odločbe o prekršku, osebno ime pritožnika, ugotovitev pravočasnosti' pritoke, kakor tudi drugi podatki, ki lahko služijo za pravilno delo drugostopnega organa. V predložitvenem poročilu je treba navesti tudi. katera opravila so bila opravljena po vložitvi pritožbe.
Zaseženi predmeti se pošljejo drugostopnemu organu samo na njegovo zahtevo.
41.	Izvršitev odločbe
107.	člen
Odločbo o prekršku, s katero je izrečena kazen zapora, je treba poslati pristojnemu organu v izvršitev, ko postane izvršljiva.
108.	člen
Z odpravkom odločbe o prekršku, s katero je izrečena denarna kazen, je treba poslati kaznovanemu izpolnjeno položnico za plačilo denarne kazni.
Če je bila obdolžencu odločitev ustno naznanjena -4 ter se je odpovedal pisnemu odpravku odločbe, se obdolžencu položnica za plačilo denarne kazni in stroškov postopka vroči takoj po ustni naznanitvi odločitve.
Če drugostopni organ za postopek o prekrških s svojo odločbo denarno kazen spremeni, je treba poslati kaznovanemu z odpravkom drugostopne odločbe novo izpolnjeno položnico.
Če je kaznovani dolžan plačati tudi stroške postopka, kazen za kršitev postopka ali če mu je odvzeta premoženjska korist, se mu za plačilo teh pošlje posebna izpolnjena položnica.
42.	Depoziti •
109.	člen
Prehodne pologe (gotovina, negotovinske vrednosti) hrani organ za postopek o prekrških praviloma pri banki oziroma pri službi družbenega knjigovodstva na območju občine, kjer je sedež organa.
Organi za postopek o prekrških imajo pri službi družbenega knjigovodstva posebne prehodne račune, na katere se vplačujejo denarne kazni in stroški postopka, ki so nastali v postopku o prekrških.
III.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
110.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta pravilnik, preneha veljati pravilnik o notranjem poslovanju organov za kaznovanje prekrškov (Uradni list SRS, št. 14/74).
111.	člen
Ta pravilnik začne veljati 30. dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 22-10/83
Ljubljana, dne 7. aprila 1986.
Republiška Sekretarka za pravosodje in upravo
Kristina Kobal 1. r.
f
PRILOGA K PRAVILNIKU O NOTRANJEM POSLOVANJU ORGANOV ZA POSTOPEK O PREKRŠKIH
A. Štampiljke
1. Dohodni zaznamek:
Občina .........................................
Sodnik za prekrške .............................
Številka .......................................
Prejeto neposredno — po pošti (navadno — priporočeno)
dne ______________________ v ___________ izvodih
s (z) ________________________________ prilogami
Prejete vrednosti (denar ipd.)
Podpis pristojnega delavca
2. Skrajšan dohodni zaznamek:
Občina ........................
Sodnik za prekrške ____________
Številka ______________________
Prejeto dne ...................
3.	Odpravni zaznamek:
Prejeto________________
Prepisano _____________
Pnmerjario ____________
Odpravljeno ___________
Podpis
6.	Zaznamek o pravnomočnosti in izvršljivosti odločbe:
Odločba je pravnomočna dnp		 		
odločba je izvršljiva line	
	Podpis pristojnega delavca
7. Zaznamek o pritožbi	
Proti odločbi ni bilo pritožbe. Dne _ 	 —	-		 Podpis pristojnega delavca	
4. Potrditev pravilnosti odpravka:
Ta odpravek se ujema z	izvirnikom.
Občina 								-	-		
Sodnik za prekrške	
• H	
Podpis pristojnega delavca	
5. Potrditev pravilnosti	prepisa:
Prepis je točen!	
	
	Podpis pristojnega delavca
B. Obrazci vpisnikov in pomožnih knjig
8.	zaznamek o vplačilu denarne kazni — stroškov postopka in odvzete premoženjske koristi
Denarna kazen — strošid postopka n odvzeta premoženjska korist pia-
ilani dne ...-....-...--------------
Sodnik za prekrške
9.	Zaznamek o izvršitvi kazni zapora:
Kazen zapora je izvršena.
Sodnik za prekrške
10.	Zaznamek o vložitvi spisa v zbirko dokumentarnega gradiva oziroma arhiv:
Vloži v arhiv in hrani
do _________________________________
Sodnik za prekrške
Zap št.	Datum orejema	Sodnik za prekrške	Naslov m sedež predlagatelja Osebno ime vložnika predloga latum in številka	Obdolženec (osebno ime. ime očeta prebivališče. naslov in sedež pravne osebe)		Rojstno leto	Kratek-opis prekrška in označba prav-. nega predpisa
1	2	3	4	=		6	7
Podatki	o postopku	Odločba na prvi stopnji					
zadeva odstopljenega drugemu organu				skrajšani postopek			redni postopek
							sankcije za orekršek, odločba o pre-moženjsko-oravnem zahtevku, odvzem premoženjske koriati, stroški, postopek ustavljen
datum odstope	komu	datum izdaje odločbe	predlog zavrnjen ali zavržer	sankcija zi prekršek stroški postopke	datum vložitve ugovore	datum razveljavitve odločbe oziroma eavrženjs ugovore	
8	9	10	11	12	13	14	15
Odločba na drugi stopnji						Datum . pravnomočnosti odločbe	Izredna	
pritožnik	datum				kako je bila rešena		datum vložitve	po predpisu ZP členi: 200, 208, 213, 216
	vložitve pritožbe	zavrženja pritožbe	odiiošiljatve zadeve	drugo stopne odločbe				
16	17	18	15	20	21	22	23	24
Pravna sredstva		podatki o izvršitvi				Pripombe
	w— datum odločbe	kako je bila rešena	kdaj je bila odločba poslana v izvršitev	komu je bila poslana	datum		
				izvršitve odločbe	odločbe o zastaranju izvršitve	
25	26	27	28	29	30	31
Obr. št. 1 — Vpisnik p za zadeve o prekrških na prvi stopnji
♦
Zaporedna številka	Datum prejema	Poroče- valec	Organ, ki je zadevo poslal in opr. št. zadeve	Označba prekrška	Obdolženec (osebno in očetovo ime in prebivališče oziroma naslov in sedež)	Pritožnik
1	2	3	4	5	6	7
Odločba								Pripombe
datum	po predpisu ZP, členi:				*	kako je bilo odločeno		datum odpošiliatve odločbe	
	254	212	ostalo	179	Kazen, vzgojni ukrep drug način	varstveni ukrep		
8	9	10 I	11	I	12	|	13				14	15	10
Obr. št. 2 — Vpisnik Pp za zadeve o prekrških na drugi stopnji
	..			Pošiljatelj		Rešeno		
Zap. št.	Datum 'prej ema	Sodnik za prekrške	zadeva	osebno ime oziroma naziv in kraj	številka in datum	datum	kratka vsebina	Pripombe
1	2	3	4	5	6	7	8	9
Obr. št. 3 — Vpisnik Sp splošni
-				Organ, ki je izdal odločbo o kazni, datum in št.	Vrsta in višina kazni		
Zap. št.	Datum |	, Osebno ime in prebivališče kaznovanega	Dan mesec leto in krai rojstva		zapor	denarna.	
i	2 I	3	4	5	6	7	
Kazen odložena	Datum	V Pripombe
	nastopa	|	izteka	
	kazni .	
8	9	j	10 '	11
Obr. ^t. 4 — Vpisnik IKZ za evidenco o izvrševanju kazni zapora
Zaporedna številka	Datum	j preloma	Poro- čevalec	Organ za postopek o- prekrških in o or avli na številka zadeve, zoper katero le vložena zahteva	Osebno ime in prebivališče kaznovanega
i	2	3	4	5
%
Kdo je vložil zahtevo	Datum seje	Kako je bilo odločeno	Datum odpošiljatve odločbe	Pripombe
6 ,	7	8	»	10
Obrazec št. 5 — Vpisnik za izredno omilitev kazni (IOK)
Obdolženec
Prebivališče
(osebno ime in roj. leto oz. naziv pravne osebe)
(oz. sedež pravne osebe)
Vrsta prekrška
Označba spisa
Pripombe
Obrazec št. 6 — aKrtotečno kazalo k vpisniku
Osebno ime oziroma	Prebivališče oziroma	Zaporedna	Vrsta	Pripombe
naziv pravne osebe	sedež pravne osebe	št. vpisnika	prekrška	
i	2	3	4	5
Obr. št. 7 — Osebni imenik k vpisnikom
Zaporedna številka	Datum prejema	Osebno ime obdolženca ter prebivališče	Označba spisa	Kratek in natančen opis predmeta .	V hrambi —	
					pri sodniku za prekrške	
					v blagajni	v omari
1	2	3	4	5	6	7
!	— kje	'	Odvzeti predmeti izročeni			
drugje	datum in štev. odredbe	osebno ime ter prebivališče prevzemnika oz. sedež in naziv organa	podpis prevzemnika oz. način izročitve		Pripombe
8	9	10	11		12
Obrazec št. 6 — Kartotečno kazalo k vpisniku
1						Znesek			 		
'i - i Zac št. i	Datum vpisa v evidence	Označba spisa	ime obdolženca cz. udeleženca v postopku	denarna kazen	povpreč- nina	stroški postopka	odvzeta premo- ženjska korist	1 redovna i	denarna kazen	Zaznamki v zvezi s prjsilno izterjave
| 1	2	3	4	5	8	7	8	9	10
Oor. št. 9 — Evidenca zapadle, neplačane denarne kazni, povprečnine, stroškov postopka, odvzete premoženjske koristi in kazni za kršitev postopka
■ k
Zap. Št.	1 Osebne	Številka ime ter	spisa oz. naziv del	I pot. nalo- in nalog	ga in tistega.	datum ko potuje	odobritve j .	Dan, mesec, leto in ura		Število dni oz. ur, prebitih na potovanju	Popis potovanja (predmet uradnega pot., cilj. razdalja od sedeža organa)	Potni račun	
		odhoda	pov- ratka 1 a			datum in številka	znesek
1	2	|	3	4	5	6	7	8	9
Obr. št. 10 — Knjiga uradnih potovanj
Zap. št.	Datum nabave In označba spisa	Vrsta pečata oz. štampiljke (odtis)	Izročen v rabo		Podpis prevzem- nika	Pripombe
			datum	komu		
1	2	3	4	5	6	7
Obr. št. 11 — Seznam pečatov in štampiljk
Zapisnik o posvetovanju in glasovanju	Opravilna št.
sestavljen dne________ 19—.
pri Republiškem senatu za prekrške v Ljubljani
ZADEVA:
NAVZOČI:
Predsednik senata:-------------podpis
Član senata: _______________   podpis
Član senata:_________________  podpis
Zapisnikar: ____________       podpis
IZID GLASOVANJA:
Obr. št. 12 — Zapisnik o posvetovanju in glasovanju
Označba spisa:------
Naziv organa: ......_
Zadeva (obdolženec):
Prekršek: ............................
Seznam vzetih stvari, zap. št. —.......
Popis spisa
Zap. št.	Datum prejema pisanja	Kratka navedba vsebine	Pripombe
1	8	3	4
Obr.i št. 13 — Ovitek spisa s popisom spisa	Potrdilo
o prisotnosti pri sodniku za prekrške
Popis stroškov
Označba spisa________
»
Obdolženec ...........*.......'.....- ‘............——
(osebno Ime ter stalno prebivališče)
Oškodovanec ............,.......................—-----—
(osebno ime (naziv) ter stalno prebivališče oz. sedež)
Zap. št.			 |	Vrsta stroškov izolačanib1 <komu so Izplačani s?roškoln| - zakasip-,zap- 5’-		Višina izplačanih stroškov din
		Povprečnina skupni stroški	
Tov.................... delavec pri ..............
............... je bil ................:•.............
prisoten pri tukajšnjem sodniku za prekrške dne —-----
......... od ...... ure do ...... ure.
Potrdilo je izdano na zahtevo delavca zaradi izplačila nadomestila osebnega dohodka med njegovo odsotnostjo z dela (111. člen zakona o delovnih razmerjih, Uradni list SRS,' št. 24/83 in 5/86).
Zahtevo za refundacijo je treba vložiti pri tem organu za postopek o prekrških v 15 dneh od dneva, ko je bilo .delavcu izplačano nadomestilo osebnega dohodka zaradi odsotnosti z dela.
Sodnik za prekrške v .......................— dne
Vpisano v popis ko ...........
stroškov pod zaporedno števil-Sodnik za prekrške
Obr. št. 14 — Popis stroškov, plačanih iz predračuna
Obr. št. 15 — Potrdilo o prisotnosti pri sodniku za prekrške
/
917.
Na podlagi 20. člena zakona o uporabi predpisov in o reševanju kolizij med republiškimi oziroma pokrajinskimi zakoni na področju davkov, prispevkov in taks (Uradni list SFRJ, št. 47/83, prečiščeno besedilo), drugega odstavka 25. člena zakona o obračunavanju in plačevnju prispevkov za zagotavljanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 33/80, 23/83 in 43/85) in odredbe o prehodnih računih za vplačevanje zbirnih Stopenj davkov in prispevkov (Uradni list SRS, št. 27/84, 2/85), objavlja Republiška uprava za družbene prihodke
SPREMEMBE
IN DOPOLNITVE PREGLEDA
predloga stopenj davkov iz osebnega dohodka, stopenj. prispevkov iz osebnega dohodka in stopnje prispevkov iz dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih na področju ■ družbenih dejavnosti za leto 1986 (Uradni list SRS,, št. 48/85, 43/85, 1/86, 2/86, 3/86, 7/86, 8/86, 9/86, 10/86, 16/86, 17/86)
I.	V tabeli I. »Stopnja davkov in prispevkov iz osebnega dohodka« se:
I.	Pri zaporedni številki 60 občina Žalec:
—	v stolpcu 7 stopnja 0,50 nadomesti s stopnjo
0,90
—	v stolpcu 18 stopnja 12,32 nadomesti s stopnjo 12,72
—	v stolpcu 19 stopnja 10,97 nadomesti s stopnjo
11,37.	*
II.	Sprememba pregleda stopenj davkov in prispevkov začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 420-12/85
Ljubljana, dne 25. aprila 1986.
Direktor
Republiške uprave za družbene prihodke
Tone Pengov 1. r.
918.
Na podlagi 20. člena zakona o uporabi predpisov in o reševanju kolizij med republiškimi oziroma pokrajinskimi zakoni na področju davkov, prispevkov in taks (Uradni list SFRJ, št. 47/83), prečiščeno besedilo), drugega odstavka 25. člena zakona o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zagotavljanje skupnih potreb na področju družbenih- dejavnosti (Uradni list SRS, št. 33/80, 23/83 in 43/85) in odredbe o prehodnih računih za vplačevanje zbirnih stopenj davkov in prispevkov (Uradni list SRS, št. 27/84, 2/85) objavlja Republiška uprava za družbene prihodke
SPREMEMBE
IN DOPOLNITVE PREGLEDA
predloga stopenj davkov iz osebnega dohodka, stopenj prispevkov iz osebnega dohodka in stopenj prispevkov iz dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih na področju družbenih de-javnOSli 8» leto 1986 (Uradni list SRS, št. 43'85, 43'85, 1/86, 2/86, 3/86, 7/86, 8/86, 9/86, 10/86, 16/86, 17/86, 18/86)
I.	V tabeli I. »Stopnja davkov in prispevkov iz osebnega dohodka« se:
—	v stolpcu 17 (Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji) stopnja 13,10 nadomesti s stopnjo 13,70,
—	v stolpcu 19 (Zbirna stopnja davkov in prispevkov po delovnem mestu) pri posameznih ''občinah zbirne stopnje nadomestijo z naslednjimi novimi stopnjami:
^•Občine		Skupnost pokoj, in invalid, zav. V SRS	Zbirna stop. davkov in priepev. — po del. mestu
1	2	17	19
1.	Ajdovščina	13,70	17,40
2.	Brežice	13,70	16,86
3.	Celje	13,70	16,80
4.	Cerknica	13,70	16,34
5.	Črnomelj	13,70	16,30
6.	Domžale	13,70	16,36
7.	Dravograd	13,70	17,24
8.	Gornja Radgona	13,70	16,56
9.	Grosuplje	13,70 -	16,74
10.	Hrastnik	13,70	16,62
11.	Idrija	13,70	15,92
12.	Ilirska Bistrica	13,70	'	17,42
13.	Izola	13,70	16,72
14.	Jesenice	13,70	16,53
15.	Kamnik	13,70	16,29
16.	Kočevje	13,70	17,12
17.	Koper	13,70	16,36
18.	Kranj	13,70	16,44
19.	Krško	13,70	17,18
20.	Laško	13,70	16,25
21.	Lenart	13,70	16,32
22.	Lendava	13,70	16,55
23.	Litija	13,70	16,58
24.	Ljubljana Bežigrad	13,70	16,59
25.	Ljubljana Center	13,70	16,59
26.	Ljubljana		
	Moste-Polje	13,70	16,59
27.	Ljubljana Šiška	13,70	16,59 •
28. Ljubljana			
	Vič-Rudnik	13,70	16,59
29.	Ljutomer	1Š,70	16,20
30.	Logatec	13,70	. 16,67
32.	Metlika	13,70	17,77
33.	Mozirje	•	%	13,70	16,93
34.	Murska Sobota	•13,70	16,66
35.	Nova Gorica	13,70	15,98
36.	Novo mesto	13,70	16,93
37.	Ormož	13,70	16,83
38.	Piran	13,70	16,30
39.	Postojna	13,70	16,35
40.	Ptuj	13,70	16,59
41.	Radlje ob Dravi	13,70	16,99
42.	Radovljica	13,70	16.77
43.	Ravne na Koroškem	13,70	16,43
44.	Ribnica	13.70	16,17
45.	Sevnica	13.70	•	16.95
43.	Sežana	13.70	16.36
47.	Slovenj Gradec	• 13,70	16,59
48.	Slovenska Bistrica	13.70	16.75
49.	Slovenske Konjice	13.70	16.47
50.	Šentjur	13,70 ,	16,58
1	2	17	19
51.	Škofja Loka	13,70	16,39
52.	Šmarje pri Jelšah	13,70	16,73
53.	Tolmin	13,70	16,37
54.	Trbovlje	13,70	16,74
55.	Trebnje	13,70	17,01
56.	Tržič	13,70	16,77
57.	Velenje	13,70	16,67
58.	Vrhnika	13,70	16,16
59.	Zagorje	13,70	16,61
60.	Žalec	13,70	16,13
61.	Maribor-Pesnica	13,70	16,11
62.	Maribor-Pobrežje	13,70	16,11
63.	Maribor-Rotovž	13,70	16,11
64.	Maribor-Ruše	13,70	16,11
65.	Maribor-Tabor	13,70	16,11
66.	Maribor-Tezno	13,70.	16,11
II.	V tabeli II. pod A a).	b) in c) »Prispevki iz	
dohodka po osnovi osebnega dohodka-« se			
—	v stolpcu 5 (Za primer nesreče pri delu in po-		
klicne	bolezni) pri posameznih občinah		stopnja 2,70
nadomesti s stopnjo 3,60,			
—	v stolpcu 6 (Zbirna stopnja) pri		posameznih
občinah stopnje nadomestijo		z naslednjimi novimi	
stopnjami:			
	1	Za primer	
Zap.		nesreče pri	Zbirna
št.		delu in pok.	stopnja
		bolezni	
1 m	2	5	6
i.	Ajdovščina	3,60	16,15
2.	Brežice	3,60	14,87
3:	‘ Celje	3,60	14,90
4.	Cerknica	3,60	15,24
5.	Črnomelj	3,60	13,84
6.	Domžale	3,60	15,46
7.	Dravograd	3,60	14,45
8.	Gornja Radgona	3,60	16,42
9.	Grosuplje	,	3,60	16,11
10.	Hrastnik	3,60	15,50
11.	Idrija	3,60	16,13
12.	Ilirska Bistrica	3,60	15,34
13.	Izola	3,60	14,90
14.	Jesenice	3,60	13,46
15.	Kamnik	3,60	15,02
16.	Kočevje	3,60	15,38
17.	Koper	3,60	14,38
18.	Kranj	3,60	11,73
19.	Krško	3,60	13,44
20.	Laško	3,60	16,38
21.	Lenart	3,60	15,66
22.	Lendava	3,60	16,60
23.	Litija	3,60	19,18
24.	Ljubljana Bežigrad	3,60	12,88
25.	Ljubljana Center	3,60	12,88
26.	Ljubljana		
	Moste-Polje	3,60	12,88
27.	Ljubljana Šiška	3,60	12,88 .
28.	Ljubljana		
	Vič-Rudnik	3,60	12,88
29.	Ljutomer	3.60	15,76
30.	Logatec	3.60	14,55
32.	Metlika	3,60	14,40
33.	Mozirje	3,60	16,93
1	2	5	6
34.	Murska Sobota	3,60	15,75
35.	Nova Gorica	3,60	14,69
36.	Novo mesto	3,60	13,70
37.	Ormož	3,60	14,43
38.	Piran	3,60	14,44
39.	Postojna	3,60	14,62
40. '	Ptuj	3,60	14,67
41.	Radlje	3,60	14,85
42.	Radovljica	3,60	13,94
43.	Ravne	3,60	13JJ3
44.	Ribnica	3,60	14,55
45.	Sevnica	3,60	16,93
46.	Sežana	3,60	16,70
47.	Slovenj Gradec	3,60	13,56
48.	Slovenska Bistrica	3,60	16,00
49.	Slovenske Konjice	3,60	14,05
50.	Šentjur	3,60	15,81
51.	Škofja Loka	3,60	12,72
52.	Šmarje	3,60	17,29
53.	Tolmin	3,60	17,58
54.	Trbovlje	3,60	14,59
55.	Trebnje	S,60	16,95
56.	Tržič	3,60	13,64
57.	Velenje	3,60	13,99
58.	Vrhnika	3,60	14,30
59.	Zagorje	3,60	16,58
60.	Žalec	3,60	14,66
61.	Maribor-Pesnica	3,60	13,09
62.	Maribor-Pobrežje	3,60	13,09
63.	Maribor-Rotovž	3,60	13,09
. 64.	Maribor-Ruše	3,60	13,09
65.	Maribor-Tabor	3,60	13,09.
66.	Maribor-Tezno	3,60	13,09
III.	Sprememba pregleda	stopenj	davkov in pri-
spevkov začne veljati petnajsti dan po objavi v Urad-			
nem listu SRS. št. 420-12/85
Ljubljana, dne 30. aprila 1986.
Direktor
Republiške uprave za družbene prihodke
Tone Pengov L r.
919.
V skladu z 18. členom samoupravnega sporazuma o porodniškem dopustu (Uradni list SRS, št. 7/86) daje direktor Zavoda SR Slovenije za statistiko
POROČILO
o stopnji rasti poprečnih mesečnih osebnih dohodkov vseh zaposlenih delavcev na območje SR Slovenije »a obdobje jami ar—februar 1986
1.	Poprečni mesečni čisti osebni dohodek vseh zaposlenih delavcev na območju SR Slovenije so se v obdobju januar—februar 1986 povečali v primerjavi s poprečjem 1985 za 50,2®/«.
2.	Poprečni čisti osebni dohodki vseh zaposlenih delavcev na območju SR Slovenije so bili v februarju 1986 za 4,9 V« večji kot januarja 1986 v primerjavi
s poprečno rastjo čistih osebnih dohodkov vseh zaposlenih na območju SR Slovenije v letu 1985.
St. 052/15-15/86
Ljubljana, dne 29. aprila 1986.
Direktor
Zavoda SR Slovenije za statistiko
Tomaž Banovec 1. r.
920.
Na podlagi 32. člena družbenega dogovora o skupnih osnovah za povračilo stroškov, ki so jih imeli delavci pri opravljanju določenih del in nalog (Uradni list SRS, št. 14/82 in 25/83) objavljata Zavod SR Slovenije, za statistiko in Republiški komite za tržišče in splošne gospodarske zadeve
ZNESEK
poprečnih stroškov za prvo trimesečje leta 1986
1. Povprečno ugotovljeni stroški za dnevnico — povračila stroškov za prehrano iz 17.
in 18. člena družbenega dogovora znašajo:	din
—	cela dnevnica nad 12 ur	3.066
—	polovična dnevnica od 8 do 12 ur	1.591
—	znižana dnevnica od 6 do 8 ur	*	1.156
2.	Povprečni stroški za prenočišče
—	v hotelu B kategorije (iz 20. člena
družbenega dogovora) znašajo	2.372
3.	Stroški za ločeno življenje
—	stroški za stanovanje (iz 24 člena
družbenega dogovora) znašajo:	21.348
—	stroški za prehrano (iz 25. člena družbenega dogovora) znašajo:	27.594
4.	Kilometrina
(iz 21. člena družbenega dogovora) pavšalni znesek za prevoženi kilometer z avtomobilom srednjega	razreda znaša:	din/km
—	za	15.000	km	letno	po'	45,60
—	za	20.000	km	letno	po	40,00
—	za	25.000	km	letno	po	36,60
St. 114-1/86
Ljubljana, dne 18. aprila 1986.
Zavod SR Slovenije za statistiko Tomaž Banovec 1. r.
Republiški komite za tržišče in splošne gospodarske zadeve Alojz Klemenčič 1. r.
921.
Na podlagi prvega odstavka 30. člena zakona o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (Uradni list SFRJ, št. 23/82, 77/82 in 75/82).
26.	člena zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list SRS, št. 27/83), 2. člena družbenega dogovora o usklajevanju pokojnin (Uradni list SRS, št. 24/85), 113. člena statuta skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 40/83), v zvezi s 5. točko 24. člena statutarnega sklepa o spremembah in dopolnitvah statuta skupnosti pokojninskega 'in invalidskega' zavaro-
vanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 10/86) je odbor za plan in finance skupščine skupnosti na seji 28. aprila 1986 sprejel
SKLEP
o uskladitvi pokojnin med letom
I
V skladu s prvim odstavkom 30. člena zakona o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, 26. členom zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, 2. členom družbenega dogovora b usklajevanju pokojnin in 113, členom statuta Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji se od 1. januarja 1986 dalje uskladijo starostne, invalidske in družinske pokojnine tako, da se povečajo za 20 %.
Upoštevaje uskladitev pokojnin med letom po sklepu o uskladitvi pokojnin med letom (Uradni list SkS, št. 9/86), sklepu o uskladitvi pokojnin med letom (Urad-nin list SRS, št. 14/86) in tem sklepom znaša skupno povečanje pokojnin med letom 60,08 °/o od 1. januarja - 1986 dalje.
II
Uskladijo se vse pokojnine, razen pokojnin, pri katerih so bili za izračun pokojninske osnove upoštevani osebni dohodki oziroma osnove zavarovanja iz leta 1986 ter pokojnin, pri katerih so se osebni dohodki oziroma osnove zavarovanja pri izračunu pokojninske osnove valorizirale na leto 1985, ne glede na to, katero obdobje je bilo podlaga za izračun pokojninske osnove in odmero pokojnine.
III
Po I. točki tega sklepa se uskladijo tudi pokojnine, odmerjene po 29. členu statuta Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji od najnižje pokojninske osnove, določene v sklepu o najnižji in najvišji pokojninski osnovi (Uradni list SRS, š|. 7/86), ne glede na to, tcateri osebni dohodek ali osnova zavarovanja je bila kot zadnja unoštevaha za izračun dejanske pokojninske osnove teh pokojnin ter pe glede na leto, na katero so se valorizirali osebni dohodki oziroma osnove zavarovanja pri izračunu dejanske pokojninske osnove.
Po prvem odstavku I. točke tega sklepa se uskladijo tudi pokojnine, odmerjene v skladu z. drugim odstavkom 116. člena zakona o'pokojninskem in invalidskem zavarovanju od polovice zneska najnižje pokojninske osnove, določene v sklepu o najhižji in najvišji pokojninske osnovi (Uradni list SRS, št: 7/86) ne glede na to, kateri osebni dohodek ali osnova zavarovanja je bila kot zadnja upoštevana za izračun dejanske pokojninske osnove teh pokojnin ter ne glede na leto, na katero so se valorizirali osebni dohodki oziroma osnove zavarovanja pri izračunu dejanske pokojninske osnove.
IV
Za odstotek povečanja pokojnin, določen v I. točki tega sklepa se uskladijo tudi pokojnine, odmerjene po 3. členu statutarnega sklepa o spremembah in dopolnitvah statuta Skupnosti pokojninskega in invalid skega zavarovanja v SR Sloveniji, od najvišje pokojninske osnove, določene v sklepu o najnižji in najvišji pokojninski osnovi (Uradni list SRS, št. 7/86). pri katerih se za izračun dejanske pokojninske osnove niso upoštevali osebni dohodki oziroma osnove zavarovanja iz leta 1986 oziroma se osebni dohodki ^>ziroma osnove zavarovanja pri izračunu pokojninske osnove niso valorizirale na leto 1985, ne glede na to, katero obdobje
St. 18 — 9. V. 1986
_ ^
URADNI LIST SRS
Stran 1529
je bilo podlaga za izračun, pokojninske osnove in odmero pokojnine.
V
Za odstotek povečanja iz I. točke tega sklepa se uskladijo v skladu s 102. členom zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju tudi vse pokojnine borcev NOV pred 9. 9. 1943 oziroma do 13. ID. 1943, odmerjene od zajamčene pokojninske osnove.
VI
Pokojnine kmetov borcev NOV' pred 9. 9. 1943'oziroma do 13. 10. 1943, ki so se upokojili kot zavarovanci iz tretjega odstavka 10. člena In 11. člena ter prvega odstavka 153. člena zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju znašajo od 1. januarja ,1986 najmanj 55.230,97 din. torej toliko, kot najnižja pokojnina za polno pokojninsko doto.
"Znesek pokojnine, določen v prvem odstavku te točke, pripada od 1. januarja 1986 v skladu s tretjim odstavkom 150. člena zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju tudi uživalcem pravic, uveljavljenih do 31. decembra 1983 po zakonu o starostnem zavarovanju kmetov (Uradni list SRS, št. 30/79 in 1/82) — borcem NOV pred 9. 9. 1943 oziroma do 13. 10. 1943 in njihovim družinskim članom.
Vil
Pokojnine ? varstvenim dodatkom se uskladijo tako, da se za odstotek povečanja pokojnin iz I. točke tega sklepa uskladi znesek pokojnine, varstveni dodatek pa na novo odmeri od osnove, določene .ob upoštevanju najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo, določeno v sklepu o najnižji pokojnini za polno pokojninsko dobo (Uradni list SRS, št. 7/86). povečani za skupni odstotek povečanja pokojnin,, določen v drugem odstavku I. točke tega sklepa.
Na način iz prvega odstavka te točke se uskladijo tudi pokojnine z varstvenim dodal kom, odmerjene po 29. členu statuta sku nosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja od najnižje pokojninske osnove, določene v sklepu o najnižji in najvišji pokojninski osnovi (Uradni list SRS, št 7/86).
Pokojnine z varstvenim dodatkom, pri katerih je bil za izračun pokojninske osnove upoštevan osebni dohodek oziroma osnove zavarovanja iz leta 1936 oziroma so bili osebni dohodki oziroma osnove zavarovanja pri izračunu pokojninske osnove, valorizirani na leto 1985. ne glede na ta. katero obdobje je bilo n odlaga za izračun pokojninske osnove in odmero po-. ’ ojnine, se ne uskladijo, temveč se varstveni dodatek na novo odmeri. Osnovo za odmero varstvenega dodatka se določi ob upoštevanju najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo, določene v sklepu o najnižji •?okojnini za polno pokojninsko dobo (Uradni list SRS. -*♦. 7/86), povečani za skupni odstotek povečanja pokoj-"'o. določen v drugem odstavku I. točke tega sklepa.
VIII
Po I. točki tega sklepa se -uskladijo tudi pokojnine, odmerjene v sorazmernem delu po določbah mednarodnih sporazumov o socialni varnosti.
IX
Uskladijo se zneski pokojnin, ki so upokojencem
pripadali za mesec januar 1986 po izvedeni uskladitvi
pokojnin po sklepu o uskladitvi pokojnin med letom (Uradni list SRS, št. 14/86).
Uskladitev se opravi po uradni dolžnosti, razlika pa sč obračuna z izplačilom pokojnin za mesec junij 1986.
X
Odstotek povečanja pokojnin po tem sklepu se upošteva pri dokončni uskladitvi pokojnin s 1. januarjem 1987.
XI
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 01000-015/86
Ljubljana, dne 28. aprila 1986.
Skupščina Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji Odbor za plan in finance
Predsednik
Janko Brunet I. r.
922.
Na podlagi prvega odstavka 127. člena v zvezi s prvim odstavkom 131. člena statuta Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 40/83) in 15. člena statutarnega sklepa o spremembah in dopolnitvah statuta Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 10/86) je odbor za plan in finance skupščine Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji na seji dne 28. aprila 1986 sprejel
SKLEP
o višini dodatka za pomoč in postrežbo
I
Dodatek za pomoč in postrežbo starostnim, invalidskim in družinskim upokojencem, ki jim je neogibno potrebna stalna pomoč in postrežba drugega za opravljanje vseh osnovnih življenjskih potreb, zavarovancem in upokojencem iz drugega (slepi zavarovanci in upokojenci), tretjega (nepokretni zavarovanci z omejeno zmožnostjo premikanja najmanj za 70°/o) in petega (kot upokojenci oslepele osebe) odstavka 125. člena statuta, znaša od 1. januarja 1986 dalje 36.818 din na mesec.
H
Dodatek za pomoč in postrežbo starostnim, invalidski m in družinskim upokojencem,'ki jim je neogibno potrebna stalna pomoč in postrežba za opravljanje večine življenjskih potreb, znaša od 1. januarja 1986 dalje 18.409 din na mesec.
III
S tem sklepom se nadomesti sklep o višini dodatka za pomoč in postrežbo (Uradni list SRS, št. 14/86).
, Razlika med višino dodatka za pomoč in postrežbo določenega v I. in tudi v II. točki tega sklepa in dodatkom za pomoč in postrežbo določenim v sklepu o višini dodatka za pomoč in postrežbo (Uradni list SRS, št. 14/86) bc ' računana pri izplačilu tega denarnega nadomestila za mesec junij 1986.
IV
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 01000-015/86
Ljubljana, dne 28. aprila 1986.
Skupščina Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji Odbor za plan in finance
Predsednik Janko Brunet 1. r.
923.
Na podlagi 24. člena statutarnega sklepa o spremembah in dopolnitvah statuta Skupnosti _ pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 10/86) ter 6. člena zakona o preživninskem varstvu kmetov (Uradni list SRS, št. 1/86) je odbor za plan in finance skupščino skupnosti na seji dne 28. aprila 1986 sprejel
SKLEP
o medletni uskladitvi preživnin po zakonu o preživninskem varstvu kmetov
I
Znesek mesečne preživnine, določen po 10., 11. in 13. členu zakona o preživninskem varstvu kmetov (Uradni list SRS, št. 1/79 in 1/86) se od 1. januarja 1986 dalje uskladi tako, da se poveča za 20 %>.
II	,
Po I. točki tega sklepa se uskladi znesek preživnine, ki je upravičencu pripadal za mesec januar 1986 po izvedeni uskladitvi preživnin po sklepu o medletni uskladitvi preživnin po zakonu o preživninskem varstvu kmetov (Uradni list SRS, št. 14/86).
Uskladitev preživnin se opravi po uradni dolžnosti, razlika pa se obračuna z izplačilom preživnine za mesec junij 1986.
III
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 01000-015/86
Ljubljana, dne 28. aprila. 1986.
Skupščina Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji - Odbor za plan in finance
Predsednik Janko Brunet I. r.
924.
Na podlagi 205. člena statuta Skupnosti pokojninskega in 'invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji
(Uradni list SRS, št. 40/83) ter 24. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji za obdobje 1986—1990 in pooblastila Skupščine skupnosti z dne 28. marca 1986 je Odbor za plan In finance skupščine skupnosti na seji dne 28. aprila 1986 sprejel
SKLEP
o ugotovitvi, da je sklenjen samoupravni sporazum o temeljih plana Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji za obdobje 1986 do 1990
1
Odbor za plan in finance skupščine Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji ugotavlja, da je samoupravni .sporazum o temeljih plana Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji za obdobje 1986—1990 sklenjen, ker ga je sprejela večina udeležencev sporazuma.	.
II
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS.
St. 01000-015/86
Ljubljana, dne 28. aprila 1936.
Skupščina Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji Odbor za plan in finance
Predsednik
Janko Brunet 1. r.
925.
Na podlagi 205. in 245. člena statuta Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 40/83) ter 12. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji za obdobje 1986—1990 in pooblastila Skupščine skupnosti z dne 28. marca 1986 je Odbor za plan in finance skupščine skupnosti na seji dne 28. aprila 19B6 sprejel ugotovitveni
SKLEP
o stopnjah prispevkov za financiranje Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji za leto 1986
I
Zavezanci obračunavajo in plačujejo prispevke v času od uveljavitve tega sklepa do 31. 12. 1986 po naslednjih stopnjah:
1.	prispevek za pokojninsko in" invalidsko zavarovanje iz (bruto) osebnega dohodka zavarovancev po stopnji 13,7%> od osnove njihovega .(bruto) osebnega dohodka;
2.	prispevek za nesreče pri delu in poklicne bolezni zavarovancev iz dohodka temeljne in druge organizacije združenega dela in delovne skupnosti po stopnji 3,6 °/o od osnove (bruto) osebnega dohodka zavarovancev za polni delovni čas, skrajšani delovni čas. krajši delovni čas od polnega delovnega časa in za delo prek polnega delovnega časa;
3.	prispevek za zavarovalno dobo.' ki se šteje -povečanjem, iz dohodka temeljne in druge organizacije združenega dela In delovne skupnosti po stopnjah:
—	za povečanje od 12 na 14 mesecev po stopnii 3,5 %>,
—	za povečanje od 12 na 15 mesecev po stopnji 5,2 'k
—	za povečanje od 12 na 16 mesecev po stopnji 7,0%,
—	za povečanje od 12 na 17 mesecev po stopnji 8,8 °/o,
—	za povečanje od 12 na 18 mesecev po stopnji 10,5 %
od osnove (bruto) osebnega dohodka zavarovancev, ki opravljajo dela in naloge, za katere se zavarovalna doba šteje s povečanjem;
4.	posebni prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje iz dohodka temeljnih in drugih organizacij združenega dela s področij gospodarstva, in sicer;
a)	po' stopnji 0,5 °/o tiste, ki opravljajo naslednje dejavnosti!
—	elektrogospodarstvo (0101),
—	pridobivanje premoga (0102),
—	predelava premoga (0103),
—	pridobivanje nafte in zemeljskega plina (0104),
—	proizvodnja naftnih derivatov (0105),
—	črna metalurgija (0107)',
—	pridobivanje rude barvastih kovin (0108),
—	proizvodnja barvastih kovin (0109),
—	predelava barvastih kovin (0110),
—	pridobivanje nekovinskih rudnin (0111),
—	proizvodnja cementa (0112),
—	kmetijska proizvodnja (0201),
—	kmetijske storitve (0202),
—	ribištvo (0203),
—	vodno gospodarstvo (0400),
—	železniški promet (0601),
—	pomorski promet (0602),
—	zračni promet (0604),
—	prevoz potnikov z drugimi prometnimi sredstvi (060609),
—	prekladalne storitve (0608),
—	gostinstvo (0301),
—	turistično posredovanje (0802),
—	obrtne storitve in popravila (0901),
—	osebne storitve in storitve gospodinjstvom (0902),
—	urejanje naselja in prostora (1001),
—	stanovanjska dejavnost (1002),
—	komunalna dejavnost (1003);
b)	po stopnji 2,5 % pa tiste, ki opravljajo vse druge dejavnosti.
Osnovo za obračunavanje in plačevanje prispevka predstavljajo sredstva poslovnega sklada (konto 900 in 901) po stanju, ki je .izkazano v zaključnem računu za preteklo leto v bilanci stanja, zmanjšana za:
—	stanje vplačanih a nevrnjenih sredstev posojila za kreditiranje hitrejšega razvoja gospodarsko nezadostno razvitih republik in SAP Kosovo;
—	stanje združenih sredstev v organizacijah združenega dela na območju gospodarsko nezadostno razvitih republik in SAP Kosovo;
—	naslednja osnovna sredstva po sedanji vrednosti: javna komunikacijska sredstva (ceste), ladje, ki služijo pretežno alt izključno za prevoz potnikov, gozdovi, gozdna zemljišča in gozdne poti,.zaščitni' vodnogospodarski objekt, objekti za namakanje in osuševanje zemljišč; naprave za čiščenje vode in zraka, osnovna sredstva podjetij, ki proizvajajo za določene
vojaške potrebe, in sicer tisti del osnovnih sredstev, ki pomenijo proizvodno rezervo jugoslovanske ljudske armade;
—	sredstva, prenesena na temeljne organizacije združenega dela po zakonu o prenosu sredstev, pravic in obveznosti SR Slovenije za investicije v gospodarstvu na določene temeljne organizacije združenega dela (Uradni list SRS, št. 13/74 in 20/76);
5.	prispevek za starostno zavarovanje kmetov plačujejo kmetje, ki so ostali tudi po 1. 1. 1984 zavarovanci po zakonu o starostnem zavarovanju kmetov, v enotnem letnem znesku 26,250 din in po stopnji 10 % od odmerne osnove (katastrski dohodek, dohodek iz gozda);
6.	prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje plačujejo delavci v združenem delu in drugi delovni ljudje, ki iitlajo dohodek od kmetijstva in katerih katastrski dohodek presega 4305 din in niso zavarovanci iz 10., 11. in 153. člena republiškega zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (združeni in drugi kmetje ter kmetje iz 5. točke tega sklepa) po stopnji 7,3 % od odmerne osnove.
II
Prispevka po stopnjah iz I. točke pod zaporedno številko 1 in 2 tega sklepa plačujejo od (bruto) zavarovalne osnove 'oziroma (bruto) osebnega dohodka:
,	— kmetje, zavezanci davka iz dohodka od kme-
tijske dejavnosti, zase, če so zavarovani kot združeni ali drugi kmetje, ter za člane svojih gospodarstev, če se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo kot svojim edinim ali glavnim poklicem. Teh dveh prispevkov pa ne plačujejo kmetje, ki plačujejo prispevke iz I. točke pod zaporedno številko 5 tega sklepa;
—	delovni ljudje, ki samostojno, z osebnim delom in lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost, zase in za pri njih zaposlene delavce, ter drugi delovni ljudje, ki so po zakonu obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovani.
Prispevke po stopnjah iz I. točke pod zaporedno številko 3 tega sklepa pa plačujejo tisti zavezanci iz druge alinee te točke, če opravljajo dela in naloge, za katera se zavarovalna doba šteje s povečanjem.
III
Prispevka po stopnjah iz I. točke pod zap. št. 1 in 2 tega sklepa obračunavajo in plačujejo tudi pristojne skupnosti za zaposlovanje za brezposelne osebe od osnove, ki je osnova za odmero nadomestila za primer brezposelnosti, povečane za prispevke in davke, ki se plačujejo iz (bruto) osebnih dohodkov.
IV	>
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 01000-015/86
Ljubljana, dne 28. aprila .1986.
Skupščina Skupnosti pokojninskega In invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji Odbor za plan in finance
Predsednik
Janko Brunet 1. r.
926.
Na podlagi 13. in 14. člena zakona o zaposlovanju in zavarovanju -za primer brezposelnosti (Uradni list SRS, št. 8/78 in 27/82) so delavci, drugi delovni ljudje in občani, združeni v občinskih skupnostih za zaposlovanje na območju SR Slovenije sklenil,!
SAMOUPRAVNI SPORAZUM
o spremembah in dopolnitvah samoupravnega sporazuma o združitvi v Zvezo skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije
1.	člen
V	samoupravnem sporazumu o združitvi v Zvezo skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 19/79 in 10/82) se v 3. členu za 4. alineo doda nova alinea. ki se glasi •
»■— z izvajanjem družbeno ^dogovorjene politike štipendiranja v SR Sloveniji, opredeljene v družbenem dogovoru in samoupravnih sporazumih štipendiranja v občini;-.
2.	člen
V	8. členu se 3. alinea spremeni in se glasi:
usklajuje enotne standarde dejavnosti in normative za izvajanje standardov ter osnove in merila za solidarnostno združevanje sredstev občinskih skupnosti za zaposlovanje;-.
3.	člen
V	10. členu se beseda »skupni« zamenja z besedo »stalni«.
Doda se nov odstavek, ki se glasi:
»V organu skupščine, ki obravnava področje štipendiranja, so lahko člani tudi predstavniki drugih organizacij ali skupnosti.-
4.	člen
11.	člen se spremeni in se glasi:
»Število stalnih organov skupščine, njihove pristojnosti ter način dela, določa statut zveze skupnosti.«
5.	člen
12.	člen se črta.
6.	člen
V	15. členu se drugi odstavek spremeni in se glasi:
»Statut zveze skupnosti določa, v katerih primerih odločanja je potrebna kvalificirana večina glasov delegatov.«
7.	člen
16. člen se črta.
8.	člen
Ta samoupravni sporazum začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 9-17/60-86
Ljubljana, dne 21. aprila 1986.
Predsednik skupščine
Andrija Vlahovič L r.
927.
Skupščina Zveze skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije je na svoji seji, dne 9. aprila 1936 sprejela
SPREMEMBE IN DOPOLNITVE STATUTA
Zveze skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije
T. člen
V	statutu Zveze skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 19/77. 10/82 in 34^85) se v 1. členu v peti vrstici za besedo »zaposlovanja« dodata besedi »ter štipendiranja«.
2.	člen
V	8. členu se v 7. alinei na koncu črta besedil "ter štipendijske politike« in se vstavi nova alinea ki se glasi:
»— usklajuje izvajanje družbeno dogovorjene politike štipendiranja v SR Sloveniji, opredeljene v družbenem dogovoru o štipendijski politiki v SR Sloveni) ter samoupravnih sporazumih štipendiranja v občini.-
3.	člen
V	9. členu se za 4. alineo doda nova alinea, ki se glasi:
»— skrbijo za izvajanje štipendijske politike skladno z družbenim dogovorom in samoupravr m sporazumi o štipendiranju;«.
4.	člen
V	12. členu se za 4. alineo dodajo, nove alinee, ki se glasijo:
»— spremlja in analizira izvajanje štipendijske politike ter spodbuja in usmerja družbenopolitično dejavnost za uresničevanje družbenega dogovora o štipendijski politiki in samoupravnih sporazumov o štipendiranju v občinah;
—	določa vrednost točke kadrovskih štipendij te usklajuje višino štipendij in razlik h kadrovskim štipendijam iz združenih sredstev skladno z določb samoupravnega sporazuma o štipendiranju v občinah
—	informira skupščine delegatov v občinah in zboru udeležencev družbenega dogovora o štipendijski politiki o uresničevan*] u samoupravnih sporazumov ter uporabi združenih sredstev Za štipendiranje;
—	oblikuje in izvaja merila za solidarnostno prelivanje sredstev v skladu z določbami 'samoupravnih sporazumov v občinah;«.
5.	člen
V	17. členu se v prvem odstavku na koncu doda besedilo: »... ter Republiške konference Zveze socialistične mladine Slovenije.«
6.	člen
V	18. členu se v drugem odstavku v tretji vrstici za besedo »zaposlovanja« dodata besedi »ter štipendiranja«.
7.	člen
26. člen se črta.
8.	člen
Členi od 38 do 42 se črtajo in se vstavijo novi
členi, ki se glasijo:
»38. člen:
Stalni organj so:
—	odbor za štipendiranje,
—	odbor za planiranje, zaposlovanje in socialno politiko,
—	odbor za splošne in finančne zadeve,
—	odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito.«
39.	člen
Odbor za štipendiranje zlasti:
—	pripravlja osnove za dolgoročno načrtovanje in razvoj štipendijske politike;
—	spremlja in analizira uresničevanje samoupravnih sporazumov o štipendiranju v občinah;
—	spremlja izvajanje in učinkovanje meril za solidarnostno prelivanje sredstev skladno s samoupravnim sporazumom o štipendiranju v občinah;
—	predlaga skupščini ukrepe za učinkovitejše uresničevanje samoupravnih sporazumov o štipendiranju v občinah;
—	skrbi za uresničevanje stališč in sklepov skupščine na področju štipendiranja;
—	opravlja druge naloge, ki Sodijo v njegovo področje dela ali naloge, za katere- ga pooblasti skupščina.
Odbor za štipendiranje šteje 21 članov, od katerih je 10 članov delegatov občinskih skupnosti za zaposlovanje in 11 članov predstavnikov naslednjih organizacij RK SZDL, RS ZSS, RK ZSMS, GZ Slovenije, Skupnosti socialnega varstva Slovenije. Izobraževalne -kupnosti Slovenije, Titovega sklada SRS, Kraigherjevega sklada SRS, Raziskovalne skupnosti Slovenije, Kulturne skupnosti Slovenije in ZAMTES.
40.	člen
Odbor za planiranje, zaposlovanje in socialno politiko zlasti:
—	skrbi za usklajevanje dolgoročnih, srednjeročnih in letnih pianov s področja zaposlovanja;
—' spremlja in proučuje gibanje na področju zaposlovanja in brezposelnosti;
—	spremlja in proučuje vprašanja ekonomičnosti živega d era in produktivnosti zaposlovanja;
—	spremlja migracijska gibanja in zaposlovanje zdomcev;
—	spremlja razvoj in strukturo kadrov ter politiko na tem področju;
—	obravnava usmerjanje v izobraževanje in delo ter razvoj dejavnosti poklicnega usmerjanja;
—	obravnava vprašanje in problematiko s področja nomenklatur in opisov poklicev;
—	odloča na drugi stopnji o pritožbah na izdana dovoljenja za sklenitev delovnega razmerja s tujimi državljani;
—	spremlja področje priprave delavcev za zaposlovanje ter preusposabljanje in reševanje tehnoloških viškov delavcev:
—	spremlja in obravnava vprašanja s področja isposabljanja in zaposlovanja invalidnih oseb, zlasti:
. oblikuje predloge za izvajanje politike usposab-janja in zaposlovanja invalidnih oseb,
. daje predloge o vseh vprašanjih, ki jih obravnava skupščina.
. spremlja izvajanje zakona o usposabljanju in zaposlovanju invalidnih oseb ter obravnava poročila izvajalcev o problematiki na tem področju,
—	sodeluje z drugimi dejavniki, ki ugotavljajo in izvajajo pravice invalidov do poklicne rehabilitacije (vojaški invalidi, invalidi dela, otroci, moteni v telesnem in duševnem razvoju),
. spremlja in nadzira raziskovalno delo in sodeluje z organizacijami, ki izvajajo projekte,
. spremlja solidarnostni sistem na področju usposabljanja invalidnih oseb;
—	imenuje komisijo II. stopnje za ugotavljanje delazmožnosti;
—	spremlja in oblikuje socialno politiko na področju varstva brezposelnih oseb;
—	obravnava kriterije in merila socialne varnosti ter oblikuje predlog s tega področja;
—	sodeluje s Skupnostjo socialnega varstva Slovenije o zadevah s področja socialne politike;
—	opravlja druge naloge, ki sodijo v njegovo področje dela in naloge, za katere ga pooblasti skupščina.
Odbor za planiranje, zaposlovanje in socialno politiko šteje 10 članov.
41.	člen
Odbor' za splošne in finančne zadeve, zlasti:
—	obravnava vprašanja s področja samoupravne organiziranosti skupnosti in metode delovanja skupnosti;
—	obravnava programe dela skupščine in strokovne službe;
—	sprejema periodične in polletne obračune ter določa finančni načrt in zaključni račun;
—	obravnava združevanje m razporejanje sredstev za dejavnost zveze skupnosti;
—	obravnava razmerja s strokovno službo;
—	daje predloge za imenovanje predsednika in namestnika predsednika skupščine, predsednike namestnike predsednikov in člane stalnih organov;
—	daje predlog za imenovanje vodje delovne skupnosti, če skupščina za ta postopek ne imenuje posebne razpisne komisije;
—	opravlja druge zadeve iz svojega delavnega področja, ali zadeve, za katere jo pooblasti skupščina.
Odbor za splošne in finančne zadeve šteje 10 članov.
42.	člen
Odbora iz 40. in 41. člena štejeta 10 članov.
Na seje Odbora za planiranje, zaposlovanje in socialno politiko ter Odbora za splošne in finančne zadeve so obvezno vabljeni predstavniki RK SZDL, RS ZSS, RK ZSMS, Gospodarske zbornice Slovenije n Skupnosti socialnega varstva Slovenije.«
9.	člen
V 44. členu se drugi odstavek spremeni m se
glasi:
»Odbor- samoupravne delavske kontrole šteje 5 članov, ki jih delegirajo občinske skupnosti za zaposlovanje neposredno. Občinske skupnosti se dogovorijo za skupnega delegata po medobčinskih območjih.«
10.	člen
V	45. členu se naziv »komisija za' organiziranost skupnosti, splošne zadeve, volitve in imenovanja* zamenja z »odborom za splošne in finančne zadeve*. Enako velja tudi za 77. člen.
11.	člen
V	49. členu se dodata dve novi alinei, ki se glasita:
»— spremlja in ugotavlja, ali delo skupščine in odbora za štipendiranje poteka v skladu z družbenim dogovorom in samoupravnim sporazumom o štipendiranju;
— nadzoruje ali se združena sredstva za štipen-ranje uporabljajo in razporejajo v skladu s samoupravnimi sporazumi o štipendiranju v občini ter merili in kriteriji o solidarnostnem prelivanju sredstev med občinami*.
12.	člen
71. člen se črte.
^	13. člen
Za 89. členom se dodata dva nova člena, kf se glasita:
»89. a člen
Volitve novih stalnih organov morajo biti izvedene na prvi seji, ko se konstituira skupščina v novem mandatnem obdobju.
Do izvolitve novih stalnih organov opravljajo funkcije dotedanji stalni organi s pristojnostjo po določilih dotedanjega statuta.	'
89. b člen
Skupščina ter njen odbor za štipendiranje prevzemata funkcijo štipendiranja uveljavljenih s temi spremembami in dopolnitvami statuta z dnem, ko bo sprejet ugotovitveni sklep, da so samoupravni spcn razumi o štipendiranju v občinah sprejeti.*
14.	člen
V	90. členu se drugi odstavek spremeni in se glasi:
»Statut se objavi v Uradnem listu SR Slovenije.*
15.	člen
Te spremembe in dopolnitve statuta začno veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 9-17/59-86
Ljubljana, dne 9. aprila 1986.
Predsednik skupščine Andrija Vlahovič 1. r.
988.
Na podlagi 11. člena samoupravnih sporazumov o štipendiranju v občinah ter četrte alinee 5. člena samoupravnega sporazuma o oblikovanju ter nalogah skupnih organov udeležencev samoupravnega sporazuma o štipendiranju na ravni republike je izvršni odbor skupščine delegatov udeležencev samoupravnega sporazuma o štipendiranju na ravni republike na seji dne 22. aprila 1986 sprejel
SKLEP
o valorizaciji vrednosti točke kadrovskih štipendij
Vrednost točke za kadrovske štipendije se s 1. 5. 1986 poveča od- dosedanjih 23,28 din na 29,10 dinarjev.
Tabela vrednosti kadrovskih štipendij:
Za učence v srednjem usmerjenem izobraževanju:
Uspeh	St. točk	din
zadosten	400	11.640
dober	480	13.968
prav dober	590	17.169
odličen	720	20.952
Za študente na višjih in visokih	šolah	
6,0—6,5	600	17.460
6,6—-7,2	650	18.915
7,3—7,9	720	20.952
8,0—8,6	800	23.280
8,7—9,3	900	26.190
9,4—10	1.080	31.428
Enotna kadrovska štipendija		
— za učence v prvem letni-	*	
ku srednjega usmerjenega izobraževanja (ne glede na prejšnji		
učni uspeh	480	13.968
— za študente I. letnikov		
višjih in visokih šol (ne glede na		
prejšnji učni uspeh	650	18.915
Ljubljana, dne 23. aprila 1986.
Predsednica izvršnega odbora skupščine delegatov udeležencev samoupravnega sporazuma o štipendiranju na ravni republike Vika Potočnik 1. r.
929.
Na podlagi 2. in 3. odstavka 10. člena tarife za storitve pravne pomoči (Uradni list SRS, št. 21/84 in 16/85) v skladu z 2. odstavkom 15. člena in 3. odstavkom 74. člena zakona o pravni pomoči (Uradni list SRS, št. 23/79) ter 15. členom družbenega dogovora o merilih za vrednotenje storitev pravne popioči (Uradni list SRS, št. 37/81) sprejmejo po 11. alinei
42.	člena statuta Odvetniške zbornice Slovenije (Glasilo OZS, št. 1/81) Območni zbori odvetnikov Odvetniške zbornice Slovenije: Celje, Koper, Kranj, Ljubljana, Maribor, Murska Sobota, Nova Gorica in Novo mesto
1	SKLEP
o spremembi tarife za storitve pravne pomoči
1.	člen
Prvi odstavek 10. člena tarife za storitve pravne pomoči (Uradni list SRS, št. 21/84 in 16/85) se spremeni tako, da se glasi:
»Vrednost točke po tej tarifi znaša 260 din.*
2'. člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St 15/86
Ljubljana, dne 9. februarja 1986.
Odvetniška zbornica Slovenije
Ljubljana
Po pooblastilu, predsednik predsedstva zbornice
Peter Breznik L r.
Izvršni svet Skupščine SR Slovenije je s sklepom z dne 6. maja 1986, št. 15/86, dal na podlagi 2. odstavka 15. člena zakona o pravni pomoči soglasje k sklepu o spremembi tarife za storitve, pravne pomoči.
930.
Na podlagi 6. člena zakona o sistemu obrambe pred točo (Uradni list SRS, št. 33/79) in 15. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Območne samoupravne skupnosti SV Slovenije za obrambo pred točo je skupščina na svoji seji dne 13. decembra 1985 sprejela
STATUT
Območne samoupravne skupnosti SV Slovenije za obrambo pred točo
I.	SPLOSNE DOLOČBE
1.	člen
Območna samoupravna skupnost SV Slovenije za obrambo pred točo (v nadaljnjem besedilu: območna skupnost) je bila ustanovljena s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi samoupravne skupnosti SV Slovenije za obrambo pred točo.
V območni skupnosti delavci, delovni ljudje in občani uresničujejo skupne potrebe in interese pri obrambi pred točo.
2.	člen
Območna skupnost je ustanovljena za območje občin:
Gornja Radgona, Lehart, Lendava, Ljutomer, Maribor Pesnica, Maribor Pobrežje, Maribor Rotovž, Maribor Ruše, Maribor Tabor, Maribor Tezno, Murska Sobota, Ormož, Ptuj, Slovenska Bistrica, Slovenske Konjice.
3.	člen
Ta statut opredeljuje podrobneje zlasti:
—	samoupravno organiziranost skupnosti,
—	pristojnost predsednika skupščine in njegovega* namestnika,
—	uresničevanje šanrloUpraVrie delavske kontrole,
—	naloge na področju splošne ljudske obrambe In družbene samozaščite,
—	javnost dela območne skupnosti,
—	opravljanje strokovnih del za območno skupnost
ter ureja druga vprašanja v skladu z zakonom o sistemu obrambe pred točo in samoupravnim sporazumom o ustanovitvi.
*	4. člen
Območna, skupnost je družbena pravna oseba s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi, ki jih ima na podlagi določil ustave, zakona o .sistemu obrambe pred točo, samoupravnega sporazuma o ustanovitvi območne skupnosti in tem statutu.
1	5. člen
Ime območne skupnosti je: Območna samoupravna skupnost SV Slovenije za obrambo pred točo.
Sedež območne skupnosti je v Mariboru, Vinarska ulica 14.
6.	člen
Območna skupnost ima in pri svojem delu uporablja pečat okrogle oblike z besedilom: Območna Samoupravna skupnost severovzhodne Slovenije za obrambo pred točo.
7.	člen
Območno skupnost predstavlja predsednik skupščine, v njegovi odsotnosti pa njegov namestnik.
Za zastopanje v pravnem prometu lahko skupščina pooblasti delavca strokovne službe.
II. NALOGE OBMOČNE - SKUPNOSTI
8.	Člen
Naloge območne skupnosti so:
—	pripravljanje samoupravnega sporazuma o temeljih plana območne skupnosti,
—	sprejemanje planov in program obrambe pred tbčo in branjenem območju,
—	sprejemanje letnih finančnih načrtov,
—	skrb za izgradnjo, vzdrževanje in delovanje sistema obrambe pred točo,
—	zagotavljanje materialnih in drugih pogojev za uspešno delovanje sistema obrambe pred točo v skladu z zakonom, samoupravnim sporazumom in odlokom,
—	sodelovanje in samoupravno sporazumevanje z zavarovalnimi skupnostmi,
—	vzpodbujanje zavarovanja pred morebitno škodo, ki jo lahko povzroči toča,
—	sodelovanje z organi pristojnimi za ljudsko obrambo,
—	sodelovanje in koordiniranje dela z drugimi skupnostmi v zvezi z organizacijo skupne obrambe pred točo na obmejnem območju,
—	skrbi za izobraževanje in usposabljanje kadrov (strelcev),
—	sodelovanje z Meteorološkim zavodom SR Slovenije,
—	sodelovanje s pristojnimi republiškimi organi in organizacijami,
—	sodelovanje s pristojnimi organi občin z branjenega območja,
—	opravljanje drugih nalog, pomembnih za uspešno izvajanje sistema obrambe pred točo.
HI. SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST OBMOČNE SKUPNOSTI
1.	Skupščina skupnosti
9.	člen
Skupščina skupnosti šteje 35 delegatov. Mandatna doba delegatov skupščine traja 4 leta, z možnostjo ponovne izvolitve še za 4 leta.
10.	člen
Delavci v OZD, ki so registrirane 'za opravljanje kmetijske dejavnosti, delavci v OZD, ki so registrirane za predelavo, dodelavo in promet s kmetijskimi produkti, delavci v gozdno-gospodarskih organizacijah združenega dela, delavci in kmetje po organizacijah združenih kmetov, lovske organizacije ter zavezanci za davek od dohodka iz kmetijske dejavnosti po krajevnih skupnostih oblikujejo delegacije v smislu zakona o volitvah in delegiranju v skupščine (Uradni list SRS, št. 22/81). Te delegacije se združujejo na ravni občine branjenega območja na podlagi medsebojnega sporazuma v konferenco delegacij zaradi delegiranja skupnih delegatov v skupščino skupnosti.
V skupščini območne skupnosti imajo konference delegacij občin branjenega območja naslednje število delegatskih mest:
—	konference delegacij občin: Gornja Radgona, Lenart, Lendava, Ljutomer, Maribor Pesnica, Maribor Pobrežje, Maribor Rotovž, Maribor Ruše, Maribor Tabor, Maribor Tezno, Ormož, Slovenska Bistrica, Slovenske Konjice — 2 delegata
—	konferenca delegacij občine Ptuj, Murska Sobota — po 3 delegate
— Zavarovalna skupnost »Triglav« Območna skupnost Maribor — I delegata
— Pomurska območna skupnost — 1 delegata
— Območna skupnost Celje — 1 delegata
11.	člen
S sporazumom o oblikovanju konferenc delegacij se podrobneje določi način oblikovanja konference, pravice in dolžnosti konference, način sprejemanja stališč in smernic za delegate, sedež konference in
draga vprašanja pomembna za konferenco delegacij.
12.	člen
Konferenca delegacij vsake občine branjenega območja izvoli vodjo konference izmed delegatov delegacij, ki se v to konferenco povezujejo. Vodja konference sklicuje in vodi seje konference delegacij.
2.	Način dela in odločanje v skupščini
13: člen
Skupščina dela in odloča na sejah.
Skupščina lahko veljavno odloča, če je na seji navzočih več kot polovica delegatov.
14. člen
Skupščina območne skupnosti opravlja naslednje naloge:
—	izmed delegatov voli predsednika in podpred-
sednšfca skupščine,
—	voli in razrešuje izvršni odbor skupščine, komisijo za samoupravni nadzor in druge organe skupščine,
—	sprejema, spreminja in dopolnjuje statut in druge splošne akte območne skupnosti,
—	sprejema poslovnik o svojem delu,
—	sprejema plane in programe obrambe pred točo,
—	določa predlog samoupravnega sporazuma o temeljih plana območne skupnosti,
—	sprejema letne finančne načrte,
—	odloča o zadolžitvah in uporabi svojih sredstev,
—	razpravlja in sklepa o poročilih drugih orga--'hov območne skupnosti,
—	imenuje sekretarja skupščine,
—	sklepa samoupravni sporazum z zavarovalnimi skupnostmi,
—	razpravlja o pripombah in predlogih konfe- . renc udeležencev in delegatov,
—	opravlja druge naloge določene s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi, tem statutom in zakonom.
15.	člen
Skupščina sprejema veljavne sklepe in druge odločitve z večino glasov prisotnih delegatov skupščine območne skupnosti.
16.	člen
Delegatom se pošlje dnevni red seje skupaj z gradivom najmanj 10 dni pred sejo skupščine. V izjemnih primerih se lahko skliče seja po hitrem postopku brez gradiva, če bi se z odlašanjem lahko povzročila škoda.
17.	člen
Na seji skupščine se piše zapisnik.
3.	Izvršni odbor skupščine skupnosti
18.	člen
Za izvrševanje nalog skupščine skupnosti izvoli skupščina območne skupnosti izvršni odbor.
Izvršni odbbr ima predsednika, podpredsednika in 11 članov. Predsednika, podpredsednika in člane izvoli skupščina izmed vrst delegatov, družbenopolitičnih in strokovnih delavcev za mandatno dobo delegatov skupščine območne skupnosti.
19.	člen
Izvršni odbor opravlja naslednje naloge:
—	pripravlja vsa gradiva, o katerih razpravlja in odloča skupščina,
—	uresničuje sklepe skupščine,
—	skrbi za izvrševanje finančnega načrta,
—	pripravlja predloge splošnih aktov, ki jih sprejema skupščina,
—' sklepa individualne' pogodbe o uporabi sredstev v skladu s plani in programi obrambe pred točo ati smernicami skupščine,
—	poroča skupščini o svojem delu,
—	imenuje in razrešuje člane stalnih komisij in člane začasnih komisij za opravljanje določenih nalog, '
—	določa podpisnike za finančno poslovanje,
—	odloča o sredstvih za opravljanje strokovnih in drugih nalog ža skupščino in izvršni odbor,
—	skrbi za izgradnjo, vzdrževanje in delovanje
sistema obrambe pred točo.

—	skrbi za zagotavljanje materialnih in drugih pogojev za uspešno delovanje sistema obrambe pred
točo in o tem poroča skupščini območne skupnosti,
—	vzpodbuja zavarovanje pred morebitno škodo, Iti jo lahko povzroči toča in pri tem sodeluje z zavarovalnimi skupnostmi,
—	opravlja druge naloge, ki mu jih določi skupščina območne skupnosti.
20.	člen
Izvršni odbor dela na sejah.
, Izvršni odbor je sklepčen, če je na sestanku navzočih več kot polovica članov.
Sklepe sprejema z večino glasov navzočih članov.
21.	člen
Izvršni odbor se sestaja po potrebi.
Seje izvršnega odbora sklicuje predsednik na lastno iniciativo in na predlog sekretarja, skupščine ali katere izmed konferenc udeležencev.
Izvršni odbor se mora sestati tudi na predlog katerega izmed izvršnih svetov skupščin z branjenega območja.
22.	člen
Predsednik izvršnega odbora opravlja zlasti naslednje naloge:
—	skhcuje in vodi seje izvršnega odbora,
—	podpisuje sklepe in akte izvršnega odbora,
—	skrbi za izvrševanje sklepov skupščine in izvršnega odbora,
—	je odredbodajalec za izvrševanje finančnega načrta,
—	opravlja druge naloge, ki mu jih poverita skupščina in izvršni odbor.
Za svoje delo je predsednik odgovoren skupščini in izvršnemu odboru. V času njegove odsotnosti ga nadomešča podpredsednik, izvršnega odbora.
4.	Pravice, obveznosti in odgovornosti delegatov
23.	člen
Delegati v skupščini območne skupnosti imajo pravice, obveznosti in odgovornosti, ki jih določajo ustava, zakoni, samoupravni sporazum o ustanovitvi območne skupnosti ter ta'statut, predvsem pa:
—	da izražajo na sejah skupščine -stališča in sklepe, sprejete v delegacijah oziroma konferencah delegacij, ki so jih delegirale,
—	da predlagajo, oblikujejo in sprejemajo sklepe in stališča,
—	da dejavno sodelujejo v delu skupščine in
njenih organov,
—	da skrbijo za obveščanje delegacij oziroma konferenc delegacij o delu območne skupnosti in njenih organov.
5.	Poslovnik o delu skupščine
24.	Člen
Podrobnejše določbe o pravicah in dolžnostih delegatov v skupščini območne skupnosti, sejah skupščine, izvršnega odbora ter o programiranju dela v skupščini določa poslovnik o delu skupščine območne skupnosti.
III.	PRISTOJNOSTI PREDSEDNIKA SKUPŠČINE
25.	člen
Predsednik skupščine območne skupnosti ima zlasti naslednje pristojnosti:
—	predstavlja skupnost,
—	sklicuje in vodi seje skupščine,
—	skrbi za izvajanje sklepov skupščine,
—	skrbi, da skupščina dela v skladu z določili poslovnika,
—	daje pobude za obravnavo posameznih vprašanj na seji skupščine,
—	podpisuje sklepe in samoupravne splošne akte, ki jih je sprejela skupnost,
—	skrbi za sodelovanje skupščine- območne skupnosti z drugimi skupnostmi in organi v občinah branjenega območja,
—	opravlja druge naloge, ki mu jih naloži skupščina.	,
26.	člen
Predsednika voli skupščina za dobo 2 let in je po preteku mandata lahko še enkrat imenovan za 2 leti.
Predsednik je za svoje delo odgovoren skupščini. Če je predsednik skupščine odsoten ali zadržan, ga' nadomešča z vsemi pooblastili podpredsednik skupščine.
IV.	URESNIČEVANJE SAMOUPRAVNE DELAVSKE KONTROLE
i
27.	člen
Zaradi uresničevanja samoupravne delavske kontrole je v območni skupnosti odbor samoupravne delavske kontrole, ki je sestavljen iz 5 članov.
28.	člen
Odbor samoupravne delavske kontrole ima zlasti naslednje pravice, dolžnosti in odgovornosti:
—	nadzira izvajanje samoupravnega sporazuma o ustanovitvi območne skupnosti, statuta skupnosti ter sprejetih samoupravnih sporazumov in pogodb,
—	nadzira izvajanje sklepov skupščine in skupnih organov skupščine,
—	nadzira smotrnost uporabe sredstev skupnosti in razpolaganje z njimi,
—	nadzira izvajanje samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti in drugih planov,
—	nadzira izvajanje finančnega načrta in programa dela skupnosti,
—	nadzira uresničevanje načela javnosti dela skupnosti.
29.	člen
Odbor samoupravne delavske kontrole lahko zahteva od skupščine območne skupnosti in njenih organov vse podatke, ki so mu potrebni pri delu in ima pravico vpogleda v ustrezno dokumentacijo.
30.	člen
Odbor samoupravne delavske kontrole opravlja nadzor na lastno pobudo, na pobudo delegacij oziroma konferenc delegacij, na predlog skupščine območne
skupnosti in njenih organov.
31.	člen
Odbor samoupravne delavske kontrole ima pravico in dolžnost, da o svojih ugotovitvah seznanja
skupščino območne skupnosti najmanj enkr&t letno ter druge skupne organe, kot tudi udeležence samoupravnega sporazuma o ustanovitvi območne skupnosti in daje predloge za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti.
32.	člen
Ce se ugotovljene pomanjkljivosti ne odpravijo, obvesti odbor o teni pristojnega pravobranilca samoupravljanja.
V.	NALOGE NA PODROČJU LJUDSKE OBRAMBE IN DRUŽBENE SAMOZAŠČITE
33.	člen
Odbor za ljudsko obrambo in«družbeno samozaščito neposredno skrbi za izvajanje nalog s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite v območni skupnosti.
34.	člen
Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito zlasti:
—	sprejema in dopolnjuje obrambni načrt območne skupnosti,	i
—	predlaga obrambne elemente k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana območne skupnosti ter planov te skupnosti kot drugih samoupravnih splošnih aktov skupnosti,
—	izdela načrt priprav za primer naravnih in drugih hudih nesreč na območju branjenih občin,
—	sprejema ukrepe, ki so v pristojnosti skupščine, če se skupščina zaradi izrednih razmer ne more sestati,
—	skrbi za nenehno strokovno usposabljanje strelcev in tehničnega- osebja v namene SLO in družbene samozaščite,
—	zagotavlja sodelovanje s pristojnimi organi družbenopolitičnih skupnosti, družbenopolitičnih organizacij in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti občin branjenega območja pri uresničevanju nalog s področja SLO in družbene samozaščite,
—	poroča skupščini o svojem delu.
35.	člen
Odbor za ljudsko obrambo to družbeno samozaščito šteje 5 članov, ki jih za dobo 4 let volijo delegati skupščine izmed svojih delegatov.
Predsednik odbora je po položaju predsednik skupščine območne skupnosti.
VI.	JAVNOST DELA SKUPNOSTI
36.	člen
Delo skupnosti je javno. Pod pogoji, ki jih določa poslovnik, so vse seje organov skupnosti javne.
Na seje skupščin in njenih teles vabi sklicatelj predstavnike javnih občil, organe družbenopolitičnih skupnosti In družbenopolitičnih organizacij.
37.	člen
Javnost dela ter obveščanje o delu območne skupnosti se zagotavlja zlasti:
—	preko delegatov v skupščini,
—	s pismenimi gradivi za seje skupščine in njenih teles,
—	z drugimi oblikami obveščanja, ki jih določi, skupščina območne "skupnosti.
VIL OPRAVLJANJE STROKOVNIH DEL
ZA OBMOČNO SKUPNOST
38.	člen
Strokovna, administrativna, tehnična in finančna opravila za območno skupnost in njene organe opravlja Kmetijski zavod Maribor.
39.	člen
S posebnim sporazumom se uredijo razmerja med Kmetijskim zavodom Maribor in območno skupnostjo.
Sredstva za izvajanje strokovnih, administrativnih, tehničnih in finančnih zadev se zagotovijo vsako leto v finančnem načrtu in v skladu s plani in programi območne skupnosti in obsegom nalog.
Skupščina območne skupnosti vsaka 4 leta pooblasti delavca (sekretar skupnosti) kmetijskega zavoda, ki opravlja za organe skupnosti naslednje naloge:
—	pripravlja in sodeluje pri pripravljanju gradiv za seje skupščine in izvršnega odbora,
—	pripravlja analize, informacije, poročila in druga gradiva za delo skupščine in izvršnega odbora,
—	izvaja sklepe skupščine in izvršnega odbora,
—	sodeluje z organi pristojnimi za ljudsko obrambo,
—	sodeluje z zavarovalnimi skupnostmi,
—	sodeluje s konferencami udeležencev in izvršnimi sveti v občinah z branjenega območja,
—	kontrolira izvajanje sistema obrambe pred točo in o svojih zapažanjih obvešča izvršni odbor,
—	predlaga ukrepe za učinkovito izvajanje sistema obrambe pred točo,
—	opravlja druge naloge, ki mu jih poveri skupščina in izvršni odbor.
VIII. SREDSTVA OBMOČNE SKUPNOSTI
40.	člen
Viri sredstev območne skupnosti so:
—	prispevki temeljnih in drugih organizacij združenega dela za obrambo pred točo določeni s samoupravnim sporazumom o temeljih plana oziroma odlokih občinskih skupščin z branjenega območja,
—	prispevki zavarovalnih skupnosti dogovorjeni s posebnim samoupravnim sporazumom,
—	dotacije, ki jih za delovanje območne skupno- ■ sti prispevajo družbenopolitične skupnosti, organizacije in občani.
—	z drugimi viri določenimi s samoupravnimi sporazumi, dogovori ali zakonom.
41.	člen
Sredstva območne skupnosti se porabijo za pokrivanje materialnih in funkcionalnih stroškov tistega dela sistema obrambe pred točo, ki ga predstavljajo strelna mesta in za materialne in funkcionalne izdatke za delovanie območne skupnosti
42.	člen
Sredstva, ki jih dobi območna skupnost za posebne namene ce uporabijo samo v ‘e namene
43.	člen
Sredstva območne skupnosti se stekajo na poseben račun pri SDK.
44.	člen
Območna skupnost ima obvezno rezervo.
V obvezno rezervo območne skupnosti se vsako leto izloči najmanj 2 °/o skupnih dohodkov območne skupnosti.
S finančnim načrtom območne skupnosti se vsako leto določi koliko sredstev se izloči v obvezno rezervo.
Izločanje sredstev v obvezno rezervo preneha, ko ta sredstva dosežejo 5 %> enoletnih dohodkov skupnosti, ponovno pa nastane, ko se sredstva obvezne rezerve zmanjšajo pod ta znesek.
45.	člen
Sredstva obvezne rezerve se uporabljajo:
—	če sredstva iz virov ne pritekajo pravočasno,
—	če mora območna skupnost zaradi nepredvidenih objektivnih okoliščin dati večja sredstva za financiranje sistema obrambe pred točo kot je bilo predvideno š finančnim načrtom,
—	če se pojavijo drugi večji nepredvideni izdatki, ki jih je območna skupnost dolžna kriti.
46.	člen
O uporabi sredstev obvezne rezerve odloča skupščina območne skupnosti. O uporabi rezerve za posamezne primere do zneska 100.000 din lahko odloča izvršni odbor.
47.	člen
Sredstva za izpolnjevanje obveznosti območne skupnosti zagotavljajo koristniki v občinah branjenega območja ter zavarovalnica skladno z zakonom o obrambi pred točo, samoupravnim sporazumom o temeljih plana območne- skupnosti in drugimi temeljnimi planskimi akti območne skupnosti.
Višino prispevka izraženo v prispevni stopnji, določi skupščina območne skupnosti po predhodni javni razpravi v delegacijah delegatov ustanoviteljih obpnočrre skupnosti v občinah branjenega območja in na podlagi veljavnega samoupravnega sporazuma o temeljih plana območne skupnosti ter na podlagi izdelanega finančnega načrta območne skupnosti.
4	48. člen
Za uresničevanje nalog, ki terjajo dolgoročnejše financiranje in večja sredstva, lahko območna skupnost najame posojilo.
IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
49.	člen
Ta statut je sprejet, ko ga sprejme skupščina območne skupnosti.
50.	člen
Spremembe in dopolnitve statuta sprejme skupščina skupnosti po postopku, ki velja za njegov sprejem.
Za razlago sprememb določb statuta je pristojna skupščina skupnosti.
51.	člen
Po sprejemu statuta skupščina območne skupnosti v skladu z 10. členom zakona o sistemu obrambe pred točo statut predloži v soglasje izvršnim svetom občin branjenega območja.
52.	člen
Z dnem uveljavitve tega statuta preneha veljati statut območne skupnosti, ki ga je sprejela skupščina območne skupnosti na seji dne 17. 12. 1980.
53.	člen
Ta statut začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Predsednik skupščine
Rudi Peršak, inž. agr. 1. r.
931.
Na osnovi 15. člena zakona o sistemu' obrambe pred točo (Uradni list SRS, št. 33/79) in 4. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi območne samoupravne skupnosti severovzhodne Slovenije za obrambo pred točo sprejemamo:
—	delavci v temeljnih organizacijah združenega dela, ki so registrirane za opravljanje kmetijske dejavnosti, predelavo, dodelavo in promet s kmetijskimi produkti;
—	delavci v gozdno gospodarskih organizacijah združenega dela;
—	lovske organizacije;
—	zavarovalne skupnosti na branjenem območju;
—	ter delavci drugih zainteresiranih organizacij združenega dela (v nadaljnjem besedilu: udeleženci)
SAMOUPRAVNI SPORAZUM o temeljih plana območne samoupravne skupnosti SV Slovenije za obrambo pred točo za obdobje 1986 do 1990
1.	člen
Udeleženci ugotavljamo, da je obramba pred točo v SV Sloveniji zadeva skupnega pomena in da smo za uspešno izvajanje obrambe pred točo ustanovili območno skupnost za obrambo pred točo v SV Sloveniji.
2.	člen
Udeleženci bomo na podlagi tega sporazuma in drugih samoupravnih splošnih aktov območne skupnosti zasledovali naslednje cilje In s tem v zvezi sprejemali tudi ob\'eznostl in odgovornosti:
—	skrbeli za izgradnjo, vzdrževanje in delovanje sistema obrambe pred točo;
—	vzpodbujali sodelovanje z obrambnim sistemom v SR Hrvatski za usklajeno izvajanje obrambnih akcij, ki »o skupnega pomena In s sosednjimi državami v zvezi z organizacijo skupne obrambe pred točo na obmejnem območju;
—	vzpodbujali sodelovanje s hidrometeorološkim zavodom;
—	sodelovali z Letalsko zvezo Slovenije v zvezi s poskusnim uvajanjem letalske obrambe pred točo;
—	zagotavljali izpopolnjevanje in izobraževanje kadrov za uspešno izvajanje obrambe pred točo;
—	skupno upravljali s sistemom in se dogovarjali za uspešno izvajanje sistema obrambe pred točo.
3.	člen
Udeleženci bomo zagotavljali del sredstev za pokrivanje materialnih in funkcionalnih stroškov za delovanje tistega dela sistema obrambe pred točo, ki ga predstavljajo strelna mesta in sredstva za pokrivanje stroškov delovanja območne skupnosti za obrambo pred točo.
4.	člen
Udeleženci bomo v srednjeročnem obdobju 1986 do 1990 plačevali poseben prispevek za izvajanje obrambe pred" točo.
Prispevek za izvajanje obrambe pred točo se plačuje mesečno na žiro račun Območne samoupravne skupnosti za obrambo pred točo v SV Sloveniji št/51800-661-29915.
Osnova za izračun obveznosti prispevka za tekoče leto je dohodek dosežen v preteklem letu in ugotovljen z zaključnim računom, oziroma katastrski dohodek izkazan pri upravi za družbene prihodke občine na območju katere ima zasebni lastnik svoja kmetijska ali gozdna zemljišča.
5.	člen
Udeleženci bomo prispevek plačevhli po naslednjih stopnjah in dinamiki:
—	delavci OZD, ki so registrirane za opravljanje kmetijske in gozdarske dejavnosti (primarna proizvodnja) v letu 1986 po stopnji 0,32, v letih 1987—1990 pa po stopnji 0,25 od dohodka;
—	delavci OZD, ki so registrirane za predelavo, dodelavo in promet š kmetijskimi pridelki (sekundarna proizvodnja) v letu 1986 po stopnji 0,16, v letih 1987—1990 pa po stopnji 0,15 od dohodka;
—	delavci in kmetje temeljnih zadružnih organizacij ali temeljnih organizacij kooperantov v letu 1986 po stopnji 0,32, v letih 1987—1990 pa po stopnji 0,25 od dohodka;
—	lovske organizacije (lovske družine) v letih 1986—1990 po stopnji 1,3 od dohodka iz naslova gospodarjenja z loviščem.
6.	člen
Udeleženci bomo preko območne samoupravne skupnosti za obrambo pred točo v SV Sloveniji razporejali z letnimi plani in finančnimi načrti zbrana sredstva za naslednje namene: nabava raket, vzdrževanje vozil, zavarovanje, nagrade strelcem, izobraževanje, vzdrževanje terena, strokovno tehnična in administrativna dela ter računovodska opravila, amortizacija OS, rezerve, obresti in druge materialne stroške.
7.	člen
V območno skupnost SV Slovenije za obrambo pred točo se vključujejo tudi zavarovalne skupnosti z branjenega območja.
Pravice, obveznosti in odgovornosti <■ med zavarovalnimi skupnostmi in območno skupnostjo za obrambo pred točo so urejene s posebnim samoupravnim sporazumom. Zavarovalna skupnost bo po potrebi s krediti zagotavljala eventuelna potrebna dodatna sredstva za izvajanje sistema obrambe pred točo.
8.	člen
Območna samoupravna skupnost SV Slovenije bo zagotavljala izvajanje obrambe pred točo v občinah: G. Radgona, Lendava, Lenart. Ljutomer, Maribor Pesnica. Maribor Pobrežje, Maribor Rotovž. Maribor Ruše, Maribor Tabor, Maribor Tezno. M. Sobota, Ormož, Ptuj, Slovenska Bistrica m Slovenske Koniice
9.	člen
Kmetijski zavod Maribor bo opravljal strokovna, administrativna, tehnična in finančna opravila za delovanje območne skupnosti in uspešno izvaj ruje obrambe pred točo Medsebojna razmerja med skupnostjo in kmetijskim zavodom sc urejena s posebnim sporazumom.
10.	člen
Hidrometeorološki zavod SR Slovenije za izvajanje obrambe pred točo v SR Sloveniji opravlja naslednje naloge:
—	izpopolnjuje tehnološko-tehnične osnove in skrbi za izgradnjo enotnega sistema obrambe pred točo,
—	zagotavlja v času nevarnosti pojavljanja toče stalno, strokovno in operativno meteorološko službo, ki je potrebna za. obrambo pred točo;
—	zagotavlja stalno službo opazovanja in javljanja v skladu s plani meteorološke službe in ljudske obrambe;
—	organizira raziskovalno delo v zvezi z ugotavljanjem uspešnosti obrambe pred točo. v skladu s planom območne skupnosti in dogovorom z njo;
—	skrbi skupaj s koordinacijskim odborom iz
9.	člena zakona za enotnost delovanja sistema obrambe pred točo v .SR Sloveniji v povezavi z drugimi sistemi obrambe pred točo in za povezovanje in sodelovanje s pristojnimi 'organi v državi in tujini:
—	medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti med Hidrometeorološkim zavodom SR Slovenije in območno skupnostjo so urejene s posebnim samoupravnim sporazumom in letnimi pogodbami.
11.	člen
Sredstva za izgradnjo in izpopolnitev sistema obrambe pred točo v občinah branjenega območja bo zagotovila SR Slovenija, in sicer se bodo udeleženke zavzemale zato, da bo Skupščina SR Slovenije sprejela zato ustrezen odlok.
12.	člen
Območna samoupravna skupnost SV Slovenije za obrambo pred točo bo prevzela obveznost vrnitve združenih sredstev v sorazmernem deležu na število porabljenih raket iz sporazuma med ABC Pomurko in DO 19. december iz Titograda, če le ta ne bi bil sposoben redno vračati anuitete združevalcem v letu 1989 in 1990.
13.	člen
Območna samoupravna skupnost SV Slovenije za obrambo pred točo bo v okviru srednjeročnega programa vsako leto s finančnim načrtom razporedila vse prihodke za izvajanje obrambe pred točo in predlagala skupščini območne skupnosti v obravnavo in sprejem.
Skupščina območne skupnosti bo obravnavala letna poročila o izvajanju obrambe pred točo iz tega sporazuma ter sprejemala ukrepe za uspešno izvajanje obrambe pred točo iz tega sporazuma. Skupnost bo redno letno obveščala članice in javnost o izvajanju obrambe pred. točo in ostalih vprašanjih funkcioniranja dejavnosti.
14.	člen
Izvajanje tega sporazuma spremlja skupščina skupnosti.
Skupščina območne skupnosti bo predlagala udeležencem tega sporazuma spremembe in dopolnitve, ki bodo potrebne za izvajanje tega sporazuma oziroma za izvajanje obrambe pred točo.
*	15. člen
Ta sporazum je sprejet, ko ga podpiše več kot polovica predvidenih podpisnikov v SV Sloveniji, ve-
ljati pa začne osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
16.	člen
Za predvidene udeležence tega sporazuma, ki jih določi zakon o sistemu obrambe pred točo (Uradni list SRS, št. 33/79), ki sporazuma ne bodo podpisali, bo skupščina območne skupnosti predlagala pristojnim občinskim skupščinam sprejem odloka o določitvi višine prispevka za financiranje programa območne skupnosti.
17.	člen
Za razreševanje sporov, ki bi nastali v zvezi z izvajanjem tega sporazuma je pristojno sodišče združenega dela v Mariboru.
18.	člen
Obveznosti iz tega sporazuma se obračunavajo od
1.	1. 1986 dalje.
Udeleženci
St. 7/189
Datum, dne 13. decembra 1985.
Predsednik skupščine
Rudi Peršak, inž. a gr. 1. r.
ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI
DOMŽALE
933.
Na podlagi 3. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 35/85), sklepa zbora delovnih ljudi in občanov, ter poročila* o izidu referenduma z dne 16. marca 1986 in v skladu z 31. in 46. členom statuta KS je svet KS Rafolče na svoji seji z dne 20 marca 1986 sprejel
SKLEP
o uvedbi krajevnega samoprispevka na območju kra-.............jevne skupnosti Rafolče
1.	člen
Za območje krajevne skupnosti Rafolče se uvede samoprispevek za izgradnjo Komunalnih objektov na območju KŠ Rafolče.
2.	člen
Samoprispevek v denarju se uvede za obdobje pet let in sicer od 1. 5: 1986 do 30. 4. 1991.
3.	člen
S sredstvi, zbranimi s samoprispevkom se bo financirala gradnja sledečih objektov:
1.	obnova vodovodov v naseljih Vrhovlje in Rafolče,	'
2.	rekonstrukcija in asfaltiranje ceste Vrhovlje— Dupeljne do križišča Dupeljne—Straža.
Skupna vrednost del je ocenjena na 35 milijonov din, od tega 11 milijonov iz samoprispevka in 24 milijonov iz ostalih virov.
Najprej bodo pričeta dela na tistem objektu, za katerega bo pripravljena vsa potrebna dokumentacija in zagotovljena sredstva iz vseh virov financiranja.
4.	člen
Samoprispevek bodo plačevali občani, ki imajo na območju KS Rafolče stalno bivališče.
Samoprispevek bodo plačevali tudi občani, ki na območju KS nimajo stalnega bivališča, imajo pa nepremičnine.
5.	člen
Samoprispevek bodo plačevali zavezanci iz 4. člena od naslednjih osnov:
—	delavci od OD, zmanjšanega za davke in prispevke iz OD, oziroma od nadomestil OD, ter plačil po pogodbah o delu po stopnji 2 %>:
—	upokojenci od pokojnin po stopnji 2 %>;
—	delavci — zdomci, zaposleni v tujini od povprečnega OD delavcev zaposlenih v gospodarstvu SRS za preteklo leto po stopnji 2 %>;
—	občani, ki samostojno opravljajo gospodarsko ali poklicno dejavnost in se jim davek odmerja po dejanskem dohodku, plačujejo samoprispevek od osnove za invalidsko-pokojninsko zavarovanje in ostanka čistega dohodka, zmanjšanega za družbene obveznosti iz teh osnov, vendar ne manj od zneska povprečnega OD SRS v preteklem letu 2 o/o;
—	občani, ki opravljajo samostojno in poklicno dejavnost in se jim davek odmerja v pavšalnem letnem znesku, plačujejo samoprispevek od osnove, ki predstavljajo:
a)	odmerjen davek, če opravljajo redno dejavnost 2 "/o;
b)	2,5-kratni odmerjen davek, če opravljajo dejavnost kot postranski poklic 2*/e.
Osnova iz predhodnih alinej pa ne more biti nižja kot povprečni OD v SRS v preteklem letu;
—	delovni ljudje in občani, zavezanci davka iz kmetijske dejavnosti iz katastrskega dohodka 2 */o.
Samoprispevek od dohodkov iz gospodarstva in poklicnih dejavnosti ter katastrskega dohodka se plačuje na način, ki velja za plačilo davkov.
6.	člen
Samoprispevek se ne plačuje od prejemkov iz socialno varstvenih pomoči, od priznavalnin, od invalidnine in drugih prejemkov po predpisih o vojaških in civilnih invalidih vojne, od dodatka za pomoč in postrežbo, od pokojnine ki ne presega zneska najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo, od starostne pokojnine priznane po zakonu o starostnem zavarovanju kmetov, od štipendij učencev in študentov, ter od nagrad, ki - jih prejemajo učenci in študentje na proizvodnem delu oziroma na delovni praksi.
Samoprispevek se ne plačuje od OD delavcev in drugih občanov, ki ne presegajo zneska OD, ki zagotavlja materialno in socialno varnost delavca določe-aga z zakonom.
Plačila samoprispevka so na posebno vlogo zavezanca lahko oproščeni:
— socialno ogrožena družina, starejši občani, ter drugi zavezanci, ki živijo v slabih socialnih razmerah.
O oprostitvi po prejšnjem odstavku odloča komisija za spremljanje samoprispevka v KS Rafolče.
7.	člen	•
Samoprispevek iz OD oziroma nadomestila C® iz delovnega razmerja in pokojnin ter od dohodka, ustvarjenega z intelektualnimi storitvami, se plačuje pri vsakem izplačilu OD oziroma nadomestilu OD, pokojnine in drugih prejemkov.
Občanom, ki s samostojnim delom opravljajo kmetijsko, gospodarsko ali. poklicno dejavnost oziroma dosegajo dohodke iz avtorskih pravic, odmerja samoprispevek uprava za družbene prihodke občine Domžale po odmemih osnovah za plačilo davka.
Zavezanci iz 2. odstavka tega člena plačujejo akontacijo samoprispevka, poračun pa opravi po prejemu sklepa o odmemih osnovah. Akontacija ne more biti nižja, kot bi bila odmerjena od povprečnega C® za preteklo leto.
Znesek obračunanega in odtegnjenega samoprispevka od pokojnine oziroma od OD delavcev in drugih delovnih ljudi ne sme biti večji od razlike med priznano pokojnino in pokojnino, ki ne presega zneska najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo oziroma med akontacijo OD in zneska OD, ki zagotavlja materialno in socialno varnost delavca določenega z zakonom.
Izplačevalec OD iz delovnega razmerja preneha obračunavati in odtegovati samoprispevek delavcu za čas, ko njegova akontacija OD ne presega zneska, ki mu zagotavlja materialno in socialno varnost, določenega z zakonom.
Občani, ki imajo stalno bivališče za katero je uveden samoprispevek pa dosegajo dohodke izven območja SRS, so dolžni na zahtevo komisije predložiti podatke o dohodkih od katerih se plačuje samoprispevek.
8.	čten
Izterjava samoprispevka se bo izvajala po predpisih, ki veljajo za izterjavo prispevkov in davkov občanov.
9.	Sen
Sredstva samoprispevka se bodo zbirala na posebnem žiro računu krajevne skupnosti Rafolče pri
SDK Domžale št. 50120-842-006-0400817.
Zbrana sredstva se bodo uporabljala izključno za namen iz 3. člena tega sklepa.
10.	člen
Za spremljanje in izvaj&nje samoprispevka se imenuje tri-članska komisija. Naloge komisije so:
a)	spremljanje zbiranja sredstev samoprispevka,
b)	spremljanje in izvajanje del po programu iz
3.	čiena tega sklepa
c)	obravnavanje vlog za oprostitev samoprispevka.
11.	člen
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS in v Unadnem vestniku občine Domžale in začne veljati osmi dan po objavi v, Uradnem vestniku občine Domžale, uporablja pa se od 1. maja 1986 dalje.
St. 32/86
Rafolče, dne 4. aprila 1986.
Predsednik sveta KS
Janez Bemot L r.
GORNJA RADGONA 933.
Na podlagi zakona o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zagotavljanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 33/80) in določb samoupravnega sporazuma o temeljih plana za obdobje 1986—1990 je Občinska zdravstvena skupnost Gornja Radgona na seji obeh zborov dne 24. aprila 1986 sprejela
SKLEP
o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zdravstveno varstvo za leto 1986 pri Občinski zdravstveni skupnosti Gornja Radgona
1.	člen
S tem sklepom se določijo osnove in višine prispevkov za zdravstveno varstvo delovnih ljudi ter drugih občanov, ki samostojno opravljajo gospodarsko in poklicno dejavnost
2.	člen
Prispevke za zdravstveno varstvo plačujejo delovni ljudje — kmetje:
a)	od katastrskega dohodka negozdnih površin in dohodka od gozda v višini 27,5 °/o,
b)	pavšal na kmetijsko gospodarstvo 5.000 din.
3.	člen
Za preužitkarje, ki nimajo lastnosti družinskega člana zavarovanca — kmeta, uživalce stalnih pokojnin ter člane družinske in gospodarske skupnosti lastnika kmetijskega zemljišča zavarovanca — delavca, ki se na zavarovančevem zemljišču ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo in tudi nimajo lastnosti družinskega člana zavarovanca, plačujejo lastniki kmetijskega zemljišča oziroma organ ali organizacija, ki plačuje preživnino, prispevek 980 din mesečno.
4.	člen
Združeni kmetje, ki se na podlagi posebnega sklepa skupščine prijavijo za pridobitev pravice do so-
ciaine varnosti, plačujejo .prispevek po stopnji 0,50 "/o od povprečnega bruto osebnega dohodka v SR Sloveniji v preteklem letu.
5.	člen
Delovni ljudje, ki se jim po predpisih o davkih občanov ne ugotavlja dohodek (pavšalisti) plačujejo prispevek od osnove, od katere plačujejo prispevek za pokojninsko zavarovanje in osnove za odmero pravice ter obračunavanje prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, za zavarovance iz 9. in 13. člena zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju.
6.	člen
Delovni ljudje, ki samostojno z osebnim delom opravljajo dejavnost z delovnimi sredstvi, ki so lastnina občanov in delovni ljudje, ki z osebnim delom samostojno opravljajo poklicno dejavnost plačujejo prispevke za zdravstveno varstvo od osnove za obračunavanje in plačevanje prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
7.	člen
Delovni ljudje, ki z osebnim delom samostojno kot edini ali glavni poklic opravljajo intelektualne in druge storitve ali drugo poklicno dejavnost, ki ni navedena v tem sklepu, plačujejo prispevek za zdravstveno varstvo od osnove, ki je enaka osnovi za pokojninsko zavarovanje.
8.	člen
Za delavce, ki so v delovnem razmerju z domačo organizacijo in delajo v tujini (detaširani delavci) obračunavajo in plačujejo prispevek delovne organizacije in sicer:
—	v primeru, da jim je zdravstveno varstvo v tujini zagotovljeno v breme občinske zdravstvene skupnosti po osnovah, ki jih določi Skupnost pokoj-ninsko invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji,
—	v primeru, da jim ni zagotovljeno zdravstveno varstvo v tujini v breme občinske zdravstvene skupnosti iz doseženega osebnega dohodka v preteklem letu. Če je delavec več kot eno leto v tujini, se tako ugotovljena osnova poveča za odstotek, za katerega se povečajo osebni dohodki v preteklem letu v gospodarstvu v SR Sloveniji.
9.	člen
Osebe, zaposlene| pri tujih (mednarodnih) organizacijah s sedežem na območju skupnosti, plačujejo prispevek za zdravstveno varstvo od prejemkov iz sklenjene pogodbe med osebo in tujo organizacijo.
Osnove iz prejšnjega odstavka so tudi osnove za odmero pravic iz socialne varnosti.
Če oseba iz prvega odstavka prejema navedeni irejemek v tuji valuti, se bo za ugotovitev osnove za obračunavanje in plačevanje prispevkov za zdrav-stveno varstvo, preračunana v dinarje po tečajni listi NB Jugoslavije, veljavni na dan, ko začne veljat! ta • klep.
10.	člen
Za osebe, .ki na podlagi 74. in 75. člena zakona o delovnih razmerjih, je osnova za plačilo prispevka za zdravstvene storitve osebni dohodek, pridobljen z delom preko polnega delovnega časa. Prispevek se obračunava in plačuje iz dohodka po osnovi osebnega dohodka in po objavljeni veljavni prispevni stopnji.
11.	člen
Za delavce, ki so odsotni z dela (opravičeno ali neopravičeno) brez pravice do nadomestila osebnega dohodka, po predpisih o delovnih razmerjih pa so zavarovanci, plačujejo ustrezni zavezanci prispevek za zdravstveno varstvo iz bruto osebnega dohodka po veljavni prispevni stopnji.
12.	člen
Občani, ki uživajo pravico izključno od tujega nosilca pokojninskega zavarovanja, če jim zdravstveno varstvo ni zagotovljeno z mednarodnimi sporazumi na stroške tujega nosilca zdravstvenega zavarovanja ter drugi delovni ljudje in občani, plačujejo pavšalni prispevek za zdravstveno varstvo v višini 10 "/e prejete pokojnine v preteklem letu.
13.	člen
Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja iz drugimi republik in pokrajin, plačujejo za uživalce prejemkov iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja prispevek za zdravstveno varstvo od vseh prejemkov po stopnji 14 “/e.
14.	člen
Za delavce, ki delajo manj kot polovico delovnega časa, za delavce — upokojence in druge osebe, ki delajo po pogodbah o delu in za delavce — kmete, plačujejo zavezanci prispevek za primer nesreče pri delu in obolenje za poklicne bolezni po stopnji 8 "/e od bruto prejemka. Zavezanec za plačilo prispevka je izplačevalec osebnega dohodka oziroma prejemka.
15.. člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu. SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1986 dalje.
St. 01/1-21-25-1986
Gornja Radgona, dne 20. marca 1986.
Predsednik skupščine OZS
Florijan Pečirer 1. r.
GROSUPLJE
934.
Na podlagi drugega odstavka, 39. člena zakona o varstvu pred požarom (Uradni list SRS, št. 2/76 in 15/84) in 223. člena statuta občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 10/78, 6/82, 8/84 in 6/86) je Izvršni svet Skupščine občine Grosuplje sprejel na svoji 129. seji dne 25. marca 1986
SKLEP
o soglasju U samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi in k statutu Samoupravne interesne skupnosti za varstvo pred požarom občine Grosuplje
I
Izvršni svet Skupščine občine Grosuplje daje soglasje k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi Samoupravne interesne skupnosti za varstvo pred požarom občine Grosuplje in k statutu Samoupravne
joteeeeoe skupoosti za "varstvo pred požarom občine
Grosuplje.
II
Ta sklep začne veljati po objavi v Uradnem listu SRS.
St 025-2/85
Grosuplje, dne 25. marca 1386.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Grosuplje
Franc Gruden 1. r.
935.
Na podlagi 15. člena zakona o gozdovih (Uradni list SRS, št. 18/85) in 223. člena statuta občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 10/78, 6/82, 8/84 in 6/86) je Izvršni svet Skupščine ohčine Grosuplje sprejel na svoji 1. seji dne 15. aprila 1986
SKLEP
1
Izvršni svet Skupščine občine Grosuplje potrjuje samoupravni sporazum o ustanovitvi samoupravne interesne skupnosti za gozdarstvo gozdnogospodarskega območja Ljubljana.
2
Ta sklep začne veljati po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 025-1/86
Grosuplje, dne 16. aprila 1986.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Grosuplje
Marjan Ahlin 1. r.
938.
Na podlagi 3. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 35/85), 12. člena zakona o referendumu in o drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23/77), sklepa o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka na območju krajevne skupnosti Račna (Uradni list SRS, št. 8/86 z dne 7. 3. 1986), 32. člena statuta krajevne skupnosti Račna in izida referenduma z dne 16. marca 1986 je skupščina krajevne skupnosti Račna na seji dne
19.	marca 1986 sprejela
SKLEP
-o uvedbi krajevnega samoprispevka na območju krajevne skupnosti Račna
1.	čten
Uvede se krajevni samoprispevek na območju krajevne skupnosti Račna, ki obsega naselja: Velika
Račna, Mala Račna, čušperk in Predole.
Z člen
Samoprispevek v denarju se predpisuje za modernizacijo vaških cest in za sofinanciranje petletnega srednjeročnega programa komunalnega urejanja vasi na območju krajevne skupnosti, po katerem se 'bodo izboljšali pogoji za uporabo nepremičnin občanov na območju krajevne skupnosti Račna.
-	3. člen
Samoprispevek bo uveden za obdobje petih let in* sicer od 1. 4. 1986 do 31. 3. 1991.
4.	člen
Samoprispevek se plačuje v deparju in bo z njim predvideno zbrano 16,000.000 din.
5.	člen
Samoprispevek plačujejo naslednji zavezanci:
1.	občani, ki prejemajo osebni dohodek iz delovnega razmerja v združenem delu ali pri zasebnih delodajalcih oziroma nadomestilo osebnega dohodka in uživalci osebnih in družinskih pokojnin v višini 2 % od neto osebnih dohodkov, nadomestil ali pokojnin.
2.	občani, ki so zavezanci davka od kmetijske dejavnosti, v višini 5 ”/0 od letne osnove za davek.
3.	občani, ki so zavezanci davka od osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, intelektualnih storitev in avtorskih pravic, razen dohodkov iz premoženja in premoženjskih pravic:
a)	5 »/o od ostanka čistega dohodka zmanjšanega za davek,
b)	2 e/o od neto osebnega dohodka določenega po zakonu o davkih občanov (3. točka 79. člena):
4.	občani, ki imajo iz obrtne ali druge gospodarske dejavnosti in intelektualnih storitev in avtorskih pravic priložnostni dohodek od vsakega posameznega bruto dohodka zmanjšanega za obračunani davek v višini 2 ”/o,
5.	občani, ki imajo nepremičnine, to je stanovanjsko hišo ali počitniško hišo na območju krajevne skupnosti Račna nimajo pa v njej stalnega prebivališča enkrat letno v višini 20 °/o od poprečnega mesečnega osebnega dohodka v SR Sloveniji za preteklo leto, ugotovljenega po podatkih Zavoda SRS za statistiko.
6.	člen
Samoprispevek se ne plačuje od prejemkov iz socialnovarstvenih pomoči, od priznavalnin, od invalidnine in od drugih prejemkov po predpisih o vojaških invalidih in civilnih invalidih vojne, od denarnega nadomestila za telesno okvaro, od dodatka^ za pomoč in postrežbo, od pokojnine, ki .ne presega zneska najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo od starostne pokojnine, priznane po zakonu o starostnem zavarovanju kmetov, od štipendij učencev in študentov ter od nagrad, ki jih prejemajo študenti in učenci na proizvodnem delu oziroma na delovm praksi.	.,
Samoprispevek se ne,plačuje od osebnega dohodka delavcev in drugih občanov, ki ne presega zneska osebnega dohodka, ki zagotavlja materialno in socialno varnost delavca, določenega z zakonom. Znesek
obračunanega in odtegnjenega samoprispevka od pokojnine oziroma od osebnega dohodka delavcev in drugih delovnih ljudi ne sme biti večji od razlike med priznano pokojnino in pokojnino, ki ne presega zneska najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo oziroma med akontacijo osebnega dohodka ki zneska osebnega dohodka, ki zagotavlja materialno in socialno varnost delavca, določenega z zakonom.
7.	člen
Od samoprispevka, ki ga bodo plačevali občani, se po 166. členu zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 32/85) ne plačuje davek od skupnega dohodka občanov.
8.	člen
Samoprispevek zaposlenih delovnih ljudi in upokojencev se obračunava in plačuje od čistega osebnega dohodka oziroma od pokojnin.
Obračunavajo pa ga delovne organizacije oziroma izplačevalci osebnega dohodka oziroma skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Občanom, ki s samostojnim osebnim delom opravljajo kmetijsko, gospodarsko in poklicno dejavnost oziroma dosegajo dohodke iz avtorskih pravic in se obdavčujejo po dejanskem dohodku, odmerja samoprispevek Uprava za družbene prihodke občine Grosuplje.
Odmera in plačilo tega samoprispevka se opravi na enak način kot se odmerjajo prispevki in davki občanov. Zavezanci plačila samoprispevka iz 5. točke
5.	člena tega sklepa plačujejo znesek do 15. 10. za tekoče leto na zbirni račun samoprispevka: 50130-842-009-500843 krajevna skuphost Račna.
9.	člen
S samoprispevkom zbrana sredstva so strogona-menska in se uporabljajo za namene iz 2. člena tega sklepa ter se zbirajo na zbirni račun samoprispevka, št. 50130-842-000-500843 krajevni samoprispevek krajevne skupnosti Račna:
Izplačevalci osebnega dohodka in pokojnin so dolžni pri nakazilu odtegnjenega samoprispevka navesti podatke za katere zavezance je znesek plačan, višino osebnega dohodka Ih višimo samoprispevka, ki je vplačan oziroma oproščen plačila po 6. členu tega sklepa.
Kolikor je zavezancev samoprispevka več je izplačevalec dolžan poslati seznam z ustreznimi podatki krajevni skupnosti Račna.
10.	člen
Od zavezancev, ki ne izpolnjujejo obveznosti iz samoprispevka v roku. se prisilno izterjajo po predpisih, ki veljajo za izterjavo davkov občanov. Izterjavo bo opravila uprava za družbene prihodke občine Grosuplje.
11.	člen
S sredstvi samoprispevka, ki se bodo zbirala na posebnem računu, opravlja svet krajevne skupnosti Račna, ki je odgovoren za zbiranje sredstev in izvajanje del.
Ta je najmanj enk-rat letno dolžan poročati skupščini krajevne skupnost! Račna o izvajanju programa Skupščine KS in o uporabi s samoprispevkom zbranih sredstev.
Pravilnost obračunavanja in odvajanja samoprispevka pri izplačevalcih dohodka kontrolira služba družbenega knjigovodstva in uprava za družbene prihodke, plačila zavezancev iz 5. točke 5. člena tega sklepa pa svet krajevne skupnosti Račna. '
12.	člen
Po izteku petletnega obdobja za katerega se uvaja krajevni samoprispevek, mora svet krajevne skupnosti sestaviti zaključni račun zbranih in uporabljenih sredstev samoprispevka o opravljenih delih ter ga predložiti v sprejem skupščini krajevne skupnosti Račna.
Skupščina krajevne skupnosti Račna odloča tudi o načinu, kako se uporabljajo sredstva, ki bi ostala po izvedbi programa del, zaradi katerih je bil samo* prispevek uveden. ■
13.	člen
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. 4. 1986 dalje.
Račna, dne 19. marca 1986.
Predsednik
Skupščine krajevne skupnosti Račna
Branko Zabukovec 1. r.
937.
Na podlagi 12. in 21. člena zakona o referendumu in o drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23/75) in sklepa o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka za območje krajevne skupnosti Račna (Uradni list SRS, št. 8/86) Objavlja volilna komisija krajevne skupnosti Račna
POROČILO
o izidu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka v krajevni skupnosti Račna
1
Na referendumu, dne 16. 3. 1986 za uvedbo krajevnega samoprispevka v KS Račna so volilni odbori in volilna komisija ugotovili naslednje rezultate glasovanja:
L v volilne imenike naselij na področju KS je bilo vpisanih 372 volilnih upravičencev.
2.	na služenju vojaškega roka je bilo 6, na začasnem delu v tujini 11 občanov.^ Pri ugotavljanju izida referenduma se torej upošteva 355 volilnih upravičencev.
3.	glasovanja se je udeležilo 341 volilcev, kar je 96,06 %> od skupnega števila upravičencev.
Glasovali so:
—	za uvedbo samoprispevka je glasovalo 250 volilcev ali 70,42 °/o
—	proti uvedbi samoprispevka je glasovalo 80 volilcev ali 22,54 °/o
—	neveljavnih glasovnic je bilo 11, kar je 3,10°/« od skupnega števila upravičencev
—	14 volilcev ni glasovalo o samoprispevku, kar
je 3,94 °/e.
2
Volilna komisija ugotavlja, da je od skupnega števila upravičencev, ki se po 21. členu zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja upoštevajo pri ugotavljanju izida referenduma, glasovalo za uvedbo samoprispevka 70,42 %> vseh upravičencev.
Glede na to, je bila odločitev za uvedbo krajevnega samoprispevka v krajevni skupnosti Račna sprejeta s predpisano višino.
Račna, dne 16. marca 1986.
Predsednik volilne komisije Anton Potokar 1. r.
■»
938.
Na podlagi 3. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 35/85), 12. člena zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23/77), sklepa o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka na območju krajevne skupnosti Podtabor (Uradni list SRS, št. 6/86) statuta krajevne skupnosti Podtabor in izida referenduma z dne 16, marca 1986 je skupščina krajevne skupnosti Podtabor na seji dne 3. aprila 1986 sprejela
SKLEP
o uvedbi krajevnega samoprispevka na območju krajevne skupnosti Podtabor
l
1.	člen
Uvede se krajevni samoprispevek na območju krajevne skupnosti Podtabor, ki obsega naselja: Podtabor, AJala vas, Ponova vas, Cerovo, Bičje. Pece, Podgorica, Vino, Udje, Vrbičje, Rogatec in Medve-dica.
2.	člen
Samoprispevek v denarju se predpisuje za potrebe komunalnega urejanja krajevnih poti, javne razsvetljave, izgradnje igrišča in mrliške vežice ter sofinanciranje asfaltiranja poti skozi naselja, po katerem se bodo izboljšali pogoji za uporabo nepremičnin občanov na območju krajevne skupnosti Podtabor.
3.	člen
Samoprispevek bo uveden za obdobje petih let in sicer od 1. 5. 1986 do 30. 4. 1991.
4.	člen
Samoprispevek se plačuje v denarju in bo z njim predvideno zbrano 53,270.000 din.
5.	člen
Samoprispevek plačujejo naslednji zavezanci:
1.	občani, ki prejemajo osebne dohodke iz delovnega razmerja v združenem delu ali pri zasebnih delodajalcih oziroma nadomestilo osebnega dohodka in učivalci osebnih in družinskih pokojnin v višini 1,5 o/o od neto osebnih dohodkov, nadomestil ali po-kojrtln;
2.	občani, ki so zavezanci davka od kmetijske dejavnosti, v višini 5 0/o od letne osnove za davek;
3.	občani, ki so zavezanci davka od osebnega do-
hodka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, intelektualnih storitev in avtorskih pravic, razen dohodkov iz premoženja in premoženjskih pravic:	^
a)	2%> od ostanka čistega dohodka zmanjšanega za davek,
b)	2 »/o od neto osebnega dohodka določenega po zakonu o davkih občanov (3. točka 79. člena),
4? občani, ki imajo iz obrtne ali druge gospodarske dejavnosti in intelektualnih storitev in avtorskih pravic priložnostni dohodek od vsakega posameznega bruto dohodka zmanjšanega za obračunani davek v višini 3 %>,
5. občani, ki imajo nepremičnine, to je stanovanjsko hišo ali počitniško hišo na območju krajevne skupnosti Podtabor nimajo pa v njej stalnega prebivališča enkrat letno v višini 15 °/o od poprečnega mesečnega osebnega dohodka v SR Sloveniji za preteklo leto, ugotovljenega po podatkih Zavoda SRS za statistiko.
6.	člen
Samoprispevek se ne plačuje od prejemkov iz socialnovarstvenih pomoči, od priznavalnin, od invalidnine in od drugih prejemkov po predpisih o vojaških invalidih in civilnih invalidih vojne, od denarnega nadomestila za telesno okvaro, od dodatka za pomoč in postrežbo, od pokojnine, ki ne presega zneska najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo, od starostne pokojnine, priznane po zakonu o starostnem zavarovanju kmetov, od štipendij učencev in študentov ter od nagrad, ki jih prejemajo študenti in učenci na proizvodnem delu oziroma na delovni praksi.
Samoprispevek se ne plačuje od osebnega dohodka delavcev in drugih občanov, ki ne presega zneska osebnega dohodka, ki zagotavlja materialno in socialno varnost delavca, določenega z zakonom. Znesek obračunanega in odtegnjenega samoprispevka od pokojnine oziroma od osebnega dohodka delavcev in drugih delovnih ljudi ne sme biti večji od razlike med priznano pokojnino in pokojnino, ki ne presega zneska niajnižje {fokojnine za polno pokojninsko dobo oziroma med akontacijo osebnega dohodka in zneska osebnega dohodka, ki zagotavlja materialno in socialno varnost delavca, določenega z zakonom.
Samoprispevek ne plačujejo delovni ljudje In občini. ki imajo osebni dohodek od kmetijske dejavnosti, če letni katastrski 'dohodek ne presega 10 000 din na gospodinjstvo in jim je kmetijstvo edini vir preživljanja.
7.	člen
Od samoprispevka, ki ga bodo plačevali občani, se po 166. členu zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 32/85) ne plačuje davek od skupnega dohodka občanov.
8.	člen
Samoprispevek zaposlenih delovnih ljudi in Upokojencev se obračunava in plačuje od čistega osebne Ti dohodka oziroma od pokojnin.
Obračunavajo pa ga delovne organizacije 07 izplačevalci osebnega dohodka oziroma skupnost pokojnin-
skega in invalidskega zavarovanja. Občanom, ki s samostojnim delom opravljajo kmetijsko, gospodarsko in poklicno dejavnost oziroma dosegajo dohodke iz avtorskih pravic in se obdavčujejo po dejanskem dohodku, odmerja samoprispevek Uprava za družbene prihodke občine Grosuplje.
Odmera in plačilo tega samoprispevka se opravi na enak način kot se odmerjajo prispevki in davkih občanov. Zavezanci plačila samoprispevka iz 5. točke 5. člena tega sklepa plačujejo znesek do 15. 10. za tekoče leto na zbirni račun samoprispevka: 50130-842-009-600843 krajevna skupnost Podtabor.
9.	člen
S samoprispevkom zbrana sredstva so strogo namenska in se 'uporabljajo za namene iz 2. člena tega sklepa ter se zbirajo na zbirni račun samoprispevka 50130-842-009-600843 — krajevni samoprispevek krajevne skupnosti Podtabor.
13.	člen
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. 5. 1986 dalje.
Podtabor, dne 19. marca 1986.
Predsednik
skupščine krajevne skupnosti Podtabor
Stanko Kastelic 1. r.
939.
Na podlagi 12. in 21. člena zakona o referendumu in o drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23/75) in sklepa o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka za območje krajevne skupnosti Podtabor (Uradni list SRS, št. 6/86), objavlja volilna komisija krajevne skupnosti Podtabor
Izplačevalci osebnega dohodka in pokojnin so dolžni pri nakazilu odtegnjenega samoprispevka navesti podatke za katere zavezance je znesek plačan, višino osebnega dohodka in višino samoprispevka, ki je vplačan oziroma oproščen plačila po 6. členu tega sklepa.
Kolikor je zavezancev samoprispevka več je izplačevalec dolžan poslati seznam z ustreznimi podatki krajevni skupnosti Podtabor.
10.	člen
Od zavezancev, ki ne izpolnjujejo obveznosti iz samoprispevka v roku, se prisilno izterjajo po pred-, piših, ki veljajo za izterjavo davkov občanov. Izterjavo bo opravila Uprava za družbene prihodke občine Grosuplje.
POROČILO
o izidu referenduma za uvedbo krajevnega
samoprispevka v krajevni skupnosti Podtabor
1
Na referendumu, dne 16. 3. 1986, za uvedbo krajevnega Samoprispevka v krajevni skupnosti Podtabor so volilni odbori in volilna komisija ugotovili naslednje rezultate glasovanja:
1.	V volilne imenike naselij na področju krajevne skupnosti je bilo vpisanih 858 volilnih upravičencev.
2.	Na služenju vojaškega roka je bilo 9, na začasnem delu v tujini 15 občanov.
Pri ugotavljanju izzida referenduma se torej upošteva 834 volilnih upravičencev.
11.	člen
S sredstvi samoprispevka, ki se bodo zbirala na posebnem računu, upravlja Svet krajevne skupnosti Podtabor, ki je odgovoren za zbiranje sredstev in izvajanje del.
Ta je najmanj enkrat letno dolžan poročati skupščini krajevne skupnosti Podtabor o izvajanju programa skupščine KS in o uporabi s samoprispevkom zbranih sredstev.
Pravilnost obračunavanja in odvajanja samoprispevka pri izplačevalcih dohodka kontrolira Služba družbenega knjigovodstva in uprava za družbene prihodke, plačila zavezancev iz ,5. točke 5 člena tega sklepa pa svet krajevne skupnosti Podtabor.
12.	člen
Po izteku petletnega obdobja za katerega se uvaja krajevni samoprispevek, mora svet krajevne skupnosti sestaviti zaključni račun zbranih in uporabljenih sredstvih samoprispevka o opravljenih delih ter ga nredložiti v sprejem skupščini krajevne skupnosti Podtabor.
3.	Glasovanja se je udeležilo 805 volilcev, kar je 96,52 "/o od skupnega števila upravičencev;
—	za uvedbo samoprispevka je glasovalo 562 volilcev ali 67,39 "/o,
—	proti uvedbi samoprispevka je glasovalo 229 volilcev ali 27,46 °/o,
—	neveljavnih glasovnic je bilo 14, kar je 1,68 e/e,
— 29 volilcev ni glasovalo o samoprispevku, kar je 3,48 °/e.
2
Volilna komisija ugotavlja, da je od skupnega števila upravičencev, ki se po 21. členu zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja upoštevajo pri ugotavljanju izida referenduma, glasovalo za uvedbo samoprispevka 67,39 */t veeh upravičencev.
Glede na to, je bila odločitev za uvedbo krajevnega samoprispevka v krajevni skupnosti Podtabor sprejeta s predpisano večino.
Podtabor, dne 16. marca 1986.
Skupščina krajevne skupnosti Podtabor odloča
tudi o načinu, kako se uporabljajo sredstva, ki bi ostala po izvedbi programa del, zaradi katerih je bil samoprispevek uveden.
Predsednik
volilne komisije krajevne skupnosti Podtabor
Stane Kastelic Lr.
IDRIJA
940.
Na podlagi zakona o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 33/80) in določb samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Idrija za obdobje 1986—1990 je skupščina Občinske zdravstvene skupnosti Idrija sprejela 23 aprila 1986
SKLEP
o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zdravstveno varstvo v letu 1986
1.	člen
S tem sklepom se določijo osnove in višine prispevkov za zdravstveno varstvo
—	delavcev v delovnem razmerju v organizacijah združenega dela, ki izvaja investicijska in druga dela v tujini,
—	delavcev, ki so v tujini na strokovnem izpopolnjevanju, <
—	občanov, zaposlenih v tujini, ki so zavarovani po tujih nosilcih zavarovanja,
—	občanov, ki so zaposleni pri tujih in mednarodnih organizacijah in ustanovah, tujih konzularnih in diplomatskih predstavništvih, ali so v osebni službi pri tujih državljanih s sedežem na območju skupnosti,
—	delovnih ljudi, ki na obrr>3čju skupnosti samostojno z osebnim delom in lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost ter drugih delovnih ljudi,
—	delavcev, zaposlenih pri delovnih ljudeh, fizičnih in civilnih pravnih osebah,
—	kmetov in članov njihovih gospodarstev, ki imajo lastnost združenega kmeta po predpisih o združevanju kmetov (v nadaljevanju besedila: združeni kmetje),
—	drugih kmetov in članov njihovih gospodarstev (v nadaljevanju besedila: drugi kmetje)
—	in drugih občanov.
2.	člen
Osnova za plačevanje in obračunavanje prispevkov delavcev pri opravljanju investicijskih in drugih del v tujini ter za uveljavljanje pravic iz zdravstvenega varstva je njihov osebni dohodek; dosežen na podlagi osnov in meril iz samoupravnih splošnih aktov organizacij združenega dela, brez upoštevanja količnika za posebne življenjske in delovne razmere v tujini.
3.	člen
Delavcem, ki so v tujini na strokovnem izpopolnjevanju, se osnova za plačilo prispevkov in za uveljavljanje pravic iz zdravstvenega varstva obračunava skladno z določili 2. člena tega sklepa.
4.	člen
Občani, zaposleni v tujini, Id so zavarovani po tujih nosilcih zdravstvenega zavarovanja, plačujejo
prispevek za zdravstveno varstvo od osnove, za katero se odločijo v okviru Skupnosti pokojninskega
in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji, preračunane v bruto zneske.
5.	člen
Osebe, zaposlene pri tujih (mednarodnih) organizacijah s sedežem na območju skupnosti, plačujejo prispevek za zdravstveno varstvo od prejemkov iz sklenjene pogodbe s tujo organizacijo.
Osnove iz prejšnjega odstavka so tudi osnove za odmero pravic iz socialne varnosti.
Če oseba iz prvega odstavka prejema navedeni prejemek v tuji valuti, se le-ta za ugotovitev osnove za obračunavanje in plačevanje prispevkov za zdravstveno varstvo preračuna v dinarje po tečajni listi Narodne banke Jugoslavije, veljavni na dan, ko je prispevek vplačan.
6.	člen
Višina prispevka za delovne ljudi, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov in se jim ugotavlja dohodek, je določena v pregledu stopenj davkov iz osebnega dohodka in Stopenj prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti za leto 1986 in njegovih spremembah.
Osnova za obračunavanje prispevka za delovne ljudi iz prvega odstavka tega člena je določena v zakonu o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanie skupnih potreb na podre"'’:! družbenih dejavnosti (Uradni list SRS. št. 33'30 43 35).
7.	člen
Delovni ljudje, ki se jim po predpisih o davkih občanov ne ugotavlja dohodek (pavšalisth. olačujejo prispevke za zdravstveno varstvo po osnovah, za katere se odločijo v okviru Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja, v SR Sloveniji, preračunanih v bruto zneske.
8.	člen
Za delavce, ki so v delovnem razmerju z delovnimi ljudmi, s fizičnimi m civilnimi pravnimi osebami, je osnova za obračunavanje in plačevanje prispevkov za zdravstveno varstvo osebni dohodek, določen s pogodbo o delovnih razmerjih, skladno z določili kolektivne pogodbe o delovnih razmerjih med delavci in samostojnimi obrtniki.
Ta osnova je tudi osnova za odmero pravic do socialne varnosti.
9.	člen
Združeni kmetje plačujejo- prispevek za zagotavljanje zdravstvenih storitev od osnove, po kateri' so razvrščeni v okviru Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji, preračunane v bruto zneske.
Ce se združeni kmet odloči, da si bo v zdravstveni skupnosti zagotovil tudi pravice do socialne varnosti plačuje prispevek za socialno varnost v zvezi z zdravstvenim varstvom od osnove, za katero se odloči v okviru Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja, preračunane v bruto zneske, pri čemer ta ne more biti nižja od 4. kategorije, določene v sklepu Skupščine Skupnosti pokojninskega in invalidskega
zavEurovanja v SR Sloveniji. Ta osnova velja za koledarsko leto.
10.	člen
Drugi kmetje plačujejo prispevek za zagotavljanje zdravstvenih storitev
a)	od katastrskega dohodka od negozdnih površin in dohodka od gozda v višini 8,5 <7o,
b)	pavšalni znesek na kmetijsko gospodarstvo v višini 3.100 din.
Pavšalni znesek v višini 3.100 din letno na osebo plačujejo:
—	za preužitkarje in njihove zakonce tisti, ki je obremenjen s preužitkom,
—	lastniki zemljišč za člane družinske in gospodinjske skupnosti, ki se na lastnikovem zemljišču ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo kot edinim ali glavnim poklicem, niso pa z njimi v delovnem razmerju in ne spadajo med njihove družinske člane.
11.	člen
Občani, ki uživajo pravice izključno od tujega nosilca pokojninskega zavarovanja, če jim zdravstveno varstvo ni zagotovljeno z mednarodnimi sporazumi na stroške tega tujega nosilca zdravstvenega zavarovanja ter drugi delovni ljudje in občani, plačujejo pavšalni prispevek za zdravstveno varstvo, ki znaša 1.800 din mesečno na posameznega upravičenca.
12.	člen
Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja republik in pokrajin, razen Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja SR Slovenije, plačujejo za uživalce prejemkov iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja prispevek za zdravstveno varstvo od vseh prejemkov po stopnji 14 °/o.
13.	člen
Za delavce, ki delajo manj kot polovico polnega delovnega časa, za delavce-upokojence in druge osebe, ki delajo po pogodbah o delu in delavce-kmete, kadar opravljajo storitve pri organizacijah združenega dela ali drugih organizacijah, plačujejo zavezanci prispevek za primer nesreče pri delu in poklicnih obolenj po stopnji 6 °/o od bruto prejemka.
14.	člen
Zavezanci prispevka za zdravstveno varstvo so dolžni plačevati prispevek za svoje delavce, katerim odobrijo neplačan dopust ali, ko ti upravičeno ali neupravičeno izostanejo z dela brez pravice do nadomestila. za ves čas' odsotnosti z dela.
Osnova za obračun prispevka iz prvega odstavka tega člena je mesečni bruto osebni dohodek, ki ga je delavec prejel v mesecu pred mesecem, v katerem je nastala odsotnost z dela.
15.	člen
Za osebe, ki delajo na podlagi 74. in 75. člena zakona o delovnih razmeriih, je osnova za plačilo prispevka za zdravstvene storitve osebni dohodek, pridobljen z delom preko polnega delovnega časa.
16.	člen
Višina prispevka iz 2., 3., 4., 5., 7., 8., 9., 14. in
15.	člena tega sklepa se obračunava in plačuje po prispevni stopnji iz »pregleda stopenj davkov iz osebnega dohodka in stopenj prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti za leto 1986 s spremembami in dopolnitvami, ki ga objavlja Republiška uprava za družbene prihodke.
17.	člen
Z dnem ko začne veljati ta sklep, preneha veljati sklep o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zdravstveno varstvo od 1. 1. 1985 dalje (Uradni list SRS, št. 17/85).
18.	člen
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu, uporablja pa se od 1. januarja 1986 dalje.
St. 420-1/86
Idrija, dne 23. aprila 1986.
Predsednik skupščine
Franko Podobnik 1. r.
941.
Na podlagi 61. člena zakona o družbenem varstvu otrok (Uradni list SRS, št. 35/79) in samoupravnega sporazuma o uresničevanju socialnovarstvenih pravic, je skupščina Občinske skupnosti otroškega .varstva Idrija na seji dne 22. aprila 1986 sprejela
SKLEP
o povečanju višine družbenih pomoči otrokom v občini Idrija 1. maja 1986
I
Skupščina Občinske »skupnosti otroškega varstva Idrija ugotavlja, da so na podlagi 3. odstavka 16. člena samoupravnega sporazuma o uresničevanju socialnovarstvenih pravic izpolnjeni pogoji za medletno povečanje družbenih pomoči otrokom v občini Idrija.
II
Na podlagi ugotovitve iz I. točke tega sklepa bo Občinska skupnost otroškega varstva Idrija povečala družbene pomoči otrokom za 25e/e od I. maja 1986 dalje.
III
Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. maja 1986 dalje.
St 193-1/86
Idrija, dne 22. aprila 1986.
Predsednik skupščine
Ignac Breitenberger L r.
LENART
V
942.
Na podlagi 39. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84) in 294. člena statuta občine Lenart (Uradni list SRS, št. 4-258/81, 13-801/82 in 1-53/83) je Sku]> ščina občine Lenart na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 14. aprila 1986 sprejela
ODLOK
o zazidalnih načrtih za del industrijske cone v Lenartu za območje Agrokombinata — KSC in za območje obrata TAM Lenart
I.	UVODNE DOLOČBE
1.	člen
S tem odlokom se sprejmeta zazidalna načrta za območje obratov Agrokombinat — KSC Lenart in obrata TAM Lenart, ki ju je izdelal Zavod za urbanizem Maribor pod številko 2240/84 oziroma 1466/85 v decembru 1985.
2.	člen
Zazidalni načrt iz prejšnjega člena vsebuje:
A.	Telinično poročilo z oceno stroškov
B.	Grafične prikaze
— Izsek iz družbenega plana občine
Lenart
— Izsek iz urbanističnega načrta mesta Lenart
— Obstoječe stanje za območjem obdelave
— Arhitektonska zazidalna situacija s prikazom faznosti izgradnje
— Funkcionalno oblikovalni pogoji
— Urbanistični pogoji
— Situacija ureditve s prometnim režimom
— Karakteristični prečni in vzdolžni prerezi za Agrokombinat
— Karakteristični prečni in vzdolžni prerezi za TAM
— Situacija komunalnih naprav
— Načrt, zelenih površin z registrom opreme in drevnin
— Geodetska zazidalna situacija
— Načrt izkoličenja objekta
C.	Soglasja pristojnih služb in organov.
II. MEJE OBMOČJA
3.	člen
Območje, za katero se sprejema ta zazidalni načrt, obsega skupaj površino cca 11,7 ha, od tega Agrokombinat 7,6 ha, TAM pa cča 4,00 ha.
Meje potekajo, kot sledi:
na severozahodu območje omejeno z magistralno cesto MI/10 a Lenart — Gornja Radgona. Na severu ga omejuje brežina s sadovnjaki in gozdom, na jugovzhodu kmetijsko zemljišče, na jugu pa obstoječa obrata TVT Boris Kidrič in Kristal.
4.	člen
Obravnavano območje je po določilih družbenega dogovora občine Lenart namenjeno za izgradnjo
industrijskih obratov.
Proizvodnja obsega panoge, ki so opisane v zazidalnem načrtu.
5.	člen
Lokacija novih objektov je določena v grafičnem delu načrta iz 2. člena tega odloka.
III,	FUNKCIONALNE IN OBLIKOVALSKE ' REŠITVE OBJEKTOV IN NAPRAV OZIROMA POSEGOV V PROSTOR TER DOVOLJENE TOLERANCE
6.	člen
Površine, ki so namenjene za izgradnjo predvidenih obratov, se pozidajo pod naslednjimi pogoji:
—	tlorisne dimenzije z gabariti so podane v kartah št. 5 in 6. Toleranca je ± 2,00 m v dolžino in širino. Severozahodne gradbene linije objektov 1 in 2 pri Agrokombinatu in objektov 1 in 2 pri TAM so fiksne. Širitev je možna od njih proti jugovzhodu.
Arhitektura proizvodnih objektov bo enotna:
—	konstrukcija bo armirano-betonska
—	kritina naj bo enotna (eloksirana pločevina temne barve),
—	zunanje stene bodo toplotno izolirane in ometane, opleskane,
—	višina objektov:
a)	hale max. 11,00 m
b)	centralni objekt P + 1
—	gradbena linija: obvezna podana smer.
7.	člen
Predvidena parkirišča je obvezno zgraditi ob izgradnji proizvodnih objektov (možno etapno).
8.	člen
Situacija cest, dovozov in dostopov je določena v grafičnem delu načrta iz 2. člena tega odloka.
9.	člen
Komunalna oprema je prikazana v grafičnem prikazu iz 2. člena tega odloka.
10.	člen
Za izgradnjo obeh obratov rušitve niso potrebne.
M 1 : 5000
M 1 :5000
M 1 :1000
Ml : 1000 Ml : 1000 M 1 :1000
M 1 :1000
M 1 :1000
Ml : 1000 Ml: 1000 M 1 :1000
IV.	ZAČASNA NAMEMBNOST ZEMLJIŠČ IN OBVEZNOSTI INVESTITORJEV IN-IZVAJALCEV
PRI IZVAJANJU ZAZIDALNEGA NAČRTA
11.	člen
Program iz obeh zazidalnih načrtov se bo realiziral postopoma v skladu s planom razvoja DO. Do pričetka gradnje načrtovanih objektov in naprav iz 5. člena tega odloka je stavbno zemljišče dovoljeno uporabljati v sedanje namene (kmetijsko predelovalna raba). Niso dovoljeni posegi, ki bi vplivali na načrtovano izrabo.
12.	člen
Nove objekte je treba priključiti - na komunalne naprave iz 9. člena tega odlpka.
13.	člen
Dovoz do gradbišča je potrebno urediti na mestu predvidenega odcepa iz magistralne ceste, možno pa bo tudi podaljšati obstoječi priključek k-obratoma TVT Boris Kidrič in Kristal.
V.	KONČNE DOLOČBE
14.	člen
Zazidalni načrt za obe DO sta stalno na vpogled občanom in organizacijam in skupnostim pri občinskem upravnem organu, pristojnem za urejanje prostora in na Zavodu za urbanizem Maribor.
izdelal Zavod za urbanizem Maribor pod št. 294/85 v decembru 1985.
2.	člen
Zazidalni načrt iz prejšnjega člena vsebuje:
A.	Tehnično poročilo z oceno stroškov
B.	Grafične prikaze
— Izsek iz družbenega plana občine
Lenart
Ml : 5000
— Obstoječe stanje z območjem obdelave	M 1 :500
— Arhitektonska zazidalna situacija M 1 : 500
— Funkcionalno-oblikovalski in urbanistični pogoji	M 1 : 500
— Situacija ureditve s prometnim režimom	M 1 :500
— Karakteristični prečni in vzdolžni prerezi cest	M 1 : 500
— Načrt zelenih površin z registrom opreme in drevnin	M 1 : 500
— Situacija komunalnih naprav	- Ml : 500
— Geodetska zazidalna situacija	M 1 : 500
— Načrt izkoličenja objektov	M 1 : 500
— Načrt gradbenih parcel	M 1 : 500
C.	Soglasja pristojnih služb in organov
15.	člen
Nadzorstvo nad izvajanjem tjega odloka opravlja Medobčinska uprava inšpekcijskega nadzorstva.
16.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 350-2/86
Lenart, dne 14 .aprila 1986.
Predsednica
Skupščine občine Lenart Vida SAvli 1. r.
j
,	.	943.
Na podlagi 39. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84) in 294. člena statuta občine Lenart (Uradni list SRS. št. 4-258/81, 13-801/82 in 1-53/83) je Skupščina občine Lenart na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 14. aprila 1986 sprejela
II. MEJE OBMOČJA
3.	člen
Območje, za katerega se sprejme ta zazidalni načrt, obsega površino v velikosti cca 1,3 ha, meje pa potekajo, kot sledi:
na severovzhodu ga omejuje občinska cesta, pare. št. 1145/1, na jugu potok Drvanja, na zahodu pašnik ter na jugovzhodu občinska pot pare. št. 1374.
4.	člen
Obravnavano območje je po določilih družbenega plana občine Lenart namenjeno za izgradnjo industrijskega obrata.
5.	člen
Lokacija novih objektov je določena v grafičnem delu načrta iz 2. člena odloka.
III.	FUNKCIONALNE IN OBLIKOVALSKE REŠITVE OBJEKTOV IN NAPRAV OZIROMA POSEGOV V PROSTOR TER DOVOLJENE TOLERANCE
ODLOK
o zazidalnem načrtu za območje obrata Peko v Benediktu
I. UVODNE DOLOČBE
1. člen
S tem odlokom se spreime zazidalni načrt za območje obrata Peko Benedikt, pare. št. 502/1, ki ga je
6.	člen
Površine, ki so namenjene za izgradnjo predvidenega obrata, se pozidajo pod naslednjimi pogoji: — tlorisne dimenzije z gabariti so podane na karti št. 4. Toleranca je ± 2,00 m v dolžino v smeri proti jugovzhodu (glavnem hodu) za objekta 1 in 2, za objekt 3 pa do 4.00 m v isto smer, v širino pa do 2.00 m v smeri proti občinski cesti za objekta 1 in 2 in za objekt 3 v smeri Drvanje;
—	višine objektov: P do P + 1 v delu upravnega
objekta;
—	smeri slemena določene v grafičnem delu načrta iz 2. člena tega odloka;
—	kritina: opečna ali temna kritina (temni salonit ali temna pločevina);
—	gradbena linija: obvezna podana smer;
—	fasada: omet v ubito — beli barvi, okna manjših dimenzij,
—	upoštevati je treba mnenje zavoda za spomeniško varstvo.
7.	člen
Predvidena parkirna mesta je obvezno zgraditi ob izgradnji proizvodnih objektov.
8.	člen
Situacija cest, dovozov in dostopov je določena v grafičnem delu načrta iz 2. člena tega odloka.
16.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 350-1/86
Lenart, dne 14. aprila 1986.
Predsednica
Skupščine občine Lenart Vida Šavli 1. r.
944.
POROČILO
občinske volilne komisije o izidu glasovanja na volitvah v družbenopolitični zbor Skupščine občine Lenart
9.	člen
Komunalna oprema (kanalizacija, vodovod, elektrika, PTT, javna razsvetljava) je prikazana v grafičnem prikazu iz 2. člena tega odloka.
10.	člen
Za izgradnjo tega objekta rušitve niso potrebne.
IV.	ZAČASNA NAMEMBNOST ZEMLJIŠČ IN OBVEZNOSTI INVESTITORJEV IN IZVAJALCEV PRI IZVAJANJU ZAZIDALNEGA NAČRTA
11.	člen
Do pričetka gradnje načrtovanih objektov in naprav iz 5. člena tega odloka je stavbno zemljišče dovoljeno uporabljati v sedanje namene, (kmetijsko-predelovalna raven). Niso dovoljeni posegi, ki bi vplivali na načrtovano izgradnjo.
Občinska volilna komisija v Lenartu obvešča, da so bili pri glasovanju o izvolitvi delegatov v družbenopolitični zbor Skupščine občine Lenart dne 16. marca 1986 doseženi tile izidi glasovanja o izvolitvi:
a)	vpisanih v volilnih imenikih
b)	glasovalo na volišču (po volilnem imeniku in s potrdili)
c)	glasovalo po pošti
č) skupaj glasovalo (b + c)
d)	glasovalo za listo kandidatov
e)	glasovalo proti listi kandidatov
f)	neveljavne glasovnice
Na listi kandidatov je bilo 15 delegatov.
■lic
c —
11.778
11 392 76 11.468 9.423 1.437 608
12.	člen
Nove objekte je treba priključiti na komunalne naprave iz 9. člena tega odloka.
13.	člen
Dovoz do gradbišča je možen po obstoječi občinski poti s priključkom na občinsko cesto.
V.	KONČNE DOLOČBE
14.	člen
Zazidalni načrt je stalno na vpogled občanom in organizacijam in skupnostim pri občinskem upravnem organu, pristojnem za urejanje prostora, na krajevni skupnosti Benedikt in na Zavodu za urbanizem Maribor.
15.	člen
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja Medobčinska uprava intpekcijskega nadzorstva.
Izvoljeni so bili delegati, ki so dobili naslednje število glasov:
Glasov
1.	kandidat Nataša Dregarič	9.368
2.	kandidat	Alojz	Fekonja	9 362
3.	kandidat	Sonja	Filipič	9.363
4.	kandidat	Franc	J u r š a „	9 358
5.	kandidat	Marjan Kebrič	9.378
6.	kandidat	Feliks	Kocbek	9.371
7.	kandidat	Saša	Lovrenčič	9,369
8.	kandidat	Jakob	Matjašič	9 376
9.	kandidat	Terezija. Perko	9.355
10.	kandidat	Konrad Rebernik	9.355
11.	kandidat	Vinko Šalamun	9.378
12.	kandidat	Vida Šavli	9 328
13.	kandidat	Emilija Š u m a n	9.368
14.	kandidat	Zinka Ze m 1 j i č	9 362
15.	kandidat	Jožica Z vaj k er	9.361
Občinska volilna komisija je na podlagi volilnih spisov ugotovila, da sta bila postopek o določitvi kandidatov in glasovanja o izvolitvi delegatov izvedena v skladu z zakonom in da ni bilo nepravilnosti, ki bi lahko vplivale na kandidature oziroma m izid glasovanja.
Občinska volilna komisija Lenart
Tajnik
Ivan Bukovnik, dipl. prav. 1. r.
Predsednik
Miloš Lešnik, dipl. prav. 1. r.
MOZIRJE	^
945.
Na podlagi 28. člena statuta Sklada stavbnih zemljišč občine Mozirje ter na podlagi 20. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana SIS cestnega in komunalnega gospodarstva občine Mozirje za obdobje 1986—1990, se izdaja
UGOTOVITVENI SKLEP
o stopnjah, virih in osnovah sredstev na področju komunalnega urejanja zemljišč, združenih v ouviru Sklada stavbnih zemljišč občine Mozirje za leto 1986
I
Za izgradnjo omrežja komunalnih objeletov in naprav primarnega in sekundarnega pomena bomo združevali sredstva:
— po stopnji 0,40 %> na BOD iz čistega dohodka OZD in DS.
II
Ustrezni znesek obveznosti prispevka iz čistega dohodka se bo oblikoval iz ZR tekočega leta kot obveznost za naslednje leto.
III
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi, uporablja pa se od 1. januarja 1986.
Mozirje, dne 21. aprila 1983.
Predsednik
upravnega odbora sklada
Bogomir Vidmar 1. r.
SEVNICA
946.
Na podlagi 4. člena odloka o cenah za geodetske storitve (Uradni list SRS. št. 33'83) je Izvršni svet Skupščine občine Sevnica na seji dne 24. aprila 1986 sprejel
SKLEP
o cenah geodetskih storitev
1
S tem sklepom se spremenijo cene geodetskih storitev iz 2. člena odloka o cenah za geodetske storitve.
2
Cene iz 1. točke tega sklepa so:
Zap.
št.
Vrsta in obseg del
Cena
geodetske
storitve
din
1. Parcelacija
1.	Navezava na geodetsko mrežo	4.000
2.	Parcelacija
2.1.	Parcelacija parcel velikosti do 0,3 ha
na dva dela	11.860
2.2.	Za vsak nadaljnji 0,3 ha	3.500
2.3.	Za vsako dodatno novo parcelo	3.000
2.4.	Parcelacija gozdnih parcel — cena
se poveča za 50 %>
2. Parcelacija na osnovi zazidalnih oziroma
ureditvenih načrtov
1.	Navezava na geodetsko mrežo	4.000
2.	Parcelacija za obod
2.1.	Vsakih 10 m meje oboda	2.520
2.2.	Za vsako novo nastalo parcelo	3,000
3.	Ekspropriacija dolžinskih objektov
1.	Navezava na geodetsko mrežo	4.000
2.	Hektometer (100 m) ekspropriacije	17.000
4.	Prenos posestnih meja po podatkih zemljiškega katastra	'
1.	Navezava na geodetsko mrežo	4.000
2.	Določitev meja
2.1.	Za grafično izmero za 2 mejni točki	9.300
2.2.	Za vsako nadaljnjo mejno točko	2.900
2.3.	Za numerično izmero za 2 mejni točki 5.000
2.4.	Za vsako nadaljnjo točko	2.000
2.5.	Prenos meja gozdnih parcel — cena
se poveča za 50e/e
5. Ugotovitev meje v mejnem ugotovitvenem
postopku
1.	Navezava na geodetsko mrežo	4.009
2.	Ugotovitev meja
2.1.	Za 2 mejni točki	7.000
2.2.	Za vsako nadaljno točko	8.000
6.	Posnetki za lokacijsko dokumentacijo in posnetki novograjenih stavb in objektov
1.	Do 0,5 ha	9.000
2.	Za vsakih nadaljnjih 0,25 ha	2.900

7.	Zakoličbe stavb in objektov
1.	Stanovanjska stavba ali garaža	5.000
2.	Industrijska zgradba — po dejansko porabljenem času
Geodetske storitve, ki jih ni možno zaračunavati po zgoraj navedenih cenah, se zaračunavajo po dejansko porabljenem času. V takih primerih je uma cena
naslednja:
—	za terensko geodetsko delo ura	1.440
—	za pisarniško geodetsko delo ura	1.300
—	za risarsko geodetsko delo ura	740
—	za figurantsko delo ura	740
Cenam storitev po tem ceniku se dodajo materialni stroški (mejniki, količki, kilometrina...) in stroški figuranta po dejanskem porabljenem času.
3
Potni stroški se zaračunavajo po predpisih, ki veljajo za upravne organe občine Sevnica.
4
Z uveljavitvijo tega sklepa preneha veljati sklep Izvršnega sveta Skupščine občine Sevnica o soglasju k cenam geodetskih storitev v občini Sevnica (Uradni list SRS, št. 33/85).
5
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 38-7/86-1
Sevnica, dne 24. aprila 1986.
Predsednica Izvršnega sveta Skupščine občine Sevnica
Marija Jazbec, dipl. ek. 1. r.
947.
POROČILO
občinske volilne komisije o izidu glasovanja za izvolitev delegatov, v družbenopolitični zbor 'Skupščine občine Sevnica
a)	vpisanih v volilnih imenikih
b)	glasovalo na volišču (po volilnem seznamu in s potrdili)
c)	glasovalo po pošti č) skupaj glasovalo (b + c)
d)	glasovalo za listo kandidatov
e)	glasovalo proti listi kandidatov
f)	neveljavne glasovnice
Na listi kandidatov je bilo 21 delegatov.
Izvoljeni so bili delegati, ki so dobili naslednje
število	glasov:		
			Glasov
1.	kandidat Stojan	1 A n z e 1 c	10.991
2.	kandidat Sonja	Bobek	11.022
3.	kandidat Breda	Drenek-Sotošek	11.015
4.	kandidat Julij	Jeraj	11 023
5.	kandidat Alojz	Klenovšek	11.018
6:	kandidat Andrej Klenovšek		11.022
7.	kandidat Jože	Knez	11.003
8.	kandidat Jožko	Kovač	11.030
9.	kandidat Boris	Kozamernik	11.005
10.	kandidat Janez	L e v stik	11.014
11.	kandidat Berta	Logar	11.007
12.	kandidat Jože	Marn	11.023
13.	kandidat Breda	M i j 0 v i č	11.000
14.	kandidat Lado	Močivnik'	11.019
15.	kandidat Jože	Papež	11.004
16.	kandidat Jože	Papež	11.013
17.	kandidat Ivan	Perhaj	1	11.010
18.	kandidat Maks	Pop el a r	10.932
19.	kandidat Janez	Šušteršič	11.020
20.	kandidat Alojz	S u t a r	11.020
21.	kandidat Fanika Z e m 1 j a k		11.017
Občinska volilna komisija je na podlagi volilnih spisov ugotovila, da sta bila postopek o določitvi kandidatov in glasovanje o izvolitvi delegatov izvedena v skladu z zakonom in da ni bilo nepravilnosti, ki bi lahko vplivale na kandidature oziroma na izid glasovanja.
R <u“
■3.2. c O"-
13.872
12.801
116
12.917
11.045
1.526
346
Občinska volilna komisija Sevnica
Občinska volilna komisija v Sevnici obvešča Skupščino občine Sevnica, da so bili v občini pri glasovanju o izvolitvi delegatov v družbenopolitični zbor Skupščine občine Sevnica dne 16. marca 1986 doseženi tile izidi glasovanja o izvolitvi:
Tajnik
Andreja Flajs 1. r.:
Predsednik Silvo Zagrajšek 1. r.
»48.
Na podlagi 8. člena zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23/77), 3. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 35/85) in 14. in 22. člena statuta krajevne skupnosti Boštanj, sklepa o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka na območju krajevne skupnosti Boštanj dne 16. februarja 1986, objavljenega v Uradnem listu SRS, št. 7/86 ter v zvezi z izidom referenduma dne 16. marca 1986 je skupščina krajevne skupnosti Boštanj na seji dne 20. marca 1986 sprejela
SKLEP
o uvedbi samoprispevka v denarju za financiranje mrliške vežice, gasilske cisterne, telefonskega omrežja, avtobusnih postajališč, večnamenskih objektov, vodovodov, cest, kanalizacije, za opremo prostorov, ki jih uporabljajo društva in organizacije
1.	člen
Za celotno območje krajevne skupnosti se uvede samoprispevek za dobo petih let, in sicer od 1. junija 1986 do 31. maja 1991.
I
2.	člen
Vrednost del po programu samoprispevka iz 1. člena tega sklepa znaša 200,000.000 din. S samoprispevkom po cenah iz januarja 1986 se bo zbralo 88,332.000 din.. Način zagotavljanja in razporejanja sredstev je razviden iz programa samoprispevka, ki je sestavni del tega sklepa in sporazuma o temeljih plana krajevne skupnosti Boštanj za obdobje 1936 do 1990.
3.	člen
Samoprispevek bodo plačevali zavezanci, ki imajo stalno bivališče na območju KS Boštanj in sicer:
—	po stopnji l,50/o od neto osebnega dohodka iz delovnega razmerja, vključno z nagradami, dopolnilnim delom in delom na domu,
—	po stopnji 1.5‘/o občani, ki imajo dohodke od obrti, intelektualnih storitev in drugih gospodarskih dejavnosti od osnov, od katerih se plačuje, od neto osebnega dohodka,
—	po stopnji 1,5 "/o delovni ljudje in občani od katastrskega dohodka iz kmetijske dejavnosti nad zneskom KD 3.000 din,
—	po stopnji 1.5 ".'c osebni, invalidski In družinski upokojenci od pokojnin.
4.	člen
Sredstva prispevka =e zbirajo na posebnem računu KŠ Boštanj, pri SDK enota Krško, ekspozitura Sevnica.
5.	člen
Oprostitve plačila samoprispevka so določene v
12.	členu zakona o samoprispevku.
6.	člen
Nadzor nad zbiranjem sredstev samoprispevka pri izplačevalcih dohodka bo kontrolirala Služba družbenega knjigovodstva in občinska davčna uprava.
7.	člen
Za pravilno koriščenje sredstev po sprejetem programu, zbrana z uvedbo samoprispevka v krajevni skupnosti Boštanj, bo nadzirala zato posebna komisija izvoljena pri skupščini krajevne skupnosti Boštanj.
8.	člen
Ta sklep začne veljati os m j dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. junija 1986 do 31. maja 1991.
Boštanj, dne 28. aprila 1986.
Predsednik
skupščine krajevne skupnosti Boštanj
Drago Krošelj 1. r.
SLOVENSKA BISTRICA 949.
Na podlagi 46. člena zakona o urejanju prostora (Uradni list SRS, št. 18/84) in 212. člena statuta občine Slovenska Bistrica (MUV, št. 17/80, 22/81 in 6/86) je Skupščina občine Slovenska Bistrica dne 25. marca 1986 na 39. seji družbenopolitičnega zbora ter dne 26. marca 1986 na 41. seji zbora združenega dela in 40. seji zbora krajevnih skupnosti sprejela
SKLEP
* o javni razgrnitvi osnutka dolgoročnega družbenega plana občine Slovenska Bistrica za obdobje 1986—2000 — prostorski del
1
Skupščina občine Slovenska Bistrica daje v javno razgrnitev osnutek dolgoročnega družbenega plana občine Slovenska Bistrica za obdobje 1986—2000 — prostorski del, ki ga je izdelal zavod za urbanizem Maribor.
2
Osnutek dolgoročnega družbenega plana občine Slovenska Bistrica za obdobje 1986—2000 — prostorski del — bo javno razgrnjen v prostorih KBM — poslovna enota Slovenska Bistrica, DO Stanbiro in občinskega sekretariata za urbanizem, gradbeništvo in komunalo (v času uradnih ur) trideset dni od dneva objave v Uradnem listu SRS.
8
Do pričetka javne razgrnitve prejmejo vse krajevne skupnosti — v skladu z določili zakona o urejanju prostora — gradivo za razpravo.
4
V času javne razgrnitve lahko k osnutku tega dokumenta dajo pripombe in predloge delovni ljudje in občani, organizacije združenega dela ter druge organizacije in skupnosti.
5
Ta sklep velja z dnem objave v Uradnem listu SRS.
St. 1/1-30-1/82
Slovenska Bistrica, dne 26. marca 1986.
Predsednik Skupščine občine Slovenska Bistrica Adolf Klokočovnik, dipl. ek. 1. r.
950.
Na podlagi 46. člena zakona o urejanju prostora (Uradni list SRS, št. 18/84) in 212. člena statuta občine Slovenska Bistrica (MUV, št. 17/80, 22/81 in 6/86) je Skupščina občine Slovenska Bistrica dne 25. marca 1986 na 39. seji družbenopolitičnega zbora ter dne 26. marca 1986 na 41. seji zbora združenega dela in 40. seji zbora krajevnih skupnosti sprejela
SKLEP
o javni razgrnitvi osnutka družbenega plana občine Slovenska Bistrica za obdobje 1986—1990 — prostorski
del
1
Skupščina občine Slovenska Bistrica daje v javno razgrnitev osnutek družbenega plana občine Slovenska Bistrica za obdobje 1986—1990 — prostorski del, ki ga je izdelala DO Stanbiro Slovenska Bistrica.
2
Osnutek družbenega plana občine Slovenska Bistrica za obdobje 1986—1990 — prostorski del — bo javno razgrnjen v prostorih KBM — poslovna enota Slovenska Bistrica, DO Stanbiro ter občinskega sekretariata za urbanizem, gradbeništvo in komunalo (ob uradnih urah) trideset dni od dneva objave v Uradnem listu SRS.
3
Do pričetka javne razgrnitve prejmejo vse krajevne skupnosti — v skladu z določili zakona o urejanju prostora — gradivo za razpravo.
4
V času javne razgrnitve lahko k osnutku tega dokumenta dajo pripombe In predloge delovni ljudje in občani, organizacije združenega dela ter druge organizacije in skupnosti.
5
Ta sklep velja z dnem 'objave v Uradnem listu SRS.
St. 1/1-30-1/82
Slovenska Bistrica, dne 26. marca 1986.
Predsednik Skupščine občine Slovenska Bistrica
Adolf Klokočovnik, dipl. ek. 1. r.
ŠENTJUR PRI CELJU 951.
Na podlagi drugega odstavka 29. člena zakona o zdravstvenem varstvu živali (Uradni list SRS. št 37/85) in 197. člena statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni list SRS, št. 19/82) je Izvršni svet Skupščine občine Šentjur pri Celju na svoji seji dne 3. aprila 1986 sprejel
ODREDBO
o pristojbinah za veterinarsko-sanitarne preglede, za dovoljenja za promet z mlekom in mlečnimi izdelki in za izvajanje dejavnosti neškodljivega odstranjevanja živalskih trupel
1.	člen
S to odredbo se določijo pristojbine za veterinarsko-sanitarne preglede in za laboratorijske preiskave v zvezi s temi pregledi, za dovoljenja za promet z mlekom in mlečnimi izdelki ter za izvajanje dejavnosti neškodljivega odstranjevanja živalskih trupel.
2.	člen
Za obvezni veterinarsko-sanitarni pregled klavnih živali, živalskih proizvodov in živalskih surovin iz 30. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi, ki ogrožajo vso državo (Uradni list SFRJ, št. 43/76) ter 37., 59. in 60. člena zakona o zdravstvenem varstvu živali (Uradni list SRS, št. 37/85) se plača pristojbina za vsako uro pregleda 2.000 dinarjev.
Potne stroške, ki nastanejo v zvezi z veterinar-sko-sanitarnim pregledom, plača uporabnik neposredno Izvajalcu.
3.	člen
Za obvezni veterinarsko-sanitarni pregled pošiljk živali proizvodov, živalskih suro\’in in živalskih odpadkov iz prvega odstavka 17. člena in prvega ter drugega odstavka 21. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi, ki ogrožajo vso državo, se plača naslednja pristojbina:
din
1.	za kamionske in vagonske pošiljke ,	2.000
2.	za kosovne pošiljke — za vsako začeto uro pregleda
2.000
Ce prijavljena pošiljka ni pravočasno pripravljena za pregled, pristojni organ, ki opravlja veterinar-sko-sanitarni pregled pa pride ob določenem času na mesto nakladanja, prekladanja oziroma razkladanja, ali če je pregled trajal več kot eno uro, mora tisti, ki je pregled naročil, plačati zamudnino v višini 2.000 dinarjev za vsako začeto uro.
Poleg pristojbine mora tisti, ki je pregled naročil, plačati tudi potne stroške.
Za veterinarsko-sanitarne preiskave, ki se opravijo vsako I'et<y V Izvezi z dovoljenjem za promet z mlekom in mlečnimi izdelki iz drugega in tretjega odstavka 55. člena zakona o zdravstvenem varstvu živali se plača pristojbina 700 din za vsako kravo molznico. Tisti posestniki živali, ki ne oddajajo mleka za javno potrošnjo v zbiralnico ali mlekarno, pa morajo poleg pristojbine plačati še stroške vzorčenja mleka in stroške pregleda krav na tuberkulozo.
5. člen
Za veterinarsko-sanitarne preglede izven rednega delovnega časa, pristojnega za veterinarsko-sanitarne preglede,. se plača pristojbina in zamudnina, povečana za 50%.
*	6. člen
Za izvajanje dejavnosti neškodljivega odstranjevanja živalskih trupel se plača pristojbina pri izdaji zdravstvenega spričevala, izdaji potrdila o cepljenju iri registraciji psa ter oddaji mleka za javno potrošnjo, in sicer:
	din
— za goveda in konje	200.00
— za žrebeta in teleta do 120 kg	80,00
— za prašiče	50.00
— za prašiče do 50 kg ter ovce in koze	35.00
— za perutnino	0,50
— za kunce	0.50
— za čebelji panj	40,00
— za ribe	0,50
— za psa	200,00
Za neškodljivo odstranjevanje trupel poginjene divjadi iz lovišča plača lovska organizacija naslednjo pristojbino: din	
— za odstreljeno parkljasto divjad	200
— za odstreljenega divjega zajca in pernato divjad	30
7. člen	
Pristojbina za veterinarsko-sanitarne preglede se lahko plača tudi v letnem pavšalu, ki ga sporazumno določita organizacija združenega dela. pri kateri se opravlja veterinarsko sanitarni pregled in Izvršni svet Skupščine občine Šentjur. Letni pavšal se akontira mesečno v višini 1/12.	
8.	člen
Pristojbine po tej odredbi se nakazujejo na račun št. 50700-840-051-31892 »Občinske pristojbine za zdravstveno varstvo živali-««. Pri nakazovanju pristojbin za izvajanje dejavnosti neškodljivega odstranjevanja živalskih trupel je treba navesti: »pristojbine za neškodljivo odstranjevanje živalskih trupel«, na računu pa je treba ta sredstva voditi ločeno.
9.	člen
Pristojbine za dovoljenje za promet z mlekom in mlečnimi izdelki pobere in odvede na posebni račun organizacija združenega dela, ki organizira odkup mleka do 1. 5. 1986.
10.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odredba, neha veljati odredba o pristojbinah za veterinarsko-sanitarne preglede in dovoljenja v občini Šentjur pri Celju (Uradni list SRS, št. 24/85).
11.	člen
Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 322-8/86-2
Šentjur pri Celju, dne 3. aprila 1986.
Predsednik Izvršnega sveta SO Šentjur pri Celju
Sergej Šešerko, dipl. inž. 1. r.
952.
Na podlagi 197. člena statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni list SRS, št. 19/82) ter 6. člena odloka o cenah za geodetske storitve v občini Šentjur pri Celju (Uradni list SRS, št. 25/85) je Izvršni svet Skupščine občine Šentjur pri Celju na svoji seji dne 3. aprila 1986 sprejel
SKLEP
o povišanju cen za geodetske storitve I
Določijo se nove višine cen za geodetske storitve v občini Šentjur pri Celju in znašajo:
1. Parcelacija:	rUn
1. navezava na geodetsko mrežo	4.800
2. parcelacija parcel	
2.1. na dva dela — velikost do 0,3 ha	11.860
2.2. za vsak nadaljnji 0,3 ha	3.500
2.3. za vsako dodatno novo parcelo	3.000
2.4. za parcelacijo gozdnih parcel se cena poveča za SO®/«
2.	Parcelacija na osnovi zazidalnih oziroma ureditvenih načrtov:
1.	navezava na geodetsko mrežo	4.000
2.	parcelacija za obod
2.1.	za vsak lom meje oboda
2.2.	za vsako novo nastalo parcelo
3.	Ekspropriacija dolžinskih objektov
1.	navezava na geodetsko mrežo	4.000
2.	100 dolžinskih metrov ekspropriacije 17.000
4.	Prenos posestnih meja po podatkih zem-
ljiškega katastra
1.	navezava na geodetsko mrežo	4.000
2.	določitev meje
2.1.	za grafično izmero za dve mejni točki 9.300
2.2.	za	vsako	nadaljnjo	mejno	točko	2.900
2.3.	za numerično izmero za dve mejni
točki	5.000
2.4.	za	vsako	nadaljnjo	točko	2.000
5.	Ugotovitev meje v mejnem ugotovitvenem postopku
1.	navezava na geodetsko mrežo	4.000
2.	ugotovitev meje
2.1.	za dve mejni točki	7.000
2.2.	za vsako nadaljnjo mejno točko	2.000
6.	izdelava geodetskih načrtov za lokacijsko dokumentacijo in načrtov novozgrajenih
objektov
1.	navezava na geodetsko mrežo	4.000
2.	načrt površine do 0,50 ha	9 000
3.	za vsakih nadaljnjih 0,25 ha	2.900
7. Zakoličbe objektov
1. stanovanjska stavba, garaža	5.000
2. industrijska stavba in drugi objekti po dejanskem porabljenem času
Za dela in naloge, ki jih ni mogoče obračunati po 1. do 7. točke tega člena, se obračunavajo stroški po naslednjem ceniku:
din
1. terensko delo geodetskega strokovnjaka
2. pisarniško delo geodetskega strokovnjaka
ura po	1.282
3. risarsko geodetsko delo — ura po	735
4. figur antsko delo —- ura po	633
II
Ta sklep velja naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 38-10/86-2
Šentjur pri Celju, dne 3. aprila 1986.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Šentjur pri Celju
Sergej Šešerko, dipl. inž. I. r.
953.
Na podlagi pooblastila iz 38. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Šentjur pri Celju za obdobje 1981 do 1985 sta zbor uporabnikov in zbor izvajalcev skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Šentjur pri Celju na svoji seji dne 25. aprila 1986 sprejela
SKLEP
o prispevkih za zdravstveno varstvo v Občinski zdravstveni skupnosti Šentjur za leto 1986
1.	člen
S tem sklepom se ugotovijo stopnje prispevkov za zdravstveno varstvo v skladu s sklepom o uskladitvi predračuna vrednosti programa za leto 1986 in realne vrednosti na nominalno, vrednost in se opredelijo osnove za obračunavanje ter določijo stopnje in višine prispevkov za zdravstveno varstvo kmetov kooperantov, kmetov in drugih delovnih ljudi in občanov.
2.	člen
Prispevke za zdravstveno varstvo iz osebnega dohodka in dohodka obračunavajo in plačujejo organizacije združenega dela in drugi zavezanci za delavce in za kmete — kooperante po naslednjih osnovah:
—	iz bruto osebnega dohodka
—	od bruto osebnega dohodka v breme dohodka
—	za kmete kooperante, ki se tako opredelijo, veljajo navedene prispevne stopnje od tistih osnov, kot za pokojninsko zavarovanje
—	za osebe, ki opravljajo gospodarsko in negospodarsko dejavnost z osebnim delom z lastnimi sredstvi, se obračunavajo prispevki od zavarovalne osnove
po predpisih SPIZ.
2.520
3.000
— ura po
1.440
3.	člen
Stopnje prispevkov za zdravstveno varstvo, ki jih plačujejo kmetje — razen kooperantov — kmetov — znašajo:
—	od katastrskega dohodka negozdnih površin, dohodka od gozda in drugih dohodkov — 15,30 %>
—	pavšalni prispevek za kmetijsko gospodarstvo — 3.060 din
Lastniki kmetijskih zemljišč, ki niso zavarovanci kot kmetje v prvem odstavku tega člena, plačujejo za člane družinske in gospodinjske skupnosti, ki se na njegovi zemlji ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo ali prejemajo starostno kmečko pokojnino, niso pa z njimi v delovnem razmerju in tudi ne spadajo med družinske člane zavarovanca — delavca, prispevek za zdravstveno varstvo od osnov in po stopnjah iz prvega odstavka tega člena.
4.	člen
Osebe, ki opravljajo intelektualne in druge storitve (pogodbeni zavezanci), plačujejo prispevek ed osnov, določenih s pogodbami o izvajanju pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SRS, preračunanih v bruto.
5.	člen
Druge kategorije uporabnikov, ki ne plačujejo prispevka po 2. in 3. členu tega sklepa, plačujejo prispevke za zdravstveno varstvo v mesečnih pavšalnih zneskih in sicer:
1.	občani, ki uživajo pravice izključno od tujega nosilca pokojninskega ali invalidskega zavarovanja, če jim zdravstveno varstvo ni zagotovljeno z mednarodnimi sporazumi na stroške tujega nosilca zdravstvenega zavarovanja — 1.490 din
2.	druge skupine delovnih ljudi in občanov pod pogoji, ki jih določi zdravstvena skupnost — 1.490 din
Zavezanec plačila prispevka po 1. točki je občan * sam, če z ratificiranimi mednarodnimi pogodbami ni določeno drugače; po 2. točki je zavezanec plačila občan sam oziroma zavezanec, ki ga določi OZS.
6.	člen
Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja iz drugih republik in avtonomnih pokrajin plačujejo za uživalce prejemkov !z pokojninskega in invalidskega zavarovanja prispevek za zdravstveno varstvo od vseh prejemkov po stopnji 17,5 °/o. Zavezanec za plačilo prispevka je skupnost pokojninskega •n invalidskega zavarovanja iz drugih republik in avtonomnih pokrajin.
7.	člen
Osebe, ki so sklenile v tujini delovno razmerje ali jim je prenehala > lastnost delavca v združenem delu v SR Sloveniji, pa se v tujini strokovno.izpopolnjujejo in dobivajo štipendijo, če niso zavarovani pri tujem nosilcu zdravstvenega zavarovanja, plačujejo prispevek za zdravstveno varstvo od osnov, ki jih določ’ Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji, preračunanih v bruto.
Za osebe, ki so v delovnem razmerju z domačo organizacijo in delajo v tujini (detaširani delavci) so v tujini na strokovnem izpopolnjevanju ali se tam učijo oziroma so na praksi, plačujejo organizacije združenega dela in druge organizacije prispevek od mesečnih osnov, določenih v prvem odstavku tega člena.
Prispevke za zdravstveno varstvo za osebe iz prvega in drugega odstavka tega člena obračunavajo in plačujejo zavezanci po stopnjah, ki veljajo za redno delovno razmerje.
Zavezanec plačila prispevka po prvem odstavku tega člena so osebe same, po drugem odstavku tega člena pa TOZD ali druga organizacija.
8.	člen
Z dnem, ko se začne uporabljati ta sklep, preneha veljati sklep o prispevkih za zdravstveno varstvo v OZS Šentjur pri Celju od 1. januarja 1985 dalje (Uradni list SRS, št 10/85).
9.	člen
Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1986 dalje.
Šentjur pri Celju, dne 25. aprila 1986.
Predsednik skupščine
Ludvik Mastnak 1. r.
VRHNIKA
954.
Na podlagi 4. točke 1. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi, ki ogrožajo vso državo (Uradni list SFRJ, št. 43/76), 40., 64., 65., 67. in 68. člena zakona o zdravstvenem varstvu živali (Uradni list SRS, št. 37/85), 6. člena pravilnika o ukrepih za zatiranje in izkoreninjenje stekline pri živalih (Uradni list SFRJ, št. 34/80) in 234. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 31/79, 5/82 til 11/86) je Izvršni svet Skupščine občine Vrhnika na seji dne
17.	aprila 1986 sprejel
ODREDBO
o ukrepih za preprečevanje stekline v občini Vrhnika
1.	člen
Zaradi ugotovitve novih primerov stekline na območju občine Vrhnika v času odrejenega 3 mesečnega kontumaca (zdravstvene zapore) psov in mačk se na okuženem območju odrejajo sledeči ukrepi za preprečevanje te zoonoze.
2.	člen
Da bi zatrli steklino pri živalih, je treba pse obvezno popisati, označiti in zaščitno cepiti proti steklini enkrat na leto. Zaščitno cepljenje je obvecno za vse pse stare več kot 4 mesece. '
Imetnik psa je dolžan v osmih dneh prijaviti nabavo živali veterinarski organizaciji, ki vodi register psov, na območju stalnega prebivališča imetnika živali.
Imetnik psa je dolžan v treh dneh prijaviti pogin, odtujitev, pobeg ter vsako drugo spremembo v zvezi z rejo psov.
Vsak pes mora nositi predpisano vratno znamko. Znamka je dokaz o prijavi in registraciji psa ter o opravljenem cepljenju proti steklini.
3.	člen
Veterinarski zavod »Krim« Grosuplje, DE Vrhnika mora v okuženem in ogroženem območju takoj poskrbeti, da se ugotovi, ali je prijavljen sum stekline utemeljen. Če je sum utemeljen, mora zavod poslati biološki material v laboratorijsko preiskavo. Sum na steklino je utemeljen:
—	v vseh primerih pogina ali uplenitve lisic;
—	če je domača žival, lisica ali drugi sesalec divjadi poškodoval človeka ali domačo žival;
—	če je domača žival, lisica ali drug sesalec divjadi kazal bolezenska znamenja, na osnovi katerih je mogoče sumiti, da se je pojavila steklina.
Stroški laboratorijskih preiskav se krijejo iz sredstev posebnega računa za zdravstveno varstvo živali proračuna občine.
.	4. člen
Če rani klinično zdrav pes ali klinično zdrava mačka človeka, mora poškodovana oseba ali oseba, ki to vidi takoj obvestiti veterinarsko organizacijo ali veterinarsko inšpekcijo.
Žival, ki je poškodovala človeka in je zdrava mora biti 10 dni pod veterinarskim nadzorom. Stroške veterinarskega nadzora nosi imetnik živali.
5.	člen
Da bi se preprečilo nadaljnje širjenje stekline, se na okuženem območju 'izvajajo naslednji ukrepi:
1.	zapiranje živali, za katere se sumi, da so zbolele za steklino,
2.	zapiranje psov, ki še niso stari 4 mesece,
3.	nadzorovanje psov in mačk, pri čemer morajo biti psi označeni s pasjimi znamkami in privezani ali pa jih je treba voditi z nagobčnikom na. jermenu.
4.	prepoved prometa'psov in mačk,
5.	preverjanje, kaj je ukrenil imetnik živali, ali okužena žival morebiti ni prišla v stik z drugimi živalmi, na katere se lahko prenese steklina, ali v stik z ljudmi,
6.	zaščitno cepljenje psov in če je treba tudi drugih za steklino dovzetnih živali, predvsem vseh pašnih domačih živali, ki se pasejo brez nadzorstva,
7.	pokončavanje neregistriranih in necepljenih psov, kakor tudi potepuških psov in mačk ter vseh tistih živali, katerih imetniki se ne drže predpisanega kontumaca mora opraviti veterinarsko higienska služba Veterinarskega zavoda »Krim« Grosuplje, DE Vrhnika, če je potrebno v sodelovanju z lovskimi orga- ‘ nizati jami in organi milice, na stroške imetnikov živali,
8.	pokončevanje lisic, glodalcev in druge škodljive divjadi,
■riman:
9.	pokončanje živali, ki so zbolele za steklino in živali, ki jih je ugrizla obolela žival,
10.	pokončanje živali, ki so prišle v stik z živaljo, zbolelo za steklino oziroma živaljo, za katero se sumi, da je zbolela za steklino ali cepljenje teh živali in njihovo zapiranje za 3 mesece v karanteno,
11.	pokončanje živali, za katgre se sumi, da so zbolele za steklino, če se obnašajo drugače, kot je značilno za njihovo vrsto,
12.	prepoved odnašanja živalskih proizvodov, živalskih surovin ter predmetov, s katerimi se lahko prenese steklina iz okuženega dvorišča in od drugod, skupaj z neškodljivim odstranjevanjem le-teh,
.13. prepoved odiranja trupel psov, mačk. lisic in drugih kožuharjev ter jemanje lovskih trofej take divjadi,
14.	zaščitno cepljenje psov proti steklini in izko-ževanje trupel kožuharjev in drugih sumljivih živali v izkoževalnici na Igu, ter zbiranje in neškodljivo odstranjevanje trupel poginulih, bolnih in sumljivih živali, opravijo delavci Veterinarskega zavoda »Krim« Grosuplje, DE Vrhnika in DE Vič v skladu z organizirano lastno veterinarsko higiensko službo.
15.	pokončanje zveri, pižmovk, kakor tudi potepuških psov in mačk so dolžne vršiti tudi krajevno pristojne lovske organizacije.
16.	pooblaščeni pregledniki divjačine so obvezni z izdajo napotnice za divjačino zagotoviti, da se v zbiralnice divjačine .cdpremija le ustreljena divjad, ki Ai kazala nobenih znakov bolezni.
6.	člen
Truplo pokončane zveri, pižmovke ali druge sumljive živali mora član lovske organizacije takoj neškodljivo zapakirati v nepropustno vrečo in ga opremiti s točnimi podatki o kraju uplenitve oziroma pokončanja divje ali domače živali, imenu, priimku iu naslovu upleni tel ja- in imetnika živali z navedbe članstva v ustrezni I.D. datumu in uri ter načinu uplenitve oziroma najdbe sumljive živali. :■ opisom njenega obnašanja ter -navedbo morebitno vzpostavljenega neposrednega ali posrednega stika te živali -človekom ali drugo živaljo, in ga takoj dostaviti Veterinarskemu zavodu -Krim« Grosuplje. DE Vrhnika.
Veterinarska organizacija takoj preskrbi laboratorijski pregled možganov take živali, veterinarsko-higierska služba na nemudoma za neškodljivo odstranitev trupla in potrebno dezinfekcijo.
V	izjemnih primerih, ko je zaradi velike oddaljenosti ali nedostopnega zemljišča prevoz trupla poginjene ali ubite divjadi iz prvega odstavka tega člena težaven se sme truplo zakopati na kraju odstrela ali najdbe. Jama mora biti tako globoka, da je truplo pokrito z najmanj 1 m visoko plastjo zemlje ali kamenja.
7.	člen
Pse je dovoljeno uporabljati za lov, če so bili dvakrat na leto zaščitno cepljeni proti steklini, če imajo pasjo znamko in če so imuni proti steklini.
Ne glede na 3. točko 5. člena te odredbe se smejo izven naseljenih krajev prosto gibati pastirski psi, ki sodelujejo s čredo, službeni psi JLA in milice, psi reševalnih ekip in psi, ki vodijo slepe. Navedeni psi morajo glede zaščite izpolnjevati vse pogoje iz prvega odstavka tega člena.
8.	člen
V	kategorijo za steklino dovzetnih živali prištevamo tudi polhe, zalo se pri lovu nanje prav tako zahtevajo določeni zaščitni ukrepi:
—	lov na polhe naj se izvaja v zanje kar najbolj naravnem okolju,
—	v izogib ranjavanju se iz pasti lahko pobere le očitno pokončano žival,
—	ulovljenega polha, ki je poškodoval človeka ali se je nenaravno obnašal je potrebno takoj predati Veterinarskemu zavodu Krim Grosuplje, DE ‘Vrhnika, ki ga takoj pošlje na preiskave na steklino.
9.	člen
Ne glede na 12. in 13. točko 5. člena je dovoljeno izkoževanje trupel' psov, mačk, lisic, volkov in drugih kožuharjev pod naslednjimi pogoji:
—	oseba, ki, odira trupla omenjenih živali mora biti zaščitno cepljena proti steklini, ne sme imeti poškodb na glavi in rokah ter mora biti usposobljena za to delo:
—	da ima, ko odpira trupla, na sebi zaščitno obleko, rokavice, masko in obutev ter da ima ustrezen pribor za jemanje materiala za laboratorijski pregled (skalpel, škarje, nož, dleto, kladivo, žago, steklenice za jemanje, pakiranje in pošiljanje materiala) ter dezinfekcijska sredstva;
—	da je spravljena vreča s kožo v posebnem prostoru, dokler se' ne dobijo izvidi preiskav. Ce je izvid pozitiven oziroma če je 'ival obolela, je treba vrečo skupaj s kožo uničiti, če je izvid negativen, oziroma če je žival zdrava, pa se sme kožo dati v promet.
10.	člen
Lovska organizacija mora prijaviti Veterinarskemu zavodu -Krim- Grosuplje. DE Vrhnika ali Medobčinskemu inšpektoratu občin Idrija, Logatec in Vrhnika •— veterinarska inšpekcija, odstrel druge divjadi, k' v je vedla nenavadno in ravnati s truplom x' smisiu 6. člena te odredbe..
1!. člen
Krajevne skupnosti so dolžne na svojem območju sodelovati pri izvajanju določil te odredbe in po-
svetiti posebno pozornost preventivnemu cepljenju psov.
Občani so dolžni o gibanju živali, navedenih v 5. členu in drugih živali, ki bi se nenavadno vedle, nemudoma obvestiti veterinarsko organizacijo.
12.	člen
Nadzorstvo nad izvajanjem te odredbe opravlja Medobčinski inšpektorat občin Idrija, Logatec, Vrhnika — veterinarska inšpekcija.
13.	člen
Kršitev določb te odredbe se kaznuje po 117. členu zakona o zdravstvenem varstvu živali (Uradni list SRS, št. 37/85), če se ne izvede kakšnega naloženega in z navodilom predpisanega ukrepa.
14.	člen
Z dnem uveljavitve 'te odredbe prenehajo veljati odredbe o ukrepih za preprečevanje stekline v občini Vrhnika, objavljene v Uradnih listih SRS, št. 9/81, 30/85 in odredba o dodatnih ukrepih za preprečevanje stekline (Uradni list SRS,, št. 39/85).
St. 3/3-322-02/85
Vrhnika, dne 17. aprila 1986.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Vrhnika
Peter Petkovšek, inž. 1. r.
POPRAVEK
V pregledu kazalnikov delovnih in poslovnih rezultatov organizacij združenega dela s področja gospodarstva SR Slovenije za obdobje januar—december 1985 in poprečnih stopenj akumulacijske sposobnosti v obdobju 1933—1985 (Uradni list SRS, št. 16-782/86 z dne 13. IV. 1986) so za podskupino dejavnosti 110905 — knjigovodske storitve — pravilni podatki:
—	v stolpcu 7: »1.993.946 din«
—	v stolpcu 8: »1.448.626 din«
—	v stolpcu 9: »1.239.596 din«.
Služba družbenega knjigovodstva v SR Sloveniji,
Centrala Ljubljana Generalni direktor
mag. Franc Knafelc 1. r.
POPRAVEK
V odloku o ureditvi cestnega prometa v naseljih občine Celje, objavljenem v Uradnem listu SRS. št. 2-180/86 z dne 31. I 1986 je izpuščena označitev 26 člend. Le-tega je treba označiti za tretjim odstavkom 25. člena.
Uredništvo
POPRAVEK
V sklepu o uvedbi samoprispevka v krajevni skupnosti Šmartno pri Litiji, objavljenem v Uradnem listu SRS, št. 14-710/86 z dne 7. IV. 1986 se št. žiro računa v 6. členu pravilno glasi: 50150-842-022-400843.
Predsednik KS Šmartno pri Litiji
Friderik Dacar 1. r.
POPRAVEK
V statutu občine Ljubljana Bežigrad objavljenem v Uradnem listu SRS, št. 13-652/86 z dne 4. IV. 1986 se v 8. členu za drugim odstavkom vstavi nov odstavek, ki glasi:	,
»Praznik občine Ljubljana Bežigrad je 24. junij, dan obletnice odhoda prvih komunistov iz območja občine v r asiške gozdove, ki s6 bili jedro r asiške partizanske čete.«
Sedanji tretji odstavek se črta.
Sekretar SO Ljubljana Bežigrad Šenka Namar 1. r.
POPRAVEK
V odloku o prenehanju lastninske pravice na zemljišču na območju stanovanjske cone S 8 a v k. o. Rogaška Slatina, objavljenem v Uradnem listu SRS, št. 16-846/86 z dne 18. IV. 1986 se v 3. členu popravi:
1.	pod zap. št. 1 se pri Junež Mariji dopiše delež 1/3;
2.	pod zap. št. 2 se pare. št. 955 pravilno glasi 995;
3.	pod zap. št. 8 se pri Plevnik Albini dopiše delež 1/2;
4.	pri zap. št. 14 se vi. št. 307 pravilno glasi 207;
5.	pri zap. št. 21 se pri pare. št. 948/1 črta kultura njive 4 v izmeri 252 m2;
6.	pri zat>. št. 28 se pri pare. št. 1543/3 dopiše kultura stanovanjske stavbe;
'7. pod zap. št. 32 se pare. št. 929/4 dopiše površina v izmeri 549 m2 ter vi. št. 683.
Sekretar
Skupščine občine Šmarje pri Jelšah
Vinko Habjan 1. r.
Stran
PREDSEDSTVO SR SLOVENIJE
912.	Odlok o pomilostitvi obsojenih oseb ,	1307
izvršni svet skupSCine sr Slovenije
913.	Samoupravni sporazum o sofinanciranju tednika
TV-15 naš tovariš	1307
REPUBLIŠKI UPRAVNI ORGANI IN ZAVODI
T-‘	'‘•T>.'>q<žov,v?
914.	Odredba o načinu in roku vplačila razlik v cenah
sladkorja	1508
915.	Odredba o načinu in roku vplačila razlik v cenah
jedilnega olja	1509
91G. Pravilnik o notranjem poslovanju organov za postopek o prekrških	1509
917.	Spremembe In dopolnitve pregleda predloga stopenj
davkov iz osebnega dohodka, stopenj prispevkov iz osebnega dohodka in stopenj prispevkov iz dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti za leto 1986	1526
918.	Spremembe in dopolnitve pregleda predloga stopenj davkov iz osebnega dohodka, stopenj prispevkov iz osebnega dohodka in stopenj prispevkov iz dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti
za leto 1986	1526
919.	Poročilo o stopnji rasti poprečnih mesečnih osebnih dohodkov vseh zaposlenih delavcev na območju
SR Slovenije	za obdobje januar—februar 1986	1527
920.	Znesek poprečnih stroškov za prvo trimesečje leta
1986	1528
REPUBLIŠKE SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI
921.	Sklep o uskladitvi pokojnin med letom	152S
922.	Sklep o višini dodatka za pomoč in postrežbo	1529
923.	Sklep o medletni uskladitvi preživnin po zakonu o
preživninskem varstvu kmetov	1590
924.	Sklep o ugotovitvi, da je sklenjen samoupravni
sporazum o temeljih plana Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SE Sloveniji za obdobje 1986 do 1990	1630
925.	Sklep o stopnjah prispevkov za financiranje Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v
SR Sloveniji za leto 1986	1520
926.	Samoupravni sporazum o spremembah in dopolnit-
vah samoupravnega sporazuma o združitvi v Zvezo skupnosti za zaposlovanje SR	Slovenije	1522
927.	Spremembe in dopolnitve statuta Zveze skupnosti za
zaposlovanje SR Slovenije	1532
928.	Sklep o valorizaciji vrednosti točke kadrovskih štipendij	1534
929.	Sklep o spremembi tarife za storitve	pravne pomoči 1534
VSEBINA
SKUPŠČINA SR SLOVENIJE
Stran
911. Družbeni dogovor o skupnih osnovah In merilih za samoupravno urejanje odnosov pri pridobivanju In delitvi dohodka v SR Sloveniji	1497
OBMOČNE SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI
930.	Statut Območne samoupravne skupnosti SV Slovenije za obrambo pred to^o	153*
931.	Samoupravni sporazum o temeljih plana območne samoupravne skupnosti SV Slovenije za obrambo
pred točo za obdobje 1986 do 1990	1139
•	Stran
ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI
932.	Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka na območju krajevne skupnosti Rafolče	(Domžale)	1511
933.	Sklep o obračunavanju in plačevanju prispevkov
za zdravstveno varstvo za leto 1986 pri Občinski zdravstveni skupnosti Gornja Radgona	1542
934.	Sklep o soglasju k samoupravnemu sporazumu o
ustanovitvi in k statutu Samoupravne interesne skupnosti za varstvo pred požarom	občine	Grosuplje	1543
935.	Sklep o potrditvi samoupravnega sporazuma o ustanovitvi samoupravne interesne skupnosti za gozdarstvo gozdnogospodarskega območja Ljubljana (Gro-
suplje)	1544
936.	Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka na območju krajevne	skupnosti	Račna	(Grosuplje)	1544
937.	Poročilo o izidu referenduma za uvedbo krajevnega
samoprispevka v .krajevni skupnosti Račna (Grosuplje)	1545
938.	Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka na območju krajevne	skupnosti	Podtabor	(Grosuplje)	1516
939.	Poročilo o izidu referenduma za uvedbo krajevnega
samoprispevka v krajevni skupnosti Podtabor (Grosuplje)	1547
940.	Sklep o obračunavanju in plačevanju prispevkov
za zdravstveno varstvo v letu 1986 (Idrija)	1548
941.	Sklep o povečanju višine družbenih pomoči otrokom
v občini Idrija, 1. 5. 1986	1549
942.	Odlok o zazidalnih načrtih za del industrijske cone
v Lenartu za območje Agrokombinata — KSC in za območje obrata TAM Lenart	1550
943.	Odlok o zazidalnem načrtu za območje obrata Peko
v Benediktu (Lenart)	1551
944.	Poročilo občinske volilne komisije o izidu glasova-
nja na volitvah v družbenopolitični zbor Skupščine občine Lenart	1552
945.	Ugotovitveni sklep o stopnjah, virih in osnovah
sredstev na področju komunalnega urejanja zemljišč, združenih v okviru Sklada stavbnih zemljišč občine Mozirje za leto 1986	1553
Stran
946.	Sklep o cenah geodetskih storitev (Sevnica)	1553
947.	Poročilo občinske volilne komisije o izidu glasova-
nja za izvolitev delegatov v družbenopolitični zbor Skupščine občine Sevnica	1554
948.	Sklep o uvedbi samoprispevka v krajevni skupnosti Boštanj (Sevnica)	1555
949.	Sklep o javni razgrnitvi osnutka dolgoročnega druž-
benega plana občine Slovenska Bistrica za obdobje 1986—2000 — prostorski del	1556
950.	Sklep o javni razgrnitvi osnutka družbenega plana,
občine Slovenska Bistrica za obdobje 1986—1990 — prostorski del	1556
951.	Odredba o pristojbinah za veterinarsko-sanitarne
preglede, za dovoljenja za promet z mlekom in mlečnimi izdelki in za izvajanje dejavnosti neškodljivega odstranjevanja živalsjkih trupel (Šentjur pri
Celju)	1556
952.	Sklep o povišanju cen za geodetske storitve (Šentjur
pri Celju)	1557
953.	Sklep o prispevkih za zdravstveno varstvo v Občinski zdravstveni skupnosti Šentjur pri Celju za leto
1986	1558
954.	Odredba o ukrepih za preprečevanje stekline v občini Vrhnika	1559
— Popravek pregleda kazalnikov delovnih in poslovnih rezultatov organizacij združenega dela s področja gospodarstva SR Slovenije za obdobje januar—de-
cember 1985	1561
—	Popravek odloka o ureditvi cestnega prometa v naseljih občine Celje	1561
—	Popravek sklepa o uvedbi samoprispevka v krajevni
skupnosti Šmartno pri	Litiji	1j5$2
—	Popravek statuta občine	Ljubljana Bežigrad	1562
—	Popravek odloka o prenehanju lastninske pravice na zemljišču na območju stanovanjske cone S 8 a
v k. o. Rogaška Slatina (Šmarje pri Jelšah)	1562
Komentar obligacijskih razmerij
(1984)
— veliki komentar k zakonu o obligacijskih razmerjih,
L in 11 knjiga (1984), lil knjiga (1986)
To je pravzaprav močno razširjena izdaja knjige -Obligacijska razmerja- — komentar k zakonu o obligacijskih razmerjih iz ista 1978 V novem velikem komentarju sc sedaj vsebinsko združene poprej tri samostojne publikacije (Obligacijska razmerja iz 1 1978 Obligacije iz L 1976 in Kontrakti m reparacije iz L 1973) in tako obdelan celotni razvoj teorije in judikature kolikor na njiju temelji tudi novi zakon o obligacijskih razmerjih V tem novem Komentarju je avtor prof dr Stojan Cigoj predvsem želel dati prerez danainjeaa stanja jugoslovanskega obligacijsko-pravnega sistema kakor tudi prikazati nadaljnji razvoj in današnje stanje primerjalnega prava Vsaka pomembnejša obligacijskopravna institucija je prikazat^ tudi glede na posebnosti, ki se kažejo v primerjalnem pravu, in tudi posebnosti našega pravnega sistema v primerjavi z drugimi, ki se kažejo na mejnih področjih, kjer se stikata pravo obligacijskih razmerjih in pravo združenega dela
V velikem komentarju je avtor najprej skušal osvetliti smisel vsakega pravila, ki je bilo sprejeto v našem zakonu, nato sledi takoj prikaz misli pravila z razlago. ki jo dajeta domača in tuja teorija, s prikazom predvsem domače judi-kature skratka čimbolj jasen pogled v teorije doma in pc svetu ter kake se razvija domača in primerjalna sodna praksa
Komentar je razdeljen na štiri knjige, prvi dve obsegata splošni del zakona, nadaljnji dve pa posebni del zakona. Stvarno kazalu bc za vse štiri knjige na koncu četrte knjige. Tamkaj bo tudi popis literature Za lažje orientacije pa ima vsaka knjiga vsebinske kazalo tiste snovi Ki se obravnava v njej
Prve tri knjige, ki obsegajo 2112 strani, so že izšle, zadnja pa izide junija Knjige so trdo vezane
Gena je za sedaj določena le za prve tri knjige in kolikor jih boste naročili, vas bomo uvrstili med naročnike celotne izdaje.
Delo je bilo leta 1985 nagrajeno z Nagrado Uradnega lista SFRJ za najboljše delo s področja pravnih znanosti
—»prva knjiga:	2.500 din	012467
■— druga knjiga:	2.200 din	012475
~ tretja knjiga:	5.500 din	013005
CZ URADNI LIST SRS
Izdaja Časopisni <-avod Uradni Ust SRS — Direktor m odgovorni urednik Pete* J uren — Tiska tiskarna Tone Tomšič vs' v v Ljubljani — Naročnina za leto 1986 8500 din inozemstvo 800C din — Beklamar^je se uooštt-vaio e me«ec dni do izidu vsake Številke - UredniStvc in uprava Ljubljana. Kardeljeve 15 - Poštni predal 379 v n - Telefon direktor uredništvo sekretar. Sef računovodstva 224 323. prodaja 224 337. računovodstvo naročnine 211 814 — Žiro raAun 50100-603-40323 — Ooroščenc prometnega davka po mnenju Republiškega komiteja za informiranje 9t. 23-85