Štev. 23.
O Ljubljani, u sredo, dne 29. januarja 1908.
Leto xxxvl
Velja po poŠti:
ia telo leto naprej	K 26'—
za pol leta „	„ 13-—
za ?etrt leta „	„ 6*50
ia en mesec „	„ 2-20
V upravniStvu:
za celo leto naprej K 22 40 za pol leta „
i p
za ietrt leta ia en mesec
1120 560 190
7a poSllj. na dom 20 h na
mesec.
Posamezne Stev. 10 h.
SLOVE
Uredništvo ie v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod ?ez
- dvorISJe nad tiskarno). — Rokopisi sp
ne vratajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Ste v. 74.
Političen list za slovenski narod
Inserati:
Enostop. petitvrsta (72mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... II „ za trikrat .... 9 „ za vet ko trikrat. . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta J 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust.
Izhaja
vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6. url popoldne.
(Jpravništvo ie v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. —
-- Vsprejema naročnino, inserate In
reklamacije. IJpravniSkega telefona Stev. 188.
-J*" Današnja številka obsega 6 strani. '•C
Državni zbor.
D u n a j, 28. jan.
Proračunski odsek.
Danes je proračunski odsek pričel z razpravami o državnem proračunu. Prva točka državnega proračuna je
cesarski dvor,
o kateri poroča bivši železniški minister dr. vitez NVittek ter predlaga, naj odsek odobri postavko v znesku 11,300.000 K.
Poslanec Malik se najprvo liuduje, zakaj so odsotni ministri, katere nadomeščajo le razni uradniki. To je, nadaljuje Malik, prezirauje odseka, oziroma ljudskih zastopnikov. Odločno pa naglaša. da je dober in. lojalen monarhist. A to ga ne moti, da ne bi grajal uprave na najvišjem dvoru. Tako je menda mesto ravnatelja v dvorni lekarni prazno. Malik je menda štel tudi milijone, ki romajo v Rim, dočim stradajo Radeckega veterani. (Smeli.) — Gospod Malik gotovo ni čital, da je bilo dotično poročilo neresnično. Konečno predlaga Malik resolucijo, naj vlada primernim potoni naprosi krono, da vso svo-to prepusti za starostno zavarovanje. Z vso pravico mu je zaklical socialni demokrat Diamand: To je komedija!
Ker pa Malik dobro ve, da propade njegova »komedija«, nasvetoval je v drugi vrsti, naj se svota zniža za dva milijona kron. Posebno pa jc zrastel gospod Malik, ko je pravil odseku, da je bil njegov somišljenik bivši poslanec Hannicli dne 14. t. m. obsojen radi razžaljenja Njegovega veličanstva, dasi je zbornica svoj čas odklonila njegovo izročitev sodišču.
Poslanec Wolf vpraša ministrskega predsednika, ki je med tem prišel v dvorano, ali je res cesar daroval svetemu očetu milijon kron povodom svojega ozdravljenja. Ako je to res, potem predlaga, naj se izdatki za najvišji dvor znižajo za milijon kron.
Socialni demokrat Seitz izjavi, da on in tovariši načeloma glasujejo proti tej postavki. Čudi pa se Maliku in VVolfu, da ne zahtevata kot Vsenemca, naj se ta postavka sploh črta iz proračuna. Konečno predlaga, naj se črta vsa svota, ako nc
obvelja ta predlog, naj se zniža svota za f dva milijona, katero je vlada dovolila s 8 14. brez zakona. Govornik je tudi radoveden, kam gre vsa svota, ter zahteva pojasnilo o računskem zaključku.
Ministrski predsednik baron Beck odgovarja, da so bili izdatki za cesarski dvor leta 1870, 1879 iu 1889 zvišani brez državnega zakona; leta 1903 pa je parlament dovolil proračunski provizorij in s tem tudi izdatke za najvišji dvor. Odločno izjavi baron Beck, da cesar ni dovolil svetemu očetu milijona kron ne iz državnih sredstev, ne iz svojega imetja; torej je od-višek dotični Wolfov predlog. Kar se tiče poslanca Hannicha, ni vlada storila niti najmanjšega koraka, ampak je sodišče postopalo povsem prosto v svojem delokrogu.
Poslanec Klofač meni, da njegova obtožba ni obsodba, o kateri jc govoril Malik, ne more primerjati s Hannichovo. Ta je pač izustil krono žaljive besede, on (Klofač) jc pa le rekel na nekem shodu: Povsod v Makedoniji imajo svoje roke vmes frančiškani! Vsled teh besed je bil tožen žaljenja Nj. veličanstva.
Poslanec Wolf nasvetuje resolucijo, naj vlada cesarju priporoči pomiloščenje Hannichovo.
Baron Morsey in poročevalec Wittek se izjavita proti \Volfovemu predlogu, ker to vprašanje ne spada v proračunski, ampak v imunitetni odsek.
Seitzev predlog, naj se črta vsa postavka iz proračuna, je bil odklonjen z vsemi proti osmim glasovom; za predlog je glasovalo šest socialnih demokratov. Malik in Wolf.
Driigi Malikov predlog, naj se svota zniža za dva milijona na 9,300.000 kron, je bil z glasovanjem po imenih odklonjen s 2t> glasovi proti 9. Z večino glasov obveljala je tudi VVolfova resolucija za Hannichovo pomiloščenje.
Kabinetna pisarna.
Poročevalec dr. \Vittek predlaga, naj ostane v proračunu znesek 176.531 kron. Obvelja brez razprave.
Državno sodišče.
Dr. Wittek poroča in predlaga, naj se določi svota 67.464 kron.
Dr. Conci utemelji in predlaga resolucijo, naj se vlada pri imenovanju članov
državnega in upravnega sodišča ozira tudi na nenemške narodnosti. To zahtevo opravičujejo že praktične potrebe.
l-oslanec Seitz izjavi, da socialni demokratje glasujejo za Coneijevo resolucijo v nadi, da se bode vlada ozirala tudi na socialne demokrate.
Resolucijo podpira tudi rumunski poslanec dr. Onciul. Večina odobri postavko za državno sodišče in Coneijevo resolucijo.
Ministrski svet in upravno sodišče.
Poroča dr. \Vittek. Troški za ministrski svet iznašajo po proračunu 3,358.342 kron, in sicer za ministrsko predsedstvo 654.822 K, za dispozicijski zaklad 200.000, za vladne časopise 1,969.440, za kor. pisarno 709.230 kron. Dohodki pa iznašajo pri vladnih časopisih 2,011.940 kron, pri kor. pisarni 625.650 kron.
Dr. Korošec govori pri debati ministrski svet.
Omenja institucijo ministrov-rojakov ter izvaja, da je v teoretičnem oziru ta institucija za resortne ministre testimo-nium paupertatis, ker temelji na prepričanju, da resortni ministri nimajo zmožnosti ali ne dobre volje, da bi se pravično ozirali na zahteve kakega naroda ali kake dežele. Ker pa je enkrat vlada vpeljala rojake-ministre, je krivično, da imajo ravno najmočnejši narodi v ministrskem svetu svoje zastopnike, manjši narodi, ki so najbolj potrebni varstva, pa ne. V konsti-tucionelnem oziru jc institucija ministrov-rojakov vplivala v tem smislu škodljivo, ker je vse nacionalne in politične zadeve vsled sveta ministrov-rojakov vzela re-sortnim ministrom in jih položila v roke ministrskega predsednika, ki vedno pogosteje odločuje kot zadnja instanca. Resortni ministri so postali sekcijski šefi ministrskega predsednika. Zato pa tudi novo vstopivši slovanski iu krščanski ministri nimajo v ministrstvu nobenega vpliva. Mi imamo štiri slovanske ministre, dva odločno krščanska, a vpliva pa ni videti nikjer.
Zelo potrebno pa ie tudi izvedeti, kak delokrog ima nemški minister-rojak Pe-sehka. Dne 27. t. m. je bil v Gradcu in tamkaj je imel hujskajoč govor. Denun-ciral je Jugoslovane in Čehe, da hočejo lastne države ter navduševal nemške
uradnike, naj se nacionalno gibljejo. Kaj pomeni tako nacionalno gibanje nemških uradnikov, je nam predobro znano. Imamo žalostne izkušnje. Vrhutega je kot minister agitirai za šulferein in siidmarko. Govornik omenja, kako zanaša siidmarka nacionalno in konfesionalno nestrpnost na meje.
Nadalje jc zahteval slovenske uradne časopise in ustanovitev tilialke korespon-denčnega biroja v Ljubljani ter kritiziral nemoderno upravo in pristransko poroče-vanje uradnega korespondenenega biroja. V tem smislu je stavil tudi dve resoluciji.
Za upravno sodišče
je določenih 818.302 K.
Poslanec d'Elvert nasvetuje, naj se pomnoži število poročevalcev pri upravnem sodišču, da bode moglo sodišče hitreje reševati razne, večkrat jako važne pritožbe.
Vitez Vukovič prosi vlado, naj pospeši obljubljeno akcijo v povzdigo gospodarskih in kulturnih razmer v Dalmaciji. Osrednja vlada naj pa tudi poskrbi, da bode čimpreje rešeno jezikovno vprašanje v Dalmaciji. Obširneje govori o dalmatinskih in bosanskih železnicah.
Poslanec Klofač je prečital jako obširno kritiko državne uprave v vseli posameznih vrstah narodnih, gospodarskih, finančnih, socialnih in političnih vprašanj s stališča radikalnega Ceha. Razprava se bode jako lepo in gladko čitala v časniku, v odseku pa ni vzbujala posebne pozornosti. Pač pa je Klofač prvi danes razpravo obrnil na politično polje ter dal povod daljši polemiki.
Poslanec dr. Ploj je naglašal, naj vlada resno prične z narodno spravo tudi na jugu države, ker ovire niso tako težavne, kakor na Češkem. Govornik graja, da posamezne stranke pri vladi posredujejo ob imenovanjih raznih uradnikov. Ta razvada nekako pospešuje korupcijo med urad-ništvom. Vsak uradnik naj kot državljan prosto izraža svoje politično prepričanje, toda vedno le v gotovih mejah. Vlada pa je pravična in nepristranska ter imenuje uradnike vedno le z ozirom na dejanske razmere in potrebe.
Češki agrarec Stanek je grajal sedanjo vlado, češ, da je obljubila mnogo v korist prebivalstva, doslej pa le malo izvršila. Konečno je nasvetoval resolucijo, naj
LISTEK.
Dllamantl Kralja Salomona.
Angleški spisal Rider Haggard, posl. J. M.
(Dalje.)
VII. poglavje.
Salomonova cesta.
Zunaj jame smo sc ustavili in zdelo se nam je, da smo otročji.
»Jaz grem nazaj,« je rekel Sir Henry.
»Zakaj?« je vprašal Good.
»Ker mi je prišlo na misel, da je to — kar smo videli — morebiti moj brat.«
To jc bila nova misel in vrnili smo se v jamo, da se prepričamo o njeni resničnosti. Ker jc bilo zunaj svitlo iu so naše oči gledale le po snegu, za nekoliko časa nismo mogli prodreti teme v jami. kmalu pa smo sc privadili te polteme in se približali mrtvi postavi.
Sir Henry je pokleknil in ji pogledal v obraz.
»Hvala Bogu!« je reke! in olajšano vzdihnil, »ni moj brat«.
Nato sem jaz stopil tja iu pogledal. 'I ruplo je bilo nekega vitkega moža srednje starosti, z orlovitn nosom, kodrastimi lasmi in dolgimi črnimi brkami. Koža je bila popolnoma rumena in tesno napeta.
Obleka mu je bila razun nekih ostankov, ki so s'e zdeli, da so volnene hlače, odvzeta, tako da je bila ta koščena postava gola. Okolu vratu je viselo razpelo iz rumene slonove kosti. Truplo je bilo trdo zmrznjeno.
»Kedo vendar more to biti?« sem rekel.
»Ali ne morete uganiti?« je vprašal Good.
Zmajal sem z glavo.
»No. stari Don, Jose da Silvestra, se veda, kedo drugi?«
»Nemogoče!« sem zasopel, »umrl jc vendar pred tristo leti!«
»Rad bi vedel, kaj bi moglo preprečiti. da nc bi ostal tukaj v teh okolščinah še tri tisoč let?« je dejal Good. »Samo, ako je zrak dovolj mrzel in kri sc ohrani tako sveža kakor novozelandski ko-štrun za vedno, in Bog ve, da jc tukaj dovolj mrzlo. Solnce nikdar nc prisije semkaj, nobena žival ne pride v jamo, ki bi ga raztrgala ali pojedla. Brez dvoma je njegov suženj, ki ga omenja v pisanju, vzel njegovo obleko in ga zapustil. Sam ga ni mogel pokopati.« Glejte, je nadaljeval, se pripognil in pobral čudno oblikovano kost, ki je bila na koncu osti o ošpi-čena, »tukaj je ona kost, s katero je risal svoj zemljevid.«
Začudeni smo gledali za trenotek in pozabili vzpričo tega izvanrednega in ka-
kor se nam je zdelo, na pol čudežnega prizora na svojo zadrego.
»Da, da,« je rekel Sir Henry, »in tukaj jc mesto, kjer je dobil svoje črnilo,« in pokazal je na majhno rano na levi roki mrtvega moža. »Ali je kak človek kedaj videl kaj podobnega?«
Sedaj ni bilo nobenega dvoma več o stvari, ki me je popolnoma prestrašila, kakor moram priznati. Tamkaj je sedel mrtvi človek, čegar navodila, pisana pred stoletji, so nas privedla do tega mesta. Tukaj v moji lastni roki sem imel okorno pero, s katerim ga jc napisal in tam okolu vratu mu je viselo razpelo, ki so ga poljubljale njegove umirajoče ustnice. Ko sem zrl tja, sem mogel v svoji domišljiji ustvariti si živo sliko celega prizora: potnik je umiral od mraza in lakote, in kljub termi poskušal, kako bi sporočil svetu veliko skrivnost, ki jo jc odkril. Zdelo se mi je celo. da bi v njegovih ostro izraženih potezah skoro našel podobnost z onimi mojega prijatelja Silvestra, njegovega potomca, ki ic pred dvajset leti umrl v mojih rokah, toda morda jc bila to le moja domišljija. Na vsak način pa je sedel tamkaj, žalostno me opominjajoč na usodo, katera tolikrat doleti one, ki skušajo prodreti v neznano; in tamkaj bode morebiti sedel venčan v strašnem veličanstvu smrti šc pozna stoletja in vzbujal občudovanje popotnikov kakor smo mi, ako pride zopet
kedo, da ga moti v njegovi samoti. Ta prizor nas je silno pretresel, tembolj, ker smo bili sami že tako blizu smrti.
»Pojdimo,« je rekel Sir Henry z nizkim glasom, »vendar počakajmo; dajmo ni ti tovariša,« iu vzdignil je mrtvo truplo Hotentota Ventvogelna ter ga položil poleg starega Dona. Nato sc je pripognil in z enim sunkom odtrgal razpelo, ki je viselo okoli vratu, kajti njegovi prsti so bili premrzli, da bi mogel poskusiti odvezati ga. Mislim, da ga ima še vedno. Jaz sem pa vzel njegovo pero, ki leži pred menoj, ko to pišem včasih sc tudi podpišem z niim.
Nato smo zapustili ta dva človeka, ponosnega belega moža minule dobe, in ubogega Hotentota, ki imata svojo večno stražo sredi večnega snega, zlezli iz jame na blagodejno solnce in nadaljevali svojo pot, radovedni, čez koliko ur bodemo tudi mi sami niima podobni.
Ko smo hodili kake pol milje, dospeli smo do roba planote, kajti gora sama se ni vzdigovala ravno na sredi, akoravno se je iz puščave tako videlo. Kaj je ležalo pod nami, nismo mogli videti, kajti cela pokrajina je bila zavita v gosto jutranjo meglo. Kmalu pa so sc višje plasti megle nekoliko razkadile in razkrile kakih petsto črevljev pod nami koncem dolge plasti snega zeleno trato, preko katere je tekel potok. Vendar to še ni bilo vse. Pri po-
vlada poskrbi, da se bodo vse stranke mogle pred upravnim sodiščem zagovarjati v svojem materinskem jeziku.
Zadnji današnji govornik dr. Kozlovv-ski je našteval razne pritožbe glede na državno upravo. Zgodovina posameznega akta, ki roma od urada do urada, bila bi jako zanimiva in kratkočasila.
Trgovski nastavljenci.
Narodno gospodarski pododsek je sklenil na dr. Lielitov predlog, da se pododsek posvetuje o vsem kompleksu javnopravnih vprašanj.
Odbor nemške devetorice.
Načelnik nemškega ljudskega sveta za Češko je brzojavil nemški devetoriei. da se naj avstrijski narodni svet ustanovi po političnih strankah in po pokrajinskih narodnih svetili. Dne 5. februarja se posvetuje devetorica z nemškimi člani proračunskega odseka in delegacije o proračunskih in o delegacijskih zadevah.
Gosposka zbornica.
Gosposkozbornični člani so se večkrat pritoževali, ker ima gosposka zbornica malo sej in ker pridejo člani le malokrat skupaj, da bi razpravljali o politiških zadevah. Ha se to odpravi, se snidejo gosposkozbornični člani enkrat na teden od 5. do 7. ure zvečer v zbornico in se zato napravi zanje čitalnica, ki bo podobna oni poslaniške zbornice.
DELEGACIJSKO ZASEDANJE. Zunanje zadeve.
Odsek za zunanje zadeve ogrske delegacije je nadaljeval včeraj razpravo o proračunu zunanjega ministrstva. Nagv izjavlja, da je Aehrenthalovo poročilo nanj ugodno vplivalo, ker jc minister prijazen Mažarom. Ogri žele, da se ohrani trozvc-za. Hollo pravi, da ga je pomirilo Aeren-thalovo poročilo. Ni pa zadovoljen, ker se premalo naglaša samostojnost ogrske države. Graja, ker ie sedež diplomatičnega zastopstva edinole na Dunaju. Inozemstvo zato sodi, da Ogrska ni enakovredna Avstriji. Bakony graja, ker je avstro-ogrski pariški poslanik v nekem po »Revuc de deux Monds« objavljenem članku rabil le izraz »avstrijska država« in grajal, da zahteva Ggrska na škodo monarhije vedno večje koncesije. Szivak graja, ker se nič ne stori proti demonstrativnim sprejemom rumunskih ogrskih državljanov v Bukarešti, saških v Berolinu in slovaških v Brnu in Pragi. Nato govore Saghy, Zichy in sekčni načelnik Eszterhazy. Saghy zahteva, da naj dobe poslaništva, konzulati in uradi poleg avstrijskega tudi ogrski grb in da naj visi poleg avstrijske tudi ogrska zastava. Predsednik grof Zichy se pridruži Saghyju. Poročevalec grof Thoro-czkau pozdravlja, ker morajo konzulski elevi bivati poleti nekaj časa v ogrskih mestih, da se nauče ogrskega jezika. Odsek odobri proračun ministrstva za zunanje zadeve.
Balkan. — Avstrija in Rusija. — Rumu-nija. — Maroko.
Minister Aehrenthal naglaša med razpravo: Revolucijsko stremljenje v Makedoniji in krvava nasilstva turških čet sta prisilila Avsjro-Ogrsko in Rusijo, da sta zavzeli stališče, ne da bi se po nepotrebnem vtikali v turške notranje zadeve. Vsa akcija ima namen, da brani kristjane. Dosegli smo le relativen uspeh. Makedonski kristjani pod vplivom raznih voditeljev nočejo, da se izboljšajo razmere, ker ho-
toku je ležala deset do petnajst glav bro-ječa tropa velikih antilop, ki so se solnčile v jutranjem solncu — v tej daljavi nismo mogli natančno razločiti, katere vrste so bile.
Ta pogled nas je navdal z neizrekljivo radostjo. Tamkaj je bilo živeža v obilici, samo ako bi ga mogli dobiti. Živali so se nahajale celili šest sto korakov daleč, streljaj, na katerega se človek ne more zanesti.
Nemudoma smo se posvetovali, ali bi kazalo zalezovati divjačino, vendar smo konečno opustili to misel. Ker bi začeli z vetrom, ni bila stvar ugodna za nas, in dal.ie jc bilo gotovo, da nas živali zapazijo na snegu, ki bi ga morali prekoračiti, in tudi ako bi bili šc tako oprezni.
No. potem moramo pač poskusiti od tam. kjer smo,« je rekel Sir Henry. »Katere puške vzamemo, gospod Ouatermain, dvocevke ali \vinchcsterske repetirke?«
To je bilo važno vprašanje, NVinchc-sterke — katerih smo imeli dvoje, ko je Umbopa nosil ono ubogega Ventvogelna in svojo — so bile naravnane na tisoč korakov, dvocevke pa samo na tri sto in petdeset korakov, in streljanje preko te daljave .ie bilo zelo negotovo. Na drugi strani pa jc bilo bolj gotovo, da žival pade, ako jo zadene kroglja te puške. Kočljiva
čejo doseči svoje namene. Nekateri odbori žele samostojno Makedonijo, drugi, da se razdeli med sosedne države. Radikalni socialisti in anarhisti pa delajo le na splošni nered. Čete zavirajo akcijo. Vele-vlasti naj ne zapuste miirzšteškega programa, ki naj se izpopolni. Nevarno bi bilo ga zapustiti ali pa imenovati glavnega guvernerja. Delovanje čet bi morali omejiti turški vojaki. Turčija ustanavlja brigado, ki naj bi se borila s četami. Avstro-Ogrska in Rusija sta odločno zahtevala, da Turčija bolj odločno nastopi proti četam. Rumunska vlada dela na dobre razmere z našo državo. Odločno zavrača opombo, da se z Dunaja po avstrijski državi dela proti Ogrski. Članek pariškega poslanika ni imel Ogrski sovražne ali raz-žaljevi osti. Sekčni načelnik Eszter)iazy naglaša, da se Avstro-Ogrska ne sme grajati, ker podpira v Maroku politiko prostih duri. Diplomacija ne misli napravljati Franciji težkoč v Maroku.
Mornariški odsek.
V mornariškem odseku ogrske delegacije utemeljuje admiral Montecuccoli mornariški proračun. Lani je znašal 45, letos pa 57 milijonov kron, a moramo vpoštevati, da je znašal leta 1905. 51 milijonov kron. Podražila se je zgradba ladij. Vojna ladja tipa »Nadvojvoda Karol« je stala svojčas 27, a zdaj stane 30 milijonov kron. Kmety obžaluje, da sc zviša mornariški proračun za 11 milijonov in pa, da nima mornarica v zastavah ogrskih barv. V mornarico naj se uvrsti primerno število ogrskih vojaških novincev. Okolicsa-nyi tudi graja, ker se v mornarici premalo ozirajo na Ogrsko. Odsek je odobril proračun. Prva plenarna seja ogrske delegacije se vrši v četrtek.
Povišanje častniških plač.
Sodijo, da v današnji seji armadnega odseka ogrske delegacije obrazloži vojni minister Schonaich svoje stališče o povišanju častniških plač. Upajo, da se zagotovi častnikom povišanje od 1. t. m. nadalje.
Poljaki proti Prusiji.
Poljaki nameravajo pri razpravi o proračunu zunanjega ministra protetirati proti poljski predlogi v Prusiji. Poročajo, da predsednik dr. Fuchs ne bo pripustil glasovanja, ker predlog prekorača kornpe-tenco delegacij.
ARMADNE ZADEVE.
Opuščena kavaleriiska častniška šola.
Razpusti se 11. aprila kavalerijska brigadna šola v Mariboru.
Pomažarevanje v armadi.
Vojaška uprava dela na to, da pomnoži število mažarščine zmožnih častnikov v generalnem štabu. V vojno šolo se sprejmejo v bodoče predvsem častniki, ki znajo poleg nemščine še en jezik. Tudi se poučuje na dunajski kadetni šoli mažarščina. V skupno armado prevzamejo več gojencev ogrskih deželnobrambovskih zavodov. Pri reorganizaciji generalnega štaba nameste pri poveliništvih na Ogrskem mažarščine zmožne častnike.
ITALIJA PROTI AEHRFNTHALU.
Trozvezi sovražni milanski »Secolo« piše proti Aehrenthalovi izjavi v delegacijah, češ da je bil v Italiji prisrčno sprejet po dvoru, vladi in po javnem mnenju. List pravi, da je minister po italijanskem časo-I isju Aehrenthal lahko razumel, da bi bil najboljši dokaz o odkritosti zveze, da se dovoli italijansko vseučilišče v Trstu
stvar je bila to, vendar sem uvidel, da moramo poskusiti in vzeti dvocevke.
»Vsaki izmed nas naj vzame kozla, ki mu je nasproti. Merite dobro in bolj visoko.« sem rekel, »Umbopa naj da znamenje, da ustrelimo vsi naenkrat.«
Nato je prišel odmor in merili smo kolikor mogoče dobro, vsaj smo vedeli, da odvisi od strela naše življenje.
»Ustrelite!« je zaklical Umbopa v zu-luškem narečju in skoro v istem trenutku so zagrmele naše tri puške; trije oblaki dima so viseli za trenotek pred nami in na stotine odmevov je odmevalo nad tihim snegom. Dim se je kmalu razkadil in na veliko naše veselje smo videli ležati velikega kozla na hrbtu, ki je v svojem smrtnem boju divje brcal okolu sebe. Zavpili smo veselja, — kajti rešeni smo bili lakote in smrti. Četudi smo bili zelo slabi, smo vseeno hiteli po sneženi strmini navzdol in v desetih minutah po strelu je ležalo ko-zlovo srce in jetra pred nami. Sedaj pa je nastala nova težava, kajti nismo imeli kuriva in zaradi tega nismo mogli narediti ognja, da bi jih spekli. Razočarani sino se spogledali.
»Lakote trpeči ne smejo biti izbirčni,« jc rekel Good, »moramo pač jesti surovo.«
(Dalje prihodnjič.)
in da se boljše ravna z italijanskimi dijaki. Italiijansko časopisje ne hujska na vojsko, zahteva pa, da vživajo avstrijski Italijani one pravice, ki jih imajo drugi narodi.
AVSTRIJSKI VOJAŠKI ATAŠE V MADRIDU.
Pri madriskem avstrijskem poslaništvu so ustanovili mesto vojaškega atašeja najbrže z ozirom na Maroko. Ataše je postal ritmojster Jurij princ Sclnvarzenberg.
USTRELJENA ANARHISTA.
Odeška policija je prijela dva anarhista, ki sta povzročila eksplozijo na parni-kih »Grigovik Merk« in »Ajudak«. Ker sta hotela pobegniti, sta bila ustreljena.
NA DALJNEM VZHODU.
V Mandžuriji se zbirajo kitajske vojaške čete. V Irkutsku sodijo, da je položaj nevaren. Poročali smo že, da so se sprli Kitajci in Japonci zaradi mandžurskih železnic. Važno je, ker zdaj odločuje v japonski vladi vojna stranka. Poročila o rusko-ameriški zvezi niso potrjena.
NEMIRI V MAROKU.
Uradniki v maroških obrežnih mestih so dobili grozilna pisma, da jim oplenijo hiše in prodajo njihove žene in otroke, ako ne priznajo sultanom Muley Hafida.
Frančoska zbornica je po tridnevni razpravi v Maroku izjavila vladi zaupnico s 436 proti 51 glasovom. Govori v zbornici so imeli namen, da oslabe izvajanja Jauresa in Delcasseja. Tudi pariško časopisje je pisalo v tem smislu.
Dnevne novice.
• Od('ko\anja. Baron je o"«'«1 kranjski deželni predsednik Teodor Sclnvarz. Tajni svetniki so postali koroški deželni predsednik baron Robert liein, bukovinski deželni predsednik dr. pl. Bleylcben in bukovinski deželni glavar baron \Vassilko. Franc Jožefov red je dobil namestnik bu-kovinskega deželnega glavarja prof. dr. Štefan Smal-Stocki.
+ Stari občinski odbor na Vrhniki je glasom odloka c. kr. deželne vlade z dne 23. jan. 1908 št. 1926 z županom Jelov-šekom vred razpuščen. Komisarjem je imenovan g. Matija Pečkaj, posestnik na Vrhniki. Njegovim svetovalcem pa gosp. Karol Mayer in g. Josip Lenarčič.
+ Osebne vesti z državne železnice. C. kr. državno-železuiško ravnateljstvo v Trstu je sprejelo za volonterje: Malinič Hugona za postajo Lesce, Rajčetič Teodorja za postajo Hcrpelje-Kozina, Gug-genberger Karola za oddelek 2. pri ravnateljstvu. — Premščeni so: Dziekann M.ic-čislav, postajni mojster iz Lvova v Šibe-nik, Gartlgruber Leopold, adjunkt iz Trsta proste Inke kot blagovno-odpravni kasir k postaji Trst c. kr. državni kolodvor, Kraft Robert, kancclist pri oddelku 8. v področje praškega ravnateljstva. — Imenovan je: pl. Schuh Rudolf, strojni komisar in podnačelnik pri kurilnici v Trstu kot oddelkovodja istotam. — Začasno vpoko-jen je: Zobec Anton, adjunkt pri ravnateljstvu oddelek I.
+ Kako Ploj rešuje slovensko uradniško vprašanje? V »Slovenskem Štajercu« se je te dni pral Ploj, da ni vladen. Poslušat naj bi ga prišli vsi, ki drže ž njim, včeraj v proračunski odsek. Tako dozdaj še ni govoril noben slovenski poslanec. Ko bi bil, bi zagrmela vsa slovenska javnost proti njemu, da je izdajica. Govoril je o narodnemu vprašanju v tem-le smislu: 1. Vlada naj se ne da vplivati od poslancev pri imenovanju uradnikov, marveč naj postopa popolnoma objektivno. Kdor je na vrsti in ima potrebno kvalifikacijo, naj se imenuje. — Tako torej, dvorni svetniče. Ta trditev bi bila upravičena le tedaj, ko bi imeli Slovenci sedaj dovolj svojega uradništva in sicer v vseli strokah in ko bi nemško-nacionalni predstojniki objektivno presojali delovanje naših rojakov. Ali je to res? Za Boga. ali ne vidimo, da v pol. službi nimamo skoraj nič svojih mož, da nam tudi pri sodišču manjka na vseh straneh mož? Kako preganjajo nemško-nacionalni šefi naše rodoljube? Naši poslanci z največjimi težavami izkušajo te krivice paralizirati, in Ploj hoče uničiti njihov vpliv. — 2. Ploj je dejal: Avtonomija deželnih zborov se mora razširiti pa zakon v varstvo manjšin naj sc sklene. Tako umeva ta mpž narodno avtonomijo, ki jo .ie tudi vzel v svoja čedna usta Slovenska javnost naj sodi o tem možu. Poslanec je še. dvorni svetnik tudi, toda med Slovence ga vsaj mi ne bomo več šteli.
+ »Zagrizenost«. Pod tem naslovom se piše o meni (izvedel sem po »Obrambe-nem društvu«) v sedmi številki »Slovenskega Naroda« med drugim, da sem prišel s kolegom k Štamburju ter tam vskipel, ko mi ie prinesla natakarica plačilni listek Ciril Metodove družbe: To se ne sme nik-
dar več zgoditi! Ker je ta družba v liberalnih rokah, naj le liberalci plačujejo. — Ker je vse to resnično, rie bi nič na to odgovarjal, ali ker imenuje mene in vse klerikalce brezdomovince ter ubijalce našega naroda in ker pomiluje dijake, da imajo take profesorje in vzgojevatelje, češ, kakšen naj bo dijak, če je njegov učitelj takšen! (Tužna nam majka) sem prisiljen, da govorim o svojem narodnjaštvu. Gospod dopisnik, ali veste, kdo je ustanovil v Novem rnestu podružnico sv. Cirila in Metoda? Profesor Marinko. Ali veste, kdo je plačal 20 K, ali vkl.iub temu še dolgo dajal ietnino? Dr. Marinko. Ali veste, kdo je plačal ustanovnino 200 K? Dr. Marink.';. Ali veste, kdo je dal za kolek družbe .sv. Cirila in Metoda 25 K? Dr. Marinko. Pra-šajte o tem vprodajalnici Krajčevih naslednikov v Novem mestu, kjer se mi je reklo, da jaz kupujem med vsemi Novomeščani »skoraj« edini ta kolek. Ali veste, kdo je poslal lani za šolo pri Sv. Jakobu na Koroškem 40 K? Dr. Marinko. Ali veste, kdo je poslal letos »Miru« za koroške šole 10 K in »Gorici« za primorske 5 K? Dr. Marinko. Ali veste, kdo je pa tudi sicer vsako leto še drugače do leta 1907. podpiral družbo sv. Cirila in Metoda in tudi sicer pri vsaki koristni reči dal svoj obolus na žrtvenik domovine? Dr. Marinko. Ste-li Vi in Vaši liberalni tovariši primeroma svojemu premoženju toliko storili? Jaz mislim, če bo profesorja Marinkota v ljubezni do domovine posnemala gimnazijska domovina, da bo marsikaj bolje, nego je sedaj — in Koroškem, Štajerskem in Primorcem ne bo manjkalo podpore za narodno šolstvo. Da pa družbe sv. Cirila in Metoda neposredno ne podpiram, ste krivi liberalci sami. zlasti liberalni visokošolci. Mar nisem videl Vašega početja. Vašega besnega rjovenja v Bohinjski Bistrici? -Sedaj naj Vas pa podpiram, da bi se ba-liali, glejte, kaj smo storili mi. Ne boš, tak nisem, da bi roke poljubljal tistemu, ki me tepe. Dokler bo pri imenovani družbi tako vodstvo, kakor je sedaj, dokler ne bote volili zopet vsaj nekaj članov iz Vam nasprotne stranke, toliko časa nobenega vinarja Vam, t. j. družbi sv. Cirila in Metoda, pač pa šolam, katere ima družba sv. Cirila in Metoda podpirati, po časopisih, ki so S. L. S. prijazni. Upam, da me bodo v tem tudi drugi gospodje posnemali. Vi pri tem ne boste imeli izgube, pa se ne boste mogli bahati, češ, da je to Vaše delo. Če me ne umete, Vam povem priliko. Vi morda meni ne zaupate kot voditelju dijaške kuhinje v Novem mestu. Dobro. Pošljite mesečni ali letni prispevek mesto meni, pa komu drugemu s prošnjo, da naj plača pri g. Germu za moko, ali pa pri g. Windischerju za meso, ali pa kar direktno tje pošljite, da si gospoda vračunita pri dolgu. Tako boste pokazali, da meni ne zaupate, ali da nočete, da bi mogel jaz reči: »toliko sem nabral« — dijaška kuhinja pa vendarle ne bo imela izgube. — Novo mesto, meseca januarja 1908. — Dr. Jos. Marinko, c. kr. profesor.
Vič-Glinice. Minulo nedeljo nam je predsednik tukajšnjega slov. kat. izobraževalnega društva preč. p. Jeronim Knob-lehar v društveni sobi preskrbe! koristno in podučilo zabavo. Opisal nam je v poljudnem govoru svoje potovanje v sv. deželo. Posebno nas jc zanimalo podrobno opisovanje ladje. Ker je pot v sveto deželo dolga, nam ni mogel vsega v enem predavanju povedati. Pustil nas je v duhu na otoku Itaki. Obljubil nam jo* da nas bo pri prvi priliki v duhu pripeljal v sveto deželo in od tam domov. Za prihodnjo nedeljo nam jc obljubil preč. p. Kajetan Kogej zanimivo in podučno predavanje.
— Iz Bohinja se nam poroča: C. kr. deželna komisija za agrarne operacije je v seji z dne 19. decembra 1907 ugodila prošnji posestnikov na Bohinjski Bistrici, da se uvede užitne in gospodarske pravice na planini »Vogel«. Ko bodo urejene medsebojne pravice, potem bo ista oblast s pomočjo državne podpore in solastnikov izvršila toliko potrebno izboljšanje že leta in leta zanemarjene planine. — Na Nemškem Rovtu so posestniki po navodilu domačega župnika J. Pibra očedili in izboljšali krog šest joliov vaškega pašnika še v poznem jesenskem času. Žal, prezgodaj je zapadel sneg ter nadaljno dogovorjeno delo preprečil. Najlepši del pašnika je bil z grmovjem tako preraščen, da živina niti hoditi ni mogla po njem. Paše sploh ni bilo. In sedaj? Vaščani so z vzgledno pridnostjo iz navidezno nerodovitnega sveta napravili lično dolino, podobno travniku. Po številu pašne živine so si razdelili delo, oziroma silite; pri delu so tako rekoč tekmovali in eden drugega navduševali. Kako impozanten je bil pogled na delavne može in mladeniče pri skupnem delu za skupno korist! Tudi pri kmetu je treba vzbuditi zavest za skupno delo: eden za vse, vsi za enega! Saj ima dobiček Ic kmetovalec. Koliko bi se dalo na ta način še
storiti ne-ie v Bohinju, temveč tudi drugod po celein Kranjskem. Sicer je pa tudi upati, da bo vzgledno začetno delo svoje-časno upoštevala tudi agrarna operacija — v korist Rovtarjev.
—	Odbor »Slovenske dijaške zveze« prosi, da se morebitne pošiljatve knjig naslavljajo: Ferko Merala, cand. iur., Ljubljana, Sv. Petra cesta 30, denarni prispevki pa na Frana Logarja, stud. iur., Gradec, univerza. Ce se pošiljatve naslavljajo direktno na društvo, ima včasih neprijetnosti tovariš v Ljubljani pri prejemanju.
—	Slovenka umrla v Aleksandriji. V nedeljo 19. t. m. je umrla v evropski bolnici 22 letna Slovenka Katarina Spančič iz Kojskega, previdena s sv. zakramenti. N. v m. p.!
—	Kmetijski tečaj v Mengšu, ki se ravnokar vrši, obišče vsaki dan čez 200 ljudi. Od blizu in od daleč prihajajo, starčki in mladeniči, žene in deklice, poslušati z velikim zanimanjem kmetijske strokovnjake, kateri jim težko snov v poljudnih besedah prednašajo. Dasiravno trajajo predavanja po šest ur na dan, se poslušalci vendar ne utrudijo. To je prava kmetijska šola za kmeta, le tako naprej in kmetijstvo bode pri nas v kratkem na višji stopinji.
Kmetijski tečaj na Grmu. Vodstvo kmetijske šole na Grmu priredi od 10. do 12. februarja t. 1. tridneven poučni tečaj, pri katerem se bo poučevalo o pridelovanju krme, o živinoreji, mlekarstvu in zadružništvu. Pouka sc lahko udeleži vsak odrasel kmetovalec, oziroma gospodinja. Natančnejši spored tečaja prijavimo prihodnjič. Priglasila za udeležbo je pošiljati po dopisnici vodstvu šole.
—	Štrajk v reški tovarni čokolade. Delavke v tovarni čokolade na Reki so pretekli teden stopile v štrajk. Kot vzrok se navaja strogo in brezobzirno postopanje neke nadzirateljice. UiKtjo, da se po-gode z ravnateljem, ker to zahteva interes tovarne, ki ima vsled štrajka veliko škodo.
Umri je v Zagrebu bogoslovec Janko pl. Devunič v starosti 24 let. R. L P.!
—	Mažarizacija na Hrvaškem. Kakor poroča »Riječki Novi List«, dela baron Rauch na ustanovitev osem novih mažar-skih šol na Hrvaškem. Vzdrževalo bi jili truštvo »Julian«.
—	Demonstracije proti višjemu županu Junkoviču. V Brodu ob Savi so v ponedeljek popoldne priredili demonstracije višjemu županu Junkoviču.
—	Oficijantinja pri okrajnem glavarstvu. Iz Prage se poroča, da so nastavili absolventinjo trgovske šole, gdčno. Vor-reith, kot oficijantinjo pri okrajnem glavarstvu. V prvič je podeljeno pomožno mesto pri okrajnem glavarstvu ženski.
Samoumor. Na Sušaku sc jc dne 25. t. m. ustrelil upravitelj tarriošnje tovarne za špirit, Oton Kern.
—	Umri je v Zagrebu dne 27. t. m. vpokojeni stotnik Vinko Taritas, star 54 let.
—	Goldinarje bo počasi avstroogrska banka potegnila iz prometa. Izplačevala bo sedaj samo krone in petkronc.
Čudne poštne razmere so na pošti v Ilirski Bistrici na Notranjskem. Brzojav. oddan v Št. Petru ob 3. uri 30 minut dne 14. popoldne, je dobil prejemnik šele 15. ob 10. uri dopoldne. Preje bi prišlo pismo nego brzojav. Naj napravi poštna uprava vendar konec vednim pritožbam na tej pošti.
Avtomobiino delničarsko društvo v Cabru. Kakor smo že sporočili, se je ustanovilo v Čabru delničarsko avtomobiino društvo za prevoz potnikov in pošte iz Delnic do Prezida. To je prva namera društva. Druga je, da se spoje tudi vsi kraji dalje do Rakeka. Da se zamore ta namera izvesti, apelira društvo nc samo na domačine, ampak tudi na druge interesente iz Zagreba in Ljubljane. Velike koristi bo to društvo Hrvatom, tolike, ako ne večje, bratom Slovencem. Iz prospekta ki je bil te dni razposlan, se jasno razvidi, da bodo delnice tega društva gotovo do-našale 5 odstotkov čistega dobička. Ako dobi društvo od poštnega erarja nad 7000 kron subvencije, je društvu zasiguran obstanek in delniška glavnica. Društvo je prospekte razposlalo tudi po slovenskih krajih, specielno v Ljubljano, ter se nadeja, da bodo bratje Slovenci podpirali po svoji moči to toli potrebno patriotično podjetje. Ako kdo pomotoma ni dobil prospekta, ga mu društvo nemudoma dostavi. Oklic je našel dosedaj mnogo odziva ter se društvo nadeja, da se namera skoro uresniči, zato poživlja brate Slovence, da to namero kolikor mogoče izdatno podpirajo in zasigurajo s kupovanjem delnic. — Avtomobil, delničarsko društvo v Čabru.
—	Iz Železnikov. Cujte kaj žganje dela: Lansko leto se jc pri nas prvič sklenila v občinski seji naklada na žganje, pri drugi seji pa od istih zopet prcklicala. A večina davkopla-
čevalcev se je pritožila na deželni odbor, ki je naklado potrdil, kar je večino občinskega odbora tako razkačilo, da je odstopita. Na njeno mesto so stopili možjs S. L. S. In ravno v obletnici našega novega župana so radi žganja odstopivši odborniki morali plačati 100 kron tazni. Naj se zahvalijo za to »Štocovemu Petru«, svojemu voditelju. A žganje še rfima miru. Komaj so odborniki S. L. S. sklenili za letos zopet naklado na žganje, že so se zoper pritožili nasprotniki in med temi, kakor se čuje, možje, ki so kot inteligentni naprednjaki dolgo let vodili občino. Ali je to socialno in častno za 20. vek. ko vendar vsi prijatelji ljudstva morajo obsojati grozno škodo žganje-pitja. Večina davkoplačevalcev je seveda še tega prepričanja, da je žganjepitje najhujše breme za občino in da deželni odbor rekurzu nasprotnikov ne bo ugodil.
Štajerske nouice.
Zahvala.
Prav iskreno zahvalo izrekam vsem cenjenim volilcem za prijaznost, s katero so me sprejeli na mojih volilnih shodih; za zaupanje, katerega so mi na dan volitve skazali s tem, da so svoj-glas za mene oddali, in za mnogobrojne čestitke, ki so mi jih poslali. Živeli vsi, ki so združeni pod katoliško zastavo »Kmečke zveze«!
Sv. Peter v Sav. dolini, 25. jan. 1908.
Alojzij T e r g 1 a v , dež. posl.
š Volitve v okrajni zastop brežiški. V
petek, dne 24. t. m., sc je vršil ožji sestanek brežiških Slovencev, ki je zasnoval agita-cijski načrt za volitve. Te prilike ni izpustil znani veleposestnik v Brežicah, da ni — seveda nahujskan od kakih oseb, ki rade po ovinkih »delujejo« — par polen vrgel pod noge možem, ki hočejo v tej vele-važni narodni stvari harmoničnega delovanja vseh; kajti le tedaj se bode dosegla zmaga, če med slovenskimi volivci vlada popolno soglasje. Ta gospod je pri vele-važnem posvetovanju in že preje zabavljal, češ: »Kaj treba vsega tega, mi srno mi! Mi veleposestniki na današnje posvetovanje!« Tega moža imamo kljubu raznim dogodkom še vedno za toliko razsodnega, da menimo, da takih netaktnosti v tako važnem trenotku ne govori, ne da bi bil navdahnjen od koga drugega! Za danes dovolj! Toda, gorje mu, kdor bode še naprej skušal kaliti soglasje v tem velevaž-nem trenotku; pred celo slovensko javnostjo bode osramočen! Kandidatna lista za veleposestvo, o kateri se je včeraj govorilo, obsega take može, da more vsakdo zanjo glasovati, sami najodličnejši veleposestniki. Veleposestvo gre veleposestnikom. samo na tej podlagi je mogoče volitve završiti s slovensko zmago. To geslo je svoj čas izdal neki dopisnik v »Narodnem Listu«, kar treba odobravati. Tudi pri sestanku dne 24. t. m. nikdo izmed navzočih ni ugovarjal zoper priporočane kandidature, ampak se jim je splošno pritrjevalo! Naj se v tem znamenju vrši tudi volivni shod veleposestnikov in zmagali bodemo sijajno!
š »Slovenska kmečka zveza« je imela, kakor smo že včeraj poročali, dne 20. januarja pri Sv. Petru niže Maribora političen shod. Navzočih je bilo čez tristo ljudi. Predsedoval in o državnem zboru je poročal poslanec Ivan Roškar. Na shodu so sc sprejele soglasno in z navdušenjem sledeče resolucije:
1.	Zbrani volivci od sv. Petra in sv. Martina odobravajo delovanje »Slov. km. zveze« ter izrekajo popolno zaupanje svojim poslancem, ki so vstopili v Slov. klub.
2.	Zahtevajo od svojega poslanca g. Roškarja in vseli poslancev »Slov. kmečke zveze«, da naj stojijo popolnoma na gospodarskem stališču iu se naj odločno upirajo vsakemu poskusu, da bi se odprle meje iz Srbije in Balkana, ter protestirajo obenem zoper vsako uvažanje tuje živine.
3.	Vlada naj ustreže najnujnejši potrebi slovenskega naroda s tem, da ustanovi slovensko vseučilišče v Ljubljani in se čiinpreje otvori slov. kmetijska šola za Sp. Štajersko.
4.	Volivci zahtevajo splošno, tajno in enako volivno pravico tudi za deželni zbor.
5.	Zborvalci poživljajo vlado, naj večkrat da preiskati tok Drave in naj skrbi, da nc bo delala toliko škode posestnikom ob vodi.
6.	Zbrani volivci zahtevajo skrajšanje ljudskošolskega pouka na 7 let, odpravo poletnih počitnic in več gospodarskega pouka v zadnjih razredih ljudske šole.
7.	Zbrani volivci zahtevajo, da se naj okrajni zastop bolj briga za cestne razmere pri Sv. Petru in Sv. Martinu, ter naj da v najkrajšem času zgraditi cesto med Sv. Petrom in Sv. Martinom.
8.	Zborovalci izražajo svoje ogorčenje nad nečuvenim sklepom okrajnega šolskega sveta v Mariboru, vsled katerega bi sc naj upeljal na Krčovinski šoli pri Mariboru popolnoma nemški pouk.
9. Zborvalci zahtevajo od naučnega ministra, deželnega šolskega sveta in okrajnega šolskega sveta v Mariboru, naj vnovič preišče zadevo glede zidanja šole v Grušovi, ter se prepriča:
a)	ali je ta šola potrebna,
b)	ali je prostor za zidanje šolskega poslopja primeren na skrajni meji šolskega okrožja,
c)	ali so podatki, ki jih je dobil deželni in okrajni šolski svet od podrejenih oblasti — resnični.
š Sestra graškega škofa zgorela. 80
let stara sestra graškega škofa dr. Schu-sterja se je tiščala preveč zakurjene peči. Vsled tega se je ženski vnela obleka. Dobila je take opekline, da je tekom ene ure umrla.
š V konkurz je prišla tvrdka Scholzer pri Ptuju.
š Za predsednika deželnega sodišča v
Gradcu je imenovan dvorni svetnik in predsednik okrožnega sodišča v Ljubnem Anton Kless.
LiuDilanske nouice.
lj Bogomilsko krivoverje med južnimi Slovani in Slovenci. Včeraj je g. Terse-glav v S. K. S. Z. predaval pred mnogo-brojnim občinstvom o »Bogomilstvu med južnimi Slovani in Slovenci«. Znanstvene literature o bogomilih je pri Bolgarih, Hrvatih (»Rad jugoslovanske akademije«) in Srbih še precej, obdelana pa ta stvar še prav nič ni pri Slovencih. In vendar se vzlic veliki pomanjkljivosti zgodovinskih izporočil da sklepati s precejšnjo verojet-nostjo, da je bogomilsko krivoverje v XII. in XIII. stoletju bilo več ali manj razširjeno po vsem Slovenskem: vsaj Dolenjska in Notranjska sta vsled žive zveze s hrvaškim jugom in Istro bili gnjezdišči bogo-milstva. Bogomilstvo je pri nas nastopilo v obliki »patarenstva«, oziroma se z njim stopilo. To kaže. da jc vsled kulturnega stika slovenskih zemlja z Beneško zaneslo se k nam zgornjeitalijansko patarenstvo (albingenštvo). Dominikanska inkvizicija je skoro gotovo delovala proti trdovratnemu in globoko vkoreninjenemu krivover-stvu, ki je imelo demokratiški značaj, tudi v slovenskih zemljah, tudi križarska vojska proti njemu je najbrž zadela tudi slovenske heretike. Središče izpreobrnjevav-nega delovanja sta bila samostana v Bre-žah in skoro gotovo tudi v Kostanjevici — Predavatelj g. Terseglav jc o zgodovinskem razvoju bogotnilskega krivoverstva poročal čisto na podlagi tozadevnih del marljivega »Cirilskega društva« semeni-ščanov v Ljubljani, ki so se prvi med nami iotili te hvaležne tvarine. O naukih tega krivoverstva pa obravnava precej pregledno in obširno Wetzer-Weltejev »Kir-chenlexikon«. Zanimivo bi bilo zvedeti, v koliko se jc pod vplivom zapadnih istodobnih herezij prvotno bogomilsko učenje pri nas razvilo in izpremenilo. Vsekakor je zanimivo, da so pri nas krivoverja bila razširjena žc davno pred luteranstvom in so gotovo v ljudstvu tupatam zapustila nekoliko sledov, kar je nekoliko pospeševalo poznejšo razširjenje protestantskega verstva. Vse priznanje gre ljubljanskemu bogoslovskemu »C. D.«, v katerega sredi se je započela in izpeljala misel, posvetiti v tenino zgodovino paterenskega krivoverstva med Slovenci. — Poročevavcu g. Tcrseglavu je občinstvo sledilo z velikim zanimanjem.	X.
lj Akademija ljubljanskih bogoslov-ccv, ki se je v proslavo 15001etnice sv. Ivana Zlatousta vršila 27. t. m. v Jože-iovi dvorani v semenišču, je častno uspela. Počastilo jo je s svojim obiskom poleg knezoškofa mnogo duhovščine in tudi posvetni gostje-povabljenci. Da so bogo-slovci počastili spomin enega največjih cerkvenih očetov, ki je za krščanski preporod Vzhoda bil epohalnega pomena in je tudi v literarnem in kulturnozgodovinskem oziru takorekoč povzročil renesan-co grškega klasicizma, je znamenje velikega umevanja za znanstvenokulturne probleme ter marljivosti, ki se po njej od-nekdaj odlikujejo naši semeniščniki. Krasno je uvodoma proizvajal tamburaški zbor »Sen« (I. I). Hruza) z vsemi fine-sami te skladbe. M. Dimnik jc nato dekla-miral v klasični latinščini sestavljeno odo semeniščana Franca Omerze: »S. Chry-sostomus — lu\ e.\ oriente.« Vse jc očaral »Menuetto« iz sinfonije D-dur št. 2. od liaydna, ki sta ga na harmoniju in klavirju proizvajala A. Bukovič in F. Zabret. Temeljito je bilo predavanje F. Terdana o »Sv. I. Zlatoustu v cerkveni in kulturni zgodovini«, istotako A. Snojev »Sv. I. Zla-toust kot ekseget«, A. Bukovičev: »Sv. I. Zlatoust kot govornik,« ter P. Klinarjev »Sv. I. Zlatoust — .Doctor Eucharistiae«. Dovršen je bil po starem grškem ritmu s spremljevanjem harmonija proizvajanj himnus svetemu Zlatoustu v grškem besedilu, istotako cerkvenoslovanski kora »Veličaj duše moja« prirejen od Fr. Fer-
jančiča. Mogočno je vplivala stara koralna sekvencija »Ave mundi spes Maria« ter J. Modhnayerjeva »Cerkev Kristusova-— enoglasen zbor, oktet in klavir. Večer )o ostal dolgo v spominu vsem navzočim, ki so občudovali temeljitost preda-davateljev, izurjenost pevskega in tambu-raškega zbora ter spremljevalcev na klavirju in harmoniju.
lj Tenorist Orzelski odpuščen. Bivši tenorist tukajšnjega slovenskega deželnega gledališča g. Orzelski, ki je bil v zadnjem času angažovan na budimpeštan-ski ljudski operi, je zapustil Budimpešto. S svojim prvim nastopom kot Don Jose v »Carmen« je dosegel v Budimpešti velik uspeh. (i. Orzelski jc prišel v konflikt z ravnateljem Maderom, ker ni dobil vloge Turida v »Cavaleriji Rusticani«. Madžarski časopisi obžalujejo njegov odhod, zlasti ker se je tako v kratkem času popolnoma privadil mažarskega jezika v svojih vlogah. Orzelski je odpotoval v Varšavo.
lj Za »Otvoritev Belokranjske železnice« se že prodajajo vožui listki v »Unio-novi« trafiki. Zanimanje za to priredbo jc veliko iu je vzbudilo pozornost tudi v hrvaškem časopisju, ki to priredbo in pa nalašč zanjo izvršena dela akad. slikarja g. Rašice jako laskavo omenja. Tudi druga dekoracijska dela bodo nekaj novega, dosedaj še neobičajnega. Priredba bo res skozinskoz originelna. Na razpolago bodo občinstvu tudi stranski prostori, v kleti pa bo tudi zabava posebne vrste. Ondi bo nastopal prvi hrvaški dalmatinski variete s senzacionelnimi svojimi točkami, pri hite v klet tudi slavnoznani dunajski »šra-melni« »D' Goldamseln«, ki sedaj, kjerkoli nastopajo po Ljubljani, vzbujajo splošno pozornost. Tako bo tudi v kleti poskrbljeno, da nc bo niti minute brez zabave. Odbor hrani glede raznih prizorov v dvorani še mnogo tajnosti, ker hoče z marsičem občinstvo iznenaditi. Da bo zabava tembolj neprisiljena in domača, je vodstvo hotela »Union« cene jedil in pijač znatno znižalo in bodo cene razvidne na posebnih letakih. Odbor je prepričan, da bo na zabavi vsak zadovoljen in vesel, ker odbor stoji na stališču, da mora vsaka priredba »Ljubljane« biti na višku in da zato stori vse, da občinstvo res zadovolji. Vozni listek pri »Otvoritvi Belokranjske železnice« velja eno krono in zadošča taka vstopnica brez kakih doplačil k vsem priredbam v dvorani, v stranskih prostorih in v kleti. Tisti, ki bo otvoritev deloma zamudil in prišel po polnoči, bo plačal za vozni listek 2 kroni. Obleka promenadna.
lj Cigana, ki se je preoblekel v vojaka 17. pešpolka, je policija v Ljubljani prijela, kakor se govori. Baje je obleko ukradel.
lj Umrla je v Gorici 90 let stara gospa Josipina Mascon roj. Hohn, hčerka soustanovitelja »Kranjske hranilnice« Adama Hohna.
lj Madridski sleparji, ki imajo na nekem kolodvoru spravljenih 800.000 frankov in dajo za rešitev te svote onemu, ki bi jim hotel odpomoči. tretjino, so se pred par dnevi zopet oglasili s pismom na nekega tukajšnjega restavraterja, ter ga zaupno prosili, da ostane zadeva tajna. Re-stavrater poslušajoč njihov nasvet, se je takoj napravil na pot, se vsedel — na električni voz ter zadevo zaupal tajno tukajšnji policiji.
lj Prijeli so v Trstu Franceta Gran-dovca, ki je, kakor smo že poročali, v Ru-dolfovem prostovoljno zapustil celico, v kateri je imel samevati šest mesecev, in se hotel odpeljati v Ameriko.
lj Izgubljene in najdene reči. Monter Jožef Mayer je izgubil 5 K denarja. —Gdč. Julija Riharjeva je našla double uro. — Poštni sluga Franc Novak je našel košaro za kruh. — Delavka Terezija Požgajeva je izgubila denarnico, v kateri je imela manjšo svoto denarja. — Krojaški vajenec Ivan Leknar ie izgubil bankovec za 20 K.
lj Častnik ponesrečil. K ti včerajšnji notici se nam poroča, da častnik ni ponesrečil v Kolodvorskih ulicah, ampak Kri-ževniških ulicah. Poročnik 27. pešpolka g. Claricini pl. Dornpaeher je jezdil skozi imenovano ulico, nakar se je konju izpo-drsnilo, vsled česar je padel. Pri padcu je poročnik zadel z levo nogo v tam stoječi premogarski voz, ter si jo nad členkom zlomil. Poročnik se je odpeljal z izvoščekom v garnizijsko bolnico.
Razne stuarl.
Peti umor v Berolinu.
Berolin, 28. januarja. Včeraj pozno zvečer so odkrili v severnem Berolinu nov umor, peti v tem mesecu. 38 let staro vdovo Ano Wiesner, Sodnijske tilicc 8, so našli mrtvo s preklano glavo v njenem stanovanju. Gospa NVicsner, ki je bila še precej prijetne postave, je bržkone postala žrtev kakega nevpoštevanega častivca. Zločin se je zgodil pred dvema tednoma. Morilec jc svojo žrtev zaklal v kuhinji, ki
jo jc potem zaklenil ter jo položil v drugo sobo, v kateri je neki moški samo prenočeval, listek z besedami: »Odpotujem za štiri dni radi smrti moje sestre.« Preno-čevalec ni slutil ničesar hudega, niti pozneje, ko gospe Wiesnerjeve še čez dalje časa ni bilo domov. Šele ko je začelo truplo smrdeti, so sostanovalci odprli stanovanje. Umor se je izvršil z malo hišno sekirico, ki je ležala poleg trupla. Na kuhinjski mizi je ležalo s krvjo oškropljeno 1 j u— bavno pismo, v katerem se je grozilo z ovadbo policiji. — VViesnerjeva je namreč precej občevala z moškimi. — Policija je razpisala 1000 mark onemu, ki zasledi morilca.
Dekla — kraljeva hči.
Berolinski »Lokalanzeiger« poroča iz Ne\vyorka: Gostilniška dekla v Bostonu, Georgina Schmith, je podedovala 200.000 dolarjev. Njen pravni zastopnik je dokazal, da je Schmith potomka morganatič-nega zakona angleškega kralja Jurija IV. z Fitzgeraldovo.
Ustrelil bratranca.
V Jacksonville, Fla. v Ameriki je Avgust Poppel ustrelil svojega 20 let starega bratranca Pearl Moodyja, o katerem je mislil, da je tat.
Ali ste že ponovili naročrino na »Slovenca"? Blagovolite to takoj storiti, da se Vam list redno dopošilja.
Telefonska in brzolnm poročilu
PRORAČUNSKI ODSEK.
Ministrski predsednik Beck za narodnostno spravo in o uradništvu.
Dunaj, 29. januarja V prorač. odseku je odložil soc. dem. poslanec Pittoni poročilo o skladiščih v Trstu, češ, da je večina njegove tovariše prezrla. Nato je govoril ministrski predsednik Beck za narodnostno spravo, katero hoče dosegati od stopnje do stopnje, od dežele do dežele. O uradništvu je dejal ministrski predsednik Beck, da naj se uradništvo ne utika v politiko, uradnik naj bo pri svojih aktih, a ne pri politiki. Z primernim poukom, ne da bi masregloval, upa uradništvo odpraviti z usodne poti, na kateri se sedaj žalibog nahaja večina uradništva. Nato je ministrski predsednik govoril o delavskem ministrstvvu, ki naj zraste in se izpopolni iz drugih ministrstev.
OGRSKI MINISTRSKI PREDSEDNIK PRI CESARJU.
Dunaj, 29. jan. Danes je bil ogrski ministrski predsednik Weckerle sprejet od cesarja v daljši avdijenci.
KRŠČANSKI SOCIALCI.
Dunaj, 29. jan. Parlamentarična komisija krščanskih socialcev je imela danes posvetovanje z ozirom na svoje stališče proti vladi. Zahtevala je, da delavsko ministrstvo kmalu začne poslovati. Glede vojaških zahteva Mažarov je parlamentarna komisija kršč. soc. izjavila, da ne more tozadevno nič popustiti. Popoldne je bilo v dr. Luegerjevem stanovanju posvetovanje kršč. socialcev o politični situaciji.
VLAK PADEL V REKO.
Monakovo, 29. jan. Pri postaji Wils-hofen se je podrl železniški most v trenot-
ku, ko je vozil tovorni vlak čez most. Vlak je padel v reko. Mnogo železniških uslužbencev je težko ranjenih, neki zavirač je izginil v valovih.
ŽITNE CENE. Budimpešta 29. januarja.
Pšenica za april.......12 26
Pšenica za oktober......10 56
Rž za april.........10 26
Koruza za maj........6 98
Oves za april........8 06
Efektiv: brez prometa.
IHeteorologično poročilo.
Višina n. morjem 306'2m, srednji rračni tlak 736'0 mm
Caa tipu-:ov<iy
28 9. zve4
29
7. zjutr-
'>-■ pon
Stanje tmro-ruetra f m ni
Temperatur«
po Celzjjn
VolroTi
729 1 I 7 4 si. s/.ab. oblačno
Neb«

23 4 23-5
6-5
8 4
sl. jzah.
oblačno
Srednja včerajšnja temp. - 6 3*, norm 1 9
Zahvala. 244
O priliki bolezni in smrti naše iskreno ljubljene nepozabljene soproge oziroma matere, gospe
Ivane Vertovšek
došlo nam je od več strani toliko izrazov sočutstva, da nam je nemogoče, vsacemu posebej se hvalno odzvati.
Izrekamo pa tem potom vsem p. t. sorodnikom, prijateljem in znancem za njih sočutje srčno zahvalo.
Sosebno si štejemo v prijetno dolžnost tem potom se zahvaliti pre-častiti duhovščini, g c. kr. gimnazijskemu ravnatelju, vsem p. t. gospodom profesorjem in njih obiteljem ter gg. meščanom in njih družinam za častno spremstvo predrage ranjce k večnemu počitku z edino srčno željo
Bog plati!
Kranj, 28. prosinca 1908.
Žalujoča rodbina VeMekova.
Deželna lekarna pri,Mariji pomagaj' M. Leustek
Ljubljana, Resljeva cesta I
zraven eesarja Franc Jožefovega jubilejnega mostn
priporoča ob sedanjem času za jemanje najbol pripravno pristno, čisto In sveže
Dorševo med. ribje olje
Mala steklenica I K, večja 2 K. Nadalje zaradi svojega izbornega učinka znano
tanno ehinin tinkturo za lase, St™.
čuje lasišče in preprečuje izpadanje las. — Cena steklenici z rabilnim navodom I K.
Slovita Melasine ustna in zobna voda
deluje izborno proti zobobolu in gnjilobi zob, utrdi dlesno in odstranjuje neprijetno sapo iz ust. — Steklenica I K.	210 48—1
Zaloga vseh preizkušenih domačih zdravil, katere se priporočajo po raznih časopisih in cenikih. Med.,
Cognaca, Malaga, ruma itd. razpošilja po pošti vsak dan dvakrat.
izurjen in zanesljiv, se sprejme.
Ponudbe pod »Advokat« na upravo lista.	243 3-1
aiUžiiimiiimammiiiiUžaiaiaiaiai
Dekle iz dežele, staro 30 let, želi kot
kuharica
v kako župnišče. Naslov pove upravništvo ^Slovenca".	241 1 1
fl\esečna seba
lepo meblovana, se takoj odda na Miklošičevi cesti št. tO, hotel Lloyd; razgled na ulico.
Več poizve se v trgovini „pri nizki ceni", Žargi, Sv. Petra cesta št. 2.	240 1—1
Li^ariea
se i&če. Povpraša naj se v trgovinskem uč«li6ču g. IMahra na Cesarja Jožefa trgu. 237 2—1
50 do 60 litrov mleka
se odda vsak dan. ništvo »Slovenca".
Naslov pove uprav-236 3-1
SL občinstvu na znanje!
Vsled deželnega zakona z dnč 18. januarja 1908 uvedel se bo s I. febru varjeni v Ljubljanskih lekarnah	239 1-1
nedeljski počitek
in sicer na ta način, da bojo ob nedeljah popoldne od I.—7. ure drugega jutra vedno tri lekarne zaprte. Menjaje bodo odprte in sicer prvo nedeljo t. j. 2. februarja lekarne:
A. Bohineo na Rimski cesti — IW. Leustek na Resljevi cesti — U. pl. Trnkoozy na Mestnem trgu.
Drugo nedeljo pa lekarne:
IW. HI«rdetsohl3ger na Jurčičevem trgu — Jos. Mayr na Marijinem trgu — G. Piocoli na Dunajski cesti.
Pri vsaki zaprti lekarni razvidno bo vedno na vratih, katere lekarne da imajo dotično nedeljo popoldansko oziroma nočno službo. — Slavno občinstvo naj blagovoli ta razglas na znanje vzeti.
Velespoštovanjem ljubljanski lekarnarji.
Razpis.
Za zgradbo vodovoda v trgu Senožeče, politični okraj Postojna, potrebna na 61.230 K proračunjena dela in dobave se bodo oddale potom javne ponudbene obravnave.
Pismene, vsa dela zapopadajoče ponudbe z napovedbo popusta ali doplačila v odstotkih na enotne cene proračuna naj se predlože do 15. maroa t. I. ob 12. uri opoldne podpisanemu deželnemu odboru.
Ponudbe, katere morajo biti kolkovane s kolkom za eno krono, doposlati je zapečatene z nadpisom:
„Ponudba za prevzetje gradbe vodovoda v Senožečah."
Ponudbi mora biti dodana izrecna izjava, da pripozna ponudnik stavbne pogoje po vsej vsebini in da se jim brezpogojno ukloni.
Razven tega je dodati kot vadij še 5% stavbnih stroškov v gotovini ali pa v pu-pilarnovarnih vrednostnih papirjih po kurzni ceni.
Podpisani deželni odbor si izrecno pridrži pravico, izbrati ponudnika ne glede na višino ponudbne cene, oziroma če se mu vidi potrebno, razpisati novo ponudbeno razpravo.
Načrti, proračun in stavbni pogoji so na ogled pri stavbnem uradu v navadnih uradnih urah.
238 3-1
V Ljubljani, dne 28. januarja 1908.
Deželni odbor kranjski.
Predstave se vrfiijo v delavnikih od 5. do 9. ure popoldne, ob nedeljah in praznikih od 10. do II. ure predpoldne in od 3. do 9. ure popoldne.
Kinematograf EDISON
Dunajska cesta nasproti kavarne „Europa". MT Danes v sredo nov spored.
Vsak četrtek in soboto od 3. do 6. ure popoldne predstava za dijake po zni-c s žani ceni. i i
Podružnica b v Spljetu. a	Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani, Stritarjeve ulice štev. 2	Podružnica s v Celovcu, s
Delni&ka glavnioai j i k 2.000.000. • i	Vloge na tekoči račun, koje ostanejo vsaj 60 dni naložene, obrestuje proti 8dnevni odpovedi s JK2- 5°|0. Rentni H«w»lr orl vlog na «»■•]■*"«•> banka	« Rezervni fond i t • » k 800.000» i i t
I
Podružnico
Pilita ■ n<a|ilnlcaai: Qr»t>ta 19, M»li itran, Meil. illca It, Bmlec, Brno, Cilka Upa, Oefta fcvmaltK, raretnlii ftuBbtmg, »(Idila*. KoW II«*. PtM«, {Irtlats Ia JJberM.
M « n j a i n * <j * n « Dn»kjis:
I. Wallitlli 1«, II. Tub.riirui« 4, III. Uacir£«t<r 77 (**K>t Rtnnvcin), III. L»-vtngailt 97, IV Wltdntr Htcplilnitr 13, V 9cb«nbranotrilrat>< (19 «, TI. 8amp«a4orf*rirtf. 21, VII. Marfabllarilraii« J«, Vili. I.«iehtn!tld«ri<r>m m, IX. AlirrflriiM J.1, X. ra»»rltmlra»«« »9. XVIII. Wil»l>(«ralriM* «1, XIX. Dlbllngcr HaaptHr 51, XIX. Hmlilniii »1.
.tooaJ&IrtIGna šolnika družba « «« i™
"a i * n
u
L. Woll»©iie 10,
kapital 31 so.ooo WO, Bm«* mklati ti 8 son ooc
W aiakup in prodaja
rtmh vrst r«nt, drtavnih papirjev, akcij, prioritet, »astavalc, Msffit, rttivis. valut in denarja
mr Kamenjava m
UUruhirih ssmtnvnlr obUsncij- srsčic in kuponov.
Občinski svet ljubljanski.
Ljubljana, 28. jan.
Predsedstvena naznanila.
Seji predseduje g. župan Ivan Hribar, ki naznanja, da je imelo 121etno delovanje občinskega sveta ugodni uspeh. Prečita dopis tržaškega ravnateljstva državnih železnic o napravi delavnic državne železnice. Delavnice bodo dolge 800, široke pa 150 metrov. Mestni uradnik Janko Rupnik je napravil izpit za politično službo z dobrim uspehom. Društvo za bolne na pljučih se zahvaljuje za podporo 500 K, zaupniki užitninskih uslužbencev pa, ker so jim izboljšali s 1. t. m. prejemke. Ga-brščku v Gorici se izreče zahvala, ker je daroval mestni občini sliko Mihe Vošnja-ka. Odobrita se zapisnika zadnjih dveh sej občinskega sveta.
Prepustitev vrta za vrborejo.
O dopisu deželne vlade glede na prepustitev vrta za vrborejo na podturnskem zemljišču za nadaljno dobo dveh let, do 1. septembra 1909, poroča občinski svetnik Dimnik. Prošnji deželne vlade se ugodi.
Izboljšanje razsvetljave nekaterih ulic.
V Kolizejski ulici, na Rimski cesti in okolu II. državne gimnazije je slaba razsvetljava. Sklene se. da se pred II. drž. gimnazijo takoj montira ena svetilka. V ostalih dveh ulicah naj se pa počaka, da se vpelje splošna plinova razsvetljava.
Občinski svet In plinarna.
Magistratu se naroča, da stopi glede na vpeljavo plinove razsvetljave v dogovor s plinarno, ki naj dogovorno z elektrarno izvede plinovo razsvetljavo.
Oddaja električnega toka za rezervo.
Ko je odpovedala v nekaterih mestnih ulicah elektrika, se je dognalo, da je takrat odpovedal motor v Bambergovi tiskarni. Strojnik je nato zvezal Bambergo-vo tiskarno z mestnim elektriškim omrežjem. Ker se je tako porabilo več elektrike, so pregorela varovala v osrednji omari. Ker mora mestna elektrarna predvsem postreči trajnim odjemalcem, se sme oddajati v bodoče električni tok podjetjem, ki sami izdeljujejo elektriko, le pod pogoji, po katerih je sklenjena vporaba električnega toka za rezervo v hotelu »Union«. Tok se računa za eno hektovatno uro s 7 h, če se tudi vporablja za motorje. Elektrarni se mora naznaniti in se sme le z njenim dovoljenjem zvezati podjetje z mestnim električnim tokom. Če se to ne vpo-števa, mora povrniti podjetje vsako škodo, ki bi jo imela mestna elektrarna vsled porabe mestnega električnega toka za rezervo. V Ljubljani imajo lastne električne motorje: »Union«, tiskarna Bamberg, nadalje tvrdke Mayer & Co., Ivan Bonač in Kastelic & Co. Predlogi obveljajo.
Interpelaciji.
Občinski svetnik Bergant vpraša, kaj da je z direktno zvezo med Zelarskimi ulicami in trnovsko cerkvijo in če se podaljša Orlova cesta do Ižanske ceste.
Župan odgovori, da se prva zveza ne more izvesti, ker noče odstopiti potrebnega sveta posestnik Bizovičar. Obžaluje, da so ljudje zidali hiše ob Zelarski cesti, ko bi bili lahko tudi drugod dobili za isto ceno bolj ugoden svet.
Orlova cesta se bo pa podaljšala do Ižanske ceste.
Zupan zaključi javno sejo, ki ji sledi tajna.
Koroške novice.
k Liberalci in napol liberalni slovenski listi priporočajo »Korošca« kot izvrsten narodno-napreden list. Po Koroškem se »Koroščevemu« narodnemu junaštvu smejejo, ker nima nasproti nemškim na-cionalcem niti v Kranju toliko korajže kakor »Mir« v Celovcu. Med koroškimi Slovenci je zavladalo razburjenje, ker je »Korošec« zabredel zadnji čas. v popolnoma soc. demokratično vodo. Z vsemi hoče biti ta napreden list v prijateljski zvezi. Z Nemci, ki se jim dobrika, s soc. demokrati, ki jih zastopa, s »Štaj'ercijanci«, katere stranke glasilo je na Koroškem, z liberalnimi Slovenci po druzih deželah; pravi sovražniki koroških Slovencev so mu le možje, ki so posvetili vse svoje moči blagru koroških Slovencev in so v ta namen žrtvovali čas in premoženje. Prosimo vse rodoljube, da se ne razburjajo. Čakajmo mirno blamažo tega nebodiga-treba-lista in njegovih zagovornikov.
k Iz Podljubelja se nam poroča: V nedeljo sta gg. dr. Brejc in Grafenauer priredila velik političen shod pri Kajzerju
v Podljubelju. Prvi je govoril g. poslanec Grafenauer, ki je izjavljal, da ni sovražnik Nemcev, in da spoštuje poštenega Nemca in da ga silno veseli, kako se je začelo zavedati naše ljudstvo svojih pravic, ker zdaj najbrž nc bo več mogoče, da bi hodili Nemci k nam krast narodnih pravic, kakor so to uganjali do zdaj. Vstopil je v »Slovenski klub« in vesel je tega, ker se ima le temu zahvaliti za vidne in še nevidne svoje uspehe. Res, da je bil prej nasprotnik tega kluba, ker ga ni poznal, kakor človek ne pozna natanko hiše, če le skozi okno gleda v sobo. Zdaj pozna te velike politike in rad j'e v njihovi sredini. V pol letu on tudi ne more preobrniti Koroške. Da so razmere na Koroškem tako slabe, ministri niso krivi, ampak liberalni nemški nacionalci, ki so jih vedoma informirali v našo škodo. Kar se tiče nagodbe, jo je imenoval za Avstrijo še dovolj dobro in pojasnil tudi zakaj. Govoril je tudi o prebitku 146 milijonov, žganju, davku, draginji živil. Kmet ne more nič za draginjo, ko bi delavci kupovali naravnost od kmeta, bi jedli lahko »porcijon« mesa po 20 vinarjev. Tudi o servitutih in planinskih pašah je še govoril in obljubil, da bo stal tudi zanaprej še vedno na braniku za pravice svojih volivcev, naj mu le zaupajo, on ostane vedno, kar je bil: Slovenec, katoličan in Avstrijec. Od pota, ki ga je nastopil, ga ne gane zmerjanje, laž in obrekovanje, pa tudi hvala somišljenikov mu ne bode premotila glave. Govorniku so frenetično aplavdirali. Nato ga je več kmetov prosilo pomoči proti bistriškemu grofu, humberškemu grofu in Voigtu v Borovljah. Gospod poslanec je obljubil svojo pomoč. — Kot drugi govornik je nastopil g. dr. Janko Brejc, ki je vzel »delovanje socialne demokracije na piko«. Hvaliti gospoda Brejca, se pravi nositi vodo v Dravo. Naj le omenim, da sc še en socialni demokrat ni upal ugovarjati, dasiravno jih je gospod doktor opetovano klical na boj. Razume se, da so mu naši burno pritrjevali. — G. Janko Arnuš, ki je tudi v začeku v imenu volivcev pozdravil oba gospoda, se zdaj zahvali g. poslancu za njega delovanje in zavrača žalitve, ki so jih metali sociji na njega in predlaga sledečo resolucijo: »Na shodu pri Kajzru, dne 26. januarja 1908. zbrani volivci odobravajo postopanje poslančevo v državnem zboru, se mu zahvaljujejo za njegov možati in jedernati govor z dne 19. decembra 1907. ter ga poživljajo, da vztraja na tem potu in še zanaprej brez ozira in brez usmiljenja razkriva škandalozne razmere, ki vladajo semintje v naši deželi, tako v narodnem, kakor tudi v gospodarskem in javnopravnem oziru.« Se sprejme soglasno. Tudi g. doktorju Brejcu kot duševnemu očetu in voditelju koroške politike izreče nato najtoplejšo zahvalo, čemur vsi z navdušenjem pritrjujejo. Bog živi vrla korenjaka!
k Gospa Sveta na Koroškem. Naši napredni učitelji so priredili 5. t. m. gledališko predstva v korist nemškega šulferajna. Ker nimajo s šolo dovolj opravila, se ukvarjajo z gledališčem, da potem dobe nekaj nemških mark od vodstva šulferajna. Seveda, predpust je sedaj dolg in vsega je potreba. Ljudi je bilo pri tej predstavi toliko, da so nekega železniškega uradnika, ki je sedel bolj na široko, posadili na prosto. — Ta večer je bila v gostilni »Pri pošti« godba in ples. Prej je bilo vse prazno, a ko priredi gostilničarka odhod-nico, se nori in hajla, da človeka ušesa bole.
Krčmarica vesela, natakarica bela---
Hajl! — Pri nas imamo tudi pridne igralce kart. Zdaj so hlapci še slabo plačani, a vse eno gre v gostilno igrat z enim, ki malo dela in dobro živi. Ta je najprej hlapca napojil, nato denarnico izpraznil in se spri ž njim. No, za-Eovariati se bo moral pred sodiščem.
k Prva žrtev Vrbskega jezera v letošnjem letu je bil, kakor smo že včeraj kratko poročali, dr. J. Hock, privatni zdravnik v Beljaku. Pripeljal se je z vlakom iz Beljaka v Krivo Vrbo, kjer se je potem šel na jezero drsat. Upa! se je preveč daleč na jezero, kjer ledena skorja še ni bila tako močna. Naenkrat se mu je led udri pod nogami in je izginil v jezero, pa je zopet kmalu prišel na površje, klicajoč na poma-ganje. Nekateri so skusili vse, da bi ga rešili, pa vsled tenkega ledu ni bilo mogoče priti blizu. Neki g. Kuppel\v:ieser iz Krive Vrbe je bil že tako blizu, da mu je svojo palico pomolil, pta žal, bila je prekratka, zraven tega se je pa tudi njemu vdrlo in je izginil tudi v jezero, pa takoj zopet prišel na površje. S težavo so tako-rekoč rešili rešitelja gotove smrti, do vtopljenega zdravnika pa le niso mogli priti, vkljub vsem posAaišniam. Vzdržaval se je na vodi kakih 20 minut, potem je pa z vzklikom: »Uboga moja mati!« izginil v jezero. Kakor sodijo, je jezero na kraju nesreče kakih 60 metrov globoko ter bode zelo težavno truplo dobiti iz jezera, ali ga pa mogoče še nikdar dobili ne bodo. Velikega pomena bi bilo, da se" truplo najde, ker je bil ponesrečenec zavarovan za živ-
ljenje pri »Riunione Adriatica« za vsoto 30.000 K. Vtopljenec je bil tudi ud belja-škega občinskega sveta.
k Zastrupila se je vsled zavžitja klobase rodovina Blankenhagen v Št. Vidu ob Glini. Štiriletna hčerka Flora je še tisti dan ponoči, t. j. 24. t. m„ mnrla, drugi otrok se je boril s smrtjo, pa so ga ko-nečno rešili. Uvedli so preiskavo.
k Vrat si je prerezal z britvijo, dne 27. t. m. v Špitalu ob Dravi davčni asistent Janžič. Bil je vesten uradnik ter se domneva, da je ta čin izvršil v zmedenosti.
k Povožen je bil od sani šolski učenec Prigel iz Vetrinja. Sani so mu zdrobile levo nogo, tako da so mu jo morali v celovški bolnišnici odrezati.
k Umrl je 25. t. m. v Št. Juriju pri Celovcu župnik č. g. Mihael Moschitz, star 86 let, rodom iz Žabnice v Kanalski dolini. Pogreb je bil 27. t. m.
k V katoliško cerkev se je povrnil Henrik Pilz, stražmojster 6. huzarskega polka v Celovcu. Spreobrnjenca je pod-učeval vojni kurat g. Rafael Kozak, cerkveni obred se je pa vršil v vojaški kapelici.
k Radi detotuora so zaprli deklo P. Adeibrecht iz Meiseldinga. Popolnoma zdravega novorojenčka je s konopcem zadavila ter ga v hlevu skrila v slamo. Orožniki so jo še tisti dan prijeli in odpeljali v zapor v Celovec.
k Izdelovalci kos štrajkajo v dveh tvornicah v Volšperku. Zahtevajo dvajsetodstotno povišanje plače in pa brezplačna stanovanja. Posredoval je že celovški so-cialno-demokratični državni poslanec Lu-kas, in pa Tuller iz Ljubila, pa nista nič dosegla, ker imejitelja tvornic vsled slabe kupčije nista voljna povišati plačo.
k Deželni bolniški dom so odprli v Celovcu. Bolniški dom, enak sanatoriju, se nahaja na svetu deželnih dobrodelnih zavodov na šentvidski cesti ter ima 16 sob za vsprejem bolnikov. Dnevno oskrbovanje velja od 10 do 15 kron, kakoršno sobo si kdo izvoli. Vzprejmejo se bolniki vseh strok, razun nalezljivih bolezni. Bolniški dom je podrejen ravnatelju deželne bolnišnice.
POLITIČNI UMOR V GALICIJI.
Agitacija med Rusini za gališke deželnozborske volitve je zelo viharna. V Roz-novu je bil pred dnevi napovedan staro-rusinski shod, da proglase kandidatom Antona Huczulo. Radikalni Rusini kandidirajo tam poslanca dr. Trylowskega. Sklenili so da odstranijo Huczulo in njegovega agitatorja Bidolucha. Radikalce je nahujskal koncipijent Tarabas. Ko se je vračal Hu-czula s svojim agitatorjem ponoči v Kolo-meo, so ga napadli ukrajinski radikalni kmeti. Huczulo so tako pretepli, da je bil odpeljan smrtnonevarno ranjen v bolniš-
Belo soriško vino
iz lastnih vinogradov
prodaja od 56 litrov naprej N.Pipan v Ljubljani, Zoiokarjeve ulice štev. 9.
Drag. Heger
urar, juvelir in graver.
Osiek I. Kapucinska ul.4, (Slaroo.)
nieo, njegovega spremljevalca so pa ubili, in sicer je bil to radikalni agitator Tarabas, ki se je pridružil Huczulu. Po drugih poročilih so ubili kmeti Tarabo, ker je zapustil radikalce in prišel agitirat za staro-rusinsko stranko. Tarabasovo truplo so vrgli napadalci v vodo.
REVOLUCIJA NA PORTUGALSKEM.
Položaj v Lizboni se je tako poslabšal, da vsak trenutek pričakujejo revolucijo. Časopisi ne smejo objavljati komen-tarov o dogodkih. Vlada hoče vsak poizkus vstaje zadušiti s silo. Cenzura je tako ostra, kakor še ni bila. Republikanci ne smejo prirejati shodov. S silo prepreči vojaštvo vsako zbiranje po ulicah. Zaprli so veliko oseb. Odlični člani opozicije so internirani po stanovanjih. Ministrske seje so permanentne. Našli so mnogo orožja. Potrjena še niso poročila, da so nameravali z bombami razrušiti javna poslopja. Kraljevo palačo so zelo zastražili. Število republikanskih pristašev narašča. Vsak dan pričakujejo, da prirede republičani vstajo. Vojaki so ponoči in podnevi pripravljeni. Policija ni zadostna in se zato gode umori in ropi.
t PARIŠKI KARDINAL RICHARD UMRL.
Dne 28. t. m. je umrl pariški kardinal Richard. Rojen je bil 9. marca 1819. Bel-leyski škof je postal 22. decembra 1871, dne 5. julija 1875 ga je imenoval papež Pij IX. za pomočnika pariškemu nadškofu, 8. julija 1886 je postal pariški nadškof, 24. majnika 1889 je bil imenovan za kardinala. Kardinal Richard je bil prvi. ki je nastopil proti modernistom. V kulturnem boju je nastopal srčno in odločno. Velikanske ovacije so mu priredili, ko je izgnala vlada sivolasega nadškofa iz nadškofove palače.
ČEŠČINA PRI SODIŠČIH.
V Marijinih Varili so zborovali Nemci. Protestirali so, ker je izdalo marijinovar-sko sodišče češko razsodbo.
»Hlas Naroda« poroča, da je z ozirom na pritožbo nekega odvetnika zavzel najvišji sodni dvor stališče glede na odklonitev čeških vlog po okrožnih sodiščih v Hebu, Češki Lipi po okrajnem sodišču v Šlusenavu. Razsodba se glasi, da mora hebsko okrožno sodišče sprejemati češke vloge iu jih mora tudi rešiti češko. Enakopravna sta oba deželna jezika pred sodišči in oblastmi in z ozirom na S 19. drž. temeljnih postav.
Širite, naročajte »Slovenca"!
IVAN PENGOV
pedobnr. Izdelovalen oltarjev itd.
naznanja prečastiti duhovščini, cerkvenim predstojnikom in dobrotnikom, da je prevzel znano	2795 52—8
podobarsKe delavnico
umrlega g. And. Rovseka, Kolodvorske ulice štev, 20.
Priporočam se in zagotavljam, da bodem vestno izvrševal svoj poklic iti prosim za zaupanje. Tekom lOletnega praktičnega dela pri rajnkem g. R o v š e k u pridobil sem si toliko spretnosti, da se bode v prihodnje ravno tako solidno in kolikor mogoče po nizki ceni izdelovalo, kakor se je dosedaj.
m Zdravniško priporočeno m
dvojnoslodno pivo
x varstveno znamko sv. Štefana, «
Prav prijetna osvežilna pijača, obenem preizkušeno zdravilo proti nervoznosti, malokrvnosti, želodčnim in pljučnim boleznim, pomanjkanju spanja, pomanjkanju slasti itd itd. Kdor naroči 12 steklenic, jih dobi franko na dom.	102 8 -6
Glavni zastopnik In glavna IA$. orf?ir PlffHI I dvorni dobavitelj zaloga za Kranjsko: s::: iCfcdlhdl rlttULl, t
v Ljubljani.
V- » ' 1 n ' I »•»'
lekarnar
C. Ifi kr. dvorni založnik In papežev dvorni založnik
3COII,
Dunajska cesta (lekarna pri angelju) opetovano odfHcovan, priporoča nastopne preizkušen« izdelke
1000 62—7
f! ®®
Salmijakove pasme.gSSl »Antirrheumon-^t0'^6-^'"^^
pavost in kašelj, razkra)a|0 si.z.--\ trganju In podobnim revmatičnim bolečmam.
191 111 naacij, iotai»ji*jv/
1 škatljica stane 20 h, 11 škatljic stane 2 kroni
1 steklenica stane 50 h.
A^i"' j.	vsebuje za slabokrvne in nervozne osebe, blede In slabotne
Železpato Vino v0stfXt "hi?o pr°bavljlv železnat izdelek. Ena polliterska »teki. 2 kroni.
Poštni zavoj s 3 steklenicami K 6 60 franko zaboj in poštnina.	.
• a	je želodec krepilno, tek vzbujajoče, prebavo In odprtje
Tinktura za Želodec fe,e8apo8pešu%če sredstvo. I steklenica 20 vin.
Naroftila ae točno izvrie proti povzetju


r.,........ .........................................................................................................................................................
li
Pozor, kmetice in dekleta!
V moji lekarniški praksi, katero izvršujem že čez 25 let, posrečilo se mi je, iznajti najboljše sredstvo za rast las, to je Kapilor £3. II. Isti deluje da postanejo lasje gosti, dolgi in odstranjuje prhljaj (luskine) na glavi. — Cena (franko na vsako pošto) je 1 lončič 3 K 60 v, 2 lončka 5 K. Treba, da si vsaka obitelj naroči. — Prosim, da se naroči samo od mene pod naslovom: P. Ju-Piiič, lekarnar. Pakrac št. 65, Slavonija. Denar se polile naprej ali s poštnim povzetjem.
2728 II. 10-7
Prima trboveljski in dolenjski
Kosovni premog Srednokoani premog Orehovni premog GruS&ni premog
po najnlijlh cenah - na cele vagone po premogo-kopnih cenah - priporoča lastnik premogokopov J. PAULIN. glavna zaloga premoga v Ljubljani, Nova ulica št. 3. 2737 12
Cerkvena opravo
S	in	70 6
I električna s vetiSa
| priporoča častiti duhovščini in slav. občinstvu |
Leopold Tratnik
v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 27.
Vedno velika zaloga — Postrežba točna.
Pekarija
s prodajalno in stanovanjem
se da v najem.
Vprašanja na g. Frana Bizjaka c.kr.paz-nika v Idriji. 198 6-2


Oton Fettich=Frankheim
Gospodski in damski frizer. _ Kongresni trg 19.
Damski salon za pranje las; z najnovejšim „zrakosušilnim" aparatom
v 8. minutah osušeni lasje.
Priporoča se nadalje v Iriziranje po najnovejših dunajskih in francoskih modah za plese, gledaBifič«, koncerte in svatbe.	2782 19 io
Postrežba tudi v hišo.
Veliki izbor damskih kakor tudi gospod-skih toaletnih potrebščin.
Parfumerija in mila iz prvih tovarn.
Izdelovanje vseh kakršnihkoli lasnih del.
Kupuje po najvi&ji ceni zine« dene in odstriiene lase.
m
Zelo trpežno op
Kakor stresno, zarezno m ntrontlno, za oftoKe m zlflooe
g priporoča u poilubnl množini ooooooooooo
S	A. ROBI, BOROUHlCIi

Ljubljana, Stari trg štev. 10
priporoča svojo veliko zalogo najraznovrstnejših klobukov, cilindrov in čepic, kakor tudi najtrpežnejših
2250 2 *
ii
u
Bukmo
u Ljubljani.
Umetniške podobe klasičnih in modernih mojstrov, zgodovinske, pokrajinske, genre-slike in druge, v umetniško dovršenih okvirih ter v vsa-keršni velikosti in slogu, primernemu slogu pohištva in oprav imamo v veliki izberi na razpolago.
Knjigovodstvo. I. del. Spisal Ivan Podlesnik. Vezano K 3-20. Prepo-trebna knjiga, odlikujoča se posebno po priročnih tabelah, je nujne važnosti za izobraževavna društva, čebelice, gospodarska društva in podobna, zlasti zato, ker je v slovenskem slovstvu edina v svoji vrsti po svoji točnosti in temeljitosti. Prvi pogoj vsakemu zdravemu podjetju je red in urejeno knjigovodstvo; obrtniki, trgovci, gospodarji, društva itd. naj sežejo po tej jasni in pregledni, vsakemu umljivi knjigi.
Pouk zaročencem in zakonskim. Spisal župnik Janez Zabuko-vec. Vezano K 1'40. Praktično uporabljivost te knjige dokazuje že to, da se je Izkazala druga izdaja za pre-potrebno. Ker se v njej upošteva že najnovejši odlok v cerkvenozakonski zakonodaji »Ne temere" in ker je pouk za zaročence in zakonske največjega pomena v modernem času, ko je treba v prvi vrsti moralno in socialno dvigniti družino, ki je temelj državi, je ta knjiga zlasti za duhovne pastirje neobhoden pogoj za vspešno pastoralno delovanje.
Malo življenje. Povest. Spisal dr. Fr. Detela. (Ljudske knjižnice 4. zv.) Broširano K 1'—, vezano K 190. To knjigo priporoča priljubljenost pisateljeva, ki kakor le malokdo umeva naše ljudstvo in se zlasti v tej povesti odlikuje po realističnem opisovanju kmečkih značajev.
Kobzar. Izbrane pesmi Tarasa Šev-čenka z zgodovinskim pregledom Ukrajine in pesnikovim življenjem; prevel Abram Jos. (Leposlovne knjiž. 5. zv.) Broširano K 2-40, vezano K 3 60. »Kobzar' največjega maloruskega pesnika se bo udomačil med Slovenci, ker je pričujoči prevod oskrbel najboljši strokovnjak v ukrajinskem slovstvu med Slovenci, Josip Abram, ki je prevodu dodal globokoumevani slovstveni in življenjepisni uvod.
Mešani in moški zbor. I. zvezek. Uglasbil župnik Jakob Aljaž. K —'60. Obsega Gregorčičeve: Domovini, Nevesti, Zveni mi, za mešan in Naša zvezda, Ujetega ptiča tožba, Soči, za moški zbor. — Te skladbe ne potrebujejo priporočila; gospod skladatelj sam skromen in priprost, umeva popolnoma posluh našega ljudstva, a ne da iz rok svojih umotvorov dokler niso popolnoma dovršeni. Zato pa tudi naši pevski zbori z veseljem segajo po Aljaževih skladbah. — Istotako priporočamo društvenim zborom tudi novo zbirko: Venček narodnih pesmi, za mešan zbor. I. in II. zv. Harmoniziral Alojzij Mihelič. Oba zvezka K 1'—. Lavr.tansk litansije. Za ljudsko petje zložil Anton Foerster (z novim besedilom). K —-40. Lita ni j =3 presv. srca Jezusovega. Za ljudsko petje zložil Anton Foerster (z novim besedilom). K —'40. — Te litanlje se držijo popolnoma novega cerkvenepa besedila; prirejene so za mešan, kakor tudi samo za moški ali samo za ženski ženski zbor. Poje jih lahko vsak tudi manj izvežban zbor; da so pa kljub svoji lahkoti in priprostostl pravi umotvor, nam jamči ime velezasluž-nega gospoda skladatelja. Dom in Svet za leto 1908. Celoletna naročnina K 10 — S tem letnikom se je „Dom in Svet' povspel visoko nad vse leposlovne liste, zavzema pa tudi častno mesto v vseh slovanskih publikacijah te vrste. Kar bo najbolj potegnilo naše berivaželjno občinstvo na letošnji »Dom in Svet", je povest
ljudskega pisatelja dr. Detele: »Rodo-ljubje na deželi'. Na višini je tudi ilustracijski del »Dom in Sveta", prvo številko diči dovršena umetniška pri loga, ki bo tudi v prihodnjih številkah.
Herder's Konversations-Lexi-kon. III. Aufl. 8 vezanih zvezkov v originalni polfrancoski vezbi, (S tekstom, risbami, slikami in tabelami. Vsak zvezek 1700—1900 strani s pol-stranskimi predali.) Cena K 120-— Vsebina tega naučnega slovarja so: Kratkost sestavkov, (Mayerjev in Brok-hausov slovar imata vsak po 17 zvezkov) točnost, preglednost in zanesljivost, jako nizka cena. Kdor ima stari Meyerjev ali Brockhausov naučni slovar in si želi oskrbeti najnovejši Her-derjev konverzacijski leksikon, ta ju lahko izmenja in se mu zato vračuni pri izmenjavi za Mayerjev ali Brok-khausov leksikon kateregakoli 28-8 K Za starejšo izdajo Herderjevo in pa Manzov ali Piererjev leksikon 12 K. Illustrierte Vlfeltgeschichte. — Widmann Fischer, Felten. 4 vezani zvezki K 60'—. Kdor si ne more nabaviti obširne Weissove »Svetovne zgodovine', temu bo pričujoča ilu-strovana svetovna zgodovina izborno služila, ker se odlikuje po pregledni kratkosti, trenostjo in zanimivostjo. Slike, umetniške priloge iu faesimili stoje na višini časa. Die Frauenfrage. Spisal P.Augustin Rosler. Broširano K 9-60; vezano K 1128. Slovito delo strokovnjaka v ženskem vprašanju je nekako proti-delo proti znani Beblovi »Die Frau". Knjiga je zbudila veliko pozornost tudi v nasprotniškem taboru, zlasti pa med socialno demokracijo. Pripravljajo se prevodr v vse svetovne jezike. Izčrpana je vsa, stara in moderna literatura v tem vprašanju. Temeljitost se druži z zanimivim osvetljevanjem vseh tozadevnih problemov. Die Gewerbeordnung. Textaus-gabe mit Berilcksichtigung aller durch die bisherigen Novellen, einschlieBlich das Oesetz vom 5. Februar 1907 vor-genommenen Abitnderungen und Er-ganzungen. Herausgegeben von Dr. Laurenz Ostettner. Broširano K 2-40. Kdor hoče proučevati obrtno zakonodajo, mora seči po tej najnovejši izdaji. Zlasti pa je praktičnega pomena in vporabljivosti za obrtni stan, ki se izkuša dvigniti in uveljaviti svoje težnje.
Novi vinski zakon, tiskan na kartonu, 70 vin. Kritična raiprava o lurških dogodkih. I.-- III. del. Spisal dr. Jurij Bertrin. Cena: vsi trije deli broširani K 4 40. Knjiga je tenivečje važnosti, ker se bo ravno letos obhajal jubilej slovite lurške božje poti. Strokovnjak obravnava po strokovnjaških izkazih in zapiskih o čudežih v Lurdi in do-prinaša neizpodbojne dokaze o njihovem nadnaravnem značaju Pridigarji, kateheti in apoiogetje bodo v njej našli neizčrpni vir za obrambo vere.
Die Geschichte meines Lebens
von Helen Keller. 35. Auflage. Vezano K 7'80 Noben pedagog ne bi smel te knjige, ki je izšla že v 35. izdaji pogrešati. Razvoj slepe in gluhe deklice, ki je po izvanredni vztrajnosti in mojstrski vzgoji tako daleč povspela, da vzlic pomanjkanju poglavitnih čutov zamore pohajati vseučilišče in ondi dobro napredovati, je za pedagoga velepoučen. Der heilige Franz von Aiasisi, von Johannes JOrgensen. Ein Lebens-bild. Vezano K 7'20. To je najboljša knjiga znanega danskega konvertita in risatelja. Brezdvomno bo našla globoki odmev v naši dobi, ki tako rada proučuje zlasti frančiškansko dobo v Italiji in njen svetovni pomen za povzdigo religioznega življenja. Ars saera. Biatter der heiligen Kunst. 20 Kunstblatter mit Text in Gross-quart. K 3'—. Čuditi se mora vsakdo, kako je po tako nizki ceni mogoče tako umetniško opremiti knjigo, kakor je pričujoča. Vsebuje 20 umetniških reprodukcij najslovitejših klasikov tMichelangelo, Diirer, Fra An-gelico da Fiesole.Raffael itd.) nabožne vsebine. Vrednost knjige povečuje ascetično besedilo, pridejano vsaki podobi.
a j
= tj
= i = |
= ;
S |
I
E|
Š1

Katoliška Bukvama v LJubljani«
..fin.......iiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuni..............................intimnimi........iiiiiiiiMiiiiiiiiiiiMimtiniiiiiiiiiiiiiiimiiiiii? j
jMg ^ ^^ ^^	r
ffiNim&JsMŠRii