Poštnina plačana v goiovTnf Uto I. (VIII.), štev. 76 Maribor, sreda, 3. avgusta 1927 khaja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poštnem ček. 2av. v Ljubljani št. 11.409 V*1!* tnesečno, prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din Telefon: Uredn. 440 Uprava 455 Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova ccsta št. 13 Oglasi po tarifu Oglase sprejema tudi oglasni oddelile „Jutra" v Ljubljani, Prešernova ulica It. 4 Vukičev!čeve šanse za volitve S „četrto“ stranko ne bo nič — Ofačenje položaja Davi doviča in pašičevcev BEOGRAD, 3. avgusta. Akcija ministr skega predsednika za ustanovitev tako-zvane Četrte stranke, katere jedro naj tvorili njegovi pristaši v radikalni stranki, Marinkovičeva skupina demokratske stranke in pa slovenski klerikalci, se smatra že sedaj za ponesrečeno. Davidovič se jo pokazal mnogo Močnejšega, kakor se je zdelo prvotno, na drugi strani pa postajajo spori v rafalni stranki vedno hujši, — Skoro v Vseh okrajih so postavljene po dve in celo tri radikalne liste, med kandidati se vrši srdit boj. Splošno prevladuje M Političnih krogih mnenje, da so Vu-kifevičeve šanse zelo neugodne in da bo radikali »ešili pri volitvah največ Polovico svojih dosedanjih mandatov. Ugodnejši je položaj za demokratsko stranko, ki gre skoro povsod enotno v boj in bo nedvomno v 'bodoči skupščini Najmočnejša stranka, ki "bo prejalislej Prevzela krmilo države v svoje roke. 1° je čisto jasno povedal tudi zunanji NaSi vo’ni dolgovi Angliji BE°QRAD, 3. avgusta. Generalni rav-na e j državne hipotekarne banke Gjuri-cič se Že daije časa pogaja v Londonu za ureditev naših vojnih dolgov Angliji. na;movejših se razvijajo po gajanja zelo ug0dn0 -n booix>iiWiua oluainww> moško obleko. Državna razredna loterija. Nekaj srečk II. razreda je novim na* ročnikom že na razpolago, toda samo še do 7. avgusta. Sezite po njih, dokler je čas! — Uprava »Večernika«. Vročinski val. Ves julij je bil skoroda brez dežjk Vročina se je neprestano stopnjevala, včeraj pa je temperatura dosegla nenavadno višino. V Mariboru je v popoldanskih urah mimo ozračje imelo 41 stopinj C. V senčnatem parku ni bilo hladnega prostora, Drava pa se je segrela na 19 stopinj C, kar se v Mariboru dogaja jako redko. Ves dan in tudi na večer je vladalo popolno brezvetrje. Ob 9. uri zvečer je termometer še vedno beležil 19 stopinj C in je bilo šele proti jutru občutiti, da je vročina nekoliko popustila. Znatnih izprememb ni kmalu pričakovati, kvečjemu da bo vročina pr> tisnila še močneje. Napad na Tržaški cest’ Sinoči ob 23. uri sta 35Ietni Anton Knupleš, pomožni delavec in 2lletni čevljarski pomočnik Josip Tancer, brez vzro ka napadla tkalca Ivana Pšeničnika, ki se je nahajal v gostilni pri Dlavski pekarni. Predrzno sta zahtevala od njega denar. Kunpleš ga je pričel daviti in m» grozil: »Dvajset dinarjev, ali pa te ubijem«. Pri ruvanju mu je raztrgaj jopič. Le z velikim naporom se je napadencu posrečilo, da se je izvil iz rok napadalcev in pobegnil iz gostilne. Zadevo j« policija prijavila sodišču, ki bo nasilneže primerno nagradilo. — Tatovi koles zopet na delu. Tekom včerajšnjega popoldneva sta b' li v Mariboru ukradeni zopet dve kolesi. Ključavničarskemu mojstru Franju Ku' mercu je izginilo izpred kavarne »Drava« med 1% in 3. ur0 dirkalno kolo znamke »Brenabor«, vredno 1500 Din. — Med 17. in 18. uro pa je neznani uzmovič odpeljal Rajmundu Kirbišu, usnjarju iz Sv-1’rojice v Slov. goricah iz veže hiše Št. 17 v Wildenreinerjevi ulici 1250 Din vredno kolo, znamke »Neger«, št. 1099 Pred nakupom se svari. — Nepreviden kolesar. Včeraj popoldan je 16Ietni ključavm* carski vajenec Alojz Godec v Mlinski ulici zavozil s kolesom v starejšo ženico tako neprevidno, da jo je podrl na tla in tudi sam padel s kolesa. Ostal je nepoškodovan, dočim se je povožena že nica ranila na nogah in rokah. Bolniško zdravljenje je odklonila in so jo pre* ipeljali na dom. Policijska kronika. Od torka na sredo so bile aretiran® štiri osebe, radi manjših prestopkov je bilo vloženih 23 prijav. Rabljene poštne znamke so bile nekdaj lep vir dohodkov CM^ in JM- Danes špekulirajo ž njimi razili anacijonalni špekulanti (er nadlegujejo naše trgovce in privatnike. Naj bi naši trgovci in privatniki zbirali vse poštn« rabljene znamke in jih oddali ali poslali oprane ali še boljše samo odrezano ^ kuvert ali s kuvertami vred naši »Jug°' slovanski Matici« v pisarni Slovenska ul. 2 od 17.—19. ure. Ako kdo želi, P^e funkcijonar JM po nje. — Udružcnje vojnih invalidov v Mari^1* ima še na razpolago nekaj knjig lidskega zakona, pravilnika in korne®**”. Ja. Opozarjamo, da je knjiga z* ^ kega invalida in vdovo veliko vaŽ11 ker razvidi iz njo svojo pravice i» |!?S7a panje v invalidskem vprašanju. V»l J' urade, posebno za sodišča je knjig*1, brodošla. Knjiga je v primeru 2 ^ no vsebino jako poceni in stane 12 ^.l0’ni pošti 1 Din več, in so dobi vi 1,‘.^’oru Udruženja vojnih invalidov v ^^bo-med uradnimi urami vsako srCj°J,oidne, to in ob praznikih od 9.—ll- “ Rotovški trg 6, I. Velika kavama ;n go- Danes sreda, kabaretni vexfarodnega stovanje g. Povheta, čla»a 577 gledališča v Ljubljani. — Gambrinova dv'0^n:j- ,Ttn Jutri, četrtek na lepem M«™™ Za velik koncert. Svira vojaška K pačttf. priporoča A. ** ■ a2 obilen obisk se Italijani in fašizem Velika razlika med Severno in Južno Itali o — Fašizem je izraz severnih Italijanov — Južna Italija — vulkan Dober poznavalec Italije in italijanskega^ ljudstva razmotriva v »Vossi-sche Zeitung«, da bo s fašizmom prej, ali slej pometla — Južna Italija. Večjih razlik kot so med Severno in Južno Italijo si ni mogoče misliti. Rim še spada k severni Italiji, takoj za Riboni se pa začenja drug svet. Severni Italijan je okreten, aktiven in živahen, južni je pa tiekomplicirana narava z nekako orientalsko duševnostjo kot dedščino starih Saracenov. Južni Italijan ima mnogo ravnodušnosti za vse, kar se ne tiče vsakdanjega življenja. Severni Italijan, zlasti Rimljan, sanjari o neki novi svetovni rimski državi, ki bi imela dovolj prostora za prekoštevilne italijanske množice. Južni Italijan pa te poze ne ljubi: če mu stara domovina ne da zaslužka, se mirno izseli, dela in služi v tujini 10, 20, 30 let ter se zadovoljen vrača v domovino, kjer si kupi hišico, malo polja ali pa začne s trgovino. Še na misel mu ne pride, da bi morala Italija z vojnimi pohodi osvojevati tujo zemljo. Vsled teh razlik je jasno, da je fašizem izraz severnega Italijana in da se na jugu ne bo nikdar ukoreninil med ljudstvom. To se vidi tudi na zunaj, če primerjamo ulične slike Rima in^drugih severoitalijanskih mest z iužnimi. Na severu je na vsakem oglu kričeč lepak s polmeterskimi črkami v proslavo Mussolinija in fašizma, v vsakem oknu Mussolinijeva slika, dan na dan parade itd., na jugu pa vsega tega ni in če oblasti kaj podobnega uprizorijo, je ljudstvo v svoji notranjosti celemu početju silno oddaljeno. Južni Italijan je do parad silno nezaupljiv, zdi se mu, da predstavljajo neko nevarnost za njegov mir. Iz vsega tega se pa ne sme sklepati, da bodo južni Italijani kar na lepem aktivno nastopili proti fašizmu. Za to so preveliki fatalisti. Mogoča je pa nepričakovana eksplozija. Danes ljudstvo vse opazuje kot nekakšno predstavo; če bi igra hotela postati resnica, da bi morale matere žrtvovati otroke, žene može za kako vojno, katere ljudstvo ne more razumeti, tedaj bi se fatalisti na mah spremenili v divje upornike. To čutijo tudi v Rimu. Mussolini sam obiskuje Južno Italijo nerad, le na kak skok — in se gotovo zaveda, da ga pozdravljajo s hladnostjo, če že ne s sovraštvom, pa naj mu dobra organizacija priredi še take pozdrave. Fašizem lahko zatira svobodno mišljenje, ljudske narave pa ne more preobrniti. Tudi fašizmu bo odbila zadnja ura in če ne varajo opazovanja in nauki zgodovine, mu bo začelo biti ravno v Južni Italiji. Prebrisani urar Četudi ni bil William Goldsmith eden najrevnejših urarjev v Newyor-ku, se mu je vendar zdelo, da mu njegova obrt ne bo prinesla blagoslova na tem svetu, če ne najde kakega originalnega načina za večji zaslužek. Ni si dolgo tri glave, ko pride na naslednjo misel in jo tudi uresniči. Pričel je dobavljati žepne ure za mrtvece. Kako je to počel? Vsak dan si je izpisal imena iz smrtnih oglasov v novinah in naslednji dan je poslal uro »po naročilu« dotičnemu, ki je prejšnji dan preminul. Časomere, ki so stali urarja po dva dolarja, je hladnokrvno računal po pet dolarjev. Običajno so svojci umrlega brez na-daljnega poravnali račun urarju. Če pa se je kak dedič upiral plačati, mu je Goldsmith samozavestno odvrnil, da je prejel naročilo in dedič ni mogel podati nasprotnega dokaza. Tako so dolarčki sami od sebe tekli v Willia movo bisago. Pred kratkim pa je imel mož smolo. V novinah je videl, kakor že mnogokrat, ime nekega umrlega meščana in poslal z vljudnim pismom na njegov dom uro. S tem pa se je že vjel. Umrli je bil namreč že mesec dni v bolnici in ni mogel ne govoriti niti se ganiti, kar pa seveda ni bilo razvidno s smrtnega oznanila. Poziv urarja na plačilo »naročene ure« so dediči izročili policiji in kmalu je stal Goldsmith pred sodnikom. Možitev 106 letne Ide V židovskem delu Newyorka živi zdrava in čila Ida Goldberg, ki ima na plečih že deset križev in pol, ki pa je še prav nič ne teže. Kakor se pri nas spomnimo takih redkih jubilejev s tem, da objavljamo v novinah na dolgo in široko način življenja ljudi visoke starosti, tako so se tudi new-yorški listi nedavno razpisali o dejanju in nehanju lOOletne Ide Goldberg. Nekemu novinarju je celo izjavila mla dostno razpoložena Ida, da bi se even-tuelno še poročila. In v stotisoč izvodih je šla ta njena beseda po Ameriki. Ida Goldberg je pričela prejemati po vrsti iz raznih krajev pisma s ponudbami za možitev. Iz Filadelfije ji piše n. pr. 34letni Peterček Lotary popolnoma resno: »Baš čitam, da bi se ponovno poročili, če najdete primernega snubca. Čutim se zapuščenega ter bi Vas gotovo osrečil kot soprog v najvišji meri. Napravim Vam najsrečnejše gnezdece pod milim nebom. Imam 34 let, rdčkasto kožo, kostanjeve lase. visok sem pet čevljev in pol, sem pohlevnega značaja in naslednik visoko spoštovane rodbine. Pripravljen sem čimprej Vas poročiti in Vam bom izkazoval v življenju, kolikor ga nama še preostane, odkrito ljubezen. Pričakujem pritrdilnega odgovora. Sli ko pošljem takoj«. Stara nevesta je odgovorila Petru, da si bo zadevo premislila. Med tem pa jo baje obsipavajo nove ponudbe ljubezni željnih mladeničev . . . Izgubljen spomin V nekem nočnem londonskem zavetišču za roveže brez strehe, se je neznano odkod znašel starejši boljše oblečen gospod, ki o sebi ne v® ničesar drugega kot to, kar se je ž njim godilo pred dobrimi 40 leti. Pri njem so našli potni list na ime Albelta Mayfield za potovanje iz Siama vi London, on pa o vsem tein ničesar ne ve ter zatrjuje, da se piše Qurney in da je doma v Minnea-polisu v Združenih državah. O sebi ve pripovedovati samo to, kar se mn je dogodilo, ko jo hodil še v šolo. Vse drugo je pa zauj utonilo v najglobljem po zabljenju. Mož govori čisto angleščino z ameriškim naglasom in kaže v svojem govorjenju precejšnjo stopnjo nao-brazbe. Zanj še vedno vlada, kraljica Viktorija in so šli vsi poznejši svetovni dogodki, kakor vojna in drugo hrez sledu mimo njega. Ko vidi avtomobile, se silno čudi, ko je zagledal zrakoplov, so ga je polastil strah. Oblasti so pod-vzele že vse mogoče, da d ož ene jo, kaj je s tem čudnim človekom. Z njim se nkvarjaio mnogo tudi psihUatri. a tudi njim se ne posreči, da bi razvozlali ta čuden slučaj popolne izgube spomina. Mož odgovarja na vsa vprašanja mirno in prijazno, za dolga desetletja naraj ie pa brez vseh pojmov in predstav. Stran 3. -J*. A X ■ i , ■ *———■■ ' -— »m Teli. 329. KINO UNION Telf. 329. Danes zadnjikrat zabavmi film liubezen v garnizlil HARRY LIEDTKE v glavni vlogi. Jutri 4., 5. in 6. avgusta pride velefilnl lente Carlo Ljubezenska drama v 7. ogromnih činih. Velikanska oprema še nevddene razkošnosti. Prekrasni naravni posnetki. Originalna slika igralnice v Monte Carlu. Predprodaja vstopnic dnevno!! Šport Športni dan v Ptuju Štafetni tek za kupo »Marburger Zeitung«. V Ptuju se bo v nedeljo, dne 7. t. ni. dopoldan vršil štafetni tek za kupo, ki jo je razpisala »Marburger Zeitung*. Proga meri 1700 metrov) in ima 5 pre--daj v sledečih presledkih 200 krat 400 krat 200 krat 400 krat 400 krat 100. Nedeljska štafeta je tretje tekmovanje za kupo »Marburger Zeitung«. Prvič si io je priboril SK Ptuj v Ptuju, drugič pa SD Rapid v Mariboru. Komu bo letos pripadlo dragoceno darilo, ki je prehodno, je težko uganiti. Doslej sta prijavljena le dva konkurenta. Lahkoatletski miting. * . Popoldne se bo na igrišču SK Ptuja vršil lahkoatletski miting za prvenstvo mariborske oblasti. Tekmovalo se bo v sledečih disciplinah: teki 100 m, 400 m, 200 m, 800 m, 3000 m, štafeta 4 krat 100 in olimpijska štafeta 800 krat 400 krat 200 krat 100; skoki: v daljino in višino z zaletom ter skok ob palici; meti: met kroglje in met diska. — Po dosedanjih prijavah bo konkurenca jako ostra in je pričakovati, da bodo doseženi zadovoljivi rezultati. Zmagovalci v posameznih disciplinah dobe naslove okrožnih prvakov. Za prireditev vlada v* vseh športnih krogih veliko zanimanje. Revanžna tekma Maribor : Ljubljana. Kakor doznavamo, se bo v nedeljo vršila v Ljubljani revanžna medmestna' tekma Ljubljana : Maribor. Maribor nastopi vi neizpremenjeni postavi, le mesto Bertonclja, ki se je preselil v Beograd, bo nominirana nova moč, najbrž« Tergletz (Rapid). Izgledi naše reprezentance so se z izgubo Bertonclja znatno zmanjšali, vendar je upati, da se bo ena j storica, ki je minulo nedeljo triumfalno zmagala nad ljubljansko reprezentanco, tudi v Ljubljani obnesla in dosegla u-goden rezultat. Priznanja naši državni nogometni reprezentanci. Z neodločnim izidom neddržavne tekme Češkoslovaška : Jugoslavija, si je naš nogomet, ki ga v inozemstvu močno podcenjujejo, pridobil novih lavotrik. Ves inozemski tisk, brez izjeme je poln, pohvale in laskavih priznanj za našo reprezentanco, ki bi spričo večje odločnost} pred goalom in premoči, ki jo je vzdržala v obeh polčasih, morala iziti iz boja kot zmagovalka. Z nedeljsko tekmo je tudi porastlo zanimanje za udeležbo s strani Jugoslovanov v tekmah za srednjeevropski cup. Koliko živali je na svetu? Ko- je slavni naravoslovec Linne pisal svoja dela, je domneval, da je na svetu samo 1100 živih živalskih vrsti. Od njegova časa sem so pa raziskovanja ugotovila, da je okroglo 400 tisoč poznanih živalskih vrst. Od teh odpade na mrčes precejšen del. Rib je 12.000 vrst in sicer večinoma morskih in je poznano le 300 vrst sladkovodnih rib. V tolikih vrstah kot ribe, so zastopane tudi ptice. Od njih pa odpade samo 400 vrst na srednjo Evropo. Rakov je 8000 vrst. Živalstvo j« prav različno razdeljeno po svetovnih delih. Srednja Evropa n. pr. ima 100 vrst sesalcev in 400 vrst ptic, Amerika pa ima 1200 vrst sesalcev in 600(1 raznih ptic. Število živalskih vrst sa zmanjšuje z oddaljenostjo od ekva^ lorja proti polu. Pisana zgodba budistovskega meniha Od revnega cigančka preko budistovskega meniha do vele* mestnega razsipneža V roke budimpeštanske policije je padel pred dnevi mož z nenavadno pestro preteklostjo. Ni še dolgo tega, kar je prispel v Budimpešto resen gospod, ki ga je poslal neki budistovski duhovni red, da pridobi krivoverne Madžare za indijsko vero. V eksotični obleki azijatskega meniha je vzbujal splošno pozornost, v hotelu pa se je vpisal s svojim čudnim imenom Ava-manatago. Cez dan je hodil sveti mož resnega obraza po svojih opravkih, * večer in v noč pa je buknila iz nje-mladostna narava velemest-t ?.a \ahkoživca. Odložil je meniško fra£'n si oblekel tip-top obleko s ta obiskoval oo vrsti nnx„.. ,*•* uoisKovai pu v*on razne bari« Nekoč je iztrgal v nekem ro^75a*u~Pnmasu vijolino iz rok ter da ZQa tudi sam vse stare in dnfe dS? £ -ne komade na *0Sli- Za' dnje dni pa Je dobila policija od več strani ovadbe, da je napravil eksotični menih na raznih krajih dolgove, ki Jih ne mara poravnati. Na policiji je prišlo na dan vse pisano življenje aretiranega Avamana-taga. Navedel je, da je rojen Hindosta-re j’ x-x 3e an&leški državljan in član budističnega reda na Cejlonu. Ker je mož znal dobro govoriti in pisati indijsko, ni nihče dvomil v njegovo verodostojnost. Tekom zasliševanja, ki se je vršilo s pomočjo tolmača, pa je opazil policijski komisar na svoje nemalo začude nje, da mora azijski misijonar razumeti tudi madžarski. Postali so nanj še bolj pozorni in ga lovili toliko časa, da so ga spravili v past. Kmalu se je Ogovoril tako daleč, da se je moglo u£otoviti, da mož ni niti Indijec niti Anglež. Njegova resnična preteklost Pa je naslednja: _ Predno je sprejel indijsko ime, se je Pisal lepo po madžarski Julius Laka-tos. Na svet ni prišel v Hindostanu, temveč v neki ciganski špelunki v Buči impesti. Njegova rodbina z očetom je svirala po raznih nočnih lokalih, on tako nadarjen, da ga je nef; in to yelikeKa moža bodoč nosti m ga dal šolat v gimnazijo. Kasneje je bil res tudi na glasbeni visoki soh na Dunaju, od koder pa je nenadoma izginil. Po mnogih in čudnih ovinkih je prišel mladenič na Cejlon in vstopil v budistični samostan Celih dvanast let je prebil v intenzivnem študiju svetih tekstov in je avanziral za meniha. .Ker je bil mož prijetne zunanjosti, visoko učen in je znal seveda mad- žarski, je prišlo predstojniku samostana pred nekaj meseci na misel, da ga odpošlje na misijonsko pot med poganske Madžare in jih skuša pridobiti za budizem. Poverjena mu je bila velika vsota gotovine, s pomočjo katere je menih spočetka res poskušal svojo sre čo med svojim izgubljenim narodom. Ker pa je kmalu uvidel, da ne bo z azijsko vero na Madžarskem nikakega uspeha, in se ni upal vrniti, ne da bi kaj opravil, na Cejlon, je ubral drugo pot, ki mu je ostala: najprej je pognal po grlu ves denar cejlonskega samostana, nato pa napravil še večje dob gove v Pešti. O svoji bodočnosti ima sedaj Lakatoš-Avamanatago priložnost premišljevati v policijskih zaporih Budimpešte. Vneti spreobračevalci V Angliji živi in deluje veliko število pobožnih družb, kakor svetopisemska družba, pridigarska družba, raznovrstni samaritani itd. Te pobožne družbe počenjajo marsikaj, kar izgleda Prav smešno. Splošno je pa le treba priznati, da so silno požrtvovalne in i razPečava svetopisem- \ druzba neumorno sveto pismo In v?rske knjige. Člani te družbe nicmQCnja’ ^ imai° za čitanje svetega K +n ca*a in potrebe bolniki. Ho ™ so Za^e^ hoditi od apoteke Se‘er Prosili tako dolgo, do-liro,-? ke.niso obljubile, da bodo .i orri Pnlagale tudi po en izvod hnVniif1^3"" 10 °Kromno število po- iz lastnifetoev]'®0 ^ drU5lVa Samotni oceanski potniki. Kakor slavni pijot Lindbergh, ki je sam pre etel ocean, se podajajo tudi dru gi na samotna oceanska pota. Ta samotni oceanski poteuk je angleški ka-petan i omaž Drake, kot^vo kak potomec slavnega odkriteJja in potnika Franca Drake, ki jo vi Evropo prinesel krompir. Kapetan Drako i© star 63 !ct, a se jo nedavno s svojo mulo ladjo »Pilgrim« podal od vsled modernega plesa svetu znanega mesta Charles ton v Južni Karolini brez vsakega spremstva v angleško pristanišče Plymouth. Samotno morsko pot je dovršil v 54 dneh. Na dolgi poti ni bilo druge posebnosti, kot to, da so ga razne ladje ustavljalo me-uoč, da imajo pred seboj kako brodo-lonino in zn puščeno ladjo. Stari kapetan namerava sodai tudi sain nazai do isti poti. Sfran MarffiorsTd Mra. V TVlrirTfirtrTr, Trne 3. bVgTtsK l92f! C. a Brat: Ugrablfenl mililonl Roman ameriškega Jugosiovena. 75 »Doslej me še niso!« je izjavil starši, »In vendar sem pomagal že blizu dvajseterim, ki so bili prav tako nedolžni kakor ti.« »A kako dospeš v mrtvašnico?« je vprašal Jack. »Pusti to! Tudi iz jetnišnlce vede več vrat in duric na prosto. Samo poznati jih ne smemo. Pristav ... no dovolj!« »Kipjatog! Klpjatog!« se je zaslišalo zunaj na hodniku. Hitro sta si priredila še poslednjič čaja, nato je starši izginil ter vesel odnesel podarjeno Jackovo perilo. Kmalu nato pa se je vrnil s paznikom. Trije jetniki so že stali na temnem hodniku v kožuhih. Vsi štirje jetniki so stopili v sosedno celico. Na tleh je stala bela, nepopleskana, surovo stesana krsta. V njej je ležal mrtvec. Poveznili so pokrov, in starši je zabil šest žebljev ter odšel. Nato so dvignili krsto ter jo nesli na dvorišče. Jetniški pop in višji paznik sta urno opravila svojo službo. Jetniki so krsto naložili na zaprt črn voz. Velika uvozna vrata so bila že na stežaj odprta. Počasi se je peljala rakev mimo straže. Voz je okrenil na cesto in oddelek z nabitimi puškami je stopal za njim. Jetniki z Jackom so bili edini spremljevalci mrtveca. Gosta megla je že ležala po samotnih ulicah in globoko se je udirala noga v mehko snežno blato. Sprevod se je pomikal po tihih pustih cestah. Neme so ležale temne hiše. Redko so srečali človeka, kak pes je zalajal nanje, kak siromašen voz je priropotal mimo in izginil v dalji. Dolgo so stopali molče, prekoračili nekaj mostov in mostičev, dospeli na odprto polje in obstali pred pokopališčem zločincev, jetnikov in neznanih samomorilcev, Jetniki so dvignili krsto z voza in jo nesli k izkopanemu grobu. »Le urno! Mraz je!« je velel četovodja in cepetal. Jetniki so hiteli; spustili so krsto v grob in jo zasuli. Zasipali so tako naglo, da jim je postalo vroče. Toda ledena burja je brila preko pokopališča, da je bilo straži Še vedno prepočasi. »Dajte! Dajte, lenuhi!« je bevskal četovodja in se s prekrižanimi rokami tolkel po ramah, da bi se segrel v dlani. In vojaki so ga posnemali ter se bili kakor on, nehote se odmikajoč od groba k iz- hodu pokopališča. Voz se je bil že vrnil. Končno je bil grob zvrhan, in Jack, najmlajši med jetniki, je pobral vse štiri lopate, ki jih je bil prinesel iz mrtvašnice ter jih je nesel zopet nazaj. Toda ko je stopil v mrtvašnico, se je zdrznil. Za vrati je stal starši. »Počakaj, da dobro odidemo; potem skoči skozi okno! Izgini čimpreje odtod, da te ne primejo znova. Bog s teboj, brat!« In starši je že izginil skozi vrata in jih zaklenil. Jack je še slišal, kako teče za tovariši. Zunaj je bila že malone tema. Vojaki, ki so prezebali, se niso brigali zanj, ki se je pridružil ostalim trem jetnikom. Z vso naglico so se vračali v jetnišnico. Jack pa je urno odložil kaznjeniško obleko, si nateknil čepico, oblekel rokavice in odprl okno. Čakal je in poslušal. Od razburjenosti mu je razbijalo srce. Nihče se ni vrnil ponj. Zvil je torej odloženo obleko v klobčič, jo vrgel skozi okno in skočil za njo. Priletel je nanjo, jo pobral ter stekel s pokopališča. Nikjer žive duše. Le burja je suvala. Nekaj časa je stopal med malimi hišicami in oprezoval, kje bi odložil svoj zavoj. Na desni je videl kočico, ki je imela odprta vrata. Stopil je tja, posluhnil in ker ni slišal nikogar, je pahnil kaznjeniško obleko skozi vrata. Potem je stekel v stransko ulico. »Blage ruske duše!« si je mislil. »Koliko nezaslišanega barbarstva je v ruski birokraciji in koliko neverjetne, nadčloveške plemenitosti v ruskem ljudstvu! Krist in Antikrist se borita večno za to slovansko dušo . . .« A kam zdaj? Najpametneje je, da grem na kolodvor. Ondi zvem. kdaj odide prvi vlak v Moskvo. Imel je srečo. Prvo žensko je vprašal, kod naj gre, da dospe na kolodvor. V desetih minutah je bil ondi. Samo toliko, da je v naglici malenkost povečerjal, in že je sedel v vlaku. Zadovoljno se je iztegnil in takoj zaspal, saj je bil pošteno truden. XXVII. MATUŠKA MOSKVA. Nato je zrl skozi okno. Na zapadni strani se dvigajo Valdajske višine, komaj tristo metrov visoki hribci ... tu pa tam ubožna in otožna ruska vas . . . lesene vse brez izjeme, da je razumljivo, čemu imenujejo Rusi svoje vasi »derevnje« — les-njače. A do Moskve niti ene zanimive postaje. Jack je torej utegnil razmišljati, kaj naj stori dalje. Tretji mesec poteka, odkar je dal ženi Polly poslednji znak, da ži^i. Njej mora sporočiti najprej, kje je; gotovo jo že hudo skrbi. Ubožica si ne more razlagati njegovega dolgotrajnega molka. Ker pa ima v stricu prav dobrega družabnika in tolažnika, ji je dolgočasno življenje v Strenovem gotovo vsaj za silo minevalo. Obupavati ji ni bilo treba. Sporočiti ji torej, da odpotuje iz Moskve naravnost proti jugu, preko Kijeva v Odeso ter preko Črnega morja v Carigrad. Tam se lahko zopet snideta, in od ondod se pač lahko vrneta zopet domov v Chicago. Bakrovi papirji se dotlej menda vendar že dvignejo. Od Petrograda do Moskve vozi kurjerski točno dvanajst ur. Ob pol dveh zjutraj je bil v Moskvi. Takoj je sedel v izvosčka in se dal odpeljati v veliki hotel »Kontinental« na Gledališkem trgu. Ko se je odpočil, si je zjutraj najprej ogledal prvo moskovsko slavo: Kremelj. Samo par minut hoda je imel do tja. Visok, v obliki trikota opasuje to jedro Moskve; v trikotu je zase celo mesto s cerkvami, samostani, arzenalom, vojašnicami in palačami Petero vrat, utrjenih z visokimi močnimi stolpi, vodi v Kremelj. Jack se je popel na zvonik Ivana Velikega ter užival čudovit razgled. V solncu so se lesketale pozlačene in pestre kupole neštetih cerkev, med njimi so kipele kvišku mogočne palače, so se vile ulice in se širili bulvarji. Skoraj tik pod kremeljskim zidom teče reka Moskva, čez katero se razpenjajo mostovi. In Jack je vzklikal: »Ruski Rim! Kolika razlika med Petrogradom in to Moskvo! Tam kopija velikih evropskih velemest, tu ruski narodni original!« Brzovlak Nikolajevske železnice je eden naj-hltrejšlh v Rusiji. V eni uri predirja šestdeset vrst. Vagoni so razsvetljeni in v njih je največja udobnost. V Mali VlŠeri je odšel Jack v elegantno kolodvorsko restavracijo, se po dolgih mesecih prvič mirno in dobro najedel, pušll in popil steklenico izbornega krimskega vina. Potem se je vrnil v vlak in spal do jutra. Težko se je ločil, a treba je bilo iti brzojaviti Polly. Sklenil je, da ji brzojavi le kratko, a piše tem obširneje. Zato je poiskal brzojavni urad, napisal naslov stričev v Strenovem, nekaj številk, ki so povedale, da je živ in zdrav v Moskvi ter se je podpisal »Iv. Hljcstakov«. Nato si je nakupil perila ter se vrnil v hotel, da se ondi temeljito skoplje ter preobleče. (Dalje prihodnjič.) Man oftUal, kl »lužijo v poara-dovalm ki »očija!n« namena •Mlativa i vaaka btatda 30 p, ■ajmanjii anatak Din 6*— Mali Žanltva, dopttovanja in oglati trgovskega ali reklamnega značaja: vaaka beteda 50 p, najmanjii anttak Din 10'— irm iifiii-.ainrin-aaai Mal dijak se sprejme pri dobri rodbini na stanovanje in hrano skupno ▼ eno sobo z dvema domačima gimnazijcema (II. in IV. razr.) Naslov; % upravi. 624 Slikarski tečaj za flatno in gospode prične ponovno dne 10. avgusta. Vpisovanje v veletrgovini g. Weixl-a in trgovini Kern, Gosposka ulica. Za uro se plača samo Din 5. — Rohs, dipl učiteljica umetne obrti- 669 Vafeljne za sladoled, ▼seli vtst kekse, biškote in drugo najfi-nejge pecivo priporoča delikatesna trgovina Franc Kurinčič, Aleksandrova c. 31, Pole* glavnega kolodvora. Zaloga slovito domače tvornice keksov V. Bizjak in drug, Rog. Slatina. 869 Iščem službe v boiiši rodbini. Zmožna sem vsega gospodinjstva. Cenj. ponudbe pod »Vestna M. T,« na upravo »Večemika«. 674 Gospodična zmožna slovenske in nemške stenografije ter knjigovodstva ter strojepisja, z dobrimi spričevali, išče službe v kaki trgovini ali pisarni. Gre tudi na deželo. Cenj ponudbe na Upravo »Veternika« pod šifro »Božič«. 676 Branjarija dobro ^ idoča, na prometnem kraju na prodaj. Vprašati: Ob železnici št. 8. 668 Delikatesno trgovino ali kaj sličnega vzamem v najem ali kupim. Ponudbe pod »Delikatesa€ na u-upravo »Večernika«. 662 Klišeje ws*h vrst, Crtns in avtotipi|c, Izdeluje po predloženih risbah, pero-plilh alt slikah xa navaden tisk ali za flnejSo levedbo v eni ■II vet barvah ločno po naročilu In v najKrajSem Času JUGOGHAF1KA tiskovna In založna dr. z o. z. LJUBLJANA Sv. Petra nasip 23 Najflnelie čajno maslo Iz sladke pastelizlrane smetane od Prve prekmurske mlekarne v zalogi edino v delikatesni trgovini Franc Kurinčič Aleksandrova cesta 31. 370 s €*■ gg"? e n >u O E o a o E ra i/i Mn • —o 00 MB OJ •c« ts s Ja cLM u J3 ss m 3 § > O n ~tn m S u* d) d,*— — • —!,s '2 § m « 2 1 «s." N m — •S . g 55 -2 s V9 § S J2 d) " J* 01 s 2 *8 t s J o Ji £*< o S S m -o s Svinčeni rudnik v Nežici sprejme za vodstvo delavnic za popravilo jamskih strojev paznika ki se more izkazati s prakso v podobnih delavnicah. Nadalje za elektro-delavnico pri topilnici 675 elekfro-monterja ki mora imeti prakso na visoki napetosti, v popravilu motorjev In transformatorjev. Nastop čimpreje, stanovanja razpoložljiva. Ponudbe s popisom dosedanje prakse, plačilnimi zahtevami In navedbo števila družinskih čianov nazgornji naiiov Pristno slivovko, droženko, brinjevec, konjak, rum, vse vrste likerjev, sadnih sokov, špirita, vinskega kisa in kisa za kumarce dobite po ugodnih cenah v trgovini Gosposka ul. 19 Postrežba točna. — Za obilen obisk se priporo** Jakob Perhavec tovarna za izdelovanje likerjev, dezertnlh vin In sirupov 423 nflanufahfiarisf V manufekturnl atrokl popolnoma verziran prodajalec In aranžer se sprejme proti primerni plači pri tvrdki J. Preac, Maribor, Glavni trg štev- 13 V poštev pride samo starejša In res prvovrstna mo* Izdaja Konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja In urednik: FranBrozovlčv Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik Stanko D e t e I a v Mariboru,