' • ii 3 r Izhaja vsako sredo. Naročnina: letno 30 Din, polletno 15 Din, za inozemstvo letno 50 Din. Inserati po tarifi. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in uprava je v Ljubljani v Kolodvorski ul. št. 7. Telefon intef. št. 32-59 Račun pri poštni hranilnici št. 14.194. Ster. 26. Pnfffntna olaFans t (»iovinL Ljubljana, dne 28. junija 1933. Leto XIV. 2V« Vidcvdam Kosovo! Nekdaj nam skoro neznano ime! Danes pa, ko živimo v svoji lastni, svobodni državi, pomeni to ime za nas največji narodni praznik; kar sta Veliki petek in Vstajenje za verne kristjane, to je Kosovo za Jugoslovane. Pred 500 leti se je na Kosovem polju pričel srbski teden trpljenja in ponižanja. Pod silnim turškim navalom se je zrušilo srbsko carstvo in tujec jc zagospodaril po vsem Balkanu. Njegovo oholost smo čutili tudi mi, a največ so trpeli naši krvni bratje na Balkanu, ki so morali čakati sto in sto let na svoje osvobojenje, dokler ni prišel Veliki dan. Srbski narod v svojem ponižanju in trpljenju ni nikdar klonil in nikdar obupal. Ostal je zvest svoji veri in svojemu jeziku in — čakal. Čakal je v trdnem prepričanju, da mora tudi njemu zasijati solnce boljših dni, ko 22. junija je zboroval v Beogradu Centralni odbor jugoslovanskega lesnega gospodarstva. Seje se je udeležil tudi minister za gozdove g. Pavle Matica. Ta se je dotaknil s svojim govorom med drugim tudi agrarne reforme, kolikor se tiče gozdov in je tozadevno rekel: »Bojazni, izražene glede izvedbe agrarne reforme na gozdnih veleposestvih, ne morem smatrati za upravičeno, ker želi kraljevska vlada pri vsaki priliki upoštevati vse upravičene interese. Pravična agrarna reforma na gozdnih veleposestvih je narekovana iz so- bo zopet sam gospodar svoje usode. V ponižanju in trpljenju se jc krepila njegova odločna volja, da vztraja za vsako ceno. Narod ni čakal zaman. Čakal je sicer dolgo, toda enkrat je le prišlo, kar je moralo priti: zagrmelo je po celi Evropi in po vsem svetu in iz potokov krvi se je rodila skozi stoletja težko pričakovana Svoboda. Danes Kosovo ni več samo spominski dan trpljenja, ampak je sijajen praznik Vstajenja, tudi našega! Z globoko občuteno zahvalo sc spominjamo na Vidovdan nebrojnih žrtev, ki so dale za lepšo bodočnost ne le svoje domovine in svojega rodu svoje življenje, ampak tudi za nas. Tega se danes zavedamo, a zavedamo so tudi naše dolžnosti, da smo pripravljeni tudi mi z enakimi žrtvami braniti to, kar so sebi in nam priborili kosovski junaki in kosovske žrtve. V bratski slogi bomo nepremagljivi! cialne potrebe prebivalstva v posameznih krajih naše domovine; toda naša čvrsta namera Je, da jo izvedemo z vso obzirnostjo, ki nam jo nalaga že naglašeno načelo ohranitve vseh upravičenih interesov. Zato bom stremel za tem, da se v vsakem primeru ohrani celota gozdnega gospodarstva, ki Je povezano s kakšno obstoječo industrijo in njenimi napravami. V logični zvezi s temi načeli se bodo gozdovi podeljevali ne posameznikom, temveč samo skupnosti, občinam in podobnim kor-poracijam.« V Nemčiji nadaljuje Hitler svojo politiko »poenotenja«. V najnovejšem času je razpustil že vse stare politične stranke in njihove stro-: kovne in bojne organizacije, tudi take, ki so doslej bile njegovemu pokretu naklonjene. On hoče v Nemčiji vladati sam s svojo stranko. To pa pomeni, da pripravlja za bodočnost korake, za katere in na katere mora biti pripravljen ves narod. J Kaj Hitler pripravlja, tega ne pove niti on niti drugi voditelji narodnih socialistov. Značilno pa je, da se je v najnovejšem času število, brezposelnih v Nemčiji znižalo za več kot 1 milijon; vsi ti ljudje pa so dobili delo večinoma v fabrikah, kjer izdelujejo orožje.. Gospodarska konferenca v Londonu. Velika gospodarska konferenca v Londonu se bliža, kakor je videti, svojemu žalostnemu koncu, kar se je dalo spočetka pričakovati. Tako različnih iin nasprotujočih si gospodarskih interesov, kakor vladajo danes n. pr. med Ameriko in Evropo, pa tudi v Evropi sami, se ne da spraviti pod en klobuk. Gaspodarska konferen a se je torej kar čez noč i spremenila v politično konferenco, in tako se je tudi v Londonu pokazalo, da ni mogoče voditi dobrega gospodarstva bre® dobre politike. Vprašanje Podonavja. Na konferenci v Londonu pa so se dotaknili tudi vprašanja Podonavja in to v zvezi z dogodki v Avstriji in v Nemčiji. Nepobitno dejstvo je, da Avstrija danes gospodarsko komaj živi. Nekdaj je Avstrija obsegala veliko ozemlje, kjer je bilo dovolj prostora za industrijo in za poljedelstvo, danes pa tega ni več. Za to ni čudno, da se je v Avstriji že zdavnaj vzbudila želja po priključitvi na veliko Nemčijo. Hitlerjev režim pa je misel na priključitev Avstrije k Nemčiji tudi v Avstriji sžmi znatno odhladil, ne glede na to, da je vsa zapadna Evropa, zlasti pa Francija, združitvi celega nemškega naroda v eno samo veliko in mogočno državo nasprotna. Zato so začeli misliti na druge rešitve tega vprašanja, da bi Avstriji bilo mogoče živeti brez Nemčije. Tako se je italijanska politika zavzela za tot da se zopet združita Avstrija in Ogrska predvsem na gosipodarskem polju, kasineje pa morebiti tudi politično. Ta načrt pa je prenevaren za države Male antante, ki je bila ustanovljena baš za to, da prepreči morebitno obnovo habsburške monarhije. Ministri Malo antante so vsled tega imeli na svojem povratku z gospodarske konference v Londonu dolga posvetovanja v Parizu s francoskimi državniki, katerim ni neljuba misel, naj bi se podonavske države, t. j. Češka, Avstrija, Ogrska, Jugoslavija in Romunija in morebiti še Poljska združile v posebno podonavska gospodarsko celoto, ne da bi pri tem trpela njihova politična neodvisnost. Tako bi tudi Astrtja prišla zopet do novega gospodarskega življenja brez priključitve k Nemčiji. pregled po svetu Položaj v Avstriji in Nemčiji - Gospodarska konferenca v Londonu -- Vprašanje Podonavja Položaj, ki je nastal v Avstriji vsled brezobzirnega nastopa hitlerjevcev in vsled energičnega odpora krščamsko-sooialne vlade proti hit-lerjevcem se vedno bolj poostruje. Avstrijski kancler dr. Dollfuss si je znal pridobiti v za-padno-evropskih državah, kjer Hitlerjevega po-kreta v Nemčiji nič kaj lepo ne gledajo, prav velike simpatije; dobil je tudi zagotovilo, da bo Avstrija dobila v kratkem veliko posojilo, kar ji bo omogočilo še bolj energične nastope za ohranitev domačega miru. Odpor proti hiitterjevoem je v Avstriji toliko bujši, ker so se hočeš-nočeš morali postaviti na fltran krščanskih socialistov tudi njihovi najhujši domači nasprotnika, socialni demokrati, ki jih Hitler v Nemčiji neusmiljeno preganja. Računati pa moramo tudi s starim verskim nasprotstvom med popolnoma katoliško Avstrijo in protestantsko Prusijo in pa s starim zgodoviusko-politič-nim nasprotstvom med Dunajem in Berlinom. Na drugi strani pa je treba priznati in s tem tudi računati, da hitlerjevski pokret v Avstriji kljub energičnim protiukrepom avstrijske vlade močno raste. Brez večjih ali manjših atentatov ne mine skoro noben dan, značilno pa je pri tem, da so napadalca po uradnih ugotovitvah sami mladi ljudje. Vidimo torej tudi v Avstriji prav to, kar opažamo skoro po vsem svetu, da mladina za staro politiko in za stara politična gesla ne mara reči Mladina gre svoja pota,.. Minister za gozdove e agrarni reformi Mladina časti delo mladine v Št. Vidu Drugič so se že v St. Vidu nad Ljubljano zgrnile številne vrste borcev kmetsko-delavskega mladinskega gibanja na svoj mladinski praznik, da odločno in samozavestno manifestirajo za evojo idejo, za duha mladega gibanja. Zbrali 'so se kosci in žanjice kot socijalni in kulturni pionirji slovenskega podeželja, ki ga je po mladini zajel val novega gibanja, ki ga je tako arekoč kmetsko-delavska mladina razgibala in razvnela v novo življenje. Pa ne le v Št. Vidu, 'po vsej Sloveniji so ta dan manifestirali slovenski kmetsko-delavski fantje in dekleta na svojih tekmah koscev za čast in priznanje ne le kmetskega dela, temveč dela sploh. Zakaj delo, pa bodisi na zemlji, v fabriki, rudarskem revirju in koderkoli že, je tista edina neuničljiva sila, ki ustvarja dobrine vsemu človeštvu, ki ,venomer gradi in oblikuje. Za to delo so naši iantje in dekleta manifestirali ter odločno po-vdarili, da je delo in samo delo edina pravica in dolžnost vsakogar; brez dela ni pravice: denar, kapital, oborožena sila, visoki aristokratski naslovi, to ni pravica, to je privilegij in pri-goljufana »pravica« in oblast, proti kateri se bo naše mlado gibanje borilo z neupogljivo voljo in odločnostjo. Tej svoji borbi daje naše gibanje, naša »Društva kmetskih fantov in deklet«, zunanjega izraza s svojimi tekmami koscev in žanjic; s temi tekmami pa predvsem izkazuje čast in priznanje delu, žuljavim rokam, potnim sragam, ki padajo za vsakdanje življenje in ohranitev človeškega rodu. Za čast in priznanje tega dela je to nedeljo manifestiralo na 12 tekmah koscev sirom Slovenije nad 50.000 ljudi. Uspela tekma koscev v št. Vidu Težko je v letošnjem muhastem vremenu za kakršnekoli prireditve. Že minulo nedeljo, 18. t. m., je »Zveza kmetskih fantov in deklet« nameravala prirediti tekmo koscev v Št. Vidu, toda zavoljo hudega naliva jo je morala preložiti na nedeljo 25. t. m. To nedeljo je pa bila dana možnost, da se prireditev vrši. Velika tekma koscev pod pokroviteljstvom ministra tov. Ivana Puelja, ki se je vršila na prostranem travniku g. Lenarčiča v Št. Vidu, je bila združena s slikovito manifestacijsko povorko, ki se je formirala na Kongresnem trgu v Ljubljani. V opoldanskih urah je zadobil Kongresni trg slikovito in živahno podobo. Kmetsko-delavska mladina iz daljnje in bližnje ljubljanske okolice se je zgrnila na prostrani trg. Kmetski konjeniki, kosci, žanjice, grabljice, kolesarji in okrašeni pestri vozovi, prihajajoč iz vseh strani, so ustvarili nepopisno lepo življenje in vrvenje. Pod vodstvom tov. Vlado Krefta se je končno ■vse to šarovito vrvenje uredilo v lepo manifestacijsko povorko, ki je krenila s Kongresnega trga po ljubljanskih ulicah v Št. Vid na prireditveni prostor. Povsod, koder je šla povorka, je ljubljansko meščanstvo tvorilo gost špalir ter z občudovanjem zrlo na dolgo vrsto krepkih borcev in bork mladega gibanja. Prepevajoč kmetske pesmi, ukajoč, samozavestno in vedrih čel in lic so prispeli mladi borci v povorki v Št. Vid, kjer je vso to številno vrsto krepkih koscev, žanjic, kolesarjev in iborcev na okrašenih vozovih iz Gamelj, Šinko-vega turna, Zapog, Medvod, Iške vasi, Notranjih goric, Iga-Studenca, Zg. šiške, Kaslja in drugod, feprejela nepregledna množica kmetsko-delavskega ljudstva, na čelu z banom tov. dr. Dragom Marušičem, nar. poslancem Albinom Komanom in mnogimi drugimi zastopniki. Slikoviti povorki se je potem pridružila vsa Ia množica, nakar je vsa ta dolga vrsta ljudi, lahko rečemo nad 5000, krenila s povorko na tekmovališče, kjer se je vršilo mladinsko zborovanje Okoli govorniškega prostora in daleč tja po prostranem travniku se je zbrala velika množica mladine in kmetsko-delavskega ljudstva, kateri je želel kot domačin v imenu šentviške občine prisrčno dobrodošlico tov. Ivan Pipan. V imenu »Zveze kmetskih fantov in deklet« je iskreno pozdravil Zvezin tajnik tov. Vlado Kreft, ki je v svojem nadaljnjem govoru povdarjal smernice mladinskega gibanja ter borbenost duha, ki preveva to gibanje. Vse navzoče kmetsko delavske borce je pozval, naj bodo neomajni, odločni, naj gredo na vas, v črne revirje, v fa-brike in povsod ter naj tam kot apostoli uče novo vero, borbo za delo ter slogo med kmetom in delavcem, ki se morata združiti za skupno borbo. Končno pa je predlagal udanostno brzojavko Nj. Vel. kralju ter pozdravno brzojavko odsotnemu pokrovitelju prireditve ministru tov. Ivanu Puclju, ki sta bili sprejeti z velikim navdušenjem. V iskrenih besedah je nato pozdravil številno množico in zlasti mlade borce ban dr. Drago Marušič, veseleč se zlasti fantov-ko-scev, ki v plemeniti tekmi dajejo izraza in časti kmetskemu delu, manifestirajo za zemljo in delo, ki edina jamčita za bodočnost človeštva, ker na zemlji in delu sloni vse življenje, ves napredek. Zemlja in delo sta trajni in večni sili; propadle so banke in industrije, zemlja pa je ostala in ž njo kmet, ki s svojim delom ustvarja dobrine vsemu človeštvu. Mladina je govor svojega bana sprejela z izrazi navdušenja in veselja. Zborovanje je zaključil jedrnat in odločen govor tov. Albina Komana, v katerem je tudi on podčrtal važnost in pomembnost kmetskega dela, ki ga časti in mu daje priznanje mladina s svojimi tekmami koscev in žanjic. Delo je pravica in dolžnost, delo daje -v Draga pri Stični. V nedeljo je priredilo naše mlado »Društvo kmetskih fantov in deklet« svoj prvi javni nastop: tekmo koscev. Pokroviteljstvo nad prireditvijo je prevzel tov. nar. poslanec Mravlje, ki je bil tudi osebno navzoč. Zvezo kmetskih fantov in deklet sta zastopala tovariša Tomšič in Škrabar. Goste so pričakovali na kolodvoru v Stični domačini z godbo na čelu. Od tu je krenila nad vse lepa povorka s konjeniki in okrašenimi vozovi na veselični prostor, kjer se je vršilo najprej manifestacijsko zborovanje. Govorila sta med drugim tov. Mravlje in Tomšič, ki sta žela za svoja izvajanja živo odobravanje. Nato se je vršila tekma koscev. Udeležilo se je je 11 tekmovalcev, od katerih so VI. poročilo Hmeljarskega društva za Slovenijo o stanju hmeljskih nasadov Žalec v Savinjski dolini, 20. VI. 1933. Vremenske razmere so se le v toliko iz-premenile, da so postale noči toplejše, medtem ko so neprestane padavine nadalje ovirale obdelovanje nsadov. V boljših legah so trte zrastle že do s/i drogove visokosti in višje, v slabejših legah pa le 1—1 Vs m visoko. S predvčerajšnjimi burnimi nalivi in z močnim ohlajenjem je navidezno končano dolgo trajajoče neugodno vreme. — Društveni odbor. pravico, zato naj povsod, pa bodi to v občini ali državi, odločajo tisti, ki delajo, ki ustvarjajo. In to sta predvsem kmet in delavec. Zbrano mladino je pozval k odločnosti, k delu in vzgoji, zakaj mladina je tista, ki mora edina dati novi dobi duha in vsebino. Z zahvalo vsem govornikom je nato tov. Vlado Kreft zaključil zborovanje. Tekma koscev Po zborovanju je odkorakala strumna četa koscev-tekmovalcev na tekmovališče, kjer so se razvrstili ob posameznih tekmovalnih pasovih. Številna množica je v zanimanju zavalovala, glas trombe, in »padala je travca zelena«. V prekipevajočem razpoloženju je naglo potekla tekma, nakar so posedli tekmovalci k južini. Množica pa je pritisnila na tekmovališče ter se zgovorno pridružila s svojim mnenjem delu ocenjevalne komisije, polagoma pa se je razšla na prireditveni prostor na sokolsko telovadišče. Izid tekme: Beričevci odnesli prvo mesto Po enournem delu je ocenjevalna komisija, sestoječa iz tovarišev Val. Janharja, Ivana Bre-celjnika in Jože Blaža ter vodje tekme tovariša Janže Novaka, zaključila svoje delo. V imenu te komisije je potem na prireditvenem prostoru razglasil izid tekme tov. Janže Novak. Prvo mesto in prvo nagrado izmed 19 koscev si je osvojil tov. Grad Ivan iz Beričevega, drugo tov. Janez Mazi iz Iške vasi, tretjo tov. Alojz Avsec iz Beričevega, četrto tov. Vinko šetina iz Medvod, peto tov. Matevž Močnik iz Beričevega, šesto tov. Ivan Šetina iz Medvod in sedmo tov. Ježe Hočevar iz Zapog. Po razglasitvi izida pa je tov. Vlado Kreft sporočil v imenu ocenjevalne komisije za najlepše okrašene vozove, Ki sta jo tvorila tovariša Božo Račič in Janko Vi-čič, naslednji rezultat: prvo nagrado za najlepši voz je dobilo »Društvo kmetskih fantov in deklet« iz Šinkovega turna, drugo nagrado Medvode, tretjo nagrado Iška vas, četrto nagrado Zapoge in peto nagrado Ig-Studeuec. Celotno manifestacijo je zaključila uspela kmetska prireditev domačnosti in veselja. dobili prvo nagrado (srebrno uro, dar tovariša Mravljeta) Franc Mehle, drugo (škornje, dar g. dr. Fedrana) tov. Franc Spendal, tretjo (pleten jopič, dar g. Kraševca) tov. Leopold Prešlar, četrto (par čevljev, dar g. Rojca) tov. Ignac Strubelj, peto (blago za srajce, dar. g. Omahna) tov. Jože Vahčič, šesto (budilko, dar g. Erjavca) tov. Franc Stepic. Nadaljnji so dobili kot nagrade cigarete in denar. — Prireditev je v polnem obsegu uspela in pomeni mejnik v mladinskem kmetskem pokretu višnjegorskega okraja. Poleg teh dveh tekem se je vršilo še devet tekem, ki so jih priredila »Društva kmetskih fantov in deklet«, in so vse sijajno uspele. Zal, podrobnih poročil ob zaključku lista še nismo prejeli. ZahvaSa Zveza kmetskih fantov in deklet se najpri-srčneje zahvaljuje vsem tovarišicam, tovarišem in prijateljem, ki so prihiteli v nedeljo na Zve-zino tekmo, bodisi z okrašenimi vozovi, kolesi ali pa peš. Prav enaka hvala vsem drugim, ki so pri prireditvi pomagali in s svojim sodelovanjem pripomogli, da tako lepo uspele slav-nosti! Zveza kmetskih iantov in deklet v Ljubljani. ILepe tekme koscev v I^r^gp pri Stlesrtl in drugod bvezob^estikOL -posojila fi, premislek vsem zadrugarjem! — Obresti se plačujejo pod naslovom upravnih prispevkov, Stroškov in provizij. — V Nemčiji so te zadruge pod nadzorstvom, v Avstriji pa je ustanavljanje prepovedano. človeka, ki je v stiski, ki rabi posojilo (denar), s katerim bi si mogoče zgradil domačijo ali uredil svoje gospodarstvo, vabljiva reklama in vaba brž pritegne. Posebno uspešna bo gotovo tale: brezobrestno posojilo! Kdo bi ga ne hotel? Toda po prvem vtisku te reklame se sleherni vpraša: kako to mogoče? mar so se razmere na svetu postavile na glavo? Kje so se zaboga vzeli tako idealni in človekoljubni ljudje, ki bi delali v svojo izgubo? — Ker je postala ta reklama tudi pri nas aktualna, prinašamo iz junijske štev. »Zadružnega vestnika« članek »Brezobrestna posojila«, ki razpravlja o tem vprašanju: »V zadnjem času se je pojavila pri nas nova vrsta zadrug, ki na veliko ponuja brezobrestna posojila. Način poslovanja teh zadrug je v glavnem naslednji: Ob pristopu plača član delež in pristopnino. Pristopnine so večinoma visoke, število deležev, ki jih mora pristopivši vplačati, je včasi odvisno od posojila, ki ga želi dobiti od zadruge. Pri nekaterih je predpisan tudi nabiralni prispevek, član se obveže, da bo redno mesečno vlagal gotov najmanjši znesek, ki je navadno določen procentualno od vsakega tisoča želj enega posojila. Vloge se ne obrestujejo. Vplačevati pa jih mora član toliko časa, dokler ne prištedi gotov del želj enega posojila, na primer 15 odstotkov. Predpisani znesek se lahko vplača tudi naenkrat. Ko je član z mesečnimi vlogami ali tudi z enkratnim ali večkratnim večjim vplačilom vplačal za višino ^zaprošenega posojila določeni znesek, postane upravičenec za posojilo. Posojilo pa dobi šele tedaj, ko se je zbralo toliko denarja, da pride na vrsto po vrstnem redu upravičencev. Dana posojila se zavarujejo večinoma hipotekarno ali lombardno in se vračajo v mesečnih obrokih v določenem odstotku od vsakega tisoča danega po-ojila. Posojila so brezobrestna. [Plačevati se pa morajo obenem z vračilnimi obroki druge dajatve pod naslovom upravnih [prispevkov, stroškov, provizij ali sličnega. Nazivanje posojil za brezobrestna ustreza sicer formalno, nika!:or pa ne dejansko, če upoštevamo vse pristojbine, stroške, provizije itd. in brezobrestno ležanje vlog, najdemo, da niso te dajatve nič manjše od običajnih obresti za enake vrste posojil, včasi pa so še višje. Te dajatve so priprostemu človeku pod raznimi naslovi, pri nekaterih zadrugah bolj, pri drugih manj prikrite, pri eni zadrugi so te višje in druge nižje, pri drugi obratno, toda končni efekt je približno pri vseh enak. Saj drugače tudi biti ne more. Tudi te zadruge imajo stroške in mnogokrat prav velike, posebno za akvizicijske posle. Poleg nazivanja posojil za brezobrestna opažamo pri teh zadrugah, da njihovi agentje in njihova propagandna sredstva ne pojasnijo ljudem, kako je glede čakalne dobe za posojilo, če in kdaj bo posojilo izplačano, je !docela odvisno, tudi če izvzamemo možnost knjunkturnih izgub in izgub v primerih nezadostnega zavarovanja aktiv, od hitrosti in 'obsega štedljivosti članov. Tako je nevarnost, da pride pri zastoju dotoka novega članstva in novih vlog do zastoja pri dajanju kreditov, posedanja praksa pri inozemskih gradbenih hranilnicah in posojilnicah je pokazala, da pride član do posojila povprečno po 19 letih. Pa naj si bo, da bi bila pri kateri zadrugi Čakalna doba tudi krajša, čemu se ljudem te- Kdor ga pozna, mu ostane zvest! Že od nekdaj pomaga Schichtovo terpentinovo milo gospodinji temeljito prati in vzdrževati v hiši red in čistoto. Torej: Pazite prav posebno na izvirni ovoj in na varnostno znamko „JELEN". Potem se Vam ni bati ponarejenih mil. 3CHICHT! ..ampaK> poprej za namakanje: TERPENTINOVO MILOVV hvala! S.T.J.^-Si PRILJUBLJENI JUGOSLOVANSKI IZDELEK! ga ne pove? Izjema velja za prve člane, ker v začetku ljudje hitro pristopajo v množinah, tako da dobe prvi kmalu posojila. Ko pridejo ljudje do spoznanja, jih veliko opusti nadaljnje varčevanje, čeprav v primeru opustitve nadaljnje štednje član ne izgubi svojih vlog, izgubi pa obresti vlog in pristojbine, ki jih je moral plačati. Velikokrat je opustitev štednje otežkočena z odpovednimi določili. Skoro pri vseh pa se v primeru opustitve štednje izplačajo prihranjeni zneski šele po daljši dobi. Odločilne važnosti je seveda sposobnost in zanesljivost vodstva, kateremu je izročeno upravljanje zadruginega premoženja in prihrankov. Kajti pri dobrem upravljanju je taka zadruga v stanu doseči tudi pozitivne uspehe, žal nam pa dosedanja inozemska praksa ne kaže teh podjetij v najboljši luči. V Nemčiji jih je novi zakon, ki je uvedel državno nadzorstvo nad njihovim poslovanjem, pognal dve tretjini v likvidacijo, v Avstriji so ustanavljanje novih kratkomalo prepovedali, nad obstoječimi pa slično kot v Nemčiji uvedli strogo kontrolo. V določenih v zakonu točno navedenih primerih se morajo ukiniti tudi obstoječe. Med temi primeri je n. pr. navedena nevarnost za vloge hraniteljev, zapostavljanje enega dela hrani-teljev itd. V Avstriji so poleg navedenih ukrepov za gradbene zadruge, prepovedane tudi vse druge vrste »smotrene štednje« (Zweck-spargeschaft). Nova tovrstna podjetja se ne smejo ustanavljati, obstoječa pa morajo likvidirati.« Zapeka. Vodeči zdravniki kirurgičnih zavodov izjavljajo, da se pred operacijami in po operacijah naravna »Franc-Jožefova« grenčica uporablja z najboljšim uspehom, Štirideset let Slovenskega planinskega društva Te dni je slavilo Slovensko planinsko društvo 40-letnico svojega obstoja na jako skromen, a zato nič manj slovesen način. Slovensko planinsko društvo so imeli ljudje dolgo za nekakšno »gosposko« ustanovo, češ da tisto plezanje po gorah ni za kmete in delavce, ampak samo za gospodo, ki ne v6, kaj naj počne. To naziranje pa je popolnoma krivo in izkušnja je pokazala, kako velikega pomena je delovanje Slov. planinskega društva tudi za — deželo, zlasti dandanes, ko vedno bolj spoznavamo ogromen pomen tujskega prometa za naše gospodarstvo. Kaj pomeni turistika za človeško zdravje, zlasti za ljudi, ki ne žive noč in dan na svežem zraku v prosti naravi — o tem ne bomo govorili, ker to ve in čuti danes tudi že vsak: delavec. Naglasiti pa moramo pomen Slov« planinskega društva v narodnem in v gospodarskem oziru, kajti le delovanju tega društva se moramo zahvaliti, da se danes tudi kmetje že zavedajo, da so naše gore naše, in da je odvisno le od nas samih, da naš svet naš tudi ostane in da prinaša svoje koristi v prvi vrsti nam samim, samo če hočemo biti zavedni, pridni in vztrajni pri svojem delu. Delovanje Slov. planinskega društva koristi v veliki meri tudi kmetom in zato želimo društvu še mnogo let napredka in dvigat V Gorenjih Otavah pri Begunjah nad Cerknico uprizori »Društvo kmetskih fantov in deklet« dne 2. julija, na žegnansko nedeljo Finž-garjevo »Razvalina življenja«. Po uprizoritvi prosta zabava ob domačih štrukljih, poticah, na-> devanju in dobrem dolenjskem cvičku. Vljudno vabi odbor. Cavmske preference v kmetijstvu Gospodarska kriza je zajela široke narodove plasti in vzbudila mnogo nezadovoljnosti. Kje in kako bomo našli izhod iz sedanjega težkega položaja, je poglavitno vprašanje odnosno problem naših dni. Dejansko je kmetijstvo mogoče pred najbolj težkimi problemi; kajti cene kmetijskim oziroma kmečkim proizvodom so tako nizke, da si naš kmetovalec ne more kupiti niti najnujnejših življenskih potrebščin, da ne govorim o odplačevanju dolgov in davkih. Dejstvo je, da so razdolžitev kmeta, davčni odpis, zmanjšanje sejmskih pristojbin in trošarin predmet vsakdanjega pogovora povsod. Bivši kmetijski minister dr. Oton Frangeš je napisal v »Gospodarskem koledarju« hrv. gospodarskega društva članek o carinskih preferencah kot edinem izhodu iz sedanje gospodarske krize. Ker vem, da bo čitatelje »Kmetskega lista« zanimalo, kaj pravzaprav razumemo pod carinskimi preferencami, hočem razviti samo njegove glavne misli, ki naj pridejo na tem mestu do izraza. Države, ki uvažajo žito, živino, vino, jajca itd. lahko zaščitijo svoje lastno gospodarstvo potom posebnih tkzv. zaščitnih carin. Nemčija pobira za vsak q pšenice 270 Din carine, Italija je zvišala carino na jajca na 170 Din za 100 kg in tudi Avstrija zahteva carino za govedo ln mesnate svinje. Vse omenjene države uvažajo po merodaj-nih podatkih precejšnje količine kmetijskih proizvodov: Nemčija 24, Italija 20 milijonov q pšenice, Avstrija uvaža 158.000 komadov goved, Italija 428.000 kom. goved in mesa (v hladilnih vagonih) in 248.000 q jajc, nadalje uvaža 'Avstrija 845.000 svinj, Češkoslovaška 802.000 svinj; tudi vina uvažajo n. pr. Avstrija 400.000 in Češkoslovaška 276.000 hI. Razume se, da niso to vsi podatki, ki pridejo za točno sliko v poštev. Naša država je izvažala v zadnjih petih letih povprečno 12,874.000 q pšenice, 122.550 glav goveda, 250.800 svinj, 51.000 hI vina in 300.000 q jajc. Ce se ob tej priliki ozremo še na naše sosedne države, vidimo, da izvažajo Jugoslavija, Madžarska, Romunija in Bolgarija 10,450.000 q pšenice, 8,000.000 q koruze, 5 milijonov 526.000 q ječmena, 234.000 hI vina, 313.000 kom. goveda, 530.000 svinj in 700.000 komadov jajc. Iz tega jasno vidimo, da imajo omenjene agrarne države manj presežka kot uvažajo industrijske države. Dosedaj so bili učinki odnosno uspehi na podlagi carinskih preferenc sklenjenih pogodb naše države z Avstrijo in Češkoslovaško po profesorjevem mnenju slabi, ker so carinski popusti t. j. preference neznatne (za pšenico 35 dinarjev za q itd.). Mali popusti ne koristijo mnogo, preference morajo biti popolne t. j. 100 odstotne ali vsaj blizu označene številke. Če bi prišlo do uvedbe popolnih carinskih preferenc, bi zamogli dobiti za pšenico 200 Din od kvintala, za govedo 300 Din in za mesnate svinje 100 Din od q. Potemtakem bi dobivala naša država odnosno naši gospodarji okoli 3-5 do 4 milijard Din več kakor danes. Ako bi katerakoli sosedna država popustila na carini potom preferenc recimo 300 milijonov dinarjev, tedaj bi tudi mi lahko popustili prav isto vsoto sosedni državi na uvozni carini za njene industrijske proizvode. Označeni popust bi zamogli dati za take proizvode, ki jih mi še do danes sami ne proizvajamo; s tem ne bi naša domača industrija trpela nobene škode. Gotovo bi s tem dejstvom bilo zaposlenih mnogo delavcev, ki danes tožijo in tarnajo; tovarne bi spet delale in potom preferenc bi narodno gospodarstvo vsake prizadete in sosedne države dobilo ravno toliko dohodkov kakor mi sami. Splošno pa, kar se tiče preferenc, bi morala vsaka država gledati na to, da pride do izvedbe koristnih in nujnih zamisli; kajti gruda je vendar temelj in izvor našega življenja. L. Jerše. Kmetijska, vazstava v ®eplmu Koncem maja je priredila nemška kmetijska družba v Berlinu, na 45 ha veliki površini svojo 39. kmetijsko razstavo, ki je — tako po obsežnosti, kakor po količini in kakovosti razstavljenih -predmetov — prekosila vse dosedanje. Da je bila razstava obenem \erna slika gospodarske politike in politike današnjega tretjega carstva sploh, to se razume samo ob sebi. Zato in z ozirom na Berlin, 4 milijonsko mesto, so pričakovali, da bo obisk mnogo večji kot pa je bil: 400.000 ljudi v 9 dneh. Pa še od teh, kakor so ugotovili, je bila večina kmetov od blizu in daleč, medtem ko je Berlin sam pokazal za razstavo minimalen interes. Razstavo je otvoril — v prisotnosti državnega predsednika Hindenburga — nemški gospodarski minister z daljšim programatičnim govorom, v katerem je naglašal potrebo gospodarske osamosvojitve. »Nemčija, katera je ob nastopu nove vlade (30. jan.) krila tričetrt potrebe masti z inozemskim blagom in istočasno uvažala ogromne količine živalske tečne krme, mora v bodoče svoje ljudi in živino prehranjevati iz lastne grude. Cilja kmetijske proizvodnje nove Nemčije sta torej: več živalske krme in .več masti!« . ■ . Na razstavi so bile zastopane vse kmetijske .panoge. V 41 hlevih je bilo nad 2.000 domačih živali: konji, lahki in težki, goveja živina za mleko (vzhodnofriziška), za meso (šorthorni) :'. ter za mleko, meso in delo (simentalci), ovce za volno (merino), za meso (nemška črnoglava), za mleko (vzhodnofriziška) . in za perzijanerje (karakul), koze za mleko (saanska in togen-•turška) tet prašiči (nemški oplemenjeni in ple- j meniti, berkširci in kornval). Razen tega so razstavili tudi kunce (angora), kokoši (leghorn, rodeisland, minorka, orpington itd.), čebele in sladkovodne ribe (postrvi, krape, lin je in dr.). Posebno pozornost je vzbujala nemška rekord krava »CJuappe« (vzhodnofriziška), ki je dala v 365 dneh 14.708 kg mleka s 3-92°/e tolšče, torej 577 kg mlečne tolšče. Največja dnevna količina, ki jo je dala »Quappe« v tem času, je znašala 60-6 kg mleka s 5-2°/o tolšče. Ker se je »CJuappe« par tednov pred razstavo otelila, je bilo njeno ogromno vime kot nalašč za razstavo. Tudi par starejših bikov, težkih nad 1.200 kg, se obiskovalci niso mogli dovolj nagledati. Izmed strojev je bilo na razstavi največ mlatilnic, traktorjev, mlinov za slamo ter naprav za umeten dež. V paviljonih so razstavili vse kmetijske proizvode, katere prideluje Nemčija. Še celo tobak, čigar letna proizvodnja znaša 280.000 me-terskih stotov, med tem ko ga pokadijo štirikrat toliko. Nadalje se je nudila obiskovalcem razstave prilika poskušati nemška vina — seveda ne zastonj — katerih je bilo 145 belih in 20 črnih vrst v te svrhe na razpolago. Izredno zanimanje je vladalo za novo krmno rastlino prof. Bauerja, takozvano »sladko lupino« (sicer lupinus augustifolius). »Sladko« imenujejo samo zato, ker ni grenka kot njena sestra grenka lupina, ki je obenem tudi strupena. Zrnje sladke lupine vsebuje 35°/« prebavne beljakovine (soja 37°/o) in da pri 3*5 meter-skih stotih zrna po nemškem jutru (četrt ha) 1-2 metr. stota prebavne beljakovine. Pri košnji sladke lupine za zeleno krmo oziroma seno znaša prinos prebavne beljakovine po četrt ha 45 kg (lucerna 75 kg). Sladka lupina je silno skromna; uspeva na peščeni zemlji. Kakor vse ostale metuljnice (detelje, soja, grah, fižol itd.) črpa tudi sladka lupina dušik iz zraka —• s pomočjo bakterij, ki živijo na njenih koreninah. Že prihodnjo jesen bo sladka lupina v manjših količinah na prodaj nemškim kmetovalcem. Drugo in tretjo jesen pa prideti na trg še dve vrsti sladke lupine. Kot posebno privlačni točki naj bi služili na letošnji razstavi baraka za prostovoljne delavc« z razstavnim paviljonom in — kolonijalna raz. slava. V prvem paviljonu so razstavili pole| del, ki so jih prostovoljni delavci že izvedli (predvsem natapanje in odvodnjo zemljišč) daljne načrte in sicer: kako je treba izboljšati in izkoristiti nemško tlo, da bo ostala v bodoče 1 milijarda mark, ki jo plačajo letno inozemstvu za kmetijske proizvode — doma. V tem paviljonu je visel tudi plakat, kateri je opozarjal na nevarnost, ki preti radi bega z dežele v mesto. Po statističnih podatkih je živelo v Nemčiji leta 1875. dve tretjini njenega prebivalstva na deželi in ena tretjina v mestih, a danes ravno obratno: eno tretjina jih živi na deželi in dve tretjini v mestih. In končno: kolonijalna razstava. V sredini paviljona so postavili velik zemljevid Afrike in na njem označili njihove prejšnje kolonije: Togo, Kamerun, nemško zapadno in nemško vzhodno Afriko. Na strani so napisali, kako velike kolonije imajo druge države, a pri Nemčiji so napravili vprašaj. Številni daljnji napisi, fotografije in proizvodi tamkajšnjih kultur so pojasnjevali način življenja kolonijalcev in zakaj so potrebne Nemčiji te kolonije. Inž. Janez Pucelj. Kmet — iznajditelj Tehnika pozna mnogo iznajdb, ki jih niso zamislili učeni inženjerji, ampak čisto priprosti ljudje. Kakor poročajo nemški časopisi, se je nedavno posrečilo tudi nekemu kmetu v Avstriji iznajti stroj, ki je za poljedelstvo velikega pomena. Novi stroj ima to prednost, da nadomešča dva dosedanja stroja: stroj za setev in stroj za trošenje umetnih gnojil. Samo pet minut traja, da odstraniš pripravo za sejanje in brano in nastaviš pripravo za trošenje. Z novim strojem seješ lahko vsako žito in vse vrste travnih semen, ravno tako pa ž njim tudi lahko trosiš vsakovrstna umetna gnojila. Stroj ima pa še to prednost, da je za 40 odstotkov, t. j. skoraj za polovico cenejši kakor pa oba dosedanja stroja za setev in za trošenje skupaj. Na preizkuševališču visoke šole za poljedelstvo na Dunaju so novi stroj vsestransko preizkusili. Stroj se je sijajno obnesel, tako da ga je visoka šola proglasila za sposobnega za patentiranje, kmet-iznajditelj pa je prejel pohvalno diplomo. Iznajditelj (kmet Matija Eschlbock v Pram-bochkirclienu) pa patenta ni prodal, ampak daje stroje svoje iznajdbe izdelovati doma od domačih obrtnikov. Izdeluje jih neka velika strojna tovarna, potem pa več kolarjev, mizarjev in kovačev. Za novi stroj kažejo avstrijski kmetje veliko zanimanje. Pri zapeki, krvnem prenapolnjenju trebuna, kongestijah, bolečinah kolčnih živcev, bolečinah v boku, zasopljenosti, hudem srčnem utripanju, migreni, šumenju v ušesih, omotici, pobitosti povzroči naravna »Franz-Josefova« grenčica izdatno izpraznjenje črevesa in osvoboditev od občutkov tesnobe. — Mnogi zdravniki uporao-ljajo »Franz-Josefovo« vodo tudi pri nadlogah klimakterijalne dobe z največjim uspehom. — »Franz-Josefova« voda se dobiva v vseh lekarnah. droseriiah in špecerijskih trgovinah. t Občinske volitve razpisane Predsednik vlade dr. Srškic je v svojih govorih na zborovanjih JRDK in tudi v parlamentu ponovno napovedoval, da bo vlada v dogled-nem času razpisala občinske volitve. Vlada je svojo obljubo sedaj izpolnila. Kakor namreč poročajo iz Beograda, so že razpisane občinske volitve za vardarsko in za morav-sko banovino (t. j. južna Srbija); ostale banovine pa bodo sledile. Ta ukrep vlade bo ljudstvo brez dvoma povsod pozdravilo s priznanjem, kajti baš z razpisom občinskih volitev je vlada dokazala, kako veliko važnost polaga na sodelovanje vsega naroda v javni upravi. vesti Tekma koscev v št. Vidu je bila malone filmoma. »Zveza« je sprejela nad 180 različnih posnetkov, kjer so fotografirani posamezni kosci, okrašeni vozovi, dekleta na kolesih, a tudi mnogi udeleženci. Vsi, ki želite fotografije, prosimo, da to pismeno sporočite »Zvezi« (Tavčarjeva ulica 3). Velik vlom v Apatinu. V prostore parobro-darskega društva v Apatinu so vlomili neznani vlomilci, ki so spretno navrtali veliko železno blagajno, iz katere so odnesli 70.000 Din gotovine. Vlom je prvi opazil drugo jutro sluga društva, ki je prišel odpirat prostore. Oblasti so takoj uvedle zasledovanje predrznih vlomilcev, ki pa doslej še ni imelo uspeha. Ukradena konja. Cigana Vaso in Ivan Le-vakovič sta posestniku Alojziju Skubicu v Besnici pri Litiji ukradla dva konja, vredna 8000 dinarjev. Konja sta cigana ponoči odpeljala iz iiieva in ž njima izginila neznano kam. Hercegovska polja pod vodo. Dolgotrajno deževje je povzročilo ogromno škodo v najrodo-vitnejših krajih Hercegovine. Poplavljen je velik del mostarskega Blata, v vaseh Kruševo, Ljuti Dolac in Dobro selo pa so pod vodo skoraj vsi nasadi. Ker še dežuje, postaja.* žfeoda-vedno večja. Novi senatorji. Nj. Vel. kralj je z ukazom od 18. junija na podlagi člena 50. ustave imenoval za senatorje gg. Jeremijo Zivanoviča, bana v p. v Belgradu, Dragoslava Gjorgjeviča, pomočnika prosvetnega ministra v p. v Belgradu, dr. Savo Ulmanskega, univ. profesorja v Zagrebu, dona Frana Ivaniševiča iz Splita, Milovana Džakoviča, velikega župana v pok. v Cetinjah, Mijo Sočiča, upokojenca iz Nikšiča in Dobrosava Petroviča, bivšega poslanca iz Bo-ljevca. V cerkev na Kureščku nad Igom je bilo v noči od 21. na 22. junija vdrto in izpraznjena sta bila dva nabiralnika. Lesen nabiralnik je ležal razbit zunaj cerkve. Tatovi so se spustili v cerkev iz kora po vrveh, ki so jih odrezali od dveh zvonov, odstranili so se iz cerkve pri stranskih vratih. Konj se je ubil posestniku Zakonjšku v Knezdolu. Konja, ki je bil na eno oko slep, je domači fant zavrnil od korita proti hlevu, pa se je spotaknil ob mali jami in udaril z glavo po škarpi tam zraven ravno na sence in bil takoj mrtev. V Trbonjah je pogorel posestnik Anton Korat, po domače Vildl. Požar je nastal v dimniku ter se je nagloma oprijel stare strehe, ki se je sesetfla med zidovi ter pokopala pod seboj vse shranjeno žito. Pogorela je vsa domačija, dočim je nagla pomoč sosedov rešila stanovanjska poslopja. Neznanega utopljenca so našli včeraj v Jev-nici na savskem bregu ter ga prenesli v mrtvašnico v Kresnice, Identitete nesrečnega moža še niso ugotovili. Huda nesreča pri razstreljevanju kamenja. Pri gradnji banovinske ceste Litija—Radeče se je težko ponesrečil 471etni strelski mojster Anton Repovž, doma iz Koprivnika, občina Polšnik pri Litiji. Ko so delavci razstreljevali cesto, se je zrušila tudi velika bukev. Delavci so jo odstranili, pri tem pa sprožili velik kamen, ki je zgrmel po hribu ter podrl Repovža. Težko poškodovanega so prepeljali v ljubljansko bolnico, kjer so ugotovili, da ima na desni strani polomljena vsa rebra. I. društvo za zaščito vlagateljev se je konstituiralo in posluje vsak ponedeljek, sredo in soboto (razen praznikov) od 10.—12. ure v Ljubljani, Resljeva cesta št. 5/1. desno. Članarina znaša letno Din 20'—. Pristop se lahko javi potom dopisnice, nakar se članu pošljejo pravila, program in članska izkaznica. Članarina se plača po priloženi položnici. Organizacija vlagateljev bo imela ugled in z ugledom tudi uspehe za svoje člane, če bo močna in bo podpirala stremljenje in dedovanje odbora. To stremljenje naj velja pred vsem radikalni reformi našega denarništva. Zato pozivamo vse vlagatelje, da vsak v svojem krogu agitira za društvo in pridobiva člane ter agilne in strokovne sodelavce na tem polju. — Tajnik: Ernest Vargazon s. r. — Predsednik: Dr. Vinko Gre-gorič s. r. Napad z nožem. V nedeljo zvečer so se stepli fantje v gostilni v Dobju pri Št. Rupertu nad Laškim. V pretepu je neki fant napadel 291etnega brezposelnega rudarja Antona Vrhov-ška z nožem in mu prizadejal več hudih ran na levi strani prs, vratu in desni dlani. Vrhovška so prepeljali v celjsko bolnišnico. Zraščena dvojčka. V noči od četrtka na petek je neka žena iz Grobnika rodila v bolnici na Sušaku dvojčka, ki sta zraščena od vratu do popka, ki jima je skupen. Nenavaden porod siamskih dvojčkov je seveda vzbudil na Sušaku veliko senzacijo, saj v naši državi tak primer še menda ni bil zabeležen. Otroka sta živa in zdrava. Izvor nafte pri Tuzli. V Tuzlo sta prispela sloviti nemški geolog Beischlag in njegov asistent Bayer iz Berlina, z njima sta pa v družbi tudi profesor beograjske univerze Vukotič ter docent Petkovič. Tuja učenjaka sta se odzvala pozivri naše vlade, da skupno z našimi učenjaki proučita izvire nafte v Ražnju pri Priboju. Geologi so ugotovili, da so tam zelo pičle količine nafte, po njihovem mnenju je glavni izvor nafte blizu Mitrofana, kakih 15 km od Tuzle. Težka nesreča na morju. V tivatskem zalivu se je pripetila precej težka nesreča. Parnik »Bistrica«, ki vzdržuje promet na progi Herceg-novi—Kotor, se je zaletel v jadrnico bratov IIič iz Bijele s takšno silo, da se je takoj potopila. Posadko so v zadnjem hipu rešili. Kupovanje starega srebrnega denarja ustavljeno. Ker je Narodna banka že nakupila dovolj srebra za kovanje srebrnikov po 50 Din, je finančni minister odredil, naj Narodna banka in njene podružnice ustavijo kupovanje starega srebrnega denarja. Tragična smrt otroka. V potoku Reki je v Zgornjem Brniku pri Cerkljah utonila dve in pol leta stara Emilija Markova, ki se je igrala ob vodi brez nadzorstva. Malo utopljenko so našli nekaj ur po nesreči in jo pokopali v Cerkljah. Hude posledice deževja. Ob cesti Banjaluka —Jajce se je zaradi dolgotrajnega deževja začela udirati zemlja in obstoja nevarnost velikih plazov proti reki Vrbas. Organi tehničnega oddelka banske uprave so ukrenili vse, kar je mogoče, v varstvo. Redilna vrednost kokošjega jajca je enaka vrednosti skodelice mleka alii petim dekagra-mom dobrega mastnega mesa. Jugoslavija je pristopila k carinskemu premirju. S tem je število držav, ki so se izrekle za premirje, naraslo na 56. Le 11 držav doslej še ni pristopilo k carinskemu premirju. Živinski sejem v Ljubljani se radi praznika sv. Cirila in Metoda vrši že v torek 4. julija t. 1. Drzna tatvina. Nedavno so neznani tatovi vlomili pri belem dnevu v stanovanje posest-nice Cecilije Hergove v Lipovcu, občina Jur-šinci, in iz shrambe odnesli posodo s 40 kg svinjske masti. Prazno posodo so nato skrili v listnjaku, kjer jo je gospodinja našla. Razen tega so odnesli iz sobe še razno obleko in perilo. Orožniki so tatu na sledu. Kravo so mu ukradli. Posestniku Kaniplu Jakobu v Grajenšoaku pri Vurbergu je nedavno ponoči izginila iz hleva okoli štiri leta stara breja krava pšenične barve in z belo liso na hrbtu. Nekatere priče so izpovedale, da so videle kritičnega dne moškega, ki je gnal slično kravo proti Mariboru in jo nekemu posestniku iz Krčevine ponujal v nakup. Kopanje v Gradaščici in Horjulki je občina Dobrova prepovedala, dokler ne zgradi primernega kopališča. Ta čas se smejo kopati v teh vodah v območju občine Dobrove le oni, ki bodo imeli pismena dovoljenja lastnikov dotičnega zemljišča in županstva občine Dobrove^ Kdor bo drugače ravnal, bo kaznovan. Pred novo pšenično letino. Izgledi za letošnjo pšenično letino na jugovzhodu Evrope so še vedno negotovi. Iz Rumunije prihajajo zadnje dni neugodne vesti. Rumunski kmetijski minister je v torek izjavil, da se je na rumunski pšenici v nekaterih krajih pričela širiti rja in obstoja bojazen, da bo letošnja pšenična letina zelo slaba. — Po poročilih iz Vojvodine od 22. t. m. se je stanje posevkov zadnje tedne zboljšalo, ker se vreme postopno zboljšuje. Pšenica kaže zelo dobro, razen v nižjih in svoj čas poplavljenih legah. Seveda je za pšenico še vedno velika nevarnost, če bi; vroči solnčni dnevi povzročili močno izhlapevanje vlažnih tal, kar lahko povzroči rjo. Tako je bilo n. pr. lani, ko je rja skoro preko noči uničila znaten del pridelka. Če bo vreme kakor zadnje dni brez večje toplote, bo letina izborna. Žetev pšenice se bo letos pri nas zakasnila. Koruza, ki je hudo trpela zaradi preobilne vlage, se sedaj naglo popravlja. V Tisi je utonila cela rodbina. Sin tiskar-narja Morgensteina v Senti je uspešno zaključil šolsko leto ter prosil očeta, da bi cela rodbina napravila s čolnom vožnjo po Tisi do Sv. Nikolaja in tam obiskala sorodnike. Zvečer med vožnjo pa se je čoln med nenadno nevihto prevrnil ter so utonili oče, mati in sin. Trupli očeta in sina so že našli, mater pa so odnesli valovi. > Tragična smrt treh mladeničev. V malem jezeru pri Jagodnjaku v Baranji so se z malim čolnom vozili trije srednješolci iz Osijeka, ki so bili med vožnjo najbrž preveč objestni in se jim je čoln prevrnil. Nesrečni dijaki niso znali plavati in so vsi trije utonili. Tragična smrt treh pridnih fantov, ki so hoteli s prijetno vožnjo po jezeru proslaviti svoj uspešni zaključek šolskega leta, je vzbudila splošno sožalje. Stanje hmeljskih nasadov v Vojvodini. Hmelj je slab in zelo zaostal. Da je zlo še hujše, sta ga napadla še peronospora in rdeči pajk. Zato se pričakuje v mladih nasadih malenkosten pridelek, dočim bodo stari nasadi dali še vendar nekaj pridelka. TISKOVINE vseh imklrgmke, uradne ,mkla m ■JP5Tne,časopise\ knjiga, večbar: imUisk hilv večje stalne vloge po dogovoru Stanje vlog nad 'Din 35,CCC.CCC— @ flezerve Din 1,1CC.CCC'— Jamstvo za vloge presega večkratno vrednost vlog — Strankam nudi brezplačno poštne položnice za nalaganje denarja Vložne knjižice drugih zavodov sprejema brez prekinjenja obrestovanja — POSOJILA dajo proti poroStvu, na vknjižbo in proti zastavi premičnin in vrednostnih papirjev ter dovoljuje kredite v tekočem računu pod najugodnejšimi pogoji BLAGAJNIŠKE DRE: Ob delavnikih od 8—12% in od 3—4'/,, le ob sobotah in dnevih pred prazniki od 8—12'/. Podružnici v Kamniku, Slavni trg — v Mariboru, Slomškov trg 3 iSSKi ir Hladna sardelna omaka. Zmečkaj in pretis-11 i skozi sito 6 trdo kuhanih rumenjakov in ?kakih lO sardfel. Tej masi prilivaj med neprestanih! mšžaihjem prav po malem približno eno ,*>smigig§JHi* l^jega olja (olivnega), potem ne-||aj ž vodo zmešanega jesiha (po okusu), pol Bičke gorčice (ženofa) in nekoliko citroninega jjflimonovega) soka. J" Dober kruh je za nekatere bolnike kruh, jli mu je primešanih nekaj otrobov; pa tudi Zdravi Ij^d^ttživajo tak kruh s pridom. Napravi se fako:' !?mešaj tri četrtinke litra pšeničnih bi robov, tri četrt litra bele pšenične moke, eno Osmihko litra koruznega zdroba, tri žlice olja, Bve žlici zarumenelega sladkorja, nekaj soli (po Okusu) in pol litra kislega mleka. Vse to dobro premešaj in pregneti in peci v kozi približno 'dve uri. Pristopajte h Kmetijski Matici. Bovla od rdečih jagod. Za posebne prilike močno priporočajo kot eno najboljših pijač in posladkov bovlo od rdečih jagod. To narediš takole: Pol kile jagod polagaj v posodo tako, da pride na dno ena plast jagod, na to pa nasipaj stolčenega sladkorja. Na sladkor pridejo zopet jagode in zopet sladkor. To pusti stati kake pol ure. Vse to polij nato z enim litrom dobrega belega vina, z nekoliko slatine (mineralne vode) in s sokom ene ali dveh citron (limon); priloži na vse skupaj nekaj koščkov ledu in postavi posodo vsaj za 1 uro v led. Kdor pa ima denar, si lahko privošči tudi ta užitek, da jagod ne zalije z navadnim, čeprav dobrim vinom, ampak s pravim francoskim šampanjcem. 3. julija: Trnovo, Murska Sobota. 4. julija: Črnomelj, Veliki Gaber, žiri, Krško, Rečica ob Savinji, Marenberg, Voj-nik, Vuzenica, Sp. Kostrivnica, Dolnja Lendava. 5. julija: Videm ob Krki, Mengeš, Pekel pri Poljčanah, Sv. Lenart nad Laškim, Dokležovje. 6. julija: Turnišče. 8. julija: Nemška Loka, Gradac, Pišece, Sv. Jurij v Svičini. Valute 1 nemška marka Din 13'GO 1 švicarski frank Din 11-10 1 ameriški dolai Din 47-50 1 angleški funt Din 195'— 1 francoski frank Din 2-25 1 češkoslovaška krona Din 1-71 1 italijanska lira Din 3-— 1 avstrijski šiling Din 6-60 Tem kurzom, ki veljajo za čas od 15. maja 1933, se mora do nadaljne odredbe dodati se 28'A% na ime »prima«. To se pravi, ako prodaš 1 ameriški dolar po kurzu Din 48-80 in dodaš še 28 dobiš za dolar Din 62-70. To velja tudi za vse ostale tuje valute. OSREDNJA GOSPODARSKA ZADRUGA l v Ljubljani I Audi po najnižjih cenah vse vrste deželnih pridelkov, najfinejšo banaško in domačo moko, koruzo, krmila, špecerijsko blago In ostale v to stroko spadajoče predmete Velika zaloga vseh vrst umetnih gnojil, modre galice ter najboljšega trboveljskega in splitskega portland-cementa Kolodvorska ulica šfev. 7 Modroci 11 NajoenejSe in najboljše modroce (feder-modroce), otomane, mreže, divane, Športne fotelje in garniture Vam nudi r. sajovic, Vsa tapetniška dela po nizki ceni Kupujte domače blago! Zastopnike išče posojilnica za obisk privatnih strank za zaključevanje posojil 1 Ponudbe na: .Kreditna zadruga", Ljubljana, pp. 307. Znamki za odgovor 1 Prva Jugos OIASLAD, SLJ&D in KVAS f Zalokar LJubljana — Vič Zahtevajte v vsaki trgovini in pekarni samo Zalokarjev kvas Prva tvornica kvasa Izven karlela Koso in srpe z garancijo, izdelane iz najfinejšega švedskega jekla v staroznani tovarni kos in srpov Kafelan fkUačič V Tjpžžčm nudi 99 Bizonom", Ljubljana Kolodvorska ulica 7 Zahtevajte povsod „Kme4ski list"! Kmetska posojilnica ljubljanske okolice reg. zadruga z neome/eno zavezo v Ljubljani, Tyvševa ("Dunajska) cesta IS (v lastni palači) obrestuje vse hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri in brez vsakega odbitka Rentni davek plačuje posojilnica sama Tekom 51 letnega poslovanja so hranilne vloge II Poleg lastnega premoženja JamCI za varnost vlog nad 6.500 narastle na nad Din 280 milijonov zadrugarjev neomejeno z vsem svojim premoženjem, kar izkazane rezerve znašajo „ „ 10 „ || predstavlja milijardno jamstvo In popolno varnost vseb vlog Urednik; UfiKfl Kifiifi. m izdaja ga konzorcij Ig a d fiiBOH- — iiska tiskarno Merkur Iprcdsta* nik tiskarne: O. Mihaiek), Ljubljana.