NO. 75 Ameriška Domovina vi,.1; vi,:-■■ E R l Ul— HO /W1E m AM€RICAN IN SPIRIT FOR€IGN IN LANGUAG€ ONLY SLOVENIAN MORNING N€WSPAP€R CLEVELAND 3, O., THURSDAY MORNING, APRIL 16, 1953 LETO LIH —VOL. T.m Večino političnih letnikov v Jugoslaviji tvorijo kominformovd Tako je izjavil Aleksander Rankovič poročevalcu lista ‘The New York Times”. BEOGRAD. — (Poroča Jack Raymond v NYT). — Aleksander Rankovič, podpredsednik Federalnega eksekutivnega sveta, je izjavil, da je zdaj v jugoslovanskih ječah in delavskih taboriščih več jetnikov, ki so tam Zaradi svojih kominformskih aktivnosti, kakor pa onih, ki so zaprti zaradi drugih političnih prestopkov. RankciVič, ki je bil prej minister policije, je dejal, da je v Jugoslaviji okoli 7,000 političnih kaznjencev. Od mnogih tisočev ki so bili zaprti zaradi teh ali onih prestopkov proti režimu, jih je danes ostalo v ječah in ta-boriiščih še kakih 2,500. Tem je prišteti še kakih 4,500 nadaljnih ujetnikov, ki so bili aretirani po Prelomu Jugoslavije s Sovjeti-•i°- Od teh jih je 1,500 v ječah, 3,000 pa v delavskih taboriščih. Dalje je rekel poročevalcu, da zd. države $10.00 na leto; za pol leta $6.00; za četrt leta $4.00. Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $12.00 na leto. Za pol leta $7.00, za 3 mesece $4.00. SUBSCRIPTION RATES United States $10.00 per year; $6.00 for 6 months; $4.00 for 3 months. Canada and all other countries outside United States $12.00 per year; $7 for 6 months; $4 for 3 months. Entered as second class matter January 6th, 1908 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd, 1879. «jjs!!l|s>83 No. 75 Thurs., April 16, 1953 Na poti k miru? V enem dejlu javnega mnenja bolj in bolj prevladuje misel, da smo na pragu mirnejše dobe, da gre hladna vojna h kraju in da smemo računati z daljšo dobo miru. Prav tako vneto kot ti zagovarjajo to ppt, se drugi del javnega mnenja temu upira. Ti drugi pravijo, da bo tak mir, — če do njega pride — v resnici koristil le Sovjetom, oziroma komunizmu. Pri tem opozarjajo na razdobje med obema vojnama. Svet je upal, da bo nastala po strahotnem klanju prve svetovne vojne dolga doba miru, v resnici je bilo pa le kratko premirje. Tedaj smo imeli opravka s poraženo Nemčijo, tokrat imamo posla z zmagovito Sovjetijo. Ob treznem premišljanju in tehtanju razvojnih možnosti enega in drugega tabora v današnjem svetu, moramo priznati, da je resnica zelo verjetno na strani drugih. To se pravi, da bo “mir” koristil v prvi vrsti Sovjetiji in njenim zaveznikom, ker ji bo dal dovolj časa, da izgradi svojo industrijo in organizira tudi stotine milijonov Kitajcev. Če bo zahodni svet dal Sovjetiji čas in priložnost, da ta cilj doseže, je zgubljen, je nedavno v tedniku “The Week” poudarjal eden odličnih poznavalcev svetovnopolitičnega položaja. Oni, ki se zavzemajo za mir, pa četudi bi bilo pri tem treba skleniti kako kravjo kupčijo, mislijo, bo že nekako. Morda pa se najde kaka rešitev v bodočih letih, na katero danes niti ne mislimo ne. K temu mnenju se nagibajo posebno angleški državniki. Gotovo ima tudi to nekaj resnice v sebi. Često se nam zgodi v življenju, da ne vidimo nobenega izhoda, vse se nam zdi mračno, vse izgubljeno, nikjer ni nobene iskrice upanja. Ko to hudo uro prespimo in naslednji dan premišljujemo s hladno glavo, ponavadi odkrijemo, da le ni vse tako mračno in brezupno, kot se nam je zdelo. Na to skušnjo iz vsakdanjega življenja se sklicujejo zagovorniki pogajanj s Kremljem in Peipingom. Katera so najvažnejša vprašanja, v katerih se ločita Zahod in Vzhod. Osnovno in bistveno je gotovo idejno nasprotje med komunizmom in krščanstvom. Pri tem je važno vprašanje pogleda na vrednost človekove osebe in njenega položaja v družbi oziroma državi. Mi na Zahodu pravimo, da je država za to tu, da varuje in podpira svobodo ter blagostanje posameznika in vsega naroda. Država je le sredstvo za zavarovanje pravic naroda in posameznika. Na vzhodu pa so drugačnega mnenja. Tam je cilj in središče vsega, družba, ozirqma država. Njenf koristi je podrejena korist naroda, podrejena še veliko bolj korist posameznika. Krščanski zahodni svet je ustvaril nekako ravnotežje med družbo jn posameznikom, med posameznikom in državo, materialistični komunizem je dal vso moč skupnosti. To ie načelna razlika. Praktična politika se po navadi na načelna vprašanja ne ozira posebno. Politiki in državniki poudarjajo, da je treba voditi mednarodno kot tudi domačo politiko po vidikih resničnosti, realnosti, rte pa na osnovi filozofije in nekih teoretičnih načel. Ozrimo se torey na to realno stran vprašanja. V Evropi sta si Zahod in Sovjetija v sporu zaradi Nemčije, zaradi Avstrije in Trsta. Zahod se tudi protivi sovjetskemu nadzorstvu nad takozvanimi satelitskimi državami in zahteva, da se Sovjeti umaknejo na svoje meje ter puste tc države, da si izbero vlade po svoji volji. Med omenjene države spadajo: Nemčija, Poljska, Češkoslovaška, Madžarska, Rumu-nija, Bolgarija, Albanija in do neke mere tudi baltske države. važno sporno področje med svobodnim in komu-nističnim svetom je na Daljnem vzhodu. Med tem, ko vlada v Evropi vsaj na zunaj mir, divja na spornih področjih Azi-'ie„Pra1va krvava vojna. Koreja, Indokina, Malaka so tri bo-jišca, kjer merita oba tabora svoje moči. Formoza se trenut-no na novo borbo šele pripravlja. Čangkajšek bi rad znova ko. 0 kopno, odkoder misli, da je sposoben pognati V preteklem tednu so nekateri časopisi prinesli zgodbo o nekih načrtih za rešitev težav na Daljnem vzhodu. Po teh naj bi Koreja severno od sedanjega bojišča ostala komunistom, Formoza pa naj bi prišla pod upravo Združenih narodov. Administracija je te zgodbe sicer takoj zanikala, toda njenim besedam javnost ni dala prave vere V Washingtonu prevladuje mnenje, da je sklenitev premirja na Koreji mogoča le, če bo istočasno ustavljeno boje-vanie tudi v Indokini in na Malaki. Vzemimo, da bi komunisti na to zahtevo pristali. Kaj pa potem s Formozo? Čangkajškove čete drže otok čvrsto v svoji oblasti. .Arne rika Čangkajška še vedno priznava kot predsednika in pravega predstavnika Kitajske ter ga kot takega podpira.'Da bi Amerika pristala na to, da se Formozo izroči kitajskim komunistom, ni verjetno, ni pa izključeno, da bi pristala na to, da bi prišla pod skrbništvo Združenih narodov, to se pravi, da bi postala neodvisna. V tem oziru je bila ona novinarska zgodba poskusni balon, ki naj bi pokazal odmev take rešitve v javnem mnenju. , Amerika bi na Daljnem vzhodu na vsak način rada ustavila vojno na Koreji in v Indokini, nima pa takega. NOVINE Drugoč bežijo (Katica Nemec se reši) Kak smo že povedali, sta bili Katica i Anica Nemec pri pr-vom begi iz Jugoslavije zgrablje-nivi i prva obsojena na dve, druga pa na deset let voze. Dve leti sta minuli i Katica je prišla dqr mov — v Štrigovo. Liki njihova hiža ob glavnoj cesti od farne cerkve do sv. Roka ne bila več Nemčova. Nemčovim je komunistična oblast njihov dom vzela. Katica je šla mimo dolma k svo-joj babici v Grabrovnik. To je bilo avgustuša 1949. Katica je imela mir od strani oblasti, čeravno je izda bilo razburkano življenje po štrigovskij ‘bregaj. Nezadovoljni i koražni dečki so se skrma zbrali v tri skupine i napadali komunistične postojanke. Edno takso skupino poznamo. Tisto, v šteroj je bio tudi mladi Toije Nemec. Zvali so jo “študentovsko grupo.” Poleg te sta bile ešče dve drugivi. Vsakša je za sebe nastopala. Med njimi ne bilo nikše povezanosti. V torn časi študentovska grupa ne bila vidno delavna, zato tudi Katica v Grabrovniki ne bila sumljiva za oblast. Denok je pa bila Katica v pismenoj zvezi s svojimi starši v Gradci v Avstriji- Pismeno so se dogučali, kak bi se tudi Katica rešila. I edna noč v tistom poletji je: vzela Katico. Nihče ne znao, kama je zgi-nola. Po njo sta prišla dva po-gumniva dečka i sta jo peljala do Mure, nato prek Mure v Prekmurje i nadele kre Mure gor do Kučnice i prek Kučnice v Avstrijo. Pri Nemčovij v Gradci je bilo velko veselje, kda so zagled-noli rešeno hčerko. To veselje je bilo skaljeno samo z zavest-jov, ka je Anica izda v vozi i ka jo ešče čaka osem let trdoga suž-noga življenja. Liki Nemčovi so zavupaii na božo pomoč, čeravno po človeški soditi ne bilo nikšega vupanja za rešitev Anice. Ona je bila v esemnajstom leti i je pod skrbnim nadzorstvom bila prisiljena delati kak jezero drugij na državnoj avtnoj cesti med Belgradom i Zagrebom. Kak je denok prišlo tudi do Aničine rešitve, popišemo v prišestnij Novinaj. CLEVELAND Beteženiva sta Štefan Žabčič i Ignac Štraus. Vračita se vsakši na svojem dami. — V špitali sv. Antona se pa nahajajo John Ka-vaš zavoljo srčne slabosti. Izda je ešče v špitali Ignac Vučko. Katarina Plečko (rojena Kranjec) so tudi zbetežali. Vsem želemo ljubo zdravje. Društvo sv. Križa je imelo zadnjo nedeljo (12. aprila) sejo. Pripravljajo se veselico dneva 2. maja. Ta veselica je v navadi vsakša leto okoli križovoga, šte-ro je 3. maja. Ta veselica naj bi nadomestila proščenje v Čeren-sovcaj (Prekmurje). Antonija Denša. Hubbardske novice North Madison, O. — Precej časa je že, odkar sem se zadnjič oglasil. Naš kraj pa vedno lepo napreduje, tu ni nobenega za-stanka. Zaradi nagle rasti naselbine, so en njen del odcepili od pošte v Madisonu. Sedaj imamo pošto v North Madisonu od 20. ceste in Hubbard Rd. zahodno do “Townline” ceste proti jezeru. Dobili smo seveda novega poštarja in dobimo mi na Hubbardu prvi jutranjo pošto. Tako je moj novi naslov: F. L. Hubbard Rd. Rt. 1, North Madison. Tisti, ki mi pišejo, naj to spremembo, prosim, upoštevajo. Ljudje se v te kraje naseljujejo kar trumoma, tako1 da hiš sploh ne morejo sproti zgraditi. Neka slovenska družba iz Clevelanda bo zgradila menda 600 novih hiš. Se reče, grade jih neprestano, prodajajo pa kot kruh v trgcvirJ. Je pp pri nas tudi v resnici lepo in svežega zraka nam nikoli ne manjka. Ob Hubbard Rd. grade nad vse lepo novo katoliško cerkev in župnišče Nastale so nove trgovine, restavracije. Gostilne, so kar po vrsti vse slovenske. Njihovi lastniki so vljudni in postrežljivi. Kadar vas rojaki iz Clevelanda pot nanese v te kraje, jih obiščite. Jaz se rad ustavim pri enem ali drugem na svojih dnevnih sprehodih. Človek je kar nekam osamljen, če ne najde prave družbe. Treba se je z nečim motiti, če ne Poroka. V soboto1 aprila 18 je življenje predolgočasno. Ure-ob 9 se poročita v cerkvi sv. Vi- dil sem si tudi že vse potrebno da Frank S. Koren i Kristina za večno počivališče. Tudi ka-Zimmerman. Gostuvanje d,e na men že stoji. Tako za pot na oni večer toga. dneva v dvorani sv. Nikolaja na E 36 i Superior Ave. — Čestitam,o želemo obilo bože-ga blagoslova. Firma. K firmi de šo prišestno nedeljo Bobby čiček. Kuma de jemi Mr. Steve Markolia. CHICAGO Pismo. Dragi g vrednik! Že nekaj tijednev sam ne nikaj poročala, tak ka se zdaj gotovo začudite, kda zaglednete pismo iz Čikage, Ne bom Vam naštevala nekšij faling. Kakše male novice pa zato vsikdar so, če že vel-kij nega. Za svetke smo bili malo bolj zaposleni pa tudi z zdravjem se nemremo najbolj pohvaliti. Iz AD razvidim, ka ste bili v Washingtoni. Kda pa pridete v Čikago? Mi bi se tudi radi kaj pegučali. Hozijanoviva (Gizela i njeni mož Naci) ta šla v Evropo: Fatima, Rim, Avstrija, Jugoslavija. V Jugoslaviji kakpa v Prekmurje. Ignac ima ešče mater živo. Iz čikage odletita 21. majuša. Prva postaja de v Portugalski (Fatima). — Lepo Vas pozdravljamo. svet nimam nobene skrbi več. Tudi naš dom smo lepo pre uredili in ozaljšali. Kadar me bosta prišla Robert Sternenova obiskat, bosta videla nekaj posebnega. Naša nova fara bo imela 17. aprila zvečer v Painesville parku ples. Igral bo John Pecon orkester. Cerkveni odbor se toplo priporoča za obisk. Lepe pozdrave številnim prijateljem in znancem v Clevelandu in drugod. Frank Leskovic. Boris Kidrič, glavni Titov 'načrtnik', umrl Preteklo soboto je umrl v Beogradu v starosti 41 let poleg E. Kardelja najbolj znani komunist v Sloveniji Boris Kidrič, ki je vodil jugoslovansko gospodarstvo v povojni dobi. On je bil medi drugim odgovoren za izvajanje petletke, ki naj bi spremenila (Jugoslavijo v pomembno indu- interesa za sklenitev miru, oziroma zaključek vojne, med kitajskimi nacionalisti in kitajskimi komunisti, to se pravi med Čangkajškom in Maom. Brez tega pa komunsti na mir ne bodo pristali. Če k zapletenim vprašanjem Daljnega vzhoda prištejemo nič manjša, če ne celo težja, vprašanja s spornih področij Evrope, se nam zdi, da je pot do miru silno dolga. Pri tem pa nemara na njo še niti stopili nismo. — * mojprMifm strijsko državo. Seveda iz petletke ni bilo veliko. Doživela je grd polom. Kidrič je bil član Politbiroa Komunistične partije Jugoslavije in eden glavnih sodelavcev Tita. Redil se je v Ljubljani 1. 1912, kjer je bil njegov oče profesor za slovstveno zgodovino na univerzi. Kidrič se je pridružil komunistom že v gimnaziji in je bil zaradi tega iz šole izključen. Kasneje se je mudil na Dunaju, kjer je prišel v zapor. Na očetovo prošnjo je zanj posredoval dr. L. Ehrlich, ki ga je v zahvalo, za to dobroto dal Boris Kidrič med vojno, kot nasprotnika komunizma umoriti Kidrič je v veliki meri odgovoren za zločine, grozodejstva in neštevilne’umore, ki so jih izvršili v času zadnje vojne v Sloveniji komunisti. Slovenski narod ga bo zato ohranil gotovo v spominu kot enega svojih največjih mučiteljev, kot človeka, ki je odgovoren za de-settisoče življenj njegovih sinov in hčera. IZ SLOVENIJE Ljudsko štetje Poročali smo že, da so 31. marca t. 1. imeli doma drugo lj udsko štetje po zadnji vojni. Prvo je bilo leta 1948. Pri tem štetju pa niso samo popisali števila prebivalcev, ampak bclčej o sedanj e komunistične oblasti dobiti od ljudi osjo vrsto še drugih podatkov, ki naj bi dali čim bolj natančno sliko o delu in življenju prebivalstva. Te podatke hočejo imeti za uspešnejše izvajanje raznih svojih načrtov in pa za kontrolo tol uspehih in neuspehih svoje 'petletke. Posebnost letošnjega ljudskega štetja je pa predvsem ta, da so pri njem zahtevali tudi izjavo o razmerju do vere. Tega vprašanja v popisu prebivalstva leta 1948 ni bilo. Zakaj so ga komunisti postavili letos, je razložil Slovenski Poročevalec” takole: “Pripadnost k določeni veri in brez vere sta družbeni dejstvi, ki ostaneta kljub ločitvi cerkve od države. Potrebno je vedeti, koliko prebivalcev pripada k določeni veroizpovedi in koliko prebivalcev je brez vere. S temi podatki se lahko od popisa idioi popisa spremlja, ali se neka veroizpoved razširja ali pada in ■ali napreduje vera ali ateizem. Spremijanje takih družbenih dejstev je v naši družbeni stvarnosti potrebno. Za pripadanje k neki veri je odločilno osebno prepričanje. Osebe, ki se izjavijo, da nimajo nobenega verskega pret-pričanja, se vpišejo kot “brez vere.” Tako “Slovenski Poročevalec.” Iz tega je razvidno!, da od sedaj naprej komunistični režim hoče tudi uradno kontrolirati, kdo ima še toliko poguma, da se priznava za vernega in kdo takega poguma nima. Ker nad vsemi ljudmi v Titovini lebdi krvava senca UDBE, je gotovo, da bodo uradne številke “vernih” gotovtoi veliko manjše kot so pa v resnici. -------o------- Oče in sin Oče piše sinu: — Dragi sin! Mislim, da ti bo 30 frankov dnevno za življenje v Parizu zadostovalo. — Sin odgovori: — Ljubi oče! Tudi meni se zdi, da bom imel 30 frankov na dan dovolj. Toda pozabiti ne smeš, da moram živeti tudi ponoči! Koncert “Korotana” Pevski zbor “Korotan” je nadvse razveseljiv nov kulturni po*-jav med ameriškimi Slovenci. Prvi koncert, ki ga je zbor podal preteklo nedeljo v Slovenskem narodnem domu na St. Clairju, nam daje poroštvo nove pevske razgibanosti, ki bo blagodejno, vplivalo na naše kulturno, življenje vobče in na našo pevsko dejavnost še posebej. Pevovodja “Korotana,” vešči g. Metod Mi-lač, ima številne krepke pevske moči. To so po veliki večini mladi pevci in pevke iz vrst naših novejših ameriških Slovencev, ki jih preveva velika, požrtvovalna ljubezen do slovenske pesmi. Za ta njihov prvi koncert so lepote žejni poslušalci napolnili veliko dvorano Narodnega doma. Spored je vseboval večinoma starejše, splošno znane in priljubljene pesmi. Slišali pa smo tudi dve ali tri prelepe koroške,' narodne pesmi, ki so bile ob tej priliki menda prvič pri nas podane. Koncert se je začel z vedno dobrodošlo “Gor 'čez jezero.” Me-, sani,zbor jo je zapel ubrano in občuteno. Prav tako je ugajala v ženskem zboru “Kje so tiste stezice,” pač ena naj lepših koroških narodnih. Sledilo je še troje koroških narodnih Vse tri soi bile efektno izvajane, posebno “Juhe, poj damo v Škof’če,” venček koroških narodnih, v katerem se je učinkovito uveljavil g. Jože Dovjak z vmesnim bariton solo. V tem venčku smo tudi občudovali lepe, barvite in tečno izvedene prehode med raznimi posameznimi deli. Nato, je ženski zbor v prijetni glasovni skladnosti zapel znano E. Adamičevo' “Tam gori za našo vasjo” in pa “Jaz pa vrtec bom kopala.” V naslednji grupi treh pesmi je nastopil solist g. France Go-renšek. V prvi “Srce je žalost- no'” je pel z zborom, v drugih dveh pa samostojno. Pokazal nam je lep in dobro šolan tenor, izrazito liričnega značaja, ki je prišel najbolj do veljave v Pavšičevi mojstrsko zgrajeni skladbi “Mladi pesmi.” Manj je uspel z F. S. Vilharjevim sijajnim pa zahtevnim “Mornarjem.” Na liričnih mestih v višji tenorski legi je bil pevec še dokaj prepričevat len, manj izrazit in komaj slišen pa v nižjih tonih. Daši je bi! g. Gorenšek ločividno indisponiran, ga je lOibčinstvo sprejelo s toplim odobravanjiem. Zatem srno slišali tri pesmi našega priljubljenega skladatelja V. Vodopivca. Njegove skladbe so med najbolj hvaležnimi, ki jih premore naša pevska literatura, ker so sočne, polne prikupne: melodike in ker nosijo značaj prave ljudske pesmi. Vse tri so bile učinkovito izvajane. Pevovodja g. Milač je dal “Žabam” markantno humoristično izvedbo, kije občinstvu zelo ugajala. Buren aplavz je zahteval ponovitev. Po odmoru nam je moški zbor zapel dve narodni: “Sem biv na vas” in “Izidor,” obe v pravem narodnem tonu, nato “Triglav moj dom” (Aljaž) in “Ljubezen in pomlad” (Nedved). “Triglav moj dom” je krepko donela,- če bi še prvi tenor in drugi bas popravila tisto kratko poltonsko stopnjevanje tik pred koncem (prvi “kako si krasan”), pa bi -bila izvedba popolna. “Ljubezen in pomlad” s tenor solo, ki ga je g. Gorenšek lepo zapel, je prav veselo izzvenela. Zapel nam j,e ponovno baritonist g. Jože Dovjak, to pot dva samospeva: “Ljuba si pomlad zelena” in ‘So že rožce v hartelnu žavevale.” Obe sta poslušalcem močno ugajali. G. Dovjak ima glas, ki je prikupljiv in polnodo-^neč v vseh legah. Če bi pridobil še nekoliko na uglajenosti, bi bil izvrsten. A že zdaj petje z občutjem in dobrim prednašanjem. Koncert sta zaključili znani solidni in prelepi pesmi Nedvedo-va “Nazaj v planinski raj!” in Aljažev “V Gorenjsko.” Obe sta bili zapeti krepko, in zanosno. Pri “Nazaj v planinski raj!” bi bili poltonski intervali lahko, fočnejši (“zakaj nazaj”), v srednjem delu (“In to ti nič ni mar”) pa bi bili crescendi lepši, bolj občutju prikladni, če bi bili nekoliko manj sunkoviti Pa to le mimogrede. V splošnem je torej celokupno zbor pokazal občudovanja vredno preciznost v izvajanju, posebno v dinamiki in lepi slovenski izgovarjavi, četudi so tenorji šibkejši kot basi, in alti mestoma manj sigurni kot soprani, se je g. Milaču že zdaj posrečilo doseči precejšnjo mero glasovne1 uravnovešenosti. Ko bo zbor k tem pevskim vrlinam dodal še' nekaj več elementarne čustvene sproščenosti, bo dosegel še večjo uspehe. V teh nestalnih dneh postaja slovenska pesem bolj in bolj poglavitno torišče našega narodnostnega hotenj a.' Slovenska pesem nam najlepše poudarja narodno zavednost in krepi čut naše skupnosti. Ta čut skupnosti in povezanosti je neprecenljive vrednosti za vse naše družabno, gospodarsko in kulturno življenje. Brez tega čuta skupnosti bi hib kakor ovce, ki jih razkropi vihar. Če bomo vztrajno čuvali in gojili slovensko pesem, ki je našega rodu najžlahtnejši cvet, bomo smeli upati, da bo- še dolgo v nas vseh ostala iskra slovenskega duha, ogenj slovenskega srca in sok slovenske zemlje. Iskrene čestitke pevovodju g. Metodu Milaču in vsem vrlim pevcem in pevkam “Korotana” na tem prvem, tako lepo uspelem koncertu! Ivan Zorman. Pomladanski koncert “Adrije” Ljubitelji slovenske pesmi so v nedeljo popoldne napolnili dvorano AJC na Recher Ave. in napravili veselje mladim pevkam in pevcem. Spored koncerta je obsegal v glavnem slovenske narodne in umetne pesmi. Mešani zbor je gladko zapel Sattnerjevo “K polnočnici,” Vodopivčevo “Ženin kos” in Aljaževo “Ujetega ptiča tožba.” Sveži mladi glasovi so prijetno zveneli po dvorani. Zbor je na precejšnji višini in podaja slovensko pesem lepo. Tudi izgovarjava je od nastopa )do nastopa boljša. Želeti bi bilo le, da bi bili soprani malo številnejši. Lep je bil pogled na okusno pripravljen oder in na dekleta v narodnih nošah. John Perencevic je občuteno zapel “Zagorske zvonove” in “Nocoj je pa lep večer.” S sestro Anne sta z velikim Zanosom podala “Dalmatinskega šajkaša.” Anne je nato pela “Nezakonsko mater” občuteno in s sigurnostjo. Kvartet: Olga Zakrajšek, Anne in John Perencevic ter Robert Klanchar je žel za svoj nastop burno pohvalo poslušalstva. Po odmoru je podal mešani zbor Zbor iz opere Prodana nevesta in Soldier Chorus lepo in občuteno. Splošno pohvalo in odobravanje je žel kvartet (bratje Ivančič in Frank Urbančič) z narodnima “Pri farni cerkvici” in “Urška.” Spored je zaključil mešani zbor z venčkom narodnih. Poslušalstvo je bilo navdušeno, tako da je moral zbor posamezne točke ponoviti, prav tako kot preje solisti in kvartet. Vera Milavec-Slejko pri klavirju je bila kot vedno tudi tokrat odlična. “Adrija” si je posebno v eu-clidski^ slovenski naselbini pridobila veliko vnetih prijateljev. Njeni nastopi so dobro obiskani. želeti bi bilo, da bi se število pevk in pevcev še povečalo, da bi slovenska pesem v Eucli-du mogočno zvenela in še dolg0 živela. Zboru in njegovemu pevovodji Tonetu Šublju k uspehu čestitamo. Šek. Družba sv. Družine (THE HOLY FAMILY SOCIETY) UitUMvIjena 29. novembra 191.4. ' Sedež: Joliet. 10. Inkom, v dri. Ililnoia 14. maj« ItU ir Nate geslo: “Vse m vero, dom In narod; vsi aa enega, eden aa vse.” GLAVNI ODBOB: Predsednik: FRANK TUSHEK, 716 Raub St„ Joliet, Illinois *• Podpred.: STEVE J. KOSAR, 3502 No. Lombard St., Franklin Park, 111. 2. podpredsednik: ANN JERISHA, 658 No. Broadway St., Joliet, 111. Tajnik: FRANK J. WEDIC, 301 Lime St., Joliet, 111. Zapisnikar: MATTHEW VRANESIC, 1259 Cora St., Joliet, Illinois Blagajnik: ANTON SMREKAR, Oak St., Rt. No. 1, Lockport, 111. Duh. vodja: REV. GEORGIE KUZMA, Wilton Center, Feotone, P. O., I1L Vrh. zdravnik: JOSEPH A. ZALAR. 351 N. Chicago St, Joliet. Ul. NADZORNT ODBOR: ANDREW GLAVACH, 2213 W. 21st Pl., Chicago, Illinois ANNA FRANK, 2843 So. Pulaski Rd., Chicago 23. UL JOSEPH JERMAN. 20 W Jackson St, Joliet. Illinois POROTNI ODBOB: JOSEPH PAVLAKOVICH, 39 Winchell Si, Sharpsburg, Pa. JOHN NEMANICH, 650 W. Hickory St, Joliet, Illinois ANTONIJA DENSA, 2730 W. Arlington St, Chicago 12. 111. Predsednik Atletičnega odseka: JOSEPH L. DRAŠLER, No. Chicago, Illinois URADNO GLASILO: AMERIŠKA DOMOVINA. 6117 St. Clair Ave, Cleveland 3. Ohio Do 1 januarja 1953 je DSD izplačala svojim članom in članicam ln njih dedičem raznih posmrtnin, poškodbin, bolniških podpor ter drugih izplač.l denarne vrednost do četrt milijona dolarjev. Društvo za DSD se lahko ustnovl v vsakem mestu Zdr. držav z ne manj kot 5 člani(cami) za odrasli oddelek. Sprejme še vsak katoličan moškega ali ženskega spola v starosti od 16 do 60 let. V mladinski odde-iek pa od rojstva do 16. leta. Zavaruje se za $250.00, $500.00 ali $1,000.00. Izdajajo se različni ^mtitikati, kakor: Whole Life. Twenty Payment Life in Twenty Year fmdowment. Vsak certifikat nosi denarno vrednost, katera se vsako leto W*a. Poleg smrtnlne izplačuje DSD svojim članom(leam) tudi bolniško Podporo iz svoje centralne blagajne, kakor tudi za razne operacije In Poškodnine. Mesečna plačila (assessments) so urejena po American Experience tabeli. DSD je 120.92% solventna, kar potrjujejo izvedenci (actuaries). Uradni Jezik je slovenski in angleški. gj.^o^PJakom in rojakinjam se DSD priporoča, da pristopijo v njeno , Za vsa morebitna pojasnila in navodila se obrnite pismeno ali ustmeno na gl. tajnika: FRANK J. WEDIC. 301 Lime St, JoUet, HI. ' Josip Gruden: Zgodovina slovenskega naroda NOVI VEK: I. Luteransko in cerkvena reforma med Slovenci Ko v. smo prišli k drugim vra-s so morali gospodje stopiti '°nj in iti peš čez neko lepo j Prostorno dvorišče. V njem ^ no dvorno služabništvo tur-cesaria> gotovo okoli 3.000 , steviiU; ki je stalo na raznih se zelo razlikovalo po "vrajih in tivo n°^- Najpreje so bili rtiiki z belim ovojem (tur-hilj01^ okoli glave. Za njimi so ščih. b, dvorniki v pozlačenih pla- 1)oieci njimi so vedno stali po-jniki v zlati, žametasti in eni opravi, katere so po-pozdravili in ki so jim z Sr d vljudnostjo odzdravili. V^. dvorišča je bilo tudi 10 le- 2 leoparda, prikovanih rim- n° veri§°> ki so strašno Po / ^ ^esneli- Nato so peljali V a^Ce v ^P0 sobo k štirim ^ višjim turškim oblastnikom, ■'•krahim, Kasum, Aias Uro e^ad paši, kjer so ostali eno g0g' Ti štiri paše so spremili poslance k cesarju v le- Novi! Pozor! dj^dar rabite, televižen, hla-’ e^ektrični ali plinski di’u 1 Pohištvo, ali karkoli hov Za dom, ne pozabite ha+;e trgovine C. & F. Inter-0]a-Oria^ Stores na 6113 St. *lr Ave. o,(j Je odprta vsak dan 2veg dopoldne do 9. ure P°Jasnila dobite lahko K86qPo telefonu. Kličite HE- govorite v svojem ^ ena Jeziku! f*ET} ki bodo prišli s do j?.^asom v trgovino ali bodilo 1Ca^ Po telefonu, bo do-nakupu kakršnegakoli 10 % popusta. po hišo, kjer so ostali nekaj čez pol ure, potem so zopet odšli s spremstvom v svoje prenočišče.” ’ * Niti pri tem sprejemu, niti v poznejših razgovorih z Ibrahimom nista poslanca nič opravila. Sultan ni hotel izpustiti O-grske iz rok, pa tudi ni maral za premirje. Po slovesu od sultana, ki je bilo 15. novembra, so ju zadrževali v Carigradu še šest tednov. Šele v četrtek pred Božičem sta odrinila in 2. februarja 1531 iz Krupe kralju sporočila o slabem izidu svojega poslanstva. Mirna poravnava je zopet splavala po vodi. Med tem so Osmani po svoji stari navadi rogovili in plenili po naših krajih. Leta 1530. so petkrat planili čez mejo in odgnali okoli 3.000 prebivalcev. Naslednje leto so pridrli na Pivko, toda Hrvati pod ' Vukom Frankopanom so jim pobral ujete kristjane in naplenjeno blago. Na Štajerskem so Turki storili mnogo škode okoli Ljutomera in samostana v Žičah, kjer so priorja Andreja na kosce razsekali. Ker se je bilo v kratkem nadejati novega velikega tui’ške-ga navala, se je kralj Ferdinand pc možnosti pripravljal. Po smrti grofa Nikolaja Salma, vrlega branitelja dunajskega mesta, je postavil za vojnega maršala avstrijskih čet na Ogrskem Lenart pl. Velsa, Ivana Kacija-narja za prvega vojskovodjo na Štajerskem, Koroškem in^Kranj-skem, Ivana Ungnada Sovne-škega pa za deželnega glavarja na Štajerskem. Zlasti Ungnad in Kacijanar sta bila nekaj časa duša vsem bojnim podjetjem proti Turkom. Njima se je pridružil še ljubljanski škof Krištof Ravbar, katerega nahajamo na vseh deželnih zborih in sho- dih, in ki si je kot diplomat in vojskovodja pridobil mnogo zaslug za Ferdinanda. L. 1530. je zasnoval Ravbar načrt, kako u spešno odvrniti Turke od slovenske meje. V ta namen se mu je zdel najpripravnejši pripomoček, ako se sovražnikom vzameta Kamengrad in Ključ z okolico vred, ker so iz teh krajev najbolj pogosto in najlože vpadali v Hrvaško in Kranjsko. (Dalje prihodnjič) ------o------ V gostilni “Gospa, to kurje meso pa je | trdo kakor les . “Kaj ? Kura naj bi ne bila do-Ibra? Deset let zaporedoma je bila premirana na vseh razsta-jvah perutnine!” MALI OGLASI Soba se odda Opremljena mirna soba se odda solidnemu moškemu. Kli-|čite EN 1-2647. (apr.13,16) Veliki prihranki na volnenem blagu za pošiljati preko morja Ako mislite potovati v Evropo to poletje, S. Lieberman Woolen Co., je še posebno pripravljena za vaše potrebe v volnenem blagu za moške in ženske. Izplačalo se vam bo, ako pridete in si ogledate veliko izbiro volne za moške in ženske obleke, lep bombaž in rayon za ženske obleke. Prodamo na jarde kolikor hočete in podlogo, ki spada zraven ter, drugo za kompletno obleko. S. LIEBERMAN WOOLEN 00. 1446 West 3rd St. CH 1-6067 Odprto dnevno od 9 do 5:30 Ob nedeljah od 9:30 do 12::30 Iščeta stanovanje Mož in žena brez otrok iščeta stanovanje dveh aji treh opremljenih sob s kuhinjo v St. Clairski naselbini od 60. do 79. ceste do Superior Ave. Kdor ima kaj primernega naj kliče za dogovor po 6. uri zvečer HE 1-7535. —(76) Stanovanje iščeta Mlad par išče 3- ali 4-sobno stanovanje. Kličite EN 1-5384. (75) Selimo se v Michigan Prodamo pohištvo za kuhinjo, stanovanjsko sobo in spalnico in tudi Estate plinski grelec samo 1 leto star. Kličite HE 1-3593. Na 1407 E. 41 St. (75) Kraška kamnoseška obrt 15425 Waterloo Rd. IVanhoe 1-2237 EDINA SLOVENSKA IZDELOVAL NICA NAGROBNIH SPOMENIKOV Stanovanje iščeta Mlad zakonski par brez otrok išče 3- do 5-sobno neopremljeno stanovanje v slovenski naselbini med jezerom in Superior Ave. in med E. 55 St. in E. 79 St. Kličite med 5. in 6. uro HE 1-5726. (76) Moikl dobijo delo Stanovanje ali hišo iščejo 4 do 5 sobno neopremljeno stanovanje ali 1-družinsko hišo želi dobiti v najem mlad zakonski par z dvema otrokoma. Najrajše v Collinwoodu ali Euclidu. Kličite EX 1-4214. (77) MAX’S AUTO BODY SHOP MAX ŽELODEC, lastnik 1109 K 61 St. Tel.: UTah 1-3040 Se priporoča za popravila in barvanje vašega avtomobila. Delo točno in dobro. Slovenske Plošče ŠUBELJ - BANOVEC - JADRAN in druge v zalogi pri NOVAK’S FURNITURE 5505 SL Clair Avenue Cleveland 3, Ohio rTfrXXXXZXXxXXaHTTTTTTTTTY. Re-Nu Auto Body Co, Popravimo vaš avto In prebarvamo, da bo kot nov. Popravljamo body in fenderje. Welding. JOHN J. POZNIK in SIN GLenville 1-3830 982 East 152nd Street CXZXXXXXXX Iščejo sobe Zaposlen par išče 4 ali 5 sob. Dve hčeri 13 in 10 let stare. Priporočila. Kličite po 4. uri UT 1-1868. —(76) Hiša naprodaj Lastnik proda hišo v slovenski naselbini blizu sv. Vida, 5 velikih sob, kopalnica, plinski furnez, klet pod celo hišo, 2 garaži, cementni dovoz, zimska okna, mreže in vse kar spada k hiši. (Kličite UT 1-6894. —(75) Iščeta stanovanje Dve osebi iščeta 2 ali 3 neopremljene sobe kjerkoli med St. Clair in Superior Ave. Ponudbe na naše uredništvo. HE 1-0628. —(76) Pohištvo naprodaj Proda se kuhinjska miza z 6 štolami iz hrastovega lesa. Vpraša se na 6805 Bonna Ave. — (76) MACHINE OPERATORS ASSEMBLERS INSPECTORS Izučeni ali pa ,ne izučeni. Dobra plača od ure in mnogo drugih prednosti. Obrnite se na employment Office (odprt tudi v soboto do poldne). The Marquette Metal Products Gb- ii 45 Galewood Drive prva cesta zahodno od E. 145 St., južno od St. Clair Ave. ______________________(76) DIEMAKERS Za srednje in velike dies TOOLROOM ENGINE LATHE OPERATORS MACHINE REPAIRMEN DIE REPAIRMEN Mi bi radi tudi govorili z MACHINISTS , Visoka plača od ure in čas in pol za nad urno delo ter dvojna plača ob nedeljah. Dobri delovni pogoji in dodatek za življenske stroške. Ta dela pri OBEH NAŠIH TOVARNAH, E. 93 in Woodland ter 1115 W. 152 SL, ampak ZGLASITI SE MORATE V ŠT. 1 employment uradu. MURRAY OHIO MFC. 00. 1115 E. 152 St. (77) Moški dobijo delo Machine Operators r—, ---------— ■■ — f MERCHANTS ZNAMKE POMENIJO POSEBNE PRIHRANKE BAILEY’S 4 trgovine Posebnosti za Gospodinjstvo SEŽIGALNIK ZA ZUNAJ 6-95 Varen sežigalnik za na prosto, izdelan iz težkega jekla. Gorilni način. Cena posebno nizka na aprilskih razprodajah. Samo 6.95. OMARICA S PREDALI .95 6 Natančno izdelana in pripravljena za dekoracijo po vašem lastnem okusu. Velikost 9x15x27 inč. AND Assemblers Visoka plača od ure z dodatkom za življenske potrebščine. Prosimo oglasite se osebno v našem employment urada na Engle Rd., južno od Brookpark. FORD MOTOR GO. 17601 Brookpark Rd. (76) JEKLENA SKRINJICA ZA POD POSTELJO 6 .95 4-DELNA PREMAKLJIVA LIKALNA DESKA 6 .95 Lahka kot pero. 12x36 inč velika kovinasta deska, beli cotton obložek, cotton in plastik prevleka. BAILEY’S Sedmo nadstropje in v vseh podružnicah Coil Winders Stock Clerk Tool Crib Attendant (nights) Lami ation Stakers Milling Machine Operators (nights) 42" Boring Mill Operators (nights) Ehgine Lathe Operators (nights) Motor Generator Assemblers Stalno deio v napredni tovarni Visoka plača od ure The Eleciric Products Go. 1725 Clarkstone Rd. (blizu Euclid-Ivanhoe) (77) MALI OGLASI NAPRODAJ ICE CREAM PARLOR and SANDWICH SHOPPE v poslopju Slov. nar. doma na St. Clair Ave. in 65. ceste. Kompletno z vsem inventarjem; soda fountain, steklene omare, zmrzovalnik (freezer), pregrade (booths), mize, stoli. — Prodaja vse vrste sladoleda, sladkarije, cigare in cigarete, mehke pijače, voščilne karte, prigrizek in lahka topla kosila. Zgorej stanovanje 4 sob — neobvezno. Idealna priložnost za dobro kupčijo! Zelo dober nakup V Nottingham okolici je naprodaj hiša s 5 sobami, avtomatična plinska kurjava. Zelo lep lot 119x109. Se lahko vselite takoj. Samo $11,500. KOVAČ REALTY 960 East 185th Street KEnmore 1-5030 (76) Assemblers NI POTREBNO NOBENE PREJŠNJE PREIZKUŠNJE TUDI IZKUŠENI Metal Finishers Gas Welders Paint Sprayers Torch Solderers Trimmers Morajo biti pripravljeni delati 1. in 2. šift SPREJEMAMO PROŠNJE za zgornja dela od moških, katere zanima delati v produkciji “station wagon in panel truck bodies”. Začetna plača od ure je okrog $1.74 vstevši dodatka za življenske potrebščine. DELAVSKE PODPORE Pokojnina, zavarovalnina, bolniška podpora, plačane počitnice, plačani prazniki. Oglasite se v našem Employment uradu 8 zj. do 7 zv. dnevno izvzemši nedelje FISHER BODY (Euclid Plant) DIVISION OF GENERAL MOTORS CORPORATION 2QQGI Euclid Ave. Euclid, Ohio (76) TAPC0 ZDAJ IZBIRA IZKUŠENE MOŠKE Z A IHE TEAM TOOLMAKERS Experimental work building jigs and fixtures TOOLROOM TURRET LATHE OPERATORS ENGINE LATHE OPERATORS MILLING MACHINE OPERATORS SHAPER OPERATORS UNIVERSAL GRINDERS SURFACE GRINDERS TOOL AND CUTTER GRINDERS Pridružite se k Tapco Team DANES . . . Prilika za napredovanje . . . Dobri delovni pogoji . . . Varnost Employment uradne ure: Pondeljek, sreda, petek 8 zj. do 5 pop. Torek in četrtek 8 zj. do 9 zv. Soboto in nedeljo 8 zj. do 3:30 pop. ali kličite ' W. S. OLIVER za sestanek i 1 Prosimo prinesite izkaz državljanstva THOMPSON PRODUCTS, Inc. 23555 Euclid Ave. (C.T.S. Bus 28) (86j Iščejo stanovanje Tesar in žena, 1 odrasli otrok, 1 mlajši, iščejo 5 ali 6 sob. Kdor ima kaj naj pokliče EN-11-6032. —(76) VAS MUCI REVMATIZEM? Mi imamo nekaj posebnega oroti revmatizmu. Vprašajte nas. MANDEL DRUG slovenska lekarna 15702 Waterloo Rd. KE 1-0034 AMERIŠKA DOMOVINA APRIL 16, 1953 IVAN ZOREC: Domačija ob Temenici “Oče, kaj sem rekel? Ne vem, sli vidim prav, ali se mi le zdi, ampak Janez najbrž ni več prav daleč. Poglejte, poglejte sami!” “Fant, če se norčuješ . . je Trlep planil k oknu, kolikor hitro je mogel. “Je—. On je—. Po hoji ga poznam. On je, on!” je mrmral pa rdel in bledel. Srce mu je hitelo naproti, sam pa se ni genii iz hiše. Globoko je vzdihnil in široko sel za mizo kakor kralj na prestol, češ, tukaj sem, tu me dobiš, kdor prideš. Zavest, da je sin tu, mu je pregnala vse malodušje; stara mogočnost mu je zravnala hrbet Še ena predstava Slikovne predstave v Lo-rainu se je zadnjo nedeljo udeležilo kar lepo število občinstva. Prijetno je kazati slike, kadar je udeležba obilna. Predstava se ie vršila v prostorih stare cerkve, kjer je sedaj dvorana za podobne prireditve. Poleg tega poslopja stoji sedaj krasna nova cerkev, ki dela čast župniku; odboru in faranom. Len napredek! Le tako naprej! Hvala vsem za udeležbo, tako društvenemu odboru in Rev. Milan Slaietu, župniku za prijazno naklonjenost. Ko bomo imeli zopet kaj novih slik, se bomo zopet srečali. V nedeljo 19. t. m. Ta dan se vidimo pri Sv. Lovrencu ob 7. uri zvečer v dvorani pod cerkvijo. Za popoldan vas vse povabim, da pridete na PARMADALE, kjer se bo vršila veličastna manifestacija vseh fara naše škofije, škof Hoban bodo blagoslovili več novih hiš za sirote in program bo bogat. Videli boste tudi. zakaj da se zbira denar v kampanji za CATHOLIC CHARITY, katera kampanja se je začela ravno sedaj. Iz Parme pridite k predstavi v faro Sv. Lovrenca. Poleg izrednih slik iz stare domovine z mojega jesenskega potovanja ter boste videli tudi domače slike; dve zlati poroki. Papeževo in Slakovo ter dva važna pogreba: Resnikove hčerke Brigite in Franka Kužnika, pa še kaj več drugih. Pridite, ne bo vam žal! ANTON GRDINA, lastnik slik. iti V blag spomin PRVE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA DRAGEGA SOPROGA IN OČETA 1'John Zadnik ki je umrl 16. aprila 1952. leta Leto dni je že minilo,_ da Tebe več med nami ni. Kako je prazno to življenje, odkar si nas zapustil Ti. Truplo Tvoje zdaj počiva v hladni zemlji mimo spi, duša pa zdaj raj uživa, se pri Bogu veseli. Žalujoči ostali: SOPROGA in OTROCI Cleveland, Ohio, 16. aprila 1953. in obraz ubirala v trde, samozavestne poteze. Le Nace in Goršela sta jima šla naproti. Ko je Janez zagledal očeta, se mu je inako storilo. Tale stari, v dve gube zguze-ni mož, ki se tako resno, trdo drži, čeprav od skritega veselja ves drhti, tale upali, osiveli, trudni mož, da je njegov oče, njegov silni, močni oče . . .? Zasmilil se mu je m ga pohlevno kakor tačas, ko je še šiba pela, ogovoril: “Kako je, oče —? Prišel sem •. Tile so pa moji—,” je poka-kazal na ženo in otroke. Še v Ameriki je večkrat zbiral in urejal očitke, ki jih bo zaradi zgubljene domačije zmetal očetu v zobe; ali zdaj, ko ga je videl, kako se je postaral in zlezel v dve kube, mu je odpuščajoče podal roko, saj je slutil, kako očeta kljuje slaba vest in boli srce. “Mati so umrli . . . domačije ni več . . vse je vzela Amerika . . tako je, da je hudo in slabo . . ,” je oče tožil in stiskal sinovo roko. “Kar je, pa je!” ga je sin tolažil, češ, da si lehko kupi dve Trlepovini in še mu bo ostajalo suhega denarja. Oče mu je bil hvaležen za prizanesljivo besedo in ga krčevito držal za roko in kar oči ni mogel sneti z njega. O, glej ga, kakov dedec ti je postal tale Janez:, močan, plečat; samo zdravje ga je. Od njega je počasi pogledal otroke in mlado ženo. Rdeča ti ona stoji ob Janezu in se smehlja, otroci, lepi in čedni, se je tišče in ga gledajo z velikimi čistimi očmi. Segel ji je v roke in ji pokimal: “Mivčeva Ančka — praviš da si?” “Ne, Vaša sem tudi, mi vsi smo Vaši, oče,” se je nasmehnila. Tudi Trlep se je nasmehnil; všeč mu je bilo, kar je rekla. Le kakova ti je, kakova ti je tale — osebenjica!” Lasje so ji dolgi, dolgi in težki, da ji kite komaj imajo prostora na glavi. In oči, čudovite in krotke. Solnčni žarek je segel skozi okno in obstal na njenem licu, žarečem in mladostnem in zdravem. Prelepe oči so se ji od solnca in notranjega ognja bleščale še bolj; zdelo se je, da se je v njih ustavila vsa lepota domačega solnca, vsa milina domače zemlje, vsa tihota ljube hoste . . .! V srcu jo je prosil odpušče-nja za krivico, ki ji jo je bil prizadeval z mislimi in besedami. “No, pozdravljena!” ji je še enkrat stisnil roko in se nasmehnil otročičkom. “Kako ti je ime?” je segel po starejšem dečku in si ga posadil' na kolena. “Janezek. — Kajne, Vi pa ste naš dedek?” Trlepa je stisnilo v grlu in zapeklo v očeh. Dedek —. Glejte, ali ni res, da ga Bog ima rad? Učakati mu je dal vnučkov, zdravih, lepih vnučkov, in sin je spet doma, in lepo, pametno ženo ima srečni fant in še veliko doto mu je prinesla . . . Gledal je zdaj sina, zdaj snaho in si vnuke drugega za drugim posajal na kolena in jih mi-loval in miloval. Goršela se ni mogla načuditi. Križ božji, kaj je ta res tisti samosvoji, zakrknjeni mož, ki nikoli ni bil drugačen kakor odljuden, zadirčen in siten? . . .? O, saj so bili tudi njej vsi prav všeč, posebno otroci; in vsem je stregla, kar je hiša premogla. “Hvala Bogu, da ste srečno prišli!” je sklepala roke. “Zdaj bo pri nas spet prav lepo.” Trlep se je v mislih zdaj pa zdaj zaletel, da bi začel govoriti o rešitvi Trlepovine, pa mu je srce bilo tako polno sreče in veselja, da se ni in ni upal dotikati zmotne in nerodne preteklosti. A ko se je storil mrak, se je izkazalo, da na svetu ni veselja, ki bi bilo čisto in brez kaplje grenkobe in ki ne bi ujedalo samega sebe. “No, otroci, iti moramo!” je Janez rekel in vstal. “Kam —? Kam pa—?” sta se Trlep in Goršela ustrašila. “Saj ste doma.” “Ne, za zdaj še nimamo doma?!” je Janezu ušlo iz trlepov-ske samoglavosti in ponositosti. Trlep je vzdihnil in pobesil oči. Da je bil udaril po srcu sebe in sina, ko je hotel domačijo obvarovati neke umišljene sramote — to spoznanje ga je vnovič čisto potrlo; molče je ždel, nikogar se ni upal pogledati. “Za nocoj poj demo k Marički,” je Janez zamolklo govoril. “Postlala nam bo, kjer spijo popotni. In potlej bomo kje osebenjkovali, dokler si kako ne preložimo.” “Nikamor mi ne pojdete!” je zaprosila Goršela. “To bi bila sramota, da bi se tvojega očeta in mene držala do smrti!” “Hvala, nikomur nočemo biti v napoto!” je Janez trmoglavil. “Nič! Prostora je pri nas dosti, tu mi ostanete, pa je!” je bila Goršela huda. Trlep je molče sedel za mizo in si, uprt na komolce, obraz skrival v roke in ni našel besede, da bi pogovoril sina. (Dalje prihodnjič) ------o------ Pomagajte Ameriki, kupujti Pictoru honde, in znamke Amerifto-slovenski radio Chicago oddaja vsako soboto ob 3:30 - 4:00—Slovenske narodne in umetne pesmi 4:00 - 4:30—Ameriško-slovenske polke in valčke s postaj WHFG—1450 KG m WEHS--FM-97.9 iG' POSLUŠAJ program veselih polk in valčkov, kakor tudi naj- (( lepših narodnih in umetnih pesmi Slovenije— ’ PRIDRUŽI se odlični domači družbi Klubu Prijateljev Slovenske Pesmi— OGLAŠUJ preko slovenskega programa RAZVESELI svoje drage ob raznih družinskih prilikah in ob letnicah s sporočili in voščili preko radia.— SPOROČI svoje želje in naročila na naslov: DR. LUDVIK LESKOVAR 820 North Wabash Avenue Tel.: DElaware 7-8515 .L ^ V- L.".:.T-V ■ V ., AL-AjL-.X" Naznanilo im Zahvala Potrti in žalostnega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naglo umrl naš dragi soprog, ljubljeni oče in stari oče Leopold Kališek Pteviden s zadnjimi tolažili sv. vere je zaprl svoje oči na dan 16. marca 1953. leta. Rojen je bil leta 1882 v vasi Medvedje selo, fara Trebnje na Dolenjskem. V Ameriko je prišel leta 1901. Pogreb se je vršil dne 19. marca iz pogrebnega zavoda A. Grdina in Sinovi v cerkev Marije Vnebovzete na Holmes Ave., kjer je za pokoj duše pokojnika bila darovana sv. maša zadušnjca.. Potem je bilo njegovo truplo prepeljano na pokopališče Kalvarija in tam položeno k večnemu počitku. V dolžnost si štejemo, da se s tem iskreno zahvalimo cc. gg. Matiji Jagru in Ruparju za opravljene verske in cerkvene obrede in spremstvo na pokopališče. Toplo se zahvalimo vsem, ki so položili ob krsto pokojnika tako lepe vence cvetja in mu s tem izkazali svojo zadnjo cast. Posebno pa še sorodnikom iz Kanade, ki so poslali tako lepe vence. Ravno tako se iskreno zahvalimo vsem, ki so darovali za sv. mase, ki se bodo brale za pokoj duše dragega pokojnika.. Našo globoko zahvalo naj sprejmejo vsi, ki so pokojnika prisil kropit in molit za mir njegove duše, ko je ležal na mrtvaškem odru. Ravno tako vsem tistim, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti na P0^°Posebej se zahvalimo članom društva Cleveland št. 126 SNPJ za lepo slovo od svojega sobrata, pogrebcem-clanom tega društva, ki so nosili krsto in za spremstvo na pokopališče. Topla zahvala vsem, ki so na dan pogreba dah brezplačno na razpolago svoje avtomobile ter tako dali priliko mnogim, da se pogreba udeleže. Iskrena zahvala vsem, ki so nam pismeno ali ustmeno izrekli svoje sožalje. Ravno tako vsem, ki so nam ob smrti pokojnika bili PHvala pogrebnemu zavodu A. Grdina in Sinovi za lepo urejen pogreb in za vsestransko izvrstno postrežbo. .... Dragi soprog in ljubi oče, počivaj v miru v blagoslovljeni ameriški zemlji! Tvoji duši pa daj Bog večni mir in pokoj. Nekako prazno je in pusto, ko Te več ni. Vendar nas tolaži zavest, da se bomo enkrat združili vsi skupaj nad zvezdami. Med tem pa se Te bomo z ljubeznijo in hvaležnostjo spominjali v naših molitvam Žalujoči ostali: ANNA, soproga HEDWIG poročena MERVAR, hči LOUIS, zet ROBERT in PATRICIA, vnuk in vnukinja OSTALO SORODSTVO tukaj in v Kanadi V starem kraju zapušča brata MATIJO Cleveland, Ohio, 16. aprila 153. Poskusite! Boste se strinjali— , »ib#®1 - ERIN BREW Je Standard! AH ste poskusili današnjo Erin Brew? Glad-kejše . . . lahkejše . . . jako okusno, Vživajte kozarec penastega, zlatega, danes zvečer. Se boste strinjali, da je najfinejše varjeno! Poslušajte vašo priljubljeno narodno glasbo od 7:30 do 7:45 zvečer dnevno na postaji WDOK 1260, katero vam prinaša Standard Brewing Co. \^axdahO ^j PRI NAS DAJEMO IN ZAMENJAMO EAGLE ZNAMKE! THE MAY CO.’S BASEMENT DEŠKE QleOelanc) {Indians Rayon Satin Baseball • • 'v' • jopici Temno modri satenasti baseball jopič Velik napis “Indians” v živo rdeči barvi krasi sprednjo stran. Dve rdeči progi pletenem ovratniku, v zapestju in v pasU . . . široka rdeča bordura na rokavu oi rame do zapestij . . . Lepa runasta podloga! Mere 6 do 18. Sprejemamo pismena in telefonska naročila v soboto do 5:30 in v pondeljek od 9 zj. do 9 zv. Kličite CH 1-3000 The May Co.’s Basement Oddelek za deška oblačila Varčujte pri striženju las z ZAJAMČENIMI PACE električnimi škarjami .99 12.50 vrednost 8 Slovite “Pace” škarje za striženje las . . . polno jamstvo za eno leto po nakupu od svetovno največjega izdelovalca! Te škarje se bodo same plačale v kratki dobi . . . rabiM pa jih boste leta in leta. Sprejemamo pismena in telefonska naročila—Kličite CH 1-3000 The May Co.’s Basement Cutlery Department