TUDI KRAJEVNE SKUPNOSTI SO KRIVE
»V naši občini živi vse manj pravih kmetov,« je pričel naš pogovor FRANC LOZINŠEK, direktor centra za socialno delo naše občine. »Kot socialni delavec sem pri centru zaposlen od septembra 1962, di-rektor pa sem od maja 1966 in tedaj je v občini živelo še približno 6 od-stotkov čistega kmečkega prebivalstva. Po statističnih podatkih iz leta 1971 pa je vseh kmečkih cistih gospodinjstev v občini le še okoli 2 od-stotka in od tega v nižinskih predelih nič več kot 0,4 odstotka.«
—  Kje je opazen največji osip kmečkega prebivalstva?
»Število kmečkega življa naj-bolj upada v ravninah, kar je nedvomno posledica vse večje urbanizacije ter odhoda mladih v industrijo. Tako je le še malo ktnetov v večjih ravninskih KS — Moste, Zadobrova, Sneberje... Izrazito višinske KS pa so Besni-ca, Lipoglav in Klopce. Največja med njimi je Besnica, kjer živita 1002 prebivalca, najmanjša pa Klopce s komaj 211 prebivalci. Čeprav so te KS po površini ra-zmeroma velike. so redko nase-Ijene. saj so domačije raztnetane po okoliških hribih in preneka-tere so opuščene in že propadle.«
—  Kateri so največji problemi našega podeželja?
»Podobno kot drugod v Slo-veniji, je tudi pri nas največji problem vse večje število sta-rostnikov. Največ ostarelih in iz-nemoglih kmctov je v Besnici, kje'r živi 210 krajanov, starih nad 60 let, mnogi pa so celo starejši kot 70 let. V tej KS je tudi največ bolnih in bolehnih Ijudi. Stati-stični podatki kažejo, da je v tej KS relativno zdravega 12 od-stotkov prebivalstva, medtem ko je v nižinskih Mostah nad 60 od-stotkov relativno zdravega pre-bivalstva.«
—  Katerih   obolenj  je   med kmeti največ?
»Predvsem starejši kmetje bo-lujejo največ za boleznimi ožilja in srca, kar je posledica starosti in težkega kmečkega dela. Precej je tudi telesno in duševno priza-detih, med njimi žal tudi mnogo mlajših. Takšni Ijudje se seveda niso nikoli poročili in so postali nekakšni preužitkarji na kmeti-jah. Tisti, ki so kmetije prevzeli, le stežka skrbe zanje. Zato dobi-vamo pri občinski skupnosti so-cialnega skrbstva vse več prošenj za reševanje tovrstnih težav na podeželju. Mnogi starejši ne zmorejo več težkega dela, ni pa
tudi nikogar, ki bi prevzel zem-Ijo. Ker kmetije niso zaščitene, zemljišča vse več prodajajo za nekmetijske dejavnosti. In tudi to je eden izmed vzrokov, da se obdelovalna zemlja vse bolj krči, podeželje pa izumira.«
—  V kateri KS pa so socialni problemi najbolj žgoči?
»Vsekakor v KS Besnica, saj je iz teh krajev pri občinski skupnosti socialnega skrbstva prijavljenih 62 socialno ogrože-nih družin in 76 socialno ogrože-nih polnoletnih občanov. Iz KS Klopce je pri skupnosti social-nega skrbstva prijavljenih 9 so-cialno ogroženih družin ter 9 so-cialne pomoči potrebnih polno-letnih krajanov.«
—  Kako rešujete to perečo problemaliko?
»Socialne problemc dela ne-zmožnih Ijudi rešujemo na več načinov. Tako imamo iz višinskih kmečkih predelov pod skrbniš-tvom za delo nezmožnih 7 ljudi (iz Besnice 4, z Lipoglava 2 in iz Klopc enega). To so Ijudje, ki niso sposobni skrbeti zase, za svoje pravice in koristi ter uprav-ljati s premoženjem. Dokaj dobro imamo razvito tudi rejniš-tvo otrok, vendar imamo z višin-skih kmečkih predelov v rejniš-tvu le enega otroka iz Besnice. Iz vse občine pa je v družinskem rejništvu 116 otrok; največ na območju občine Domžale in Grosuplje, in to pretežno še vedno v kmečkih družinah. Pro-blematično je tudi pomanjkanje rejniških družin za odrasle, saj rejniki raje sprejmejo v oskrbo otroka kot onemoglega ali bol-nega odraslega človeka. Žal pa posebno kmečke ljudi le stežka pregovorimo, da se odločijo za oskrbo v domovih upokojencev oziroma drugih socialnih zavo-dih. Tako je v domski oskrbi iz Besnice le 12 kmetov, iz drugih hribovitih kmetijskih območij pa nobenega.«
—  Kako boste še pomagali starostnikom na podeželju?
»Nujno je, da za stafejše ob1 čane pripravimo več kulturnega življenja in rekreacije (npr. ra-zvedrilo, prireditve, izleti, obiski na domu ipd.)- Nujno potrebna je tudi organizirana sosedska pomoč ter nega bolnikov in onemoglih na domu. Zato pa je potrebno še tesnejše sodelovanje s posameznimi K.S ter s KO RK.
Žal imamo le štiri laične nego-valke v KS Mostah in prebivalci višinskih predelov niso deležni njihove pomoči. Zato bomo mo-rali čimprej razširiti delo negcH valk na domu, čeprav za to še ni-mamo ustreznih delavcev in tudi ne dovolj denarja.
Najhujša »bolezen« ostarelih Ijudi je osamljenost. Tem ljudem skušamo čimbolj pomagati. Če-stokrat pripravimo v posameznih krajih družabne prireditve in krajše izlete, ki pa se jih prebi-valci hribovitih krajev le redko udeležujejo.
Vsekakor je temu kriva slaba terenska organiziranost ter oddaljenost posameznih krajev. KS oziroma krajvne organizacije bodo morale pri tem bolje sode-lovati. Sicer pa: da socialnih pro-blemov v celotni občini ne rešu-jemo učinkoviteje in hitreje, nismo krivi le mi pri skupnosti socialnega skrbstva, temveč so krive tudi posamezne krajevne skupnosti.«
RADO RADEŠČEK