GLAS NAROBA The largest Slovenian Daily b the United Listrslovenskih jelavcevy Ameriki. and legal Hobdaja. 75,000 TEUTON: CHtlaw 3—3878 HO. 161. — ŠTEV. 281. Entered u Second Class Matter September 21. 1908, al the Port Office at New York, H. Y„ nnder Act of Congress of March 8, 1870 TELEFON: OHelsea 3—3878 NEW YORK, TUESDAY, OCTOBER 25, 1932. — TOREK, 25. OKTOBRA 1932 VOLUME — LETNIK XL. AL SMITH PRAVI, DA JE HOOVER VODITELJ SUHACEV Brezposelni prodirajo proti Londonu MOKR AŠKO PLANKO V PLATFORMI DEMOKRAT. STRANICE JE SESTAVIL BlVSl NEWY0RSK1 GOVERNER Al Smith, ki je pred štirimi leti kandidiral za predsednika, je imel v Newark, N. J., govor, v katerem je napadal predsednika Hoover ja zaradi stališča, ki ga zavzema napram prohibiciji. — Vse obljube republikncev so se razblinile v nič. Bivši newyorski governer Alfred E. Smith, ki je pred štirimi leti kandidiral na demokratskem ti-ketu za predsednika, je imel sinoči svoj prvi govor v sedanji volilni kampanji. Ko se je peljal v spremstvu župana Hague iz Jersey City proti Newarku, ga je na tisoče in tisoče ljudi navdušeno pozdravljalo. Ko se je pojavil na govorniški tribuni, ni hotelo biti ploskanju ne konca ne kraja. — Pred štirimi leti smo se brezupno bojevali, — je dejal govornik. — Naše stališče je bilo izredno težavno, kajti boriti smo se morali proti samozavestnim trditvam republikancev, da imajo edinole oni patent na prosperiteto. Zatrjevali so, da zamo-rejo edinole oni ohraniti narodu blagostanje. Sko-ro sleherni delavec je imel po dva avtomobila ter se je s svilenimi nogavicami na nogah vozil v tovarno. Obljubovali so nam, da bo imel vsak prebivalec Amerike sleherni dan kokoš v loncu. Da, povzpeli I so se celo do trditve, da bodo revščino in pomanjka-' nje popolnoma odpravili. Izredno navdušenje je vzbudil govornik, ko je rekel, da je on sestavil mokro planko, ki je vsebuje demokratska platforma. Smitha je predstavil župan mesta Jersey City, Hague, ki je voditelj demokratske stranke v državi New Jersey. Rekel je, da je bila država pred štirimi leti in letos za Smitha. Na narodni konvenciji je bila proti Rooseveltu, toda konvencija je sedaj končana. — Demokratstvo države New Jersey je složno! — je vzkliknil ter predstavil Smitha z besedami: — Moj prijatelj, vaš prijatelj, največji bojevnik izmed vseh, Alfred E. Smith! V prostorni dvorani je zopet nastalo strahovito ploskanje. Glede prohibicijskega vprašanja je rekel Smith, da je poskušal predsednik Hoover v svojem govoru prikriti slabost republikanske prohibicijske plan-ke. S tem si je prizadeval dobiti zase glasove republikancev. — To je bil isti Hoover, ki je preprečil, da ni bi la na republikanski narodni konvenciji uveljavljena zahteva za preklic osemnajstega amendmenta. Hoover je potemtakem resnični voditelj ameriških suhačev. — Republikanska planka je namenoma tako sestavljena, da ničesar ne pomenja. Vsak republikanski kandidat zamore trditda ga platforma v nobenem oziru ne veže. Bivši governer države New York je očital republikanski stranki, da je gojila duh nestrpnosti. Omenil je bivšo pomožno generalno pravdnico Mabel Willebrandt, ki je po volitvah priznala, da je z dovoljenjem strankinega vodstva obsojala Smitha kot katoličana. — Mokra planka je postavila demokrate v jasno luc, — je vzkliknil, — dočim tvorijo republikanci stranko prevare in hinavščine. % * Ob zaključku svojega govora je pozival Smith republikance, naj glasujejo za Roosevelta in Gar-nerja. , Ko je imenoval Rooseveltovo ime, je nastalo v dvorani tako ploskanje, da ni bilo mogoče slišati naslednjih njegovih besed. Priporočal je tudi demokratskega senatnega kan- ODPLAČEVANJE FRANC. DOLGA Francija mora plačati Ameriki 1 5 mrljonov dolarjev obresti. — Poslanska zbornica razpravlja o plačilu. Pariz, Francija, 24. oktobra. — Mussolini jev govor v Turimi, da bi Amerika zbrisala dolg evropskim državam, je našel odmev v Franciji. 1">. decembra ima Francija plakati Združenim državam 15 milijonov dolarjev obresti svojega vojn epa dolga. Glede tega dol pa prevladujejo v francoski javnosti tri različna mnenja. 1. Francija naj ne plača svojih obvezn»«sti v decembru. kot do se-daj. ker bi to pomenilo, da bo Francija plačala vos dol*r. 2. Francija naj plača svojo obveznost v decembru s pripombo, da naj bo plačilo sprejeto na ra- BOLIVIJCI BEŽEPRED PARAGVAJCI Paragvajci so zavzeli trdnjavo Arce. — Boli vijci beže. — Za seboj so pustili orožje in mu-nicijo. Asuncion, Paragvaj, 24. oktobra. — Vojno ministrstvo naznanja, da so paragvajske čete zavzele najmočnejšo bolivijsko trdnjavo v Clioeo okraju Arce in da boli vi jsk i vojaki beže. pustivši za seboj orožje in munieijo. Prejšnja poročila no naznanila, da Paragvajci pripravljajo velik napad na močno trdnjavo, kamor so se Itolivijci umaknili, ko je padla trdnjava Boqueron po tritedenskem obleganju. Armad ni generalni štab naznanja. da je v teku velika ofenziva na HO milj dolgi fronti blizu ar- I gentinske meje, severozapadno od eun. kadar bo dolg konečno df>-i trdnjave Arce. 1,,<','nn . I Asuncion, * Paragvaj, 24. okto- 3. Da se naj kar najbolj pospe- j brfl _ polura,lno por,>r.ilo pravi> sijo pogajanja med Združenimi j ,la ^ Paragvajci uničili 1500 bo-drzavam. ,n Frane.jo po ameri- livijskih vojakov, ki so prišli na skih p red sed ni sik ih volitvah jrlede dolga da bodo pogajanja končana pred 15. decembrom, ko zapade francosko plačilo. Francrwka javnost priznava, da je cela zadeva zelo zamotana, ker pride pri tem v pošte v tudi "trgov-ki dol«" za nakup vojnega materijala tekom vojne. MUSSOUNI IN LIGA NARODOV Turin, Italija, 24. oktobra. — Ministrski predsednik Mussolini je v svojem govoru opozarjal države na sedanjo veliko gospodarsko krizo ter je pozival zlasti Ameriko, da izpremeni svoj celi načrt glede vojnih dolgiv. — Laursannska konferenca fkjer je bila vojna odškodnina pomoč oglegani trdnjavi Aree. Boli vijaki polkovnik Cardenas, ki je bil ujet. je rekel, da P»oli-vijci zelo trpe vsled izpremeni be vremena in komarjev. Vsled ne-pn'stanegra deževja je prometna zveza z armado zelo ovirana. VINOGRADNIKI GLEDAJO NA AMERIKO POLITIČNI BOJI V NEMČIJI V boju za volitve sta bila ubita dva Nazijca. — Pet drugih je bilo ranjenih. — Hitler hoče imeti vlado. PRENOČUJEJO PO CERKVAH, KUHAJO JIM PA ŠTUDENTI Berlin, Nemčija, 24. oktobra. Napeto nasprotstvo v polit, kampanji. ki bo končana na dan dr-žavnozborskih volitev 6. novembra, je imelo za posledico, da sta bili ubiti dve oseb in več oseb J ranjenih. V boju med fašisti in reicbs-banerci v Cast rop-Rauxel je bil* ubit en fašist, en fašist pa je bil • ubit v Dortmundu, ko iso fašisti v sovražnem kraju skušali razde-! Ijevati oklice na volilce. Polejj te-_ pa je bilo v Dortmundu ranjenih pet fašistov, v Lipskem pa je bilo ranjenih najmanj dvanajst komunistov. Spopadi so bili tudi v. Connewitz in Dewitz. Komunisti so napadli stotnijo narodnih socijalistov (fašistov ,{ ki so v lierlinu ra znaša I i volilne okliee. Policija je streljala v zrak ter je slednjič napravila mir. Na-j sprotniki so se obmetavali z ope-1 ko in ranjenih je bilo več oseb; j policija je aretirala 37 oseb. Adolf Hitler je v nekem svojem j govoru zopet zatrjeval, da ne j sprejme nobenega manjšega me-jsta kot popolno vodstvo nemške vlade. Hitler je v Zwickau rekel, da je 13. avgusta zavrnil ponudbo. da bi delal skupno s Pape-nom. ker je že tedaj vedel, da je njegov padec zapečaten. Predno je bil v septembru razpuščen državni zbor. je Hitler zahteval za sebe nemško kanclerstvo in nobenega nižjega mesta. . LONDON, Anglija, 24. oktobra. , — Več sto brezposelnih, katere nadleguje velik vihar in neprestano deževje, je na potu proti Londonu. Petdeset dijakov Oxford vseučilišča je v soboto in nedeljo kuhalo za 230 delavcev iz Lancashire. Zdravniki so jim obvezavali rane, katere so dobili v spopadu s policijo v petek v Stratford on Avon. Rim, Italija, 24. oktobra. — Vinogradniki 26 držav so pričeli zborovanje, ki bo trajalo en teden in imajo upanje, da bo to zborovanje pospešilo vinsko trgovino. Zborovanje je odprl poljedelski minister baron Acerbo. Mnojri delegati so v svojih jro-vorih omenjali Združene države. V splošnem ima zborovanje na- - um • i i Imen razdeliti prodajo vina soraz- crtana) je bila ena izmed mnogih,; ' „ . i • • i*i i I nierno za vse države in iskati trg ki je nekaj dosegla. , - . ■>!„„, • - i • i e •• . v deželah, ki do sedaj niso imele Mussolini je povdarjal rasistov-! , , . . , i v „.„„,:-„„:„ i — navade kupovati vina. hko prepričanje, da ima Nemčija , . , v . \ torek je bil svečani večer v ČEHOSLOVAŠKI KABINET RESIGNIRAL Praga, Čehoslovaška, 24. okt. Ministrski predsednik František Udržal je danes predložil predsedniku Masarvku resignacijo svojega kabineta. Predsednik je resignacijo sprejel ter prosil l'držala. naj še toliko ča.sa vodi državne posle tla mu izbere naslednika. HELENA ZOPET NA ROMUNSKEM Vlada prikriva njeno navzočnost.—Hoče s sinom obhajati njegov rojstni dan. — Prišla je tajno v Bukarešto. Bukarešta, Romunska, 24. okt. Prejšnja romunska kraljica Helena je prišla v Bukarešto na kratek obi>k. da obhaja rojstni dan svoje p a .sina princa Mihaela, ki bo 2o. oktobra star 11 let. Princesa Helena se je ločila od Mihaelovega očeta, kralja Karo-la II., leta 192S. Navzlic temu, da >e tudi -e. daj. -kot vedno, pričele govorice, tla bo prišlo do sprave med kraljem Karolom in princeso Heleno, na to ni niti misliti, kajti Helena je izstopila z vlaka v predmestju prav. ko zahteva enakost v oboro-' V tore.k b11 f?'?"' v<*er V,L0V NA LISICO V LONDONU - starem rimwkem gledališču Augn- •|s ,. - ■ , , Tt steo, kjer je bila dana čast vin-' London, Anglija, 24. oktobra. Mussolm, je rekel, da mora It.- pridHku I tukajšnjih ulicah se je nena- L'fJn 1 I 1 5!*lPOSebn° r aJ'. Letošnji vinski kon^ je bi. Povita velika lisic« ter 0- ko je Lipa zelo bolna in je Italija ^ ^ ^ ^ fe; so ^ v prizla več ljudi, med njimi tudi Barceloni na Španskem. ne sme zapustiti. Dalje je rekel Mussolini: — Svečano izjavljam in naj vsakdo sliši, da Italija zasleduje politiko mini. pravega miru. ki ne more bti ločen od pravice in s tem mirom moramo postaviti enakost. Svoj govor je končal z besedami : — Naše geslo je: Pojdi naprej zidaj in če treba, se bojuj, da zmargaš. BREZPOSELNI PLENIJO TRGOVINE nekega policista. Hipoma se je J zbralo kakih dvesto ljudi, ki -so jo | začeli zasledovati z dežniki in pa- j licami. Slednjič jo je neki poli-I cist ustrelil. didata Stewarta, ki bo, ako bo izvoljen, že v prihodnjem kongresnem zasedanju glasoval za preklic prohibicije. POGREB GROFA ^fadrid, Španska, 24. oktobra.) CASTELANE Pariz, Francija, 24. oktobra. — Danes so pokopali tukaj crofa Boni de OaKtHlane. bivšega soproga Ane Gould. Pogreba se je udeležilo mnogoštevilno evropsko plemstvo. Med po;?rebel ista bila tudi slavni pianist Ifmac Paderewski in ruski veliki knez Dimitrij. V nedeljo je bil za te Ijudr, ki" so pred dvetnaj&timi dnevi odpo-' tovali iz Lancashire, prvi dan počitka. Vseučiliski dijaki, ki niso zvezani z nobeno politično stranko. so ves dan kuhali, da so se mogli delavci od počit i. Osemintrideset žensk f>e je morah* zaradi velike burje ustaviti v Bletchley ter ko dobile zavetje v prisilni delavnici. Drugi oddelek brezposelnih je dospel v Brantree. kjer jim je delavski klub razdelil suho obleko in jim razdelil živež. I"nitarska cerkev v Chatham je izgledala kot voja&ko taborišče. V njej se je narveiilo l.'WJ brezposelnih iz Dover in Canterbury ter drujrih krajev. Spali so po tleh cerkve in so se pokrili z odejami. katere .so jim dali prebivalci mesta. Skupina rnož iz Yorkshire, katerih je okoli 150. je hodila devet ur po hudem d^žjii ter je prenočila v Bedford a. Na prostem so si napravili ognje, da so si osu- sili obleko. Zvečer pa jim je me- , in se jp odpeljala v svoje stano-sto ponudilo prenovile v šolah. [ vanjp ki jp dale- 0fJ kraljevp pa. lače. Kralj Karol je izven m«*ta. Princesa Helena je bila spomladi pet tednov v Bukarešti ter je odpotovala v maju in se naselila v Londonu. Njen sin princ Mihael jo je obiskal pred nekaj tedni. toda oče ga je takoj odpoklical, ko je izvedel, da je v Parizu, ko je bil na potu v London, bral v nekem časopisu o ljubezenskih spletkah svojega očeta. Bukarešta, Romunska, 24. okt. Prejšnjo kraljico Heleno so tajni policisti tajno spremili v zgodnjih jutranjih urah v njeno palačo, ko se je pripeljala iz Londona. Princesi ni bilo dovoljeno, da bi se bila pripeljaia s i-iimplon ekspresnim vlakom v- Bukarešto, temveč njen železniški voz je bil odklopljen v Citili izven Bukarešte in je bil pripeljan okoli mesta na postajo v Moghichilla. Na postaji jo je sprejel policijski načelnik, ki jo je spremil v avtomoblu v p»lačo. Vlada ni niti dovolila, da bi ji bil do meja poslan kraljev* železnišk voz. Toda na kraljevo povelje jo je čakal kraljev voz na meji. -z Množica brezposelnih je udrla v trgovine in je odnesla vsakovrsten živež in razmetala po prodajalnah pohištvo. Dvorana, v kateri je prostora za petnajst tisoč o~j ®>u"yi ^ P^®®1 Z«00' seb, je bila ie ob polosmih zvečer polna do zadnje- Kitajska, 24. oktobra. i d J J - t-i i • . . \\ en Hsiu. ki je bila vec let ze- ga Kotička. Kred dvorano je bila postavljena provi- na SP(ianjega vladarja Mančukuo zorična bolnišnica, v kateri je iskalo še pred ziboro- države, je polovico plačila, ki ga van jem pomoči nad štirideset oseb. Veliko žensk Jj\d<>blla od Pn-vif/ f* v n i , solo za revna mandzurska dekle- je v gneči omedlelo. t ta. PETROLEJ V MANDŽURIJI Japonska mornarica bo dobivala petrolej i z mandžurskega premoga. — Tudi mnogo ga-solina se pridela iz trdega premoga. Tokio, Japonska, 24. oktobra. Uprava južno-mandžurske železnice naznanja, da bo novi iznajdbi iz premosra v Mandžuriji mo-jročft pridelovati petrolej za japonsko mornarico. Po petletnih poizkusih se je posrečilo japonskim inžinirjem pridobiti iz dveh ton premoga eno tono petroleja. Ta petrolej je dobro kurivo za stroje in je iz njega mogoče tudi izdelati gazolin. Japonska mornarica, ki se je hotela rešiti odvisnosti slede petroleja od Amerike Anglije in Holandske. je pomagala pri teh poizkusih. Največ petroleja bo mogoče dobiti iz premoga v Fushun rudniku. kjer velja tona premoga ko-j maj 50 ameriških centov. | Zaloga premoga v Fushunu se ! smatra na 950.00.000 ton. Fushun in Yental rudnike upravlja juž-no-mandžurska železnica. Vsako leto izkopljejo v obeh njdnikih sedem milijon ton premoga. J Premog v Fushun. ki je iz ter-j cjarne dobe. je zelo trd Ln je bilo že doigo znano, da je zelo dober 1 za pridelovanje gorljivega plina. Mandžurija ima velikanske za-j loge premoga katere cenijo na 11,700,000,000 ton. CUMll IZ REGRADA Moskva, Rusija, 24. oktobra. —« Sovjetnki komunisti »o po dalj* Sih poizkusih dognali, da ima navaden regrad v sebi snovi za izdelovanje gumija, ki je popolnoma sličen naravnemu gumiju. Znanstveniki, katere je poslala vlada, so naali na Krimu posebno Ta regrad so posadili v drugih steblih in korenine vse lastnosti pravega gumija. Te regrad šo posadili ▼ drugih krajih in zelo dobro uspeva. Vlada je sedaj 2e izdelala naert za velike nasade regrada. iz katere« ga bo pridclorjd* gumij l »ffff 'M'"- ■wr KgW YORK, TUESDAY, OPTO BEE 30, 1932 TBI LAKG«ST ILO?Ofl DAQ.T to V. Glas Naroda" and PnbUdbed by SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) L Benedlk, Tre*«. «C the (Job and vMkhh of above officer«: mi Mr-—"— Nw lack Gttj. N. X. "GLAS NARODA C Vote* al Um Peepte) Issue* Day Except Sundays and Holidays Sa eel o lato velja m ▲antiko tn t Zrn New York za celo leto ... ... $7.00 Kanadk) »•«•••»«••• ........... $6.00 Za pol leta ................. ... $3.50 Sa pd leta ............ W00 Ka looaemstvo aa celo lato ... ... $7.00 Ca Mrt leta ....... ...........ti 50 Za pol leta................. ... «3.50 Subscription Yearly $6 00 Advertisement on Agreement "Glas N " ishAja vsaki dan lzrzemfil nedelj in praznikov. Dopisi bvea podpisa la osebnosti se ne pri občujejo. Denar naj se blagovoli Hiljitl po Moasy Order. Pri spremembi kraja naročnikov. prosimo, da as —m tudi prejšnje blvalLKe naznani, da hitreje najdemo naslovnika. "GLAS NARODA", 21« W. 1Mb Stvret, New Ysrk, N. Tsleabsne: CUelsea 3—3S78 - * m "PROSIMO, UVAŽUJTE!" t. Odziv na opomine, ki smo jili poslali pod gornjim naslovom onim naročnikom, ki so zaostali z naročnino, nas , je zares presenetil. Ze po štirih dneh so pričeli prihajati odgovori in še danes prihajajo. Dosedaj se je oglasilo že nad osenideset odstotkov onih, ki so dobili opomine. Plainfield, N. J. Gospod urednik, prosim malo prostora v našem priljubljenem listu. O delav.skih zadevah ne bom razpravljal, ker je vsepovsod enako. Primi kravo za rep ali pa za rog. ise ne gane. Sedaj smo se zapodili tukaj v Plainfieldu v politiko. Z vso vnemo razpravljamo vse kriiem. kako bo izpadlo. Dobri demokratski slovenski naselbini se bom izneveril in bom volil za Hooverja, ker sem se že privadil doma biti. Nobenih skrbi nimam« kdaj bo treba vstati in kdaj iti spat. Sprevidel sem. da to ni prene-umno. Ce pa kot dober demokrat volim za Roosevelta. bo pa spet treba rano vstajati in delati, kar bo jako nerodno. Xa znan i m tudi. da se je pripetila nesreča v Plainfiledu. Mr. Cerlenčič je padel pri obsekava-nju drevesa iz visočine 25 čevljev na tla. Zlomil si je roko in pretresel hrbtenicco. Po 17 dnph je prišel iz bolnišnice in sedaj -e zdravi doma. (Jre mu na boljše, in mu iz srca želimo skorajšnjega | okrevanja. Prosim, da mi ne zamerite, go POZIV NAROČNIKOM Vse naročnike, ki se niso odzvaii na poslane Jim opomine prosimo, da po možnosti takoj Jpo ravnajo nfero&no. Ko mor to začasno ni mogo če, naj nam sporoči. Vsem onim, ki se ne bodo odzvali, bomo pri- Iraorani vstaviti nadaljno pošiljanje lista. Uprava "Glas Naroda" svetovne razstave, na katero povabim tudi tebe, Peter Zgaga. Ženske te vabijo na klobase in drugo sladkarijo, jaz te pa povabim v Chicago vsaj do junija 1H33. Ako te bo zanimalo, boš že bani sporočil. Mislim, da boš videl, česar še nisi v svojem življenju. Odgovore spremlja naročnina ali pa vsaj dvl naroeni- . . . . . • - noči v New* Jersey. zatoraj mi- ne, dosti je pa tudi takih, ki izzvenevajo ▼ tiho tožbo j 9ijm da sem prošnjo: — — Dve leti ne delam. Ne vem, kaj bo. Zaenkrat ne morem, dasi eitarn list že vlolgo vrsto let. Tako se mi je priljubil, da bi ne mogel biti brez njega. Prosim vas potrpi to, če vam je količkaj mogoče. Kakorhitro bom zaslužil prvi denar, vam bom poslal del zaostale naročnine. Prosim vas, potrpite, res ne morem, saj niti za kruh nimamo. Iz takih in slienih odgovorov se zrcalijo razmere, ki prevladujejo skoro vsepovsod po Ameriki, poleglega nam pa odgovori tudi razodevajo, da je postal (Has Naroda v teku Y*t veliki večini ameriških rojak'.v naravnost nenadomestljiv in jim je absolutna vsakdanja potreba. Uprava bo po možnosti uvaževala vse obljube, kajti ce na« človek reee, da bo plačal, ni dvoma, tla bo. Ce je ver joti političnim prerokom, bo sedanja depresija — najhujša, kar jih pomni ameriška zgodovina, — slednjič vendarle prestana. Sedanja križani bila umetno ustvarjena — kot jih je bilo £e nešteto v Ameriki — in zattb si rsi sloji, ueizvzemči k&)ri taiistov, prizadevajo, da se čimprej obme na bolje. Časi seveda ne bodo nikdar več taki kot so bili med vojno in par let po vojni, toda prizadevanj« \>eli j<- usmerjeno sa t««n, da se bodo razmere že vsaj toliko izboljšale, da sc bo dalo živeti! Glas Naroda bo vztrajal in smo za t i\lno prepričani, da bo prestal te hude čas«, dasi z velikimi žrtvami. Toda mi se ue plašimo žrtev, ker živimo v zavesti in trdnem prepričanju, da se bodo naročniki odzvali z naročnino, kaikorhitro jim bo mogoče. Kdor more, naj pošlje vse, kdor ne more vsega, uaj posije nekaj na račun, če-mu pa tudi tega ni mogoče, naj nam že vsaj sporoči, da ga l>omo še nekaj časa počakali Stroški z izdajanjem lista so ogromni, obstoj lista je pa odvisen skoro izključno le od uaročirino. / Ako bodo naročniki že vsaj deloma zadostili svoji dolžnosti, bo kriza tudi za Glas Nardda. z velikimi težavami, seveda, nazadnje pa le srečno prestami. | Kar se tiče dobrot iz Califor-spod urednik, ako polog plain- ^ tj bom jaz postregel, ako fieldske naselbine omenim tudi nrideš „ prHVPni času. /a pod zo. , ice Ker sem po- be hu pa moja «pna p0skrb,.ja k,.r i v New Vorku. po-. K(, zmirom izrflzi k„ Tvojo kolono čita : — Presneti Zgaga newvorske novice dnevi večinoma im. e dolži Hooverja. da je povzročil gospodarsko krizo, u-pravičena pa je trditev, da bi mnogo pripomogel do splošnega izboljšana razmer, da ni bil orožje izrazito kapitalistične strnje. Nešteti bančni polomi, brezposelnost in beda so posledica eno. stranskega vladanja, ščitenje kapitalističnega prestiža pod izrabo najvišje državne funkcije. Herbert Hoover je bil v položaju in sili. da zaščiti malega vlagatelj«!, da bi izvedel revizijo tarifne politike in um il jen je prohibicije. Zgodovina ameriškega naroda ne pozna primera popolne gospodarske 'brezpravnosti onega dela. ki je ustvaril Ameriko in nje kapital. Pristransko ščitenje državljanskih interesov kakor večne in neizpolnjene obljube Herberta Hooverja. zahtevajo naše abstinence. S tem bomo obračunali z onimi, katerih vpliv nam je rodil še slabših časov in ne -»memo dopust i tri povratek m a. za Iioosevelta. Neopraviečna je trditev, ko se predbaciva Roose-veltu demagoštvo. Isto tako pa je dem a g oš t vo v večnih* Hooverje-vih obljubah, katerih smo se že preobjedli. Franklin D. Roosevelt je mož energične volje, mož demokracije in odličnih gospodarskih vrlin. Ime Roosevelta je biio istotako odločilno v na jkritičnej-ših časih ameriške zgodovine, kateremu sledi istoimeni in k rem miti značaj. Zi\ vso nesrečo, ki jo je okusil naš narod v sle d nesposobnosti sedanjega vodstva države, prihaja obračnn. Izvolili pa bomo moža poštenjaka in odločnega nastopa. Franklin I). Roosevelta. NENAVADNO ODKRITJE V RJAVEM PREMOGU V rjavem prvmo«n gcisellaKke^a lev i rja pri Halleju *o odkrili v vadujeni <*asii ostanke ti.-očih pr.*d potopnih živali, kar je >>»iiiri pr» bi nekaj nenavadnega, kajti ki?.l; i.", ki nastajajo v rjavem premogu pasoma uničijo takšne ostanke. V (icuseltalu .so se te reči ohranil** .samo zaradi tega. ker je tamošnjn vmla zelo apnena in nevtralizira ki.>line. Okamenine. ki so jih našli, so tako sijajno ohranjene. tla s«- oa njih n. pr. natančno razločijo ribje luskine in listno zelenilo. Me 1 najdbami je nič manj nego 1 lO' vretenčarjev, rib. krkonov. krokodilov. pred|w>topnih kuščarjev. /.*■ Iv. predhodnikov naših praiičev kvarnega reži-i:ii konj itd. Zelo zanimiva je živa!. k" meri brez repa 4 cm in je živt-Ia ČAJANKA NA CAST GOSPE ROOSEVELT 1 — " m i , .. . r*IV4 MKKkEJhA IZVEfiUJEMO 2AKE 8UTTO m TOCVO KAKOE VAM POKAŽE VA • BTOPNI 8EJ5VAM Din »DO . $ 3.75 .............. $ 5-30 rzz l la v rraujo Ur 100........—..J> E-75 Ur >00-----------Stt.40 lir 100------414-00 Ur 400 _________M^r >16 75 Lir 000 --------$27— 441—1Bur inao--..........482.75 (FRAJfM BAišBB) v svoj vigvan . Kaj pa ti. Mr. Zgaga? Resnično ti povem, da te pričakujemo na 0>mi. Edino ti dobiš "extra invitation" od odbora Franeiško-vega društva. Zatoraj. zakaj več besedi ?'Pričakujemo te. to je vse. pa mirno Bosna, boš videl, tako bo prijetno, da bo strah! Zatoraj še enkrat na veselo svidenje 29. oktobra, v soboto zvečer. Vstopnina je mala. samo centov. Hrvatski pregovor pravi: Dosta nova ca. malo muzike. Tukaj pa bo ravno nasprotno: malo no-vaca in pa dosta muzike! Pozdrav! John Cvetkovifh. Pullman, HI. N"e bom začel mojejra tlopwa z delom, ker >ra ni tukaj dobiti. Imam pa dosti časa za citati Časopise. posebno pa Glajs Naroda. Komaj čakam pismonoae. da prečita m. kaj je novega, potem pa spet na rzprehod čakat boljših časov. Doma .stara mrmra v kuhinji, v kevdru je pa tista sladkoba iz Call if orni je. treba jo bo sprešati za leto 1933. to je leto chicaške te prireditve je. /la se počasti ena izmed najuglednejših ameriških žensk, ki kot sena. mati., vzgojiteljica in javna delavka uživa splošno spoštovanje vseh kro«»ov. Radi tega je ta prireditev v prvi vrsti izraz priznanja s strani tujerodnega ženskega sveta odlični predstaviteljiei njihovega spola. Čajanka se bo vršila dne 31. oktobra ob 3 popoldne v Hotelu Waldorf-Astoria. Mnogoštevilni odbor tujerodnih žensk pripravlja za to priliko razna presenečenja z izbranim programom, ki ga izvedejo priznani in poznani u-metni ne bodo zastopane. Skupina Do kake odločitve je prišla vo- po vsej priliki na drevesih. Tn lja ameriškega naroda, je dokaz litje pmktavlja dowlej neznan "porzkusnih volitev", ki se prak- člen med žuželkojedci in prvimi ticirajo pred vsako kampanjo. To peHpieami. Ker odkrijejo vedr.o se vidi. da so najtrdnejše repu- znova kakšen |H*trefakt. *e zdi. :i*i blikanske trdnjave obrnile hrbet 1>» OeLseltal neizi'rpno najdišče Herbert Hooverju, ker vidijo fa- za raziskovalce in da nam bo razkril voriziranje kapitala in pogubo- marsikatero doslej nerešeno skri.*-liosno politiko. Državno krmflo .s iiost. tem indirektuo vodijo ljudje, ki' ---— ščitijo interese svojega kapitala.! Kako zdrav razum je navdal i naše rojake, priča izseljeniško ča j MUSSOLINI ČISTI JEZIK roča. da čim večje število nastrga "Tujke žalijo uho zavedn*ga haiijaua.** j«» rekel Mussolini, ki «n^*bno vodi lw»j zoper nepotrebne ženskega sveta se udeleži te pri- izposojenke. Odpravil je že bcsec'o reditve in se prijavi zato odboru. i'Sofer" in jo na«laniestil /. "auti-Vstopnina za čajanko-ples ziia-'st-i". Jezik čisti Mussolini kar z ša $!.."»(». in vstopnice morejo j nuredbami v vsakem listu. Faši-dobiti v jrlavnem uradu te žen- xto\>»ki jezikoslovci s«> dobili pove-ske organiza-(\ ali pri t.( pyright. jazz, cocktail, danciug. sledečih naših zastopnicah v tem * »nndwich itd., itd. Mu»ssolini pr'-(Klbom: Miss 1'ršula Zakrajšek.' j»anja predvsem re* jak<» številu«-13.VI Second Avenue. X«»\\- York, francoske i»po«ojer»ke in potem ait-fT. l. Rheinlander 4—1011 U M rs. "lo-»m«*risk*' izraze, ki so .-m« u» Ifi-Anna Mladineo. 207 Eastern Way.1 i.-.ačili v t"Uu |K»vojnih let. Ne pri- Človek. ki hoče dobiti izhod iz »edanje politične zmede, mora biti dober politik. * Pravijo, da je molk zlato. No. če je to resnica, je Amerika že zdavn'aj opustila zlato valuto. % Moj prijatelj Jane/, v gorenjem delu države New York je jako originalen človek. Ko sva predlanskim obiskovala farinerje v njegovi soseščini, >va prišla tudi k nekemu newyor®ke-mu slamnikarju. ki se je kar čez noč v farmerja prelevil. — Kje si pa tistega konja dobil ' — jra tpraša Janez. — Sosed mi ga .i'- dal. zastonj mi jca je da! — hiti navdušeno pripovedovati novopečeni farmer. Janez ~topi h konju, ga pregleda in pretipa ter važno pravi: — Slabega sospfla imaš, prijatelj. slabega >o-»eda. Oslpparil te j*- * Ja. saj pravim, to je današnja mladina. — Koliko otrok pa imaš? — so vprašali skrbnega očeta. — Tri hčere — je odvrnil. — Najmlajša je stara "-edemna^st let, najstarejša pa enoindvajset let. — Ali so d«»ma ! — Ah. kaj še. Saj vendar še ni-e»o poročene. * Kako je treba plašč po vetru o- bračati. je najbolje dokazal iifki pariški časopis leta 181">. ko se je •Napoleon vrača! iz svojega iz-ganstVa na Elbi. I>ne februarja j** poročal: — Bandit je zapustil otok Elbo. I. marca: — Korzičan se je s 600 možmi izkrcal v Cannesu. 4. marca : — Bonaparte je osvojil mesto Ore noble 10. marca : — General Bonaparte je dospel v Lvon. II. marea: — Napoleon sr je podal v Auxerre. 20. marca: — Tesar Napoleon je dospel v Fontainebleau 21. marea : — Njegovo Veličanstvo cesar Napoleon katerega je ljubezen njegovih udanih podlož-nikov zop**t pozvala na francoski prestol, je ob devtih zjutraj dospel v svojo palačo v Tuilerie. nemškim izposo- ob'»srate!i itali- iki. Vse narodnostne skupi-(Rutherford. N. J.. (Tel. Ruth^r-.z; na.-«i pa tudi ne odo zastopatie. Skupina de-[ford 2—0438 M); Miss Olga Ada-, j«nkam. čeprav so klic V pestrih narodnih nošah do-Jmovič. (»4-23—H4th street. Forest | j.m>ki jedilni listek z biseri k'.t^ Hills Went, L. I. (Tel. Juniper "ihoi'tafiss-i " (za tpoJ^rtovko* in 5—3154)). !".saleraute" (za kb-lo zelje).... družbi je vpraša! bogatin slavnega slikarja : — Petnajst let starega sina imam. pa ne vem. za kaj bi ga dal učiti: za Hikarja ali pa za pisatelja.' Kaj mislite, mojster? — Pisatelj naj bo — je odvrnil umetnik. — Zakaj pa' — Zato. ker j»- papir do~t: cenejši kot pa platno. prinese k slikovitosti te izretlne prireditve. V.saka narodnostna .skupina je posebej organizirana in članice teh pojediuili narodnostnih skupin tvorijo prirejevaluT odbor pod imenom "Associated Women's i •National Groups*'. V tem odboru nahaja se po ena predsta vitel jica v.sake narodnostne skupine. Vsaka .skupina prizadevo se. da bodi na tej čajanki čim večje število žensk te skupine. Zato se pripo- velik uspeh 8 Prepričajte se! * Ste namenjeni s? Evropo? Kdorkoli želi potovati letos t domovino, sa stalno, ali le na začasni obisk svojcev, naj vse-kakor piie po naša navodila za potovanje in prepričal se bo, da bo sa ^ udobno in hitro potoval. Poftljemo jih vsakomur brezplačno. f • i METROPOLITAN TRAVEL BUREAU 216 West lath Street Hew York, H. Y. Po dolgem času sta se srečala prijatelja. — Kje si pa bil. da te nisem toliko časa videl * — Zaprt sem bil. — Zaprt ' Zak;ij za božjo voljo! — Zaradi prepočasne vožnje z a vtomobilom. — Zaradi prepočasne vožnje? To pa vendar ni mogoče. — Seveda je mogoče. Ce bi bolj hitro vozil, bi me policist, ki je divjal na motornem kolesu za menoj. ne dohitel. Duhovnik, ki je poučeval vero-nauk. je vpraša! malega učenč-ka: — No ti. ki si tako brihten. pa mi povej, kakane prednosti ima katoliiki duhovnik. Tčenček nekoliko pomisli in pravi: — Ženiti se mu ni potreba. Tjeli so nekega mladega tatu. a njegova mati zajoče f>red njim: — Oh. kolikokrat hem ti goro-rila. da se ne podajaj t take posle. ko vendar ne znaa krast! . . . * j* otvoril razstavo z Oo vorn ik besedami: — Slavno občinstvo, bodi prisrčno pozdravljeno! S tem zaključujem svoj govor, ki ga bmte jutri Ufa ko <čitali raw yobs, ianMT, ooxo C MAMLAVS: POLKE MORA IZ HlSE Polke je pritlikava papiga, jaz nima« nič proti tem rt, da izjemo, pa sem z Gnu »rečno zaročen. To ma tudi jaz enkrat govorim. Nevest pravi. trenotno Meni se z *o*i*<»- da rad prirnam. da je odkritje \is\-divno Gnit spri. Take .stvari se um takn*is velika pridobitev chveške-•»veta dogajajo. Ne ravno v>*-k ga duha. Toda papaga>ko bole-dan. Wiwih je kriv nov kl-.buk. »»n. če ni ravno liri pa. je mogoč.* t o pot pa moja stara zelena pritli- dobiti le od papige. In kje pa j.> kava papiga. T« živaliea je izjavi- pr- nas papiga f Polke ni nikak bi Gnu mora proč. \e lm več pre-' veledonmljavee. Polke je samo pristopila mojega praga, dokler !>o .llikavee! Polke, papigiea. zastrupljal mojo j Gnn mi je med vrati in tečaji Ii»no S sveže izleženi mi bacili j r. zlagala, da .se ne namerava nm- — Kako. prosim ' — sem vpi.- w j.ti v zrn'očka dlakoccpstva. Za-ial. To ni zelo dolg stavek, /a I«'- r.jo je tudi pritlikavee dov >lj pa I 1 s |*>raz nmnost 7 nevesto nobena pige. da se «iradi njega ne da |>o-. *var ni bolj koristna kakor če se končati v cvetu svoje«* zarvw'ni-n* vadimo. da prepn«-amo % |n»«o- £|va. I>obil Meni nalog. da zaradi v«.ru doljre stavke izključno njej. ptiča takoj stopim v stik z živino-^ |k>t Ma se /deli Gnu jh» v*ej p> i-' zdravniškim inštitutom. In na hod-liki tudi moji dve bel ili neumen?.' niku mi je Gnu ae irjavila. 'hi v ri. Gnil je /.« majeen ui< uiek »ne najslabšem slučaju vxkaker ni na p.-iine sekunde iinibiU dar gov«,- f vezana na zaročenea. ki iiftorahl:* ra. kar.se pri njej zelo re»lk«» do- (v svojem stanovanju papige >a trnja. A zbrala se je z .pn in mi tioilee haeilov. vrgla v obraz. besedo. heWo. ka-| Gnu je dšla. In Polke je bil m. Ore brezhibna izgovorjava je pr. Polke je se<|e| na Mojem koritcii vt. aooj-.tr>tVO moje neveste. Ta !»•• kakor ptič. ki še nikoli ni ničesar ' da je tuje zvenela na moj*- uho in slivi! «, |>~itak..si>. — Polke, se«,, - je glasila: •• IVi takimi s' ** | dejal, ne brez gaitotja. -- Polke. Morda bi bilo treba nato re"i: sluiaj me! Ti vendar nisi ljub?. Prosit ali "Na zdravje Xa shidka nevotica. Sploh ni>i elovt s* \>i.k aačin nisem imel nnbru**g 1 nuirveč samo ptič — kmalu hi bil pojma. kaj je [rdtakoMv kako se 1 . dejal: paniga. Grdo je urejen« na naredi odtuvno. kje >e kupi Gnn je *Tetu. N*i mogo'-e imeti oboje?}* morala poklicati na |>om»i»* mojo obenem, neveste in pritlikave pa-postrežnico. Ime ji j,- gospa Stiiur! pie«-. Zel > *e tedaj bojim. o Polke, in treba re-i, da je to prava du-jda boš ti ostal na cedilu.... Kadar .m* z Gttit prepira* a. pritrjuje obema. enkrat enemu. po tem drugemu. (>o*pa Ktiitgl je prišla iz kulii-nii in prine«!* s seboj sid »I, ker je bilo treba očistiti Polkejevo medeno kletko. Kaj je pšitakosis, tudi ona ni vt-di-l«. (inu s«- jf morala torej vdati in yovariti * nam.! v Ta preprotta žena gotovo še ni bila nikdar v življenju kaj slišali o jisitakosis. Kajti čeprav sem j. dopovedoval. da je psitak»»»is ue kaj. kar pobira naše neveste, j« vztrajala na tem. d* *e * Polkejem naravnost spozna. Polkeja Meni torej odvil i^ papirja in ptič je nekoliko zmeden wde| na nioj pr*t. IZUMIRAJOČE OBRTI Neki berlinski dnevnik pri na ^ riapravo o posebni vreti 4>rezpc-seinoati. Delavci, ki pod njo trpijo. izjemoma niso žrtev gospodarske krize. Izgubili ko kruh zaradi napredka sedanje tehnike in spremenjene mode. V*i ti ljudje so strokovnjaki, prayi umetniki v svr-jrm poklicu. Dolga leta so obiskovali sjiecialne šole in dosegli veh-kr, spretnost. A zdaj ne rabi nihče njih zmožnosti. Ta bridka iw»da je zadela predvsem kola rje. Še pred vojno je naročala sleherna bogata družina kočijo ali odprti voz za obinke. izlete in nedeljski korzo. Avtomobili takrat niso ugajali, razen športnikom so služili samo trgovskim potn;-fcom. V Berlinu varnem je delalo kajti «>či je imel p<»lne aij>e. V škmicl ju je bila nainre- pn»je ši-1kola rje v. ki so potr^Innali Ido 5 mesei-ev časa za Vsako kočijo. — Oh. ti ljuba stvar ti. — je .Meščani so občudovali v Tier?a?!-dejala s takim zanosom, kakor da|nu lepo lakirane in okrašene v.»zone bi bil še dane> dopoldne krušni j ve. ki so jih korakoma vlekli ;»o-vvrz jtoaozil njenega j»sa. — saj to j n«.sni vranei ali lielei. Sin je jmmI. Iz Jugoslavije. je vendar prava papiga! In ze|en:i je tudi. L kaj pa bo N*slaj s» to ljubo živalico.' Pre^l preproM.. ženo .«em razvil celo znanstveno predavanje. kal;-| iit i zveza je nn*d dolenjem in j df.val ki^|i narrn*-a k s-ije jem H) pt.-I. . , ... ... . „,. ' Inez pirsla. l/fielovati morajo sini:-1 l.lkavo papigo. /
  • e-|.. . . I . . .. , , .. . . * j. vrfrm polnstv>. eolne 111 sl»e. de niso prav u>'inkovale Kajti /»• . . ... . J'o. a * — .......... ' Polke j<* S4'del in lu»'il vmr sončnic. Potem se je s svojimi rožnatimi krenipeljei obesil na omrei-je in |»oi dviisal. kakor je bil po si «.jih ol»edili navajen. ujKirabiti moj niezinee za «obotrrl»ee. Iz left pa t o j h »t ni bil • nič. Ka j bi s-* dalje pripovnlnva! — a»jterimVini P^itakuMin. tako >va | Prt minut kasneje je tičal moj u- zvedel« je ena novejših prid"bi{ev medicinjrke vede. Bolezen ki za-"*iv rn majat i vselej, kadar je trelia <•)>-10.viti »rtr>viiisko poro4lbo s bbi deželo, ki irva/a papi?e. Rolucu ptihaja o*l papig... jaz imam | s-|Mjri»,„. papiga mora iz hišr! S«n|iij jc \is|ela llitli gtrsp« HVill-|ll. \aj je [isitskosi*. Spustila ,ie »idol. s katerim hi l»ila r.e skoraj začela srmr.it i Polkejrt o kletko, na tU in presunljivo kriknila. In na zemlji je ni moč i. ki bi nuerla go-s;»o Stinsrl prisiliti, da bi si dala po Polke ju p-istreči z odvisnimi lwi-eili! In pre»|no je izginila v svoji ki Jimji. je d»'jala tako: *'N*esr<»." l!ik»»li ne |H«*iva. N"aj'»olj«\ da «0-spod takoj telefonira htMo!" Ko *em bil tak » |KM«čeii o zdrav, ni ven i h ukrepih proti |isitak<»*is. se j" g(^>pH Stiusrl vrnila v kuhinjo či-vtili štedilnik. In Gnil. moja nevesta. je dejala r "Sedaj si slišal, kftj pravi preprosta žena. In odločiti *e hm moral, kaj ti je ljubše: nevesta ali |*apitra!" — I.juha ISnii. — sem dejal, si eer sem tvoj ženiti, ampak n*ordapiič je nesd okrour tri*huha zasilno ohvezo iz dveh žepnih robcev in je sumljivo najal r re|M»m nasproti mojemu plavemu škmiclju. V tem mi jc -, I pa njegova jfOKpodinja pripovede-1 vala pretresljivo zjf«allH<. kako je njen ljubljene«' trčil s krušnim vozom. Krušni vrz <*e j«' ztuazal brer. (KtakodlM'. * * Pobič pa se je s sti^-nicnim r»iM»ni znašel v takem stanju. da je bil » trel« poklicati na pomoč zdravniško vedo. Pasja gospodinja si je obrisala delielo solzo in vprašala z lepim sm-utjem Ij.l-d* ki se srečajo v temnejših urah svojega življenja: "Vi. gospod, pa iiuate gotovo belo miško v škrnic-Iju! — Ne, — sem d»*jal s slab>» v<«>t j.-». — Še nekaj huj«^ga. Pritlikavo papigo! ^Vrbljeno ie dejala : — Strašno. «-c-j sa ni danes na svetu! Tor» j. p;:piea. ali me res nočeš ugrizniti v prst — Polke ni ujrriznil. Polke je bil pač svoj živ dan pritlikav.-, papiga boljšega iro^MwIa. I11 kaj ta-k*-«ra s^ ne izprevrže niti v časih, ko divja |i*itakosLs. — Noče niti. — je žalostno ugotovila žena. — Najbrže je papiea l»olna ! — Da. — sem dejal — T *tr-» mnenja je tudi Gnu. I11 zato naj Polke ostane tu. Gnu j»- nauip1' moja nevesta in mi je izjavita, d.i n'* mara od nje dobiti psitakosi«. to je samo sezijskt slučaj-' 11: 'a-lužek. leta 1922 je bilo vi Berlinu kclarjev z 252 vajen-! ei. Zda j imajo vsi skupaj samo sft i d« 1»veer. Naraščaj nima nobeney.i »tnimanja za umiraj»a*o nej>otreo-1 no obrt. Tehnika je uničila tudi lesoreze Ilustrirani časopisi in eeni!:i različnih tvrdk mi |M»|»r«*j zahtevali veliko les«*nih slik. Pil- mi renej-š.> kak«»r bakrorezi in nudile boljše razločne j še slike. Pred vojno j" živelo v Berlinu 300 rezbarjev. .Izvršenih umetnikov, in vsi imeli veliko dela. Zdaj se jf skrčilo njili Prašal iK.m torej zdravnika, koliko j |M 40 Vajbolj zna(.ilno imajo vsi skupaj samo envjia zal:t«na. da smem Pollfeja pustiti i . »**•■ . ... i vajenca. Samo en mladenič v vsem - Papier, hoeete tu paMit, m se v^kfm F)Pr]inn M, ho,,p i5mriti 7a Plačati povrhu .' — je vprašala irf ?:harja Ve,'-ina mojstrov je opu-m> ogvčerio. - Boste ze oprost.h fiu svoj I)r.k,U. Posta|i v> z/lwj gospod. Aitipak o tej boleli. fotajrrafi Hsarji ali popravljajo ni>fm nikoli nie silila, -prav sem , n tllSirajo , >v,ike VP,ilijh tiskar. vzredila MMt Otrok. Najbrxe jf to D NAMERAVATE PUMBITI VESELICE, ZABAVE OGLAŠUJTE "GI^S NARODA" »mo> *wmH okolia 1 j.- >«-|>et kaka taka bolezen za f^jspodo, jas sem pa ^amo preprosta hišni-kova žena. Pojdi sem. papiea! Meji«* lahko ngriim-š, meni to nič ne dene. Kevui ljudje nis-» tako boječi. In veste kaj. jrotspod : če se l><>-jite. dajte papieo meni. Meni vaJil ni treba nič plačati. Papigo vzamem :?;--tcnj. Ne more biti moja dolžnost da b: čisto tujo hiamikovo ženo var»»-\n\ privl psitaknsis. Poda.ril sem Polkeja tej dobrosrčni dami. Polke ju >e Ik» ]»ri njej dol>ro godilo. NiČ .-e ne hoji pritlikavih (»apijj in nazadnje ji vsak teden lahko on-šljeni četrt kile sončničnega s'Miie-l|a. — Tak t<«-ej. saj pravim. 110. srečo mora imeti človek v nesreči f — je dejala žena žarečega i»bra-ea oh slovesu. .— Z l>olnim psr»ni sem ]>rišla .M-nikaj in z zdravo papigo se vračam domov! I^epa vam h\»la. ("'e imate doma nemara še kaj takega n. pr. »ros. jo tudi v»h-n.em. Samo revna žena sem. Nas eden ni izbirčen, če dobi kaj v dar! Ko je (inu prihodnjič zi\|>et prišla sem jo vede J pred prazno kletko. Zrak je bi! čist. O Polkeju n-kjer nobene wledi. Tako wlika jc pač prava Iji^>ezen! 111 G mi me je hvaležno |>bljubibi. Potem se je zaiuišdjeno zagledala v lepo medeno klrtko in dejala: — Strašno, kako prazna je »edaj videti! Na vsak način mora nekaj živega va njo. Seveda ne kaka navadna pritlikava papiga. Marveč prava pa piga! — Gnu, — sem vprašal odrev°-nel. — in psitakoais? — Psitakosis? — je zaničljivo vprašala moja nevesta. — Kakšni nazadnjtfki vendar ti moaki! — Paitakosis, to je bilo nekoč. Pred štirinajstimi dnevi. Odtlej so zdravniki se davno odkrili nekaj druare-ga - NA UPANJE V GLEDALIŠČE Ognka, 23. oktobra. —Veseli se dane* in plačaj v soboto. — Ta: napis je razobesil na svojem gledališču gledališki ravnat rt j Matthias FeM. Valed tega j« njegovo gledališče vsak večer polno. Koliko plačil* pa pobere aoboto, mi sm§. Ilbll. Nihče ne pnfrehuje njih podedovane brezhibn«» umetnosti. >%--koč so okrasili pr«možni ljudje z brkatimi rezbinami pohištvo. v»*a-ta. okrajke v sobah. Kolika moj-frlrov je rezalo cvetlične kitice gla^ovirje. srrozde Za kreden<-»>. o-kraske t.h mize. str»le in postelj«*! Vse to je bilo -predpogoj 7-H !e,w» pohištvo. Zdaj je izirmrla ta >br; celo v Benetkah. K's stekla z I"-penko nadomešča nekdanji bf.snti okvir: malo stane in manj na«ra-ja pri brisanju praha. Ljudje ri-majo denarja in tudi umevaiia /a nekdanje reabarije. ^lofla in 1"h-r;ka sta vzHa zaslužek tisfW-eriiu delavcem. Strokovne šole se zapirajo. PovpiWen mes«"an rabi vedno manj umetnostih okraskov v vsakdanjem življenju. ZEMLJEVIDI Stenski zemljevid Slovenije na mot Dim papirja s platnenimi pregibi ----------------------13$ Pftltrajnl ratal imlJevM: Dravska Banovina ---------------------M Slovenske Garlee. dravska ptujsko polje .....................................M Ljubljanske in Mariborske oMnoM M Pokerjo, Kosjak _______ CHjska kotlina. Spodnje ritO pOMiTjč ............................... Prekninrje In Mctanrjo----M Združenih držav, veliki_______M Mall------------------U Nora Evropn________9« Zemljevidi: Naročilom j« praoAiti denar, bodisi v gotovini, Money Order &U pofttae munke po 1 aH l eenta. 6« poiljete gotovino, Knjico pNHi»ni "GLAS NARODA" Po nesreči je ustrelil svojega svaka. V vinojrradu veleposestnika Tome .Jeleniča v Gračanih blizu Zagreba je zahtevala šala smrtno žrtev. Vmograd so čuvali tatov kar veleposestnikovi sorodniki in znanci. Pretekle dni je bil na vrsti -kot čuvaj RadoHlav Jelenič. ki bi moral stražiti do polnoči, njemu pa bt sledil viničar do 3. ure zjutraj, a nato bi moral nastopiti Radoslavov svak. upokojeni finančni nadzornik Ivan Šarič. Ko je Radoslav -Telenič stražil. se je Šarič nenadoma domislil, da bi šel posedat v vinojrrad. '>«1-šel je kljub temu. da mu je družba to branila. Vse kaže. da je Šarič v šali hotel preizkusiti pogum Radoslav* Jeleniča. Zato s<« je skrivaj priplazil v bližino polkov-mka. Ta je zdajei zaslisal šum. skočil pokoueu. pripravil puško in pozval neznane«, naj pove. kaj išče v vinogradu. Ker ni dobil odgovora, a šum je tra jal dalje, je polkovnik za2m»zil neznam-u. da bo streljal. Ker sjvt ni bilo odgovora, je polkovnik enkrat ustrelil 7. namenom, da bi m-znan-ea preplašil Tedaj pa je zaslišal krik in kmalu nato padee telesa na tla. Pol kovu i k j»- hitr«» sko-'-il na kraj. odkoder je slišal jflas. in je v svojo največjo »rrozo naš*d svaka Sariča. ležečega v krvi na zemlji. Stre! je pogodil v tr»»-buh. Ranjenec je nekaj trenutkov nat<» izdihnil. Radoslav -Ie|eni<" je v obupu hotel izvršiti samomor in so ga prijatelji, ki so prihiteli na kraj nesreče, komaj pomirili. Biki v plamenih. V Bjelovaru je nastal na dvo-rišu gostilne "Krona" požar. Kmalu je bila vsta staja v plamenih Ker je bil prejšnji dan sejem je bilo v staji ."»0 pitanih bikov, ki so bili prodani na Malto. 11. bikov jc bilo tako opečenih, da so jih morali takoj zaklati Obsodba zaradi komunistične propagande. Pred državnim sodiščem za zaščito države se je končal proces proti Rapoldu in tovarišem zaradi komunistične propagande. Obsojeni so: Maksimilijan Rapold iz Železne Kaplje v Avstriji na tri leta ječe in ."> let izgube državljanskih pravic, po prestani kazni pa se izžene iz kraljevine •Jugoslavije; Pavao Gregorič. 7xlravnik iz Zajrrelia. na dve b*ti stropresa zapora; dr. Zvoni mir Tkalee. odvetniški prij»ravnik iz Zagreba, na -"» let ječe in ."> !1 izgube državljanskih pravic; Josip Stanislav iz Zagreba, čehoslovaški državljan, na podrugo leto ječe in na ."» let izgube državljanskih časti, po prestani kazni pa >e izžene iz kraljevine Jugoslavije; Stefan Letonja iz Maribora na 1 let ječe in ua "> let izgube državljanskih časti; l*Vidrik Poti-šek iz Maribora na 1 leto st ro«re-zapora ; Josip Ifemanko. inženir iz Maribora, na 4 let ječe in 5 let izgube državljanskih časti; Franc Trbas iz Maribora 11a 1 leto strogega zapora ; I lin ko Vajn-gerl iz Maribora 11a 5 let ječe in ."> let izgube državljanskih časti in Evegen Zalapi iz Maribora na 1 leto strogega zapora. Oproščeni so: Mileva Snajder in Olga Šnajder. iz Zagreba. Rajmund Karbeue iz Železne Kaplje v Avstriji in Josip Valenčič iz Maribora. Obsojencem se šteje v kazen preiskovalni zapor. Plačati pa morajo stroške kazervtkfga sodnega postopa. Obenem se jim vzamejo stvari, ki so proglašene za predmete kaznivega dejanja. Obsojeni rsrsflf bega k sovražnikom v vojnem času. "Službene 'Novine** objavljajo razsodbo vojnega sodišča za oficirje. s katero je Milan Jovano-vič. bivši rezervni pebotni poročnik. po rodu iz Kragujevca, obsojen na 20 let težke ječe. ker je leta 1914 na bojišču Šabca. do-bivši od svojega komandanta dovoljenje. da si poišče zdravniško pomoč, pobegnil v Bolgarijo, kjer je ostal, dokler mu ni brl odvzet Čm rezervnega oficirja, ter se je vrnil v domovino šele leta 1927. Za dobo vzdrževanja kazni so mu odvzete vse državi janake. pravice. Senzacij onalno pojasnilo za vratnega umora. Iz* led o vanje morilcev premožnega pos*Ktnika Milana Sladica, ki je bil umorjen na cesti med Petrovim selom in Starim Bečejem. je imelo senzacijonalen uspeh. Dognalo se je. da je starega Milana Sladica s pomočjo seljaka Neda Živkova. ki je umorjenemu Sla-diču bil dolžan večjo v.soto denarja. umoril pokojnikov lastni sin Lazar. Pri umoru pa ie ^»deloval tudi Sladičev hlapec Joža Ištvan. Vsi trije so bili aretirani in so zločin tudi priznali. MRLIČA RAZKOSAVAJO V kratkem se bo sestalo avst»-i|-k o-madžarsko razsodile, ki U<> nu ralo razsojati v zadevi madž ■ -skih zahtev napram Avstriji. Madžarska namreč /.anteva od a v.« tri j ske republike jMivrnitev uiiloirili zg44lovinsko važnih pr»'duietov in umetnin, ki s»- hranijo v Seh«^*i. brunnu. Te r>-či so bile poprej < dobi avstro-ogrske monarhije sk»i,»-iif» last države. Zaradi reprezentančne vloge, ki jo j»- imel l>unaj. w jih pr**ne>ii tja. <>»lkar pa duh čas« ba il t«>. kar >o skrpeli 11; b-buržani. sta Av-ai ija in V'a dža:>ka pravdi, v kateri b< /n r;'/sr»dnika Šviear dr. Sohlati. Zastopniki Madžarske pravi.ii>. • "a s.: v Parizu ločili avstro-«».^r-ski /akon. n»' da l»i obenem «lo'o-•"ili .koliko »ledščiue pripad>- teu»-i in onemu. Zato se morata hčt-n.-a -»daj po«r»niiti in*-d .-ah Madžarska zahteva od Avstrij:-vse. kar so ilabsburžani prenesli njenih krajev na Dunaj. Zahtevki pa niso malenkostni. Že po dobi. ki jo ol»sef?aj»» ne. Madžarske terjatve namreč si-^J jo da lis' naza j v leti. l-'i(H». dejanski pa oblegajo dobo fn| vb; I a n j Linh vika II. lo Karla IV. Avstrijcem očitajo no-sebno. da s** j»* z0 preii"s'i eido /lato bulo. ki jc /nana jmmI i-menona Atilovega zakladu in poine-1.1 Madžarcm nar»:dno svetinj«!. — Vieilnost jJi-»-tlitiet'iv. ki jil» re!;!:;-mirajo Madžari z;is»> 111 ki ]Kj'**l\'a-ji» trenutno se v ScrOHiihrilllii.'. gre x milijone šilingov. Meil din 5»i 111 terjajo tudi bočkajsko krono, ki j«» je pr«-j»-l madžarski knt-z let« 1 •;ega dolu> <» svet s .%v«>-jiini parfumi. InnV fudi si eer po-';;-ti popularen in je razmišlja ti. kak< pomagati Kvr' pi i/ »bup-i.ejra sf<«s|M»dar«ke«a pohržaja. kamor jo je pahnila njena brezglav 1 l«olitika. Seveda tudi ir. < olv in* bo n;-š»-{ ixlnnla i/ te^a kaos«, kakr.r j:a n»- morejo najti nešteti drn«.'i t»»« drijani. ki maVjo priznati, da je bistvo kri/e \ napačni delitvi deia in j»*la. Vendar je j.a vredno omeniti ("otyjevo idejo v-a.j k"t doi:a%. kak»» si taki m<»žje :e-keira g<*»p«Klarskega Življenja. (V.tv i/daja v Parizu .jiistvu ne menjeii list. ki s**verla ni navezrn nri naro«*-nike. saj ga lahko ina?-nat sam vzdržuje. In v ^vojem listu je začp| mož propagirati nekakšno evropsko petletko, ki na j bi premagala gicpodarskn kriz*. f'o-1y pravi, naj bi za-'-eli graditi preko Vse Kvrope prekop, ki l>i vodil «»d Atlant.^ke*jii oceana «lo C'rn-*cri morja t«'r ve-^al Nantes ob izlivi la.ire s CoiLstanco ob izlivu Duna-va ter vodil preko liashi in U<' gmshiirga. Prekop bi moral biti tako širok in globok, da bi lahko vezili 1 >0 njem tudi veliki parnikt. Na fralieOskem »»zemljll je Že zdaj uporabna m reža prekopov med Psloni in Novers sur <*hersom. dolga okro«r 2S0 kilometrov, tako i"ko Evrope !>i pomenil tudi 1"» do "J0-ototno poeenitev transporta. -trijske koristi \ t»'in srnini hrani {>!-»•( I-.m 111 i k dunajsk«' Narodu«* bali-dr. Kienboeck. Vsakovrstne KNJIGE POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO se dobi pri "GLAS NARODA" 216 W. 18th Street New York, N. Y. POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN . NEW YORK, TUESDAY, OCTOBES 25, 1032 LAMO ILOVm OAIL1 VSAKDANJI KRUH ■■■■lOMiX a &VUDTJAMHB Za Clas Narod« priredil L H. 38 (Nadaljevanje.) Kako daleč je tekla, sama ni vedela. Daleč je že bila Gubčeva ulica Zdaj ho bile ulice temnejše in »amotnejše. Dalje in dalje bo-di v strahu, samo v temo, vedno v večjo temo, kjer je nikdo ne bo videl. Potila hc je in obenem jo je mrazilo. Naenkrat pa se prično hiše na obeh atraneh gugati, luči plešejo sem in tja, tla se ji maje-jo pod nogami, pred očmi ji je tema. v ušesih ji glušeče šumi. Z vzdihom se oklene droga »vetilke ter se ga skuša držati. — AJi vam kaj manjka? — nenadoma vpraša nek glas. In že je bilo mnogo ljudi okoli nje. — Poglejte, uboga žena — pravi mlado dekle. — Prinesem ji naglo kozarec vode. Nek mož ji iz bližnje kleti prinese stol. — Sedite! Mnogo rok jo pritiska na stol. — Ali ste lačni? AH ste se pobili? Kaj vam je vendar? Ali naj vaa peljem na ziravniako postajo? — Tako govore okoli Mine. Ti glasovi so bili zanjo strašni kajti bilo jo je sram. — Hvala. — mrmra polna strahu. 'Nato pa z največjim naporom vstane in odganja ljudi, ki so se drenjali okoli nje, se prerije t kozi nje in gre dalje. Vsmiljeno gledajo ljudje za nje. Toda Mina gre dalje, dasi omahovaje in padla bi, ako je ne bi prijela prijazna roka. Mehek, tih glas ji reče pri>azno: — -Toj. kaj se more vse pripetiti človeku na ulici! In takoj je vt»e polno ljudi! Rada van sprejmem domov. Kje pa stanujete? Mina se trese, njena samaritanka pa jo skrbno gleda v obraz.! — O. za božjo voljo, zdaj vas »He poznam! Saj mdo se večkrat videle pri Režekovih v kleti! Ali niste njena nef-alcinja * Že danes' zjutraj sem vedela, da se bo z#o»lilo nekaj posebnega, ker sem videla pajka lezti po steni. Tod* na vas nisem mislila. Ali me ne no-xnate* J ax sem vendar Matilda, ki je »služila pri stotnikovih. Saj me morate tudi vi poznati — Matilda! — Da. da. — se Mina žalostno nasmeje, nato pa krepko htisne Matildino roko. — Odpeljite me proč — prosim! Sem tako — tako -- Suhega vzdiha, katerego ni moga zadušiti, ni mogcn-e popisati Molče se oprime Matilde. In Matilda jo trdno prime pod pazduho in reče: — Pojdite k meni! Stanuj«*m tukaj v bližini, na dvorišču, štiri vrste stopnic visoko. Ce vam ni preva»oko? Samoj pojdite z menoj! V mali. ubožni sobi v velikanski stanovanjski kosami, v kateri so stanovali od kleti do podstrešja, pripoveduje Mina svojo po-v«%t. Pripoveduje zHu obširno, mnogokrat ponavlja; spomni se vsake malenkosti. Kot železen obroč ji nekaj pride od srca. Bilo je prvič. da se je izpovedala. Matilda ji je ponudila edini stol. ki ga je imela. Sama sedi na košari, vzame obe Minini roki in jih drži v svojem naročju in jo usmiljeno gleda s svojimi sanja vam i očmi. Slednjič prične jokati. — Žaiobog. tako se nam godi! Enega otroka — potem — potem Da se je spoznal x mojo sestro, ki je bila mlajša in lepša. In pustil me je. P« nisem jezna nanj. kajti še vedno me ima rad. In tudi tanjske bukve pravijo, da bo kmalu umrla in da bo potem vzel mene in kmalu — pa že čakam nekaj čaisa! — Matilda umolkne in sanja pred s*. Mina tudi molči; vsaka je bila zatopljena v svoje minli. — Kje pa Me pustili otroka? — vpraša nenadoma V zbudi iz evojili mišji. — «H roka? Kakšne tr a otroka? O da. otroka! Ril lien otr«Hiiček in ljubi Bog ga je vzel k sebi. Saj je L . Sol'še za tega anfHčka — in tudi za mene. Sem saj mogla zopet v službo. — Kaj pa j jaz - ? — Mina zleze s stola in kleči Matildi pred nogami — Ne vem kam bi šla. Njena glava omahne v Matildino naročje. Matilda jo boža po laseh. — N> Mina. ne smete obupati! V«tanite in eedite — tako — malo počakajte vam bom skuhala malo kave. 1'mo napravi v čeleuii pečici ogenj, medtem pa govori polglasno. kot bi govorila sama « seboj; — Vse b<» dobro; santo mirni bodite. Vprašala bom knjigo; kar reče. je res Samo glavo ; m »konci* Radovedno se ozira Mina po sobici. Majhna svetilka daje med |o svetlobo. Na mizi leai šivanje, poleg na|x>l končana moška srajca. Z ulice ni prihajal noben ro|»ot; tiha je bila sobira in prijazna navzlic mrzlim stenam Matilda *e tirno obrača in nalije kavo v skodeljieo z /latim robom; otroci pri neki gos|M»di *o ji jo dali za god. Na njej je bil napis : — Rodi vedno M*ečna ! V okrašeni skledici prinese tudi tnalo surovega masla. Prijazno ponuja Mini in ji tudi sama prinese skodeljico do uM. — I^ijte. pijte! Kava drži telo in dušo skupaj. Pijem jo zjutraj, opoldne in zvečer. In tako imam vedno kaj gorkega v želodcu. Mitja ranjka mati je vedno rekla: — Matilda, pij kavo. ti bo dobro storila To je dar božji! — Potem pa je prerokovala iz kavine goš-*e To je balo pri starih v navadi: mi pa verjamemo samo v to. kar je tiskano. Mina po*rka redko, na m o *vetIorjavo pijačo in jo čuti kot posebno dobroto. Bila je poživi jena; slutnja o upanju se ji zopet dvigne. — O. ko bi tunela tukaj oMafei. — tiho vzdihuje. — Gotovo morete o*tati, — pravi naglo Matilda. — Samo nimam nobene postelje, da bi jo vam dala. Saj tudi ne vem. koliko rasa bo še. da se bo Totnrro r* z Matildo, ki jo je čakala pri zadnjih vratih, da ji u airaj ► ž»»leziiie<*. avto in Im-^j '. košaro. ljudi aH glasba. Med 2. in 4. un» .a bi še govorila z Arturjeiii. a!i t>aj z Greto, da bi mu saj in kakor v prvih dneh se tvorijo jo njej mogla kaj sporočiti. Toda noben človek >e ne prikaže pri • procesije p«> cestah in pro- vpijejo, da .-.v.-t {»odira j zjutraj je bi'o p«-tj»- najtrlasnej- ttežekovih. Boječe gre na nasprotno htran ulic. Kaj ;e ž njim? Ali bo zopet šel k starišem* Saj nima nobene službe. Prav nič mu ni zamerda. ker od zadnje nedelje ni o nJem ničesar slišala. Bilo j«- razumljivo; jih hiš k »t In-ra* 'am je moral .-krbeti. kani bo šel jeni streho. Kakorhitro b<» udomačila. mu bo pihala dopi«.nieo: — Prišla -»»in v dobro hišo; ob išči me. kakorhitro moreš; /a vedno Tvoja Mina. Ko pridete do konca Cuhčeve ulice, se jim i pripelje nasproti k«»čija. Lepo poliran zaboj se guga na kozlu jKilejr kočijaža; v k>>-•*iji pa sed; lU-rta med velikim kupom zavitkov. Ko zagleda Mino. reče kočijaŽu vstaviti in ^k«H*i iz k<»čij.-. Zel»» je bila razburjena, njene «e"-i žar»■!e. njeno na:riibaii«~«»ii<» čelo je bilo razgreto in rdeče. Prisiljeno j n ^ia^no ^e nasmeje. rjo nebo za jkuiioč proti brneči zemlji. -Intri. ]H»jut riši Jem Ih- lo .-Tali morda pred razvalinami (Dalje prihodnjič.) PANIKA V POTRESNEM OZEMLJU Neki časnikar, ki je bil v Solun.> v dnevih zadnjega p< tre^a. opisuje nazorno iKJbledit-e razdejanja \ rem ozemlju. Soluna ni več s|H>znati. Sliči mravljišču. v katerem tekajo ra'.-br.rjeni ljudje .sem in tja. To it umljivo. kajti pri nobeni naravni katastrofi »e človeka ne polasti ta ko mIcti občutek nebogljen >sti in predanosti razdirajoč im is i lam kakor ob potresu. Hišam t»e prav za prav ni zgo ddo mnogo hudega. Zrušilo se je le nekoliko slabotnih starih zgradil* „ , , . .. * -i i. J. Solun nevarni. Celo trdnejšo na pobočju v turškem predelu. —. . , _ Ludje tudi niso za to v paniki. 80 Vedete, francoski sti. da je izginil brez >.ledu v morje majhen otok z dve .sto družiim:i:i iitaloa~r.ij>kih beguncev v bližini s\ ete g »re At t*. na Atosu sam-m pa so {»oškodovani samostani. Viaki sfi prenapolnjeni beguncev, ki be žijo proti jugu. kakor m> svoj^i-mio iz Korinta bežali proti severu. t'ela vrsta va*i. Nea lloda. Stn-treira. Strattoniki in druge, je, kakor rečeno, (»opolnoma razdejanih, a še preden je mogoče zbrati toč-nejše podatke, se zemlja zno\ a strese. Zadnji sunki .so bili tudi za PREDČASNA 0SIVITEY Vzroki predčasne oživitve, ki je večinoma trajna. .še niso znani in so gotovo v zvezi z življenjem ee-iotnejra organizma, zlasti pa v živčnem sistemu. Duševni vplivi jo lahko pospešujejo. Vedno pa mora biti vmes tudi neko pode-j se in jra je spremljalo priiutanje s penttmi. Točnega vzroka, zakaj petelin poje, Sinicin ni dognal. pa>" pa domneva, da ima tu irlav-no vlogo vrtenje zemlje ali pa kakšno neznano žarenje. Ni izklju čeno. da enakomernost petelinjih klicev vfdivala v pradavnih časih na to. da so ljudje dan razdelil v enakih odsekov, današnjih ur. SVETLOBA IN MFSTO Med so]nčnimi žarki so najbolj i učinkoviti nevidni uit ra violični žarki ki nam kožo temnijo, ovira- , , - • . ... jo izbruh i.itr!»*ške bolezni, pospe- teni"iiu. dobivajo manj barvda in,, . . . *. \ , - • - , , sujejo nastajanje krvi. tek in iz- vsebnjeja vee zraka nego normal- . ..... dovano nagnjenje. Siveči lasje, spočetka najprej ob sencih in na ni lasje. Osivitev se v,\Lri!i! konzulat, neka ameriška šola. neka strniti neprestano ponavljajo , armenska cerkev (jmkI njo se je nihče ne ve. da-li se ne potegne!'^Prla 20 m do^a «meli«ka raz-primeriti tisti, ki bi ostavil -.'»'cka!) takšno razdejanje Jtakor pred ne-; koliko leti v Korintu. V resnici pa I ir. začeli bežati iz ogroženega nte- — Ali morem i« jutri priti T — jedja Mina in nato poljubi Matildo — Nikdar vam ne bom tega pozabila. Nikdar, kar botrte storili za mene! Matilda *e »meje. — Ne govorite tako. Mina. Vendar vas ne rom tako pustila. Postelja je aicer majhna, toda se bova že razu-meli Ve« vam ne morem ponuditi; platnena odeja; to je vse mno-*o reljalo in — brez službe! Kar sem prihranila, je alo. Toda "on" ima dobre dohodke! ______________________ Mi£ia ne občuti več teže svojih bridkoati. Zdaj je *aj vedela — ^ ki so samo kup razvalin, in hi-^l" ^^ * ;še ki so posredi razklane kakor z koneal 111 ^ ra2sirJa! Naitledajega popoldneva ae je poslovila pri Bevkovih. Gospod ogromno sekiro, dl v uradu; mlada goopa. ki je po kosilu spada, ji je po novi' V te*n kaosu je akoraj nemogoče P°** .'dobiti točne podatke. Širijo se ve- sta. da bi prebivali rajši |K*I šo- niti v Korintu nV biio videti*tesra" tf'r'* ?b.lasti ,nilliajo v»>!i . va vec in celo na vseuciliskem za- Z njim se razširja tudi panika. \ est. da so žadnje sunke čutili ilo Kuski učenjak Sinicin iz Minska je objavil delo v katerem poroča o svojih raziskovanjih pe-telinskega petja. Na poskusnem petelinu, ki «ra je zaprl v svojo *obo. je ugotovil, da se oirlaša v j rednih, enoumih presledkih med 11. zvečer in 5. zjutraj. Razlika napram točnemu času je znašala kvečjemu 10 minut. Pred 11. uro je bil nem. po /i. pa je pel zelo ne-I enakomerno. Kakor domneva Sinicin, ne vplivajo na petelinje petje niti svetloba, niti spremeni- la en ja vo snov. Sajat zrak zadržuje ultravioličie žarke in .škodljive posledice tejra dejstva se kažejo zlasti v mestih. Nesmotreni gradbeni načini s presenčnatimi cestami in« dvorišči ter temnimi sobami še bolj pripomorejo, da so m^š<"-ani bledi in me.stni otroci rahitični. I)a bi bil dostoi> svetlobe do ljudi večji, bi morali hiše graditi bolj narazen, a strehe bi se morale spremeniti v strešne vrtove. Tudi barva pročelja bi lahko n»-kaj pomagala. Krivo pa je na-ziranje. da je zagorela koža vedno znak polnega zdravja. Preveč zagorela koža ovira svetlobi prodiranje v globino, s čimer odpadejo njeni dobri učinki. 27. oktohra: .V>w York ▼ Hamburg General von Sleuben » Bremen 28 oktohra: Oiympi« v Cherbourg 29. oktobra: j 8ATI RMA v Trat Europa v Bremen 2. Novembra: • Koma v GrPon «; Manhattan v Havre , Albert ll^llin v Cherbourg 1 3. novembra: l>readen v Bremen 4. novembra: * Majestic v Cherbourg * I'ennlajid v Havre Stal»-?id,VTi v Boulogne sur Mer Aquitania v Chebourg 5. novembra: Champlain v Havre 9. novembra: f'»e*. 1Cuo»«Ht v Havre Hamburg v Chrrbour« , 10. novembra: B«rlin v Bremen Cente Crande v Gen"a 11. novembra: Homeric v Cherbourg I5r«-m»-n v 1'rrmen 1-aria v Ha\re 12. novembra: Vij. nittin v l^iulufne tur U.r Hex v Genoa 15. novembra: I^-vullian v Cli»rl*>ur| In Brem * 15 novembri: Vul< ania v Tr»t L'futschldtid v Cherbourg 18. novembra: Olympic v rhrrb mrf Kunipa v bremen 23. novembra: St •jyiuin v Cherl^iijrg Prrs lUrillnr v lla\r» 24. novembra: f (Jen vem h'leuben v Kremen 23. novembra: TKtiKarij » Chrrlciurg 26. novembra: champlatn v Havre A iijt i*Tu» v 'ri'.» •VaJ»-.«»rli- v Cherbtiurf 23. novembra: llr'mcn v foremen 30. novembra: New Y'.rk v Ch»rtiourj Manhattan v Mavre fctut» ri'i:im v Il<.ulogne lur V>r 1. decembra: StuttK^rt v Bremen 2. decembra: Homeric v Cl.erbourg 3. decembra : Hex v ff n>.a 9. decembra: Ka t urn ta v Trat f. decembra: ' l ;ur"p^ v Br< men I Tfn. Kooaevelt v Havr« ,'. i. decembra: Berlin v Bremen 3. decembra: FABIri I BOŽIČNI IZLET) Havr« .\|l.^rt It.) 11 m v CherU^irg Ol> inpic v Ct.erlfiUrg ■ 0. decembra: Kiim i v Genoa 13. decembra: HainbL.rg v Cherb«»urg 14. decembra: * ' Majestic v Cherl.ourg I l>r»-ni5aris v Cherbourg • C'»nt»- di Samota v Gen >a 15. decembra: Bremen Leviathan v Cherbourg in Hrem-n 21. decembra: Pres Ilvdlng v Havre l*eut*chland v Cherbourg 22. decembra: £>re»flen v Bremen 2J decembra: Cham[»'ain v Ham Humeri«- v CherbouJg « 27. decembra: ^ Eur'i'a v Bremen 4 I ' 23 decembra: New Y'.rk v Cherl«*rurg Manhattan v Havre 30. decembra: OI>mpic v Cherbourg Naročite m n* "tiha Narada" -■ajvečjl ilovengkl dne^ilk t Zdra iafUh CENA DR. RERNOVEGA BERILA JE ZNIŽANA Angleško-slovensko oerilo (ENGUSO SLOVENK ROOUl Bl»B« MUM Nanttlc ga pri KNJIGARNI GLAS NARODA' n S Weft IStta Vir« Yarfc City Aten, je vplivalo porazno. Kaj ba zračnega tlaka, niti pogovori METROPOLITAN TRAVEL BUREAU (FRAXK SAKSER) 216 WEST 18th STREET NEW YORK. N. T- pišite nam za cene voznih listov, rezervacijo kabin, in pojasnila za potovanje