Pred ulnjakom.
»Dedek, dedek, dejte                     in na okna bi postavil
mi, še to povejte,                           sto žarečih nageljnov.« kaj da ste porisali
panje in poslikali                           »»N°. sedaj pa misli,
vse lepo tako!«                              da sl ti čebela.««
»»Oj ti radovednež                        »Oj. to bila hiša,
mali, ti porcdnež,                           lepa bi moja!
daj, pomisli sam kaj:                     Vedno vun bi hodil
oni panji tamkaj                             in po steni gledal
so palače velike                             bi podobe lepe
za drobne čebelice.                        P° deščicah panjev.
Gledanja nasičen
Če bi tudi ti si                      '         bi pa noter šel,
Mšico postavil,                               da medu iz skledic
kaj po stenah belih                        bi se nasrebal.« bi ji pač napravil?««
Ded so nasmejali
»Aj, po stenah belih:                     se in so dejali:
spodaj moder pas,                           »Ti si pač lenuhar
druge pa popisal,                           vedno in povsod:
z rožami porisal                             lej, še tu pred panji
bi po stenah jaz                             rad bi bil le — trot!«
Cvetko Gorjančev    .