n Največji dorasla dnevnik v Združenih državah VeUa za Tse leto • . . $6.00 u Z^KuL York cdo leto . Za inozemstvo celo leto 00 7.00 7.00 GLAS NARODA m Lisi _ slovenskih jelavcevy Amer&L TELEFON; CHeU«* 3—8878 NO. 228. — STEV. 228. Entered m Second Olaas Matter September 21, 1903, at the Poet Office at Hew York, H. Y., under Act of Congress of Kerch 3, 1870 TELET0H: OHelsea 3—3878 NEW YORK, SATURDAY, SEPTEMBRA 29, 1934. — SOBOTA, 29. SEPTEMBRA 1934 VOLUME ZLIL — LETNIK ZLU POSREDOVALNI ODBOR SE BAYI S PRITOŽBAMI VSAK TEKSTILNI DELAVEC, KI SE JE TEKOM ŠTRAJKA SPODOBNO OBNAŠAL, BO SPREJET NA DELO Med tekstilnimi delavci vlada veliko nezadovoljstvo, ker se delodajalci nočejo držati navodil predsednika Roosevelta. — Izprtja se od dne do dne mnDŽe. — Zastopnik delodajalcev pri predsedniku. — NRA ne bo izdajala preveč radikalnih odredb. WASHINGTON, D. C., 28. septembra. — Re~ organizirana NRA bo ubirala zelo previdno pot, da ne bi s preveč radikalnimi odredbami spravila gospodarstva iz tira. Ameriški podjetniki, ki so že več tednov straho-ma ugibali, na kakšen način se bo završila reorganizacija, so dobili sledeče zatrdilo: predsednik F. D. Roosevelt ne namerava uvesti nobenih radikalnih izprememb. - Težke obdolžbe poljedelskega tajnika ALEKSANDER na BOLGARSKEM Konec balkanskega sovraštva. — Veličasten sprejem kralja Aleksandra in kraljice Marije v Sofiji. AEROPLAN KOMAJ UŠEL METEORJEM -----1 V bližini aeroplana je za- j žarelo več meteorjev. —' Aerobian se je moral mete Dr ju umakniti. i "SVETA VOJNA" __V ALŽIRU Arabci nib o zadovoljni s francosko vlado.— Njihove državljanske pravice so omejene. WASHINGTON, D. C.. 28. septembra. — Med tekstilnimi delavci, ki ki so sledili povelju svoj ih voditeljev ter prenehali štrajkati, je zavladalo veliko nezadovoljstvo. Francis J. Gorman, ki je vodil stavko, jih skuša pomiriti, toda s svojim prizadevanji nima posebnega uspeha. Delavci se pritožujejo, da jih delodajalci nočejo Fprejemati nazaj na delo ter da delodajalci po mnogih krajih nočejo obnoviti obratovanja. Tekstilni baroni pravijo, da so očitki delavcev neutemeljeni. V njihovem imenu je izjavil George A. Sloan, predsednik bombažnega tekstilnega instituta, da povsem soglaša s predsednikom Roose-veltom ter dA bodo bivši štrajkarji sprejeti nazaj na delo, če bo zanje prostor in če so se tekom štraj-ka spodobno obnašali. Sloan se je danes dolgo časa posvetoval s predsednikom. O čem sta razpravljala, se ni rmglo dognati. Sofija, Bolgarska, 2H. sept. Jugoslovanski kralj Aleksander in kraljica Marija sta bila na Bolgarskem deležna veličastnega sprejema. Ko sta se pripeljala na prvo bolgarsko postajo Dragom ima, so ju sprejeli "rastni kavalir-ji kralja Borisa", ki so častna straža došlili gostov. Na postaji je bila velikanska množica kmetov, ki so kraljevo dvojico navdušeno pozdravljali. Soproga obersta Iliave, ki je poveljnik "častnih kavalirjev", je izročila kraljici Mariji šopek cvetlic. Na celi poti do Sofije so na obeh straneh železniškega tira stale množice kmetov in so pozdravljale jug. kraljevi par. Na postaji v Sofiji ju je pri čakal kralj Boris Joano in visokimi uradniki. Ko sta kralj Aleksander in kraljica Marija stopila j z vlaka, sta si kralja prisrčno stisnila roke, obe kraljici pa sta se objeli in poljubili. Kralja Aleksandra spremlja zunanji minister Jeftič, z Borisom in Joano pa sta bila princ Ciril in princesa Evdokcija. V kraljevi čakalnici je kralja Aleksandra pozdravil sofij- iz San Francisco, Cal., 28. Aeroplan, ki je bil na potu New Yorka v San Francisco, je naenkrat v višini 7000 čevljev zašel med "dež" meteorjev, ki so v bližini aeroplana zažareli in se nato z glasnim pokom razleteli, da se je vsa-kikrat zamajal tudi aeroplan. Aeroplan je bil nad Solano okrajem v Oaliforaiji, ko so nenadoma pričeli leteti meteorji. Kosi meteorja so frčali okoli areoplana kot krogle iz lovske puške. Enkrat se je velik meteor razletel tako blizu aeroplana, da je pilot Archie Anderson moral premeniti smer. Meteor je z velikim žarjenjem treščil na tla. Ko je Anderson prispel na s kraljico j letališče Oakland, je nenavad-državnimit ni pojav prijavil oblastim. Z aeroplanoni se je peljalo 13 potnikov. Ravnatelj Chabot observatorija, dr. Karle »B. Linslev, je rekel, da "dež" meteorjev ni nič nenavadnega in da so taki meteorji ostanki "nebeškega potnika", ki je zašel v območje zemlje, ki ga je potegnila na sebe. -r -vi i ji ii . i .-i I ski župan ter mu im> slovan- Tričlanskemu posredovalnemu odboru za.tekstil-.kom ^bi(,aju ponudil na zla_ no industrijo, ki ga je imenoval predsednik Roose- tem krožniku kruh in sol. Na- velt, bo predložil Francis J. Gorman dolg seznam [to je kraljeva družba peljala skozi Sofijo na kraljev grad Vrana. V prvem avtomobilu sta se vozila oba kralja, v drugem kraljici, v tretjem pa princ Ciril in princesa Evdok- j Padel je na zemljo v Salisbury pritožb. Predvsem bo poudaril, da zaradi pogostih izprti j nezadovoljstvo med delavci od dne do dne narašča. Istočasno je Gorman svetoval delavcem, naj jih vsaka stvar ne razburi ter naj ne prete z novo stavko. ampak naj dajo posredovalnemu odboru dovolj prilike, da bo natančno proučil položaj. mestu Bridgeport, ki leži poleg Philadelphije, je prišlo danes med stavkarji in policisti do novih spopadov. Osemsto delavcev velike tamkajšnje predilnice je sklenilo nadaljevati s stavko, ker družba ni hotela najeti starih delavcev. Piketi so skušali preprečiti odvoz blaga iz tovarne, nakar je policija posegla vmes. V zvezi z imenovanjem tričlanskega posredovalnega odbora je podal predsednik Roosevelt še naslednjo odločitev: — Z delodajalci naj se pogaja in sklepa pogodbe ona organizacija, ki zastopa večino delavcev. Taka organizacija ima torej pravico sklepati tarifne pogodbe, ki so obvezne za vse delavce, pa če so organizirani ali ne. Gorman je danes izjavil: — Sinoči smo bili obve-1 sčeni iz Bele hiše, da je predsednik Roosevelt s po- j Clydetorook, Anglija, 27. sep sebnim eksekutivnim poveljem imenoval tekstilni ~ ie , , , . , . krstila največji parmk ra sve- odbor. Ponovno zatrjujemo, da imamo zaupanje v < tll ko je hl\ Spiovljen v morje, predsednika in v člane, ki jih je imenoval. Vse lo- Krstila ga je na ime 4'Queen kalne organizacije pozivamo, naj ne izdajajo nilca- ._ . . _ , , ,. | i i« % . i m .i.| Veliki parnik, ki bo veljal kih povelj za stavke, dokler ne bo imel odbor pnli- $30f000(000, bo imel prostora ke preiskati naših pritožb. 'za 4000 potnikov. Cambridge, Mass., 28. sept. Meteorji so padali na najmanj petih krajih države Masssa-chussetts in so posledica velikega meteorja, katerega so ljudje opazili pri belem dnevu po vseh Now England državah. Najden pa je bil samo en meteorit iz kamna in kovine. | Alžir, Alžir, 28. septembra. __ Francoske kolonijalne oblasti j se boje "svete vojne4' Arab-st,l}" cev proti tujemu gospodstvu v severni Afriki in Mali Aziji. Odkar je 5. avgusta prišlo v Constatine v Alžiru do krvavih izgredov je nezadovoljstvo posebno v Alžiru naraščalo in je sedaj doseglo svoj vrhunec, I in ga ni mogoče smatrati samo za savraštvo proti zidom. Pro-1 tisemitske demonstracije so , samo predigra Arabcev proti (tujemu gospodstvu. j Vir vse nezadovoljnosti je v i tem, da Arabci, ki tvorijo de-i vet desetin prebivalstva Alži-ra, nimajo popolnih državljan škili pravic. Francoskega državljanstva ne morejo dobiti, dokler se ne odrečejo nekaterim predpisom svoje vere. Židi pa, katerih verske postave niso v nasprotju s francoskimi postavami, morejo brez vsako ovire ]K)stati francoski državljani. Aarbske pravice so omejene samo na krajevne uprave, pri kateri more biti udeležen vsakdo, ki se vpiše v volilni imenik. Izobrazba Arabcev pa je na tako nizki stopnji, da pomena te določbe ne razumejo, vsled česar se le malokdo | služuje te pravice. Voditelj arabskega gibanja za neodvisnost je Emil Kaleb, sin Abdel-Kaderja, ki se je trdovratno boril proti francoskemu gospodstvu in je bil leta 1847 premagan. K0NGRESNIKI DELAJO TUDI V DEPRESIJI VELIKE DOBIČKE WASHINGTON, D. C., 28. septembra. — V svojem članku, ki ga bo objavil v magazinu Collier's, dolži poljedelski tajnik Wallace mogočne sile v kongresu, v trgovskem svetu in pri časnikarstvu pohlepa po denarju in proti temu zlu se mora po njegovem zatrdilu boriti Bela hiša. Wallace pravi, da so prav posebno nekateri kongresniki i v tem oziru z vso vnemo na de-| lu. Wallace pravi, da je mno-I go mož v vladni službi, ki skušajo v ''kratkem obratu sreče" obogateti. 4'Nekateri med temi možmi", pravi Wallace, "znajo obrniti svoja jadra tako naglo, da morejo napraviti dobiček tudi v času depresije ravno tako kot v času prosperite-te. To so hijene, ki se de bel i jo na račune človeške nesreče. Nekateri imajo svoje premoženje tako gibljivo, da ga morejo gnalo prenesti iz ene dežele San Martin z areoplanom Pan- j v drugo. V času inflacije hi-American Air Line odpeljal izitro' nalože svoj denar SAN MARTIN JE ODPOTOVAL Bivši kubanski predsednik je odpotoval iz Ha-vane. — Na Kubi ni bil varen življenja. Havana, Kuba, 28. septembra. — Da se zavaruje proti svojim političnim sovražnikom, se je bivši kubanski predsednik dr. Ramon Grau v ziv- Ipeljal Miami, Fla. V nje-[Ijenjske potrebščine, spremstvu je sedem1. "Govorijo o manjših dohorV* njegove družine. Cela! ninskih davkih, o manjšem je srečno dospela v; vmeševanju vlade v trgovski svet, toda nimajo temeljnega smisla za dolgo prosperiteto dežele". Wallace je v članek je del prihodnje njegove knjige "The Havane v govern članov družba ameriško kopališče. Po njegovem odhodu je iz-vrševalni odbor njegov politične stranke. " Autenthicos" podal izjavo, ki pravi, da je sija.- Sofija je bila okrašena z venci in z vsake hiše io vihrala zastava. Javno mnenje je edino v tem, da je s tem obiskom odstranjeno staro sovraštvo nuni jugoslovanskim in bolgarskim narodom. Bolgarski narod pričakuje, da bosta oba kralja rešila pereče vprašanje glede macedon-skili manjšin in da bo Mace-j donccm, ki so izvršili zločine v Jugoslaviji iu sedaj žive na Bolgarskem, podeljena amne- j stija. Do prijateljskih odnošajev, | med tema slovanskima narodo-1 ma je prišlo največ po priza-i devanju obehVkraljev in se more sedaj že skoro govoriti o jugoslovansko-bol^arski zvezi. Beach in je zgrešil skupino delavcev samo za 1(X) čevljev. Oo drugih meteorit i h poročajo, da so padli v vodo blizu Lynn ter ob obrežju Hingham. Geoffrey 1). Perrin in James Loomis, ki sta videla meteorit OR. R1NTELEN ŠE BOLAN Dunaj, Avstrija, 27. -septembra. — Dr. Anton Rintelen, katerega so hoteli naziji po vstaji 25. julija postaviti za kanclera, je še vedno v neki dunajski bolnišnici, kamor je bil prepeljan, ko se je po aretaciji hotel usmrtiti. Dr. Rintelen je deloma oliro- stranka svojemu voditelju sve-! Challenge to Liberty", ki je tovala, da odpotuje iz dežele. | hila ravnokar izdana in je v Glavni odbor stranke je prejel obvestilo, da je življenje bivšega predsednika v nevarnosti. Ob času njegovega o ;' orla je bila kubanska arruaoa za petami njegovim političnim pristašem. Več niegovih pristašev je bilo aretiranih. Povod za aretacije so bili razglasi, ki so bili nalepljeni po vseh ulicah in ki so razglašali konec vojaške vlade na Kubi. Ti razglasi nosijo podpis "Au-thenticos". V Miami je rekel dr. Ramon KRST NAJVEČJE LADJE blizu Plvmoutha, pravita, da mol in njegovo duševno stanje je izgledal tako velik kot hiša je vsled strela v prsi tako slain je žarel bolj kot solnce ter za !><>, da ga zdravniki še vedno seboj puščal plamen in dim. j preiskujejo. Zašli !ati ga do sedaj ni mogel še nikdo, ker --zdravniki tega ne dovolijo. ' Vsled tega najbrže ne bo ni- HAUPTMANN SE JE kdar poklican pred vojaško HOTEL USMRTITI sodišče, ki je že mnogo nazijev _. obsodilo na smrt ali pa na do- Ricliard Bruno Hauptmann,1 smrtno ječo. Vsi obtoženi so se ki je obtožen, da je izsilil od zagovarjali, da so se od/vali col. Lindberglia petdeset tisoč Rintelenovemu klicu, ko so na-dolarjev, se izza včerajšnjega stopili proti sedanji vladi, dne nahaja še pod strožjim f Revolucionarni socijalisti nadzorstvom. so napadli heimwehrove bari- Včeraj so opazili, da je ne- ke v Mariahilf okraju Dunaja nadoma zmanjkalo žlice, s ka- ter odnesli veliko množino tero je obedoval. Celico so na- Pušk in municije. Policija je tančno preiskali ter našli v aretirala 15 socijalistov ter stranišču žlico, prelomljeno na iim odvzela pokradeno orožje, štiri kose. Vse štiri kose je Hauptmann ostro nabrusil ob železni postelji. Zaenkrat je uganka, ee si je nameraval s tem "orožjem*' vzeti življenje ali se ga je skušal poslužiti pri morebitnem begu. Grau San Martin, ki je bil od lanske jeseni pa do letošnje pomladi na čelu kubanske vlado: "Kuba ne bo prej prišla do miru, dokler ni zlomlejna vojaška diktatura obersta Fulgen-cio Batiste". odlomkih bila priobčena v new-vorškem listu Saturday Evening Post. Hoover jeva knjiga izjavlja, da je narodovo delo po vladnih predpisih nasprotno svobodi. Po njegovem mnenju je človek svoboden, ako služi, izdaja, hrani si nabira bogastvo. Wallace pravi dalje, da postavna tatvina tarifov dela narodu Združenih držav več škode, kot vse oblike ropanja. "Ako bi bila znana vsa res-t niea", pravi Wallace, "kako so se velike korporacije poslu- ITALIJANKE IZGUBILE DELO ZA VARNOST AVSTRIJE Ženeva, Švica, 28. septembra. — Francija in Anglija sta prišli do sporazuma, da se pridružita Italiji v izjavi, ki jamči Avstriji neodvisnost. Rim, Italija, 28. septembra. Ker zahteva Mussolini za Italijo več otrok, je ukazal, da morajo vsa dekleta, ki so sposobna za možitev, pustiti svoje delo. Posledica tega bo, kot določa il duce, da si bo vsaka morala poiskati moža. Ravno tako zahteva Mussolini, da mora vsak samec, ki išče državno službo, obljubiti, da se bo v kratkem poročil. Ravno tako bo naročil privatnim industrijam, da stavijo na svoje uslužbence isto zahtevo. Ker bodo dekleta, ki ne podpirajo svojih ljudi, izgubile delo, bo na niihova me^ta pri-šlo več moških. vpliva, naro-bi poznalo nt' ževale vladnega dovo ogorčenje meje". S tem se je pričel z ozirom na New Deal velik boj, v katerega bodo posegli politiki in kongresuiki, katerim je več za njihov lastni žep, kot pa za dobrobit naroda. ŽRTVE VIHARJA NA JAPONSKEM Tokio, Japonska, 27. sept. — Japonski Rdeči križ naznanja, da je sovjetski Rdeči kri/ nakazal 100,000 jenov v pomoč prebivalstvu, ki je občutilo veliko škodo vsled zadnjega viharja. Naročite m ns 0LA8 NAHODA, največji slovenski dnevnik t Združenih državah. BEG PRED KITAJSKIMI KOMUNISTI Shanghaj, Kitajska, 28. septembra. — Po poročilih iz* Cing-Cinga vsi tujci trumoma be že pred napredujočimi kitaj« 8kimi komunisti iz krajev o-srednje Kitajse. ____ . j * I Ji i : "OLAB VABO DA" Glas ____ud Publtobed by * 4illNI0 PUBLISHING COMPANX IA Corporation^ NEW YORK, SATURDAY, SEPTEMBER 29, 1934 L Bcoidtk, Trau. corporation and addresses of above officers: •i Manhattan New Yssfc Ofr. N. X. "GLAS NARODA" poznajo oziroma nočejo po-: nati razločka med dopisom in oglasom- Pravilen dopis se nanaša na razmere v naselbini ali na kakšno drugo stvar, ki je več ali manj splošnega pome-a, dočiin je namen oglasa vzbuditi v čitateljih zanimanje /a kakšen predmet, blago, zemljišče itd., in v slučaju, ki ga imamo mi v mislih, tudi zanimanje za to ali ono priredite v» veselico -oziroma zabavo. Ako je list neodvisen, ima «amo dvoje virov dohodkov: naročnino in oglase. Koliko aares neodvisnih slovenskih listov je v Ameriki, ne bomo na tem mestu razpravljali, rečemo le toliko, da je "Glas Naroda" eden v njihovem pičlem številu. Mehmeda so kar slekli. Mali kanzeuski senat je sodil 3 bosanske vlomilce, ki , imajo najbrž drugače še več vlomov na vesti, a jih njim ne morejo dokazati Državni tožilec je obtožil 2f>-letnega delavca Velago Mehmeda Bektaše-viča in njegovega 33-Ietnega brata Mehmeda Bektaševiča ter 25-letnega J)žamila Hajde-ničo, da so 29. maja letos po noči vlomili v stanovanje Alojzije in Frana Plosko v Rožni dolini ter odnesli bogat plen. Oba brata Mchmed in Volago pa sta dalje obtožena, da sta tri dni poprej vlomila v Unaj-narjih pri posotnici Frančiški Bratuna, kakor tudi pri posestniku Mikušu v Mali Nogi pri Litiji Po velikem vlomu pri Ple-škovih so jo vsi trije popihali iz Ljubljane. Sedli so na dolenjski vlak, se skrili v samoten kupe z namenom, da pride-dejo do Kariovca. Pri Novem mestu so orožniki kontrolirali potnike, vsi trije so bili sumljivi. Napovedali so jim aretacijo. Skušali so z vlaka poska-kati, posrečilo se je to samo tretjemu Džamilu, ki so ga pa 1. junija tudi prijeli. Pred malim senatom so vsi in-k rim i rane vloge prostodušno priznali. Bili so obsojeni: Ve-lago Bektasevič na 1 leto in S mesecev ječe, brat Mehmed na 1 leto in 9 mesecev ječe, zadnji Džaiuil Hajdenič pa na ] leto strogega zapora. Po sodbi se je oškodovana | -------- • .)' Naročnina in plačani oglasi so mu edini dohodki. In Frančiška Bratun obrnila -__i._____ _1_1___* i *___X______1 - - - . rirPfkndnitit. —1 baš zato smo sklenili potegniti natančno mejo med dopisom in oglasom. predsedniku: "Gospod sodnik! Naj drugi sleče suknjič. To je suknjič mojega očeta. THE LARGEST SLOVENE DAILY in V. S. A. SLABA VEST. \se novice in druga poročila iz naselbin z veseljem f Dobro ga poznam!... Pred- brezplačno objavimo. In če ni drugače, priporočimo v do- sedntik Mehmedu pisn v par vrsticah tudi slovensko veselico oziroma kak * Mehmed: mio drugo prireditev, ki jo dopisnik priporoča-Nikakor iiam pa ne kaže brezplac i dopisov, eijih. trideset odstotkov [el Napačno je tudi naziranje, da je uredništvo primo rano objaviti vsak dopis, ki ga pošlje naročnik. Ali je t" Mehmed: 44 Ne! Kupil sem ga!" Bratunova: 44Tudi telovnik je očetov. Tudi hla- ačuo objavljati v celo-i Naj se kar sleče! Tudi lia- vsebine sodi v oglasni ramni.cp ^ očetove!" Bratunova je pobrala suknjič, telov- nik in naramnice, pustila pa je obsojencu hlače. Mehmed je nato predsedniku priznal šal je veliko število prič in je na podlagi vsega tega predlagal obnovitev pri okrožnem sodišču v Mariboru. ZvfedH j»* bil tudi, da so ljudje osumili i: — S tem. da naročnik plača naročnino, dokaže, da ga list K* ^e. - V 1 ' * jetnisnici so Mehmedu slekli š< j ,V , . , , J *................"" »iCMiimui MI-K1I se 1 ......... . .Miima, nasa dolžnost je pa, da mu ga potoni poste pra-1 hlače in ga oblekli v kaznilni-'™ knv<-iluo točno dostavljamo. Kaj naj bo v listu brezplačno ob- uniformo. bil obsojen Ivan na smrt »vljeno in kaj ne, pa urednrk odloči, ne pa dopisnik. Tako je pri Glasu Naroda", ki je neodvisen in nepristranski, in tako je še celo pri glasilih naših podpornih organizacij, ki so faktična lastnina članov. Po obsodbi na vešala — na poti v svobodo. zatožno klop kočarji Markuzi-jevi iz Drvanje v Slovenskih goricah. Leta 51'lJi jim sodišče ni moglo dokčizati krivd«* in so bil; izpuščeni na svobodo. K< i pa j umora nekega znanega itasil ljudje niso |»reneh:iii- s sHinni- n«ža in pretepača Vincenca čoujein, so morali Ivan in Jo-1 Kurnika, ki je preti tremi l"ti sip Marknzi, posestnik Miha i umrl. (iovorili so, daje na Zamljič in Ivanova /ena Ana j smrtni postel ji zahteval orožnik«- in liot«»l izdati iieko skrivnost. Orožniki niso prišli in tako j«' Kurnik odnesel fckriv-s seboj v grob. Mariborsko sodišč«« ;«» po S letih ugodilo obnovitvenemu predlogu odvetnika dr. Ko Marknzi pred porotnike. liaz prava j«- bila leta P»l>7 in j«> trajala ves dan. Porotniki so takrat s|Mtzn:tli \>e štiri «»!> in j" veš; i - | lih, Josip Marknzi in Iv:::; Xe-mljič pa na dosmrtno j"č«.. a I žena Ona na tri leta tezkV ječe. Po obsodb o- j nosi xr .. ................... je državno to- V oliko je bilo v Mariboru, žilstvo vložilo ničnostno pri- TJ . ... .. 1 X , , . - h v kro^ll juristov za- tožbo in je stol sedmoriee sprega naj posije clan v glasilo te one svobodomiselne nimanje za razpravo glede ob- menil tudi dosmrtno ječo za bratovščine dopis, v katerem ho na dolgo in široko pri poročal na primer cerkveni piknik ali veselico. Najbrž bo :astonj čakal objave- Ali naj pošlje v katoliško glasilo v obliki dopisa par nove procesa proti trem obso- Josipa Marknzi ja in Ivana Ze jencem, ki jih je mariborska luljiča v smrt na vešalih. porota preti osmimi leti obso-| Strašne smrt- jc trojico redila na smrt na vešalih zaradi Šila samo kraljeva ]».►,.,ilosti-zverinskega umora neznanega tev. Ziistopnik vseli treh ob-priporočil, naj bo "udeležba na tej ai oni svobodomiselni moKl^fa- ki so K« našli v Slo-1 sojencev, odvetnik dr. Koma- ko malo besede ima v glasilu, četudi ga je prisiljen vzdrževati. Da ne bo nobene zmote, je treba pojasniti, da imajo takozvane katoliške organizacije procentualno skoro isto-fcako veliko število versko-mlačnili članov, kot imajo ta-koimenovaiie napredne organizacije pobožnjakov in praktičnih katoličanov. Pred dvajsetimi ali tridesetimi leti je bilo mogoče drugače nego je danes. Toda danes je tiako. Torej ee niti član pri glasilu svoje organizacije nima pravice, ki si jo s precejšnjim razlogom lasti, ne bodo vendar naročniki aahtevali, da bi Glas Naroda brezplačno objavljal zahvale, vabila in priporočila, ki se več ali manj spretno skrivajo pod naslovom *4 dopis * \ Uredništvo je vsledtega sklenilo, da bo zanaprej izpustilo vse, kar spada pravzaprav med oglase. Rade volje bo pa vsak oglas za slovensko društveno prireditev toplo in »brezplačno priporočilo v posebni ko Ioni. v HITLER - RIMSKI CESAR B e r 11 n s ki korespondent Evening Standarda" poroča tnrojemu listu, da so Častilci Hitlerja pri zaključku norim-berftkega kongresa narodno soetjalistične stranke s k l JEuli ponuditi Hitlerju krono svetega rimskega cesarstva nemške narodnosti. Po načrtu teh častilcev naj bi se Hitler ne smatral za naslednika Viljema IT., ampak za naslednika rimskih cesarjev nemških dežel. 14 let dognato, ktlo je umorje-jni glede umora. Odvetnik j nec, pač pa so na podlagi Ijud-J zbral v teku osmih let ske govorice kmalu prišli na no dokaznega oLrrom-gradiva. Zad» koroški progi. pr» -o mislili, da čaka na sv«»jega izvtdjenca. Toda n«'srr«"-iia Dragiea j»* čakala na smrt. K«> j«« kmalu po l2U. uri privozil osebni vlak, se f je vrgla po«! kolesa težke loko-motive, ki so jo popolntnna razmesarila. -Xikdo ni opazil njenega groznega dejanja in ni kdo ni bil priča njene strašne smrti. Srl«« drugo jutro jo je našel oglednik proge, ki je prestrašen obvestil studenške orožnike o grozni najdbi (»lava in tlel trupla je ležala na jih zastopnika obtožencev dr Koma vi i ja in državnega tožil- Vsak človek ima v čas i slabo vest. Tudi jaz nisem brez nje. Ko sem se zadnjič vozil z vlakom proti olicistu-roparjti, ki je kar v uniformi in s pištolo v rokah ustavljal poštene ljudi ter jim po bankah, železnicah, cestah in vsepovsod ropal ko-rajžo, denar in drugo premoženje. Nenadoma opazim z levim očesom pred seboj višn jevo uniformo, zlato-oportan rokav, pred nosom pa zaduham in ugledam svitlo pištoleo. Kvišku sem planil in obe roki dvignil, kot se pač spmlohi človeku v takem slučaju. Pa ni bil niti ropar niti ]>«»-lieman, pač pa le konduktor, ki mi je prišel karto preščipnit. 'Ustrašil sem se pa vendarle, ('emu sem planil kvišku? Vsled strahu? Nikakor ne. bi stal namesto konduktorja pred menoj ropar bi mi ne mogel ničesar vzeti. Bila je pač neko čudne vrste slaba vest. Ako mi prihaja polieman nasproti, se sicer zavedam popolne nedolžnosti in absolutne nekrivde v vseh kriminalnih zadevah, vendar se mi nehote porodi v glavi misel: — Kaj, če bi me kar tako zlepa pograbil in vprašal, kako je bilo s to ali ono stvarjo? I'strašim se tudi, če pride neznan človek v uredništvo in vpraša: — Kateri j«« Peter Zgaga? Cisto v««st imam skoziiiskoz, obenem sem pa trdno prepričan, tla mi neznanec ni dolarjev prinesel. Tu«li žensk nisem ničkaj vesel. Kadarkoli katera privrši skozi vrata, zlezem dobesedno v dve gubi ter se navidez poglobim v globoke misli, ki pa niso prav nič gl«>boke, ampak so naslednje: — No. kaj ho pa ta ? Ali sem jo že kdaj vithd ? Da, enkrat že. Toda kje t V «lruž-bi? Samo? Ali je že davno tega ? Da, davim je že. In v družbi sva se seznanila. To je all-right. Ne ho nič hudega, Zga-ga. Bolj nerodno je, če se spomnim, tla sem jo vitlej pre«l kratkim in samo. Si je pač treba pomagati. Se že ilobi kakšen izgovor. Težavno je, ee se ne spomnim njenega imena, in ne vem, če sva se vikala ali tikala, ko sva se poslovila. Najhuje jr ca dr. ITojnika se je senat po- ljek st dal k seji, ki je trajala precej i hiše 45-letni cestar Alojzij Zo-dolgo. rec iz Rogozniee pri Ptuju. DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJE M0 TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM KURZU f JUGOSLAVIJO Zs $ 2.M .......... Din. 1M * 5.35 .......... Din. 290 t 7JM .......... Din. 300 $12.25 .......... Din. 500 $24.25 .......... Din. 1000 100 200 V ITALIJO Za $ 9.35 .......... Lir $18.25 .................... Lir $«.60 .......... Lir 503 $«8.20 .......... Lir lOOf) $176.— .......... Lir 2000 KER as CENE 8BDAJ HITRO MENJAJO SO NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI (JOR1 ALI DOLI ™ ■ ■ ■ Za laplačllo TatflM aaaakov kot sgoraj navedeno, bodlal t dinarjih . . ali bata. dovoljujemo te bolje pogoje. •efiaCila v ameriških dolarjih Za izplačilo $ nora te poslati..........$ 5.75 " M ..........$10.85 " " .........$16.— $20-— ** *' ..........$21.— ^ " ..........$41.25 . " ..........$51J5i rrcjofolk tfoU v starem kraju izplačilo ▼ tlolsrjtfa. Nujna wlwini fayrfujeni pm Cable Letter za pristojbin« $1.—. SLOVENIC PUBLISHING COMPANY MGU. Narodi" $1« WEST 18Ch STREET NEW YORK, N. T. ."«' \j '"t i' t* * J*,I\ • : " . < Napett) s«> čakali vsi navzoči, zlasti obsojenci in hranitelj na rezultat. Grobna tišina je bila v razpravni dvorani, ko se je pojavil predsednik senata sodnik Zeniljič in razglasil, da je okrožno so« 1 išče dopustilo obnovitev zaradi tega. ker dvomi v verodostojnosti prič in ker so se pojavili novi momenti, ki utegnejo dokazati nedolžnost vseh treh obsojencev. Obupanci na begu iz življenja. Tz Maribora poročajo 1K. i septembra: V epidemiji strašnih samomorov ne zaostaja Maribor prav nič za Ljubljano in drugimi mesti. Poročali smo, tla se je v nedeljo obesil mlati abiturient učiteljišča in da je tirugo jutro skočil pod vlak mlad trgovski poslovodja. Xiso še pokopali obeh žrtev obupa, že je v ponedeljek zvečer šla v strašno smrt 17-letna lasničarka vajenka Dragica Forstneričeva iz Studencev pri Mariboru. Dragica se je pred kratkim Ker ga zjutraj ni bilo nič na izpregled. so domači takoj slutili nesrečo in ga pričeli iskati. Našli st> ga kmalu v kleti. Z eno roko se jo držal za vrv, kar da misliti, da se je hotel naj-hrže v zadnjem trenutku še rešiti, vendar je bilo prepozno. Vzrok njegovega obupa ni znan. mavlija. Dokazilni razpravi j«-predsedoval okrožni sodnik Zfinljič, votanta sta pa bila potlal obširen, temeljit, (i ur trajajoč referat. Navzoč j«« bil seveda tudi državni tožilec dr. Ilojnik, a razpravi so prisostvovali odvetnik «lr. Koma vi i in vsi trije obsojenci: brata | eni strani tira. ostali udi pa so Ivan in .Josip Marknzi in Mi-J bili raztreseni daleč po progi, ha Zeniljič. Razprava je Vda j Za žalostni dogodek so zvetle-obeneni revizija o verodostoj-. li tu«li Korstncri«'evi, ki so ta-nosti prič. Po končanem rele- koj slutili najhujše. Prepričati. Najhuje je pa, če začne prorata tir. Kolška in po pletloaje- so se morali, tla jih temno slu- več siliti s jioroko, češ, tla ni ! ' ' * nje niso varale. mislila tako in tla tako ne b«» V noči od nedelje na pondo- šlo. Pri tem ponosno in samo-jt» obesil v kleti svoje 1 zavestno pravi, da ima neko dobro prijateljico, ki prav o«l izu pozna nekega politika, in da so še postave na svetu. V takem slučaju je najbolje reči, da si oženjen. Toda to ji moraš prej povedati, ne pozneje. Kajti, če ji pozneje poveš, je že prepozno. Nič kaj povšeči mi niso neznani majhni otroci, ki steza jo roko proti meni in blebetajo: Pana! Papa! Človek se nehote strese, in po glavi šinejo z bliskovito naglico misli: — Nak, saj ni mogoče. Saj ji je niož neprestano za i»eta-mi. Saj je niti za hip ne pusti izpred oči. Otrok je premlad, in ne ve, kaj klepeče. Otrok se moti. Mogoče so vse te blodnje posledice pregloboke zamišljeno-sti? Tn če sem iznenada iz za-mišljonosti predramljen, mi je tako kot da bi me kdo sunkoma zbudil iz globokega spanja. Vse take misli so brez podlage in so plod slabe vesti. Moja vest je sicer čista, toda vendar, vendar... - OR. KFRNOVEGA BERILA JE ZNIŽANA Angleško-slovensko .Berilo KNGLISH SLOVENE READER STANE SAMO $2 Naročite ga »n — KNJIGARNI GLAS NARODA* 216 WEST 18th STREET MW YORK CI2X OLAB IAKOD4* NEW YORK, SATURDAY, SEPTEMBER 29, 1934 gg-w-^— ————^- THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. S. A. I'. H1LLE: MATI MORA UMRETI Edmonton, Alta., "K" an aria 27. septembra. — Mrs. I)iua Dranchuck, ki je stara 38 let in mati dveh sinov, ki sta stara () in 13 let, bo 12. decembra obešena, ker je umorila svojega .moža. TINTORERO "Cujte! V kovčegu imam še steklenco ruma. Dobite jo, ko prideva na ladjo, ftamo povejte mi, kako ste ubili drugega tintorera." 44Prav! Povem vam. Veste 4tTo je pa že preneumno! Tu' skega volka, mu ni nevaren. — mi piše naš Benito, ki smo ga Tleže se na hrbet, da i>ograbi bili poslali v Lirno, da bi napra- žrtev. In kdor zna ujeti pri-vil zaključke za kineško skorjo, ložnost, ga lahko tedaj zabode da je v Peruambuki zbolel na in mu prepara trebuh. Zver rnineni mrzlici," mi je dejal ne- slabo vidi. Le paziti morate, da ____. ..........»v.,«. ki dan moj šef, lastnik velike vas ne udari z repom. A tinto- alkal je pravi osel, sicer bi mi eksportne tvrdke v Lizaboni. | rero je nekaj drugega, nevar- vžgal druga znamenja, kakor 44 Ce hoteče, pojdern jaz in ne j šega. Tintorero ima pamet' " kakor človek." Molče sem ga poslušal. "Da, da, tintorera malokdo premaga. .Jaz sem dva pokou- vse uredim!" sem se ponudil. Takoj je pristal. Šel sem na |»ot. Vse sem dobro opravil. Kar laskal sem si, da so vsi ti ugodni zaključki sa- čal." mo moja zasluga. Razpel je srajco hi pokazal Callao je litnsko pristanišče, na prsih vtetovirani dve ribi in Mesto Lima je še kakih 20 km zraven nekaj črk. oddaljeno od njega. Pomaga-' "Kaj pomenijo te črke!" Iialski liniji ni bila pot preveč sem ga vprašal. prijetna, zato sem se želel zdaj vrniti čez San Francisco v New York. Ta pot je pa trajala |m> morju najmanj 14 dni več. Zato sem brzojavil gospodarju in ga vprašal, če se smem nekoliko kesneje vrniti domov. Že drugi dan sem prejel presenetljiv odgovor, da imam tri mesece dopusta in še posebno »nagrado ."»00 milreisov. Zelo sem bil vesel. O zvezi s San Franciscom sem se po svetoval z nekim prijaznim francoskim restavraterjcm. — Svetoval mi je, naj si dobim v Callao ladjo, češ da vozijo redni parniki samo vsakih štirinajst dni, a zadnji je odpeljal ravno pred dvema dnevoma. Opozoril me je tudi, naj bom previden in se temeljito domenim zaradi oskrl»e in prevozui-ne, kajti sicer me bo kapitan pošteno ustrojil ali mi bo pa dajal tako hrano, da bom prišel na suho živ skelet. Slušal sem ga. Res sem dobil kmalu nekega kapitana v bcznici ob morju. Svojo ladjo je imel zasidrano daleč od kraja. Ktualu- sva se zedinila. Dejal mi je, da mi (>ošlje zjutraj svojega Jozeja, na katerega se laliko brez skrbi zanesem, in ta me bo varno prepeljal na ladjo. Ko sem ga vprašal, zakaj ni pristal v pristanišču, mi je odvrnil, da se boji za mornarje, ki so tod doma in bi mu polletnih, preden dovrše obvezno pot. Iz ladje si pa ne lilijo tako daleč, ker se boje morskih volkov, ki jih je v?e polno tod okoli. Drugo jutro je pristal Jože na določenem kraju. Bil je nie-stic, sin Indijanca in belke. Njegov čoln je bil kaj preprost, izdolben iz drevesnega debla. Sedel sem vanj in takoj sva odrinila. Ko sva nekaj časa plula, sem se ozrl in zagledal za seboj dve senci. Bila dva ogromna morska volkova, ki sta prežala na naju. Vzel sem iz žepa steklenico ruma, napravil krepek pozi rek. rn jo potem ponudil Jozeju. Ta je vlil skoraj vso tekočino v grlo. Vrgel sem steklenico v morje. Takoj se je tik najinega čolna prikazala ogromna glava in zagledal sem široko žrelo, ki je takoj spet izginilo. 44To je tintorero," je dejal mešanec. *1 Tintorero je kralj moških volkov. Drugi volkovi čakajo, da jim voda sama dona**« hrano. Tintorero je drugačen. A ko bi bila zdajle noč, naju takoj napade." 44 Kdaj d os j k* v a do barke?" "V pol uri. Ali se bojite rib? Volkov sem srečal ie najmanj sto. Oe me le dobro zagledajo, ie pobegnejo." 4 4 Kako srečali f Kajne, v čolna?" "O. kaj is! Kdor 4. Beseda nad zgornjo ribo se glasi: 44('apataz," kar pomeni toliko kakor pazuik. Ali ste že slišali o okoku Oerralbo?" 44Še nikoli ne." ali se bomo mimo, ko | h>j demo proti Frisku. Pokažem vam ga. Tam sem jaz doma. Velike plasti školjk bisernic so v tistem morju. Četrt ure (Kitod leži otoček Kspiritu Santo. Vsi ribiči biserov so on-di doma, stanujejo nuni jHilet-nimi meseci na Cerralbu. Skladi bisernic so vladna last. Potapljači dobivajo samo plačo za svoje delo. V čolnih se vozijo k bisernim plastem in se spuščajo |m> 20—:J0 krat na dan v morje. Zvečer oddajajo najdeno biserje v Cerralbu. Seveda marsikdo kakšen biser zataji. Zato so potapljači razdeljeni po oddelkih, obstoječih iz desetih potaplja cev. Vsa k od-oddelek ima svojega paznika, ki gleda, da kdo česa ne ukrade in da potapljačev ne napade tintorero. kajti drugi morski volkovi niso za nas, ki poznamo njih navade, prav nič nevarni. 44 Kako ste vendar umorili tintorera!" 4 4 Mr ha je raztrgala že dva moja tovariša. Usedel sem se v svoj čoln in šel za njim kar vso noč. Zjutraj ob sončnem vzhodu so te živali lene in trudne. Ko sem opazil, da se je tintorero nagnil na stran, da bi počival, sem se mu s čolnom jiočasi približal in mu z boda-lam razparal trebuh. Potem sem mu vrgel okoli glave vrv in ga vlekel v Cerralbo. Drugi dan sem že postal paznik." 44In kaj znači sidro poleg druge ribe in črka ob njem?" 44To je vendar beseda jili je v resnici! Fernando! No, prav lahko sem ga prenašal. Če dva konja žreta več mesecev iz enih jasli, se sčasoma privadita drug na drugega. Neki dani sva skupaj trgala školjke. Videl sem, kako je nekaj vteknil v usta. Takoj sem vedel, da je biser. Tedaj še nisem bil paznik. Rekel sem mu: - Pridi zvečer v mojo kolibo, bova biser skupaj pogledala." • Videl sem, da mu ni všeč, ker sem ga videl. Toda kaj je hotel! Vedel je, da izgubi kruh, če ga naznanim. In res je prišel. Biser, ki ga je obdržal, ni bil ]»osebno velik, toda tako čist, kakor najčistejša studenčniea. _ 44Prodam ga, a izkupiček si bova delila," je rekel Fernan do. 4 * Ne! Biser je tvoj. Prija- INadaljevmnje m 4. strani.) DEBELI LJUDJE SO BOLJ ZDRAVI V angleški medicinski smotri 44The Lancet", objavlja dr. Traedgold, član kraljevega letalskega zbora, rezultate svojih preiskav na velikem številu letalskih rekrutov. Iz teh preiskav je razvidno, da imajo ljudje s prekomerno težo večjo odpornost proti lielezljivim 1m>-leznim in da so manj izpostavljeni raznim živčnim in duševnim boleznini nego sulici. Debeluhi prenašajo tudi lažje razne telesne in duševne napore ter so v športnem pogledu zmogljivejši. Po drugi strani je videti iz statističnih podatkov za angleški letalski korpus, da narašča z manjšo težo verjetnost, da bodo rekruti zaradi bolezni ali premajhne odpornosti kmalu ostavili vojsko. Nadalje je dr. Treadgold ugotovil, da ima tudi najboljši vojaški trening razmeroma le malo vpilva na telesno težo. Sulici ostanejo suhei, debeluhi pa izgube le malo svoje teže. Treadgold trdi Važno za potovanje. Kdor je namenjen potovat* v stari kraj ali dobiti koga od tam, je potrebno, da je poučen v vseh stvareh. Vsled naše dolgoletne skušnje Vam eamoremo dati najboljša pojnsnila m tudi vse potrebno preskrbeti, da je potovanje udobno in hitro. Zato se zaupno obrnite na nas za vsa pojasnit Mi preskrbimo vse, bodisi prošnje za povratna dovoljenja, potne liste, vizije in sploh vse, kar je za potovanje potrebno v najhitrejšem času, in kar je glavno, za najmanjše stroške. , IV edrzavija ni naj ne odlašajo do zadnjega trenutka, ker predno se dobi iz Washingtona povratna dovoljenje, RE-ENTRY PERMIT, trpi najmanj en mesec. Pišite torej takoj za brezplačna navodila in m not avl j n-mo Vam, da boste poceni in udobno potovati. SLOVENIC PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU 2! 6 West 18th Street New York, N. Y. OBČEVANJE S SITNIMI KAKO NARODI JEDO Odkar so ljudje na svetu, so jedi dajali značaj skupne z;i-deve in ni čudno, tla so v tem pogledu izobličili neke posebnosti in predpise, ki s<> postali šega. Razlikujemo tu lahko pred vsem dva velika kulturna kroga, ki bi ju lalio imenovali evropski in vzhodnjaški. V evropskem področju prevladoval vedno matriarhal ni sistem, ki bi ne mogel poi-miti, da bi žena in hči ne smeli sedeti pri skupni mizi. Na vzhodu pa prevladuje patriarhat, pojedin se tu udarni podlagi znanstvenih raz-J ležujejo samo moški, žensk- pa iskav tedaj prav tisto, kar so >i debeluhi že tako dolgo želeli slišati: Debelost- je zdravje, shujševalni poskusi pa so ne samo nesmiselni, temveč celo škodljivi. .|im le strežejo. l'<» gostiji s" lalio nasitijo z drobtinami in ostanki, ki so padli "gospodarjem" z mize. V tem j" bistvo vseijn skupnega uživanja namiznih do Povesti in Romani (Nadaljevanje.) Robinzon Crusoe ......_________ RevolurlJc na Portugalskem___ Rdeča In bHa vrtnica, povest Rdeta megla___________________ Slovenski Aaljivee_____________ Slovenski Robinson, trd. ves._____ | Tiso« In ena no«: I. zvezek _______.... ,..591 11. svesek............. ..J|| III. srese*______________ ..J|| 3 KNJKiU SKUPAJ "*•! Tisoč In ena not I Kape) ~.7t! .40 ....75 Stric Tomova kaea ________ SueSkl Invalid___________ -----M _________JJ Skazi tirno Indija __________ Sanjska knjlgs, mala _________ ------M ------.69 Sanjska knjiga, velika ____ ...... Sanjska knjiga, (Arabska) . ----1£9 Spomini Jugosleranskeca dob voljca, 1914—1911______ •ro- ----1JS Sredozimei, trd. ve«. _________ -------M A- migo", prijatelj, sidro pomeni prijateljstvo, (Je ste radovedni, koliko ima to skupnega s tintoretom, pojdite in vprašajte alkada na Espiritu Santo, ki mi je vtetoviral to znamenje. Povedal vam bo, da sem ubil tintorera, da bi rešil dobrega prijatelja. 44Hej" je zarjul in sunil čol-nič, da je kar skočil več metrov naprej. Tintorero je bil namreč tako blizu naju, da bi ga bi'«. lahko dosegla z veslom. 44Za božjo voljo!" sem preplašen prosil čolnarja. Zdaj mi je bilo zal, da sem se spustil na to nevarno pot. Jože je zmajal z glavo: 44To bi bilo (fopolnoma narobe. Ko bi videl, da beživa, bi bil takoj za nama. Rajši ga bova prepodila." Okrenil je čoki proti zverini, ki je res takoj pobegnila. Ponudil sem mu cigarnico. Vzel si je dve smotki in mi rekel: Ce mi daste še steklenico ruma, van oprostim vseh morskih volkov in jih pokol jem kolikor hočete!" broi. -----------------------4« Straaote vojno SUrl smrti, 4. sv. _ Stanley v Afriki Spomin Stritarjeva Aatkolecija. broi . Sisto Šesto, povest Is Abrncev -____JI (Sin medvedjega lovca. Potopisni I roman ___........ Student naj bo. Sveta Notbnrsa Spiaje, male povesti Stesosledee Šopek Sveta no« Svetlobe hi Stike (Meftko) ves. ms ls Izdaja _ Lgrabljeni milijonar V krempljih Inkvizicije V robstvu (MatlCICi _____ V gorskem zakotju_____ V oklepa Jaka okrog sveto: 1. del ________________ 2. del „..................... .1.81 «~1.49 ...1.M .J.7I -I— 1.20 -.1.39 ..1.2» J* OBA SKUPAJ ............1.« Veliki inkvisitor __________________1— Vera (Waldova), broi.......86 Vojska na Solkana. s slikami-----21 Vrtnar, (fiabindranatk Tagore), trdo vesano .79 broširano________________________jf ZBIRKA SLOVENSKIH POVESTI 1. sv. Vojnomlr ali poganstvo 2. sv. Ilodo brrzdno _____ 3. »v. Vesele povesti _________ fff 4. sv. Povesti in slike__________M 5. sv. Student naj bo. — tir* vsak- danji krak -----------------II SPISI ZA MLADINO (GAN(aL) 3. sv. trdo vezan«). Vsemi Je 12 povesil ..................................................Jf§ t sv. trdo vezauo. Vsebuje S. povesti _____________________________________M 5. sv. trdo vezauo. Vinski brat______51 0. av. trdo vesano. Vsebuje l« povesti ....___________________ brot, dočim igrata vnanja iz popolnitev zadevnega orodja in večje ali manjši- razkošje le podrejeno vlogo. Se mnogo stoletij po našem štetju so ljudje skoraj po v sod i jedli s prsti in so posamezne ponije pripravljali tudi tako. da ni bilo treba nikomur biti neroden Od ljudstva do ljudstva pa so se razvili še posebni običaji, ki naj bi nekako standardizirali dobro vedenji pri mizi. A to dobro vedenje razumejo pojedina ljudstva seveda precej po svoje. Dočim imajo Kibujei v vzhodni Afriki predpisan«) navado, da se po gostiji medsebojno bijejo po glavah s kostmi, ki so ostale od mesa, predpisuje arabska navada spet to, da moraš m«'d jedjo užmit? tudi uiasbo in ples žensk. Na Kavkazu drgnejo ženske tilnike in čela svojih zapovednikov s hladilnimi dišečimi vodicami, da lažje prenašajo napor pirovanj«. Med Kvropejci je spet ž«*n-^ki kot gospodarici hiše določeno častno mesto pri mizi. lil to je glavo. Ves vnanji blišč s srebrom, damastoin, cvetlicami in dovršenimi oblikami in-mor«- nadomestiti tega, kar človeku ni dano v njegovi notranjosti. , Xajlepše vidimo to, če si o-, gledamo navade pri mizi, ki so si« ohranile še tu in tain na deželi, med kmeti, prav iz začetkov naše civilizacije. Tu izmo-lijo najprvo molitev pred jedjo in jedo potem moški in ženske iz iste sklede. Enakomerno gre ta iz rok v roke ali pa zajame vsak po redu iz nje, se da bt pri tem kazal žhalskega požel jen ja. Nihče ne more trditi, da bi v tem najpreprostejšem načinu ne bila visoka knl-tura. Nervozne osebe so za vse napake, ki jih lahko napravimo v občevanju z ljudmi, dvakrat občutljivejše, zato je dobro, da so zapomniš §lede njih naslednja pravila: Izogibaj se očitkov! Kakor jih takšne osebe rade delajo, tako slabo jih prenašajo. Koristijo nič, pač pa škodujejejo, zato jih rajši opusti. "Nemi očitki" so v ostalem še slabši nego izgovorjeni. Nikar se ne daj spraviti v afekt po vznemirjenju nervozne osebe. Opravi vse z mirno vedrostjo. Ne daj nervoznežu čakati. Ne zahtevaj od njega nobenih obljub. S tein gii obremeniš, da mu napraviš življenje težje in končno — ne izpolni nobene obljube. Ne sprejmi od nervoznega človeka nobenih uslug. Prav gotovo ti jih bo kdaj ob kakšni priliki vrgel v obraz. A še važnejše je, da mu sam ne daš prii do prepričanj«!, da si ti o-seba, ki mu lahko pomaga. Ne kaži nervoznemu člove-ko nikoli svojih slabosti. Prav gotovo bo nekoč poskusil. da te tam smrtno zadene. Nervoznež mora imeti občutek. da si močan in siguren. f'e čutiš, da bi utegnil postati šibak. se rajši umakni. Ne kaži nervozniku, da veš za njegove slabosti in liervoz-nosti. Spravi ga z nevsiljivo hvalo pokonci. Vsa pravila za občevanje z nervoznimi osebami, kakor sploh z ljudmi, se dado stisniti v stavek: "Bodi samemu sebi in vsem blazniški čuvaj". NASVETI od Apetizerja do 1 Dezerta s PIVOM ODMEVI STRAJKA k Glas Naroda SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 21b W«wt 14th StrawL New Yark Xa sliki vidite skupino miličarjev v mestu Woonsocket, K. L, ki so tekom tekstilnegaštrajka stražili tamkajšnje to vame. Završilo se je več vročih sf>opadov, v katerih je bil neki strajkar.usmrčen, štirje.pa.težko-ranjeni. Kako se napravi iz neformalnega obeda gostija. Dandanes laliko preste v katerokoli trgovino v .soseščini, kjer >i laliko nabavite zanimive vrčke ./a pivo. tpisane easo in krožnike ter par izrezljanih podstavkov, pa ste že precej dobro 'pripravljeni za nuilc g<*štje. ki jih vaši prijatelji ne bodo mogli prehvaliti. Pogrnite mizo, dodajte prtu primerne p rtiče, p» bodo neformalni obedi ipostali earobna gostija. Posinle seveda ne smejo biti praizne. kajti že star ,pregovor pravi, da "oči ne nasitijo človeka". »Nekega popoldne sem obiskala staro prijateljico, ki me je silila, naj ostanem pri večerji. Ona mi je navdahnila misel glede zanim-ve namkno posode. Rekla- je, da je vse skopaj kupila v neki bližnji trgovini ter da je ne stanei tvee kot štiri -dolarje. Pri pripraivi mize je bila isto-tako Mpretna kakor pri kuhi, in imeli smo: .Tajca po načinu Ilenedi«.*4, Zelena Ruppertovo pivo IConsevirane eetšplje Rahel kek Kava Vi-šek zanimanja je bila seveda jajčna j^d. ki jo je lahko pripraviti. Ce je še nikdar ukte, turkaj je navodilo: na koščok toasta ipolo-žite rezino kuhane šunke ali par koščkov .slanine. (Irska slanina je posebno dobra). Vrh tega položite kuhano Opoa-died) jajce. Jajce jKrlijte » holandsko poiivko. Gar-nirajto z vršičkom >j>etereilja in dajte 1*8» mizo. ITolandisko polivko je razmero-mrf labko naipravUi. Vzemite pol čaše preone^a fcna-slu. rmenjaka dveh jajr, žlico fini onovega N»ka in »ščepec popra. Polovico masla, jajci in limono v sok držite v poi*vi nad posodo tople (ne vrele) vode. M«S«j-te neprestano. Ko se maslo stopi, mu priden rte ostanek znssta ter •mešajte, da se strdh Dodetok« poper. To je dovolj za Štiri pore i-j®* ODA" NEW YORK, SATURDAY, SEPTEMBER 29, 1934 IZGNANCI ZA ROMAN IZ ŽIVLJENJA 'GLAS NARODA" PRIREDIL: I. H. 44 Herder se jezno zasmeje. — Zakaj pa ne bi hotela? Gospa markiza ne more postati vsak dan. Take lope priložnosti moja hči pač ne bo zavrni- UMOR, KI RAZBURJA VSO DOLENJSKO poročajo 18. Iz RIBNICE septembra. Dolenjo vas pri Ribnici razburjajo v zadnjih letih razni zločini. Lani so strašili tam 3 roparji, potem je prišlo do krvavega? dogodka v neki rodbini, bilo je nič koliko tatvin, a naj- retacijo, ni bil prav nič razburjen. Odvedli so ga v Pusto-vo hišo, kjer je pred truplom umorjenke mirno odgovarjal na vsa vprašanja: "Jest jo najsm!" Pogled na žrtev strašnega zločina ara ni niti malo raz- _ _ J strašnejši od vseh je zločin, ki bnrjal. Mirno je poslušal tudi la. Popolnoma pa je izključeno, da bi bil proti svojemu bodo) se je dogodil včeraj dopoldne.; sosede, ki so orožnikom opiso- leč na okrog znano in spošto- njegovo sumljivo pohajanje o- vano posestnico Marijo Pusto- krog Pustove hiše. vo, ki je bila stara 56 let in Ko so ga orožniki vprašali, mati osmih otrok. je odvrnil, da je preobračal o- Sosedje pripovedujejo o zlo- tavo na Krizni loki. Popoldne čemu zetu nezaupljiv. Takega razžaljenja mi ne bi nikdar od-{Sosedje so -našli umorjeno da- vali odkritje zločina in tudi pustil. 1 — Saj mu tega ni treba vedeti. Pooblastite kako zaupljivo osebo, da prevzame to poizvedovanje. . Ravnatelj Herder poskoči. — Gospod, s svojo pretirano previdnostjo morate človeka še spraviti v ogenj. ' — To je samo očetova dolžnost, — vztraja Božo. Ravnatelj jezno zamahne z roko. — O, pustite me v miru in mi ne pokvarite meje dobre Volje, — pravi Herder ter naglo odide. Njegova žena se v strahu oddahne. — Vi pa imate |xigum, gospod doktor. Hvaležna sem vam —- o — hvala vam! žile na Bozovem obrazu se na teza jo. — Žal, da nisem ničesar dosegel, kot samo to, da je sedaj gospod ravnatelj na mene hud. — To bo prešlo; mora izprevideti, da ste samo dobro mislili Meni pa ste pokazali, kako si morem poiskati pojasnila o tem markiju. V takih zadevah sem zelo nevedna, gospod doktor — ali bi mi hoteli pomagati? — Vam sem popolnoma na razpolago, milostljiva gospa. — Prosim. gosj»od doktor — v mojem imenu poizvedite o markiju vse, kar je mogočo izvedeti. Ker tega mož mož ne Inara storiti, moram storiti jaz. Samo ne vem, kako bi se to naredilo. Božo ve oči za žare. — Prepustite meni, milostljiva gospa, takoj jutri bom vse uredil. V enem tednu ali desetih dneh borno že prejeli prvo poročilo. Do tedaj pa še ne bo nič odločenesra. Samo pre govorite svojega gospoda soproga, da pred Božičem nikomur ne govori o nameravani zaroki. — Dobro, bom napravila. In iz eelega srca se vam zahvalim za vašo pomoč. — Ne, milostljiva gospa — ne zahvaljujte se mi, kajti nisem delal po|K>lnonia nesebično — ne morem vam povedati kaj me je k temu sililo, da sem vašemu soproiyu priporočal previdnost. Nikakor ne bi mogel prenesti, ako bi bila vaša gospodična hčerka nesrečna, — pravi razburjen. Stara gospa ne odgovori. Nekaj časa molče sedi in Božo po tem izbruhu občutkov ne upa pogledati. Ples je bil končan in Kati se vrne ob markijevi roki. Tedaj pa se gospa Herder globoko oddahne in pravi Ro-zotu in ga pri tem i>oglcda s svojimi dobrotljivimi očrni: o ® — Sedaj pa naglo prosite mojo hčer za prihodnji ples. gospod doktor, da ne boste zopet obsedeli. Božo začudeno pogleda v njene oči in v njih vidi, kar ga je napravilo srečnega. Sicer mu je že Daniela povedala, da mati ve o Katini ljubezni do njega in da to ljubezen odobru-je. In sedaj mu je bilo to gotovo. Zato prime njeno roko In jo poljubi. — Hvala, iskrena hvala, milostljiva gospa. Ko bi vedeli, kako so me osrečile vaše besede! znana kot zelo skrbna mati in dobra gospodinja. Lepo je vzgojila osem otrok. Najmlajši obiskuje v Ljubljani četrti razred gimnazije. Prebivalci Dolenje vasi in vse ribniške doline toplo sočustvujejo z nesrečno družino, ki je na tako tragičen način izgubila svojo dobro mater. TINTORERO Nadaljevanje s 3. »trani. činu tole: Marija Pnstova je prišla ob 11. domov s polja, da bi skuhala kosilo družini, ki je kopala krompir. Doma je bila popolnoma sama. Nekaj minut po 11. je izpred hiše klicala sosedo Ivano Bojčevo, naj pride k ;njej, da ji bo nekaj važnega povedala. Bojčeva, ki je tudi sama pripravljala kosilo, se jo naposled pozivu odzvala in Pnstova ji jo pripovedovala, da je našla v hiši nekega moškega, ki je premetal posteljo in iskal tudi nekaj po omarah. Ko ga je vprašala, kaj išče. je naglo odšel, ona pa je še zaklicala za njim, da ba bo nazna nila, če je v hiši kaj zmanjkalo. Pustova sprva ni hotela izdati sosedi, kdo je bil sumljivi obiskovalec, naposled pa ji je le povedala, da je bil to—Zob-čev fant. Bojčeva jo novico že spotoma povedala sosedi Mariji Hrenovi in sosedu Janezu Po-gorelcu, ki je pozneje krenil k Pustovim, da bi tudi sam slišal, kako je bilo z obiskom sumljivega fanta. Mož je postal pred oknom, pogledal je v vejo in ker ni bilo nikogar videti, ne slišati, je ves začuden zaklical: Kje pa ste? Ker ni bilo odgovora, je stopil v kuhinjo in tam našel Marijo Pustovo ležečo v krvi na tleh z razbito glavo in z izka-ženim obrazom. Prestrašen je klical sosede, ki so takoj prihiteli ter z grozo motrili umorjeno gospodinjo. Pozvanim o-rožnikom se je od vsega pripovedovanja sosed in sosedov zdel takoj najbolj važen in sumljiv obisk Zobčevega fanta v hiši umorjenke. Ivanka Bojčeva je ponovila, kar ji je bila povedala nesrečna Pustova, zakonca Marija in Janez Hren pa sta pristavila, da sta videla 20 letnega Karla Zobca pa so se orožniki prepričali, da to ni bilo res. Zaradi dolgotrajnega deževja je bila otava na Križni loki že vsa segnita ter preraščena od poganjajoče trave. Orožniki so napravili hišno preiskavo tudi na Zobčevem d«»niu, fant pa je med tem vklenjen in zastražen sedel v izbi. V izbi je bilo tudi nekaj sosedov, ki so silili vanj z vprašanjem, kaj je počel v Pu-stovi hiši. Drugi so mu spet prigovarjali, naj pove resnico. Fant pa jo vsem, kakor prej pred truplom umorjenke, odgovarjal: "Jest jo najsm!"— Enemu, ki je motril njegovo obleko in srajco, pa je nekam ironično dejal: *'Lc glej, ne boš ničesar našel!" Ko je tudi sodna komisija pod vodstvom sodnika Tscink-la opravila svoje delo, so orožniki osumljenca odvedli v Ribnico. Zobec, ki so ga zasliševali najprej na obein-kem uradu, potem pa na orožniški postaji, j«* naposled spoznal, da si je ves zagovor pokvaril s svojo lažjo o preobračanju otave. Priznal je. tla se je vrnil v Pu- THE LARGEST SLOVENE DAILY in TJ. 8. A/ SLOVENIC PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU SIC west IStta street new IOKK, H. I. piAite nam za cene voznih listov, rezervacijo kabin, in pojasnila za potovanje stovo hišo ves jezen, ker je slišal, kako ga je Pustova pred svojo sosed«« obdolžila tatvine. Že pred hišo je pobral ograbil rob mojega čolna. Odbil sem njegove roke. Tedaj se je dvignila velika senca tik poleg mene in tintorera je pregriznil Fernanda čez sredo telesa... Z«laj, ko je bil moj nasprotnik mrtev, sem se vrgel v morje. Nekoliko sem bil jezen, ker^ ie zver le malo pregrdo uničila Fernan«la. Sicer sem pa predvsem mislil, da jo moram ubiti, kajti sicer bi kdo dvomil nad resnico mojih besed in bi med lahko spravili še v neprijetnosti, saj so vsi vedeli, da mi je Fernando prevzel dekle. (V se borite z morskim volkom, se morate potopiti kar moči globoko, kajti ko zasliši ropot, splava kvišku in leže na hrbet, da bi pograbil plen. Pri mojem tintoreru se nisem tega j bal, saj je bila zver že sita. To-1 rej se nisem spustil globoko, da bi bolje videl. Splaval je mul menoj, še njegove trde luskine sem čutil. Takoj se je pognal kvišku. Ko se je obrnil, sem mu preparal trebuh. Pognal se je, toda, vedel sem, da je mrtev, čeprav sem sam odletel daleč proč. Skočil sem v čoln in tako divje zakričal, da so me čuli v Carralbu. Prihiteli so ljudje in našli mrtvega torera, a v mojem čolnu zgornjo polovico Fernandovega trupla. Ker Nikoleza in njena mati nista verjeli mojemu pripovedovanju, se mi je zdelo varneje, da pobegnem. Ko je bil lov končan, sem res odšel." Približala sva se s čolnom ladji. S krova so nama vrgli pleteno lestvo. Tedaj je Jože zakričal. Obrnil sem se in zagledal tintorera, ki je bil spet blizu naju. Brodar me je posvaril : "Počakajte! Če stopite na lestvo, se bo pognal in vas zagrabil. Jaz ga bom napadel, a vi med tem zlezite kvišku." Ugovarjal sem, a on je bil že slečen. Z bodalom v roki se j«' pognal v morje. Preplašen sem odhitel po lestvi in se ozrl šele, ko sem bil že na krovu. "Izgubljen je!" sem rekel kapitanu, saj se mladenič najmanj tri minute ni prikazal. "Dobri potapljači in iskalci školjk vzdrže do pet minut po«l vodo!" mi je odvrnil kapitan. Takoj nato se j«' prikazala na valovih r«leča pika, ki j«' postajala vedno večja. Meti krvavečimi valovi se j<* tlvignila glava. Bil je Jože. Vsi smo mu kričali in ploskali. Utrujen je zlezel na krov. Ko se je za silo oddehnil, je odhitel nazaj in izrezal iz tintorera hrbtne plavil te. K«> se je vrnil, sem mu sva sedela s ka-pitainom pri mizi in je«lla o-kusne somove plavuti. Vprašal sem ga, zakaj mi je poslal tako slab čoln. Opravičeval se je, da se zanaša samo na Jozeja, zato ni mogel poslati «lruge, večje barčice, ker bi bil moral »lati več osebja, ki bi mu pobegnila. "Ali vam Jože ne l><» pobegnil?" sem ga vprašal. "Da, toda šele, ko pridemo do Cerralbe." 3. oktobra: Aquitania v Cherbourg Heutscbland v Hamburg I'res. Harding v Havre 5. oktobra: Olympic v Cherbourg 6. oktobra: Pariš v llavrc Europa v Brfmrn St J.ouis v Hamburg Vulcania v Trat 10. rktobra: ManhaJan v Havre IK mtiuiR v Hamburg He i eiigaria v Cherbourg 12. rktobra: M:.j«-stio v Cherbourg 13. oktobra: Lafayette v Havrt Rn v Genoa Vt-endam v Boulogne f»ur Mer 17. cktobra: Pi.-s. ltoosevelt v Havre New York v Hamburg 19. oktobra: St-itendum v Boulogne iur Mer 20. oktobra: Br«>m»»h v Hramen lie dr France v Havre 24. cktobra: Washington. Havre Aquitania v Chcrbfurg 25. oktobra: Albert Hallin v Hamburg 26. oktobra: Olympic v Cherbourg 27. oktobra: Europa v Bremen Cham plan v Havre Conte d i Savola. v Onna 31. oktobra: Berencaria v Cherbourg Deutschland v Hamburg 2. novembra: Majestic v Chebourg 3- novembra: Laafyette v Havre On. von Steul*en v llamburb Sat urn ia v Trst 5. novembra: Hamburg v Hamburg 7. novembra: Manhattan v Havre 9. novembra: Br^m^n v Bremen Aquitania v Cherbourg Bex v Oenna 10. novembra: lie de K ranče v Havre Veendam v Boulogne sur Mer 14. novembra: New York. M. C. v Hamburg 16. novembra: Statendarn v Boulogne sur Mer Berengarla v Cherbourg 17. novembra: | Cham plain v Havre ( 21. novembra: i Washington v Havre ' Albert Ballin v aHmburg 23. novembra: Majestic v Cherbourg Conte di Savola v Genoa 24. novembra: Paris v Havre 29. novembra: Si. I^iuin. M. S. v Hamburg 30. novembra: Olympic v Cherbourg In res se je tako zgo«lil«>. Zanj ni bilo zapreke, saj so ni bal morskih volkov. Ali j?a j" gnalo koprnenje za njegovim zanimivim, čeprav težavnim poklicem ali lepa Nikoleza? — Kdo ve ? BOŽIČNI IZLETI v Jugoslavijo: POD OSEBNIM VODSTVOM MAJESTIC v Cherbourg, odpluje 14. DEC. Vod vodstvom Mr. Ekcrorich-a. BREMEN v Bremen, odpluje 15. DEC. Pod vodstvom Mr. Wohlmuth-a. PARIS v Havre, odpluje 15. DEC.-- Kdor želi imeti prijetno družbo, naj se nam takoj priglasi in če je gotov, naj posije nekaj are, da mu preskrbimo najboljši prostor na enemu izmed teh parnikov. Mi bomo takoj pieskrbeli vse potrebne listine za potovanje in sploh vse, da bo vsakdo zadovoljen. Dolgoletne skušnje in priporpčila onih, ki ao se posluževali našega posredovanja, so najboljše jamstvo vsakemu. Priglasite se takoj za navodila na: SLOVENIC PUBLISHING COMPANY * (TRAVEL BUREAU) 216 West 18th Street New York. N. Y. f