V Ljubljani, sobota, 21. januarja 1922. Leto II. Štev. 17. Izhaja vsak delavnik popoldne CENE PO POŠTI: M celo leto K 240'— M pol leta K 120'— V upravi stane mesečno K 18*— Glasilo krščanskega delovnega ljudstva Posamezna številka stane K 1*40 OrediHtn a •ramlitre t Ro pitonov: «)ki Itn. 6 — fileta artdniitvB iti« SO — fileta ■ob apravoištve Štu. 121 am CENE PO POSTI: n Četrt leta K 60'— za en mesec K 20*— v tnstei polsni. To je fakt: prevrat 1. 1918. so izrabile it SV)*0 korist protiljudske buržoazne .Jj& ■ Navdušenje za jugoslovensko na-jOdno edinstvo jim je prišlo prav, da se ta-°rekoč neopaženo polastijo vlade. V jnev.nem Prekipenju svojih čustev je ljud- ■ v°. 12Žubilo trezen razsodek. Na ta način tud’ °Ven.sk° in hrvatsko ljudstvo izgubilo Šč 1 l-°l° aytonomijo. Protisocialni me-anski elementi so hiteli, da zavzamejo a mesta v upravi; tembolj so tolkli na Analni boben. gj t^nko je ta miselnost — odirati ljudskih 111 -mU Prizadevati največje krivice siin,CeVaie Se na narodno načelo — nam razkriva sledeči dogodek. H0j. . ie poslanec l,udske stranke dr. dr£a c v odboru za upravno razdelitev v danC vn?.sPr°ti centralističnemu sistemu bivgi 3Sn’‘..JuŽ0S^av9i povdarjal, da je v vjad j Vstrijski monarhiji kljub centralizmu to na a .°^®trna samouprava dežel in je za 5tva Valal nepobitni dokaz na polju šol-iem' i° ministri in poslanci radikalne in So V]*"ira^ske stranke klicali! »Na Dunaju v]acj a. ak Nemci, v Belgradu pa slovanska *0s]a *.~T *Tam so bili tuji uradniki, v Ju-imamo narodne uradnike!« 0a . 1 gospodje se torej držijo tega načela: Voi,|e ^ vlada narodna, vse drugo je do-na ?°' Da je le uradnik iz vrst lastnega le ' P°tem dela lahko, kar hoče. Da so .10a carini ljudje jugoslovanske.krvi, tat-a se potem laž,e prenesejo. Da so le emiki naših nabavljalnih komisij v ino-l^stvu sinovi našega naroda, potem de-tr j ac*ie n*so tako hude. Da je le cen-0a vlada sestavljena iz Srbov, Hrvatov ^vencev, potem so ji vsi njeni grehi EetoTSa' imate v vsej nagoti vodilno na- razre(janTes vladajočega kapitalističnega s° dan& treba je dobro pomniti, vsi, ki jonar: es,?rl nas na vladi, so ali sami mili- družb v ^a zast°Pniki velikih denarnih Uoben a j Pa se v vladi obogatujejo. To ni *ana a emagogija, ampak čista in doka-resnica. aaroda torei se pojmujeta narodnost in t^rodn° JjSaael°-1 ^se je upravičeno, če je Ije v °* Najnovejši šolski načrt nam jem-ta L^omne šolske korporacije in *ast0p avtonomnega krajnega šolskega Tilka' i višjega šolskega sveta vse. fečj *,n°ben radikal ali demokrat ne more ie c’ a to ni centralistično Toda, če tudi Dd n raHstično in proliljudsko, je prišlo ^i^^je1"0 vlacle• Nes lepo načelo, ki pomada- aarodnos t v sredstvo za namene agočega razreda, leju 0sPodje ne poznajo zgodovine. Oni s fod jn °[ln} načelom upropaščajo lastni na-^ik0la' zav°. To je bila vladna metoda 5ačel0*aj iema i’1 Franca Jožefa. To je fr^i" današnje bankokratske večine v in*. !*• fo je brezmoralno načelo vlada- loa. Pred- rle D_r ln povojne buržuazije: Vse se flruga? narodno firmo. Ljudstvo misli lepej g hu.še mi je, če me lastni brat ^ašl Uržuaziia nai odpre zgodovino in ‘j^dstv 4 na vsak‘ strani dokaz za to, da ostavi telefonski in J m P«>met med Sofijo in Belgradom. Bolam so. Očeta oeoania. Rim, 20. ian. Sv. oče je obolel na pljučnici. Eno pljučno krilo je vneto, drugo je obolelo na močnem bronhialnem kataru, tako da zrak nima prehoda. Zato je nevarnost, da se sv. oče zaduši. Dihanje je izredno naporno. Danes so morali zdravniki poizkusiti s kisikovimi inhalacijami; bolniku vbrizgavajo kafrovo olje. Dihanje 54 na minuto, vročina 38.8. Zdravniki so: Bati-stini, Cherubini, Pignami in Marchiafava. Dr. Batistini je izjavil, da more papeža rešiti le čudež. Sv. oče pozna resnost svojega stanja in je pri polni zavesti. Okolu njega so zbrani člani negove rodbine. Sv. Oče je v navzočnosti 18 kardinalov prejel sv. Popotnico. Po vseh rimskih cerkvah in zavodih molijo za sv. očeta; na trgu Sv. Petra je zbrana velika množica ljudi. ParSanaetit za trhauelfske radarfe. Belgrad, 20. jan. V današnji seji narodne skupščine je bila na dnevnem redu med drugim interpelacija poslanca dr. Milana Koruna v stvari trboveljskih rudarjev. Na interpelacijo je odgovarjal minister za šume in rude Žika R a f a j 1 o -vic, ki je naznanil, da je pred par dnevi določil posebno komisijo, sestoječo iz delegatov ministrstva in delavstva, ki je že odšla v Trbvlje, da na licu mesta prouči razmere. Minister upa, da bo tudi ta komisija postopala tako, kakor so prejšnje in delala za dobro delavstva. Za ministrom sta govorila poslanca dr. Korun in Golouh. Poslanec Jugoslovanskega kluba dr. Gosar je izjavil, naj se trboveljski rudnik socializira. Končno je bil sprejet predlog dr. Koruna, naj se izjava ministra za sume in rude, da bo vlada skrbela za točno izvršitev osme točke mezdne pogodbe, ki določa, da se sorazmerno s cenami življenskih potrebščin oo-višajo tudi draginjske doklade, vzame na znanje. KfcmiraSe nad zunanjo politiko — ne bo! Belgrad, 21. januarja. (Izvirno) V parlamentarnih krogih se veliko razpravlja o ustanovitvi parlamentarnega odbora za zunanjo politiko. Radi tega odbora je nastal med demokrati in radikalci precej oster spor. Demokrati so prvotno sklenili, da za vsako ceno vstrajajo pri svoji zahtevi, da se mora ustanovitev tega odbora zagotoviti v poslovniku, tekom včerajšnjega dne pa S©.C«3 deiEocee »rženih na cesto. povsod enak. Kodanj, 20. jan. Društvo danskih delodajalcev je v pismu na združene strokovne organizacije na Danskem izreklo izpore delavcev, katerih pogodba poteče dne 1. februarja. Izpora zadeva kakih 80.000 Rntanta zoper azpostasiteo habsburške monarhije. Ziša otfpeSule nazaj na tfadeEro. Bern, 20. jan. V sredo popoldne so imeli diplomatski zastopniki Francije, Ita-lie in Anglije v Bernu z načelnikom političnega departementa razgovor, v katerem so mu naznanili, da je poslaniška konferenca sklenila, obvestiti bivšega cesarja Karla in bivšo cesarico Žito o tem, da bi imel vsak poizkus z njiju strani v svrho vzpostave monarhije za posledico internacijo na oddaljenejšem otoku ko Madejra. Portugalska vlada je bila naprošena izro- Uspehi prometne konference nasičdstaealti dri 39. Gradec, 20. jan. Dela graške konference za poine liste so v šestih plenarnih sejah brzo napredovala in so bila danes zaključena. Kolikor je dosedaj znano, je upati, da sklenejo Avstrija, Italija, Češkoslovaška in Madžarska na temelju sklepov pariške prometne konference, skupno pogodbo, ki bo določala v glavnem dve- oziroma enoletni enotni potni list, enoletni vizum za eno potovanje, pristojbino 10 oziroma 5 in en frank v zlatu, kakor tudi po pravilu odpravo dokaza za potrebnost potovanja in odobrenje v naprej s strani države, v katero se potuje. Jugoslavija si je se je med njimi že pojavila večja popustljivost, ker so radikalci zagrozili, da bodo radi tega vprašanja povzročili tudi krizo vlade. Med demokrati se zato govori, da bodo vprašanje ponovno sprožili, ko pride poslovnik pred parlament in da bodo dali svojim članom svobodo, da glasujejo ali za ali pa proti. delavcev. V poštev prihajajo med drugim gradbena stroka, železarska in lesna industrija, predilnice, opekarne in ladjedelnice. Hatollihamn ljudstvo. Češkoslovaški Orel, največja kulturno* vzgojna organizacija v češkoslovaški republiki .pripravlja za letošnje poletje velik orlovski tabor v Brnu, glavnem mestu Morave. Orlovski tabor x Brnu leta 1922. bo ne le prvi tabor celo* kupnega češkoslovaškega orlovstva iz re* publike ter inozemstva, ampak bo obenem tudi II. SLOVANSKI ORLOVSKI TABOR. >. Tabor se bo vršil v ogromnih dimenzijah. Češkoslovaški Orel, ki združuje ▼, sebi že 120.000 članov, članic in naraščaja, namerava postaviti na telovadišče pred množico najmanj 80.000 gledalcev po 5000 članov in članic, po 2000 naraščajnikov in gojenk ter po 5000 višjega naraščaja obeh spolov. Trajalo bo v glavnem od 11. do 15. avgusta 1922, v predhodnih nedeljah pa t« bodo vršile tekme in tabori naraščaja in dijaštva. O priliki tabora se bodo vršile tekme, katerih se bodo udeležili poleg češkoslovaških Orlov tudi bratje Orli iz Jugoslavije in katoliški telovadci iz Amerike, Francije Belgije, Švice in Nizozemske. S taborom bodo združeni tudi veliki shodi in slavnosti katoliškega ljudstva Češkoslovaške, inozemski gostje pa i>odo imeli priliko videti najvažnejše kraje republike in dobiti vpogled v češkoslovaške razmere. Češkoslovaški Orel bratsko in prisrčno zove k tem slavnostim vse zavedno katoliško ljudstvo Jugoslavije in trdno upa, da bo tako, kakor 1. 1920. orlovski tabor vi Mariboru, tudi letošnji orlovski tabor v, Brnu mogočna manifestacija pobratimstva dveh najbližje si stoječih slovanskih naro> dov, Jugoslovanov in Čehoslovakov. Pridite k nam, prihitite v velikem številu. Čaka na Vas orlovsko in slovansko bratstvol Na svidenje v avgustu 1922 na tleh Velike Morave sv. bratov Cirila in Metoda! Zdaf Buh! P. s. Predsedstvo čsl. Orla. čiti ta sklep bivšemu cesarju Karlu. Omenjeni zastopniki entente so prosili politični departement, naj izroči bivši cesarici Žiti enako se glasečo noto. Opirajoč se na te prošnje je politični departement obvestil Žito o korakih treh diplomatskih zastopnikov. Bern, 20. jan. Bivša cesarica Žita zapusti Curih v soboto. Otroci ji bodo sledili v nekoliko dneh. pridržala priznanje. Poljska je še neodločna, Rumunija pa doslej še ni podala izjave. Za Avstrijo se je vsekakor izkazalo razveseljivo dejstvo, da so najvažnejše sosedne države pokazale dobro voljo — Jugoslavija vsekakor s pridržkom — olajšati promet z njo, v kolikor je sedaj umestno. Snoči so bili odposlanci gostje mesta in jih je povabil deželni glavar Rintelen na večerjo. Med nagovori je zbudil pozornost posebno govor voditelja italijanskega odposlanstva, ki je zagotavljal Avstriji v prisrčnih besedah, da jo Italija ceni. titežke komedije v madžarskem parlamentu. Budimpešta, 20. jan. V današnji seji parlamenta je opozicionalec Szillagy napadal trianonsko mirovno pogodbo in zakon o odstavitvi kralja Karla. (Viharni protesti v vrstah malih poljedelcev.) Predsednik Gaal je opozoril govornika, naj ne napada pravomočnih zakonov. V zbornici nastane ponoven vihar in prerekanje med legitimi-sti in nasprotniki. Med posl. Benitzkim in predsednikom Gaalom je došlo skoro do nasilja; v prepiru je posl Bcnitzky potegnil revolver. Ko so se duhovi pomirili, se je vršila tajna seja. Budimpešta, 20. jan. Vsled včerajšnjih dogodkov v narodni skupščini je nastalo več častnih afer. Poslanec Goemboes je dal pozvati na dvoboj poslanca Benitzkega. Predsednika Gaala so pozvali na dvoboj poslanci Friedrich, Benitzky in Dimich. Dvoboj med Goemboesom in Benitzkym se izvrši že jutri. Tatovi na železnici. Belgrad, 21. januarja. (Izvirno) V Subotici se je posrečilo odkriti dobro organi-zirano tatinsko družbo, ki je kradla po železnicah in napravila ogromno škodo. Vodja te družbe je bil železniški uradnik Rnrivoi Jovanovič. Izlet v Brno organizira in vse informacije daje Jugoslovanska orlovska zveza v Ljubljani (Ljudski dom). Obisk 400 katoliških Čehoslovakov 1. 1920. v Mariboru smo dolžni dostojno vrniti. Naša čast in korist domovine zahteva, da gremo dobroi pripravljeni in mnogoštevilni utrjevat bratske vezi s Češkoslovaškim katoliškim ljudstvom. Kdor ne more iti sam, naj gmotno ali vsaj moralno podpira druge kot zastopnike ljudskih organizacij. Bog živi! —< Pripravljalni odbor za izlet v Brno 1922. Gemska boHieresca. Pariz, 20. jan. Glasom »Eclaira« obsega dnevni red genovske konference naslednje točke: 1. Posvetovanje o možnosti praktične izvedbe načel, ki jih vsebuje sklep vrhovnega sveta v Cannesu od 6. januarja 1922. 2, M i r v Evropi naj se posta, vi na trajno podlago. 3. Ustvaritev, potrebnih predpogojev za vzpostavitev zaupanja, ne da bi bile s tem dotak-njene mirovne pogodbe, 4. Finančna vprašanja, denarstvo, obtek bankovcev, državne finance v svojih odnošajih do obnove ter organiziranje javnih in zasebnih kreditov. 5. Go spodarska in trgovinska vprašanja, olajšave in jamstva za trgovinske operacije, varstvo industrijske, literarne in umetniške svojine, konzularna pravila, pripustitev ino-zemcev in njihovih trgovinskih podjetij, kolikor se tičejo gospodarskih operacij in tehnična pomoč za industrijsko obnovo. 6. Prometna sredstva. Današnja predhorza. Curih, 21. jan. (Izv.) Budimpešta 0.75, Berlin 2.55, Italija 22.40, London 21.60, Newyork 515, Pariz 41.70, Praga 8.87, Dunaj 0,15, a. žig. krona 0.09, Zagreb 1.70, Varšava 0.15, Holandska 187.50. Zagreb, 21. jan. (Izv.) V prostem prometu: Italija 13,15 (blago 13,20), London 1240, Dunaj 3.70 (blago). Širile ..MOffi £HS“ Razpored ida m nravni prerod. V nedeljo, 22. januarja v veliki dvorani »Uniona«. — Začetek ob 9. uri dopoldne in ob pol 3. uri popoldne. GOVORI: Univ. prof. K. Ozwald: K tvornim silam življenjal Dr. Anton Brecelj: Temelj preroda — družina. Doc. dr. Ivan Robida: Alkoholizem — ljudska bolezen. Nadzornik Iv. Bezeljak: Alkohol in mladina. Nadučitelj Al. Kržišnik: Vzgoja mladine k dostojnosti. Prof. Fr. Jeran: Vzgoja inteligence. Gospa Marija Bartolova: Zena v boju proti nenravnosti. Gdč. Franja Petrič: Boj nenravnosti! Dr. Janko Arnejc: Surovi Slovenec in njegova kletev. Dr. Val. Rožič: Problem rešitve. Vmes še drugi krajši govori. Posebej se ne bo vabilo. Povabljeni in dobrodošli vsi, ki imate srce za ljudstvo! (Politični dogodki. -f Reakcionarstvo na pohodu. Dejstvo, da naš list piše o ljudeh brez razlike stanu kakor o ljudeh in ne kakor o božanstvih, demokratom ne da pokoja. Sumničijo nas, denuncirajo na vse strani in bi jim bila za nas smrtna kazen komaj dovolj velika. Kako pa mislijo o njihovem načinu pisanja o priliki kraljeve zaroke drugi trezni ljudje, se lahko prepričajo iz »Slob. Tribune«, ki piše: »V časih Sereniasimusov (Svetlost) bi morda moglo tako pisanje izvabiti solze kake stare sentimentalne ženice. Danes so listi, ki so se mislili s temi sredstvi izkazali navzgor, pri masah popolnoma zgrešili učinek. Mase so danes drugače razpoložene nego v gori omenjenih starih dobah, a treznejše elemente in ljudi, ki imajo takt in okus, je ta način pisanja' odbil in jim vsilil skrajno hladnost. Poizkušali so, da bi to hladnost, ki se je nanašala na časniško kampanjo povodom kraljeve zaroke, a ne na zaroko samo, pokazali.kot sumljivo, kot nelojalno, kot pro-tidržavno ... Toda dočakali smo zadoščenje, da se je morala sama vlada zavarovati proti popolnemu pomanjkanju takta in okusa, s katerim je večji del tiska, ki podpira vladno politiko, obravnaval kraljevo zaroko.« Potem ugotavlja »Sl. Tribuna«, kako se ravno pod vplivom ljudi, ki so igrali kako vlogo pod bivšim avstromad-Jarskim režimom, sedaj šiloma uvaja re-lkcionarnega fevdalnega duha tudi v Srbijo, ki je pod Petrom Velikim po pravici slovela kot dežela največje demokracije. Ti ljudje so nam ustvarili sistem policijske, uradniške in militaristične države, ki je stalno cvetel v Avstriji, a v Srbiji samo pod Obrenoviei.« »Jutro« in »Narod« — ci- tajta in se zamislita in razumita, ako vama je to sploh mogoče. -f Edinost v znamenju borze! Minole dni smo tudi mi zabeležili vest, da namerava vlada ukiniti borzo v Zagrebu, ker so se na njej dogajale nerednosti. Ta vest je dosegla, česar živ krst v Jugoslaviji ni zmogel: V skupnem strahu in obupu so si padli v objem najhujši centralisti in najza-grizenejši hrvatski blokaši in otvorili enoten ogenj na finančnega ministra. Demokratski in blokaški kapitalistični listi so v največji slogi grdili Kumanudija in Beograd, ki sta se drznila skovati načrt proti zagrebškim borzijancem in špekulantom. Prav je imel tisti zagrebški strupenec, ki je glasom »Sl. Tribune« v kavarni predlagal: Ministrski svet naj se pretvori v ravnateljstvo »Centrale bank SHS«, narodna skupščina pa v »Narodno borzo SHS«, potem se bo v najkrajšem času dosegel sporazum med centralisti in separatisti in naše najbolj pereče notranje vprašanje bo na mah rešeno. Pa so še ljudje, ki mislijo, da so obupne gospodarske razmere, v katerih živimo oziroma propadamo, samo posledica vojne in mednarodnih gospodarskih razmer. Kdor hoče poznati prave krivce, naj si ogleda tiste, ki kriče, ko je vlada stopila na borzijansko kurje okol + Hlapčevstvo. V Zagrebu imajo za namestnika bivšega socialističnega agitatorja Jurja Demetroviča, kateremu se je presedlanje na demokratsko plat dobro izplačalo. 0 tem možu sedaj piše demokratska »Riječ« s hlapčevsko uljudnostjo in poroča o priliki obiska novoizvoljenega zagrebškega župana, »da se je prišel g. mestni načelnik, arhitekt Heinzl pokrajinskemu namestniku g. Jurju Demetroviču poklonit in predstavit.« »Slob. Tribuna« zavrača tak način poročanja kot smešen in skrajno neokusen in pravi: »Ali se res vračajo časi kakih Statthalterjev iz prejšnjega stoletja? »Riječ« bi morala pač vedeti, da je g. Juraj Demetrovic končno samo uradnik, gospod Heinzel pa po narodu izvoljeni prvi meščan in načelnik mesta Zagreba, ki more pač napraviti namestniku obisk, a da bi se mu šel poklonit nikakor ne, ker bi s tem ponižal svojo župansko čast in žalil ponos svobodnih meščanov.« — Kakor vidimo, veje med demokrati povsodi isti hlapčevski duh, v katerega bi radi vpregli narod. Na srečo ta reakcionarna družba danes ni več resno nevarna. + Odbori, ki ne delajo. Za včeraj je bila sklicana seja odbora za poslovnik, ki se pa ni mogla vršiti, ker je manjkalo več članov. Predsednik odbora Kostic stavka in noče sklicevati sej. Delo praznuje tudi v odboru za upravno razdelitev države, ker radikalni poslanci ne prihajajo na seje. -r Volitve na Goriškem. Kakor kažejo dosedaj znani uspehi, so se naše goriške in notranjske občine pri občinskih volitvah minolo nedeljo dobro držale. Krajevni interesi so sicer razdvajali volivce, vendar je ogromna večina brezpogojno volila v narodnem okviru. Tudi komunisti so odklanjali vsak kompromis z narodnimi nasprotniki in vsekozi postavili za kandidate samo slovenske ljudi. Komunistično so volili kraji, ki so bili po vojni najbolj opustošeni in za katere se pomoč le predolgo odlaša. Mnogo težje je dejstvo, da se je Italijanom posrečilo, izneveriti slovenski stvari prve obmejne občine: Sežano, Nabrežino, Mavli-nje in Devin, v katerih so domačini zaradi razni hinteresov sklenili kompromis z ma- loštevilnimi italijanskimi doseljenci. Vendar je izključeno, da bi bil ta uspeh za Italijane trajen, ker se bodo ti kraji pač znova zavedli svoje preteklosti in svoje važne naloge. -|- Afera samostojnih voditeljev. Listi so po zemljoradniški »Naši vasi« posneli Kuraliove obdolžitve proti samostojnežem, češ da so od dr. Žerjava prejeli denar. Poslanec Iv. Urek je priobčil v zadnji številki »Kmetijskega lista« izjavo proti dr. Novačanu, Kuraltu in Mahenu, organizatorjem srbskih zemljoradnikov na Slovenskem, zaradi krivih obdolžitev v »Naši vasi« ter zaključuje: »Izjavljam ,da od g. dr Žerjava nisem nikdar prosil, še manj pa seveda prejel niti vinarja. Zato bom poskrbel, da dobe vsi trije gori omenjeni gospodje za svoje »junaške« klevete plačilo pri sodniji.« — Prav je, da se stvar razčisti na sodišču in tako dožene resnica. ^Dnevni dogodki. — 70 letnica dr. Antona Gregorčiča. Velezaslužni goriški politik dr Anton Gregorci je obhajal te dni 70 letnico svojega rojstva. Bil je mnogo let deželni in državni poslanec Goriške in je priboril slovenskemu prebivalstvu mnogo velikih uspehov. Po njegovem delu in njegovih prizadevanjih se je v Gorici razvilo obsežno slovensko šolstvo: Zasebne ljudske šole, državna gimnazija in učiteljišče, obrtne šole, gospodinjska šola in drugi šolski zavodi. Gregorčič je zgradil tudi temelje za zadružno organizacijo na Goriškem in ustanovil Ljudsko in Centralno posojilnico ter Goriško zvezo gospodarskih zadrug in društev. Ustanovil je v Gorici tri slovenske liste. Po prevratu se je dr. Gregorčič vrnil v svojo ljubljeno Goriško, da tudi v novih razmerah dela za njen prospeh. V zadnjem času je bil poklican v začasni deželni odbor goriški ,kjer bo svojim rojakom kakor malo kdo drug mogel koristiti. Bog ga ohrani še mnogo let! — Za nadškofa v Sarajevu je imenovan tamošnji pomožni škof dr. Ivan Šarič, odličen književnik ter velik prijatelj ljudstva. — Kov udarec našemu srednješolskemu djašivu. Začetkom šol. leta 1921/22 se je z velikim pompom razglasilo, da se je na državnih šolah odpravilo plačevanje šolnine, češ demokratizem zahteva, da se da vsakemu prilika se izobraževati. To je vsa javnost, osobito pa revno dijaštvo, odnosno njihovi stariši z veseljem pozdravili, Te dni pa doživlja naše srednješolsko dijaštvo v tem oziru veliko razočaranje. Bel-grajsko naredjenje odpravlja plačevanje šolnine kakor je bilo ohiča no pred šolskim letom 1921/22 in uvaja plačevanje petdi-narske takse za semestralna spričevala. Preje so plačevali šolnino samo imoviti stariši dijakov, sedaj pa mora vsaki dijak, ako hoče dobiti legalno semestralno spričevalo, plačati 20 kron takse. Na ta način je Belgrad znižal premožnim starišem šolnino od SO kron letno na 40 kron, revnim starišem odnosno revnim dijakom, pa na-tvezil obligatno plačevanje šolnine oziroma takse kakor jo imenuje beogradsko naredjenja, 40 kron letno, ker so bili ti po dosedanih pravičnejših predpisih šolnine popolnoma oproščeni. Ali mislijo bel-grajski krogi res, da naše dijaštvo te reakcionarne naredbe ne bode razumelo? Po sedanji demokratski naredbi bodo remi dijaki plačevali visoko takso za sein*?^ na sprčevala radi tega, da bodo placeva stariši imovitih dijakov samo 40 krc® ? no mesto dosedanjih 80 kron letno. Ka naj pride revni dijak brez sredstev do galnega spričevala, kateri v največ slu jih mnogo marljivejše študira nego njej sodi,ak premožnih starišev, tega °e.®r,| sko naredjenje ne pove, Siromak p*8 ali pa pojdi krave past in zakoplji svOr nadarjenost na paši. — Beda invalidov. Prejeli snlo:..\!l .Jerič iz št. Vida pri Stični je eden vežev, ki ne ve kam bi se obrnil za poro, da bi mogel s svojo ženo m otrokoma živeti. Kot invalid, ki ima 9° priznane invalidnosti, je za vsako delo®' zmožen. Kamorkoli se obrne za podp0*: dobi same obljube. Mislimo, da bi org®} zacija vojnih invalidov morala za svoje d ne vseeno malo bolje skrbeti. Dobro j®> . se še dobe ljudje, ki imajo vsaj malo us®| Ijenja za take reveže. Njemu sta D- Pj precej izdatno pomagala dva gospoda Novega mesta, ki se jima prav lepo#® ljuje. Pri obiasteh pa dobiva le obljub®^ — Organistom! Prejeli smo: Vsi r ni člani društva organistov in glasbenih za Slovenijo se obveščajo, da je kn. konsistorij Lavantinski priznal zah«’’, društva z naslednjo izjavo: Št. 5109 bf^ Sprejemki organistov. Maribor, dne ’ jon. 1922. »Društvo organistov in glasrL kov za Slovenijo« s t. č. sedežem v Cah. Z ozirom na dopis z dne 8. dec. * . re naznani društvu organistov in gl.®8 ^ kov, da se ob enem naroči župnijski® dom, da uredijo organistove dohodke r krajevnih razmerah in da skrbijo za ‘°> ^ bodo imeli glasbeniki prejemke, ki s t Gospe obiskujejo te nesrečne otrok® ^ zaporih, se izveščajo o njihovih druži® 11 Povest iz irske zgodovine. Prevci M. R. (Dalje.) »Napravil bom zapisnik o tem, kar se Je našlo,« je rekel sodnik. »Merodajne točke so sicer zelo neznatne in se jih ne moremo posluževati za odločno postopanje, vendar se tukaj ne sme prezreti niti najmanjša okoliščina. In potem, kjer je človeška roka prekratka, poseže vmes Bog. Upajmo, da to tudi pride enkrat na dan. Nadalje,« je še dostavil, »moram zaslišati še Dunstanovo nevesto, ter dognati, ali jo je včeraj obiskal in z njo govoril, da nam morda še ona da popolnejše upanje na izsleditev. »Dovolite mi, gospod Harting, da vas spremim, kaj ne? Zdi se mi prebolestno, Meggy o strašni resnici obvestiti po drugem.« »Razumem, gospod župnik,« je odgovoril sodnik. »Bog ve, da je meni samemu neprijetno, uničiti tako lepe nade, pa to prinese opravilo že samo s seboj.« Moža sta se ločila. Ko se je pater Fitz-Roy vrnil domu, je našel mater pri Dunstanu. Skrbno mu je izpirala zevajočo rano, obvezala glavo z mehko lanenino ter jo položila na najboljši podglavnik, kakor da bi negovala živega, trpečega bolnika. Roke so mu bile sklenjene in držale križec in zdelo se je, da vlada nad mrličem mir, vdanost. Župnik se je na tihem veselil nad akrbjo materino in videl njeno bol, katero nosi, odkar leži Duustaa nemo ua svoii postelji, ki jo je pripravljala zanj že prejšnji večer. Pa v teh skrbeh vendar ni pozabila, da je bil sodnik v hiši in raziskoval za tistim, ki ji je sina ubil. »Ali sta kaj odkrila?« je vprašala Jema. »Ničesar gotovega, mati.« »Moramo ga najti, da prejme za svoje sramotno in zlobno dejanje zasluženo plačilo! O, ta človek ni nikdar poznal svoje matere, je nikdar ljubil, ker drugače bi mi ne mogel storiti take žalosti! Sam vrag mora biti!« se je razvnemala žena Ana. »Bog ne pusti hudodelstva brez kazni, četudi človeška pravica ne izsledi morilca,« je odgovoril župnik. ^Prepustimo vse volji božji!« Težki udarec, ki je zadel pošteno družino Fitz-Roy, je več ali manj vzbujal sožalje cele vasi, ki se je kazalo v tem, da so odvzeli vse malenkosti, ki so bile v zvezi s smrtjo. Mizar je zvečer skrivaj nastavil lepo napravljeno rakev pred hišna vrata, tesar je delal velik križ, in stari Tobby, grobar je že skopal grob ob grobu Dunstanovega očeta Patricija, ravno, ko je hotel župnik pogledati, kje bodi gomila njegovega brata. Razveselil se je nad vdano ljubeznijo svojih faranov in prijateljstvo med njim in farani je bilo še večje. Drugi večer je rekel Jem materi: »Jutri imamo še en težek dan, mama, zato pojdi k počitku. Že dve noči si prebedela.« »Da, vem, jutri pokopljemo Dustana. To malo, kar imam od svojega otroka, naj tudi dam! V jamo bo spuščen, in jaz, jaz ga ne vidim nikdar več!« »Nikdar, mama? Ne upaš li ga na onom svetu, v večnosti zopet videti?« »Ah, da, pa zakaj me tako zgodaj zapusti! Zakaj nisem jaz šla pred njim? Zdaj ne bom več slišala njegovega veselega smeha, ne bom več mogla gledati v njegove zveste, modre oči! Ne, ne, ne zapustim ga, to zadnjo noč hočem prečuti še pri njem, zjutraj ga ne bom več imela!« »Ti si preveč zaupaš, mama,« je rekel župnik prijazno. »Če ne spiš vsaj nekaj ur, si jutri preslaba spremljati Dunstana na zadnji poti, kar Ti bo gotovo hudo.« »Jaz, da bi pustila Dunstana na zadnjo pot samega?« »Tega vendar nočeš!« »Ne, ne, jaz ga moram spremiti.« »Zatorej stori po mojem nasvetu, mama, bedim jaz sam pri njem.« Misel, da bi morda morala pri pogrebu manjkati, da bi ne imela moči, svoje ljubljeno dete položiti v hladni grob, okrasiti mu gomilo z zadnjimi cvetkami, ji je bila strašna, in ta misel sama jo je končno pripravila, da je za nekaj časa legla. — Bilo je žalostno jutro, za prebivalce »Dolenskega dvorca« še dvakrat žalost-nejše. Od cerkve se je čulo zamolklo in otožno zvonenje in vaščani so so jeli zbirati, da spremijo soseda k večnemu počitku ter molijo za njegov dušni .-ur. Molče so pričakovali ljudje pred hišo žalostnega sprevoda in na njih obrazih se je bralo globoko sožalje s težko prizadeto družino. Zdaj se prikaže vaški mizar rakvar v spremstvu dveh ministrantov. Sosedje so nesli rakev na dvorišče in jo postavili na stole. Bila je okrašena s cvetlicami, z zadnjimi tega poletja, katere je mati Ana na- je brala na vrfu, bridko jokaje. Morala vendar pri vsakem cvetu, ki ga je misliti, kako je Dunstan cvetke ljubil* »a rad je hodil po vrtu med rožnimi gr- ge Iz veže je stopil župnik in za je opotekala mati. Vsi so gledali ^ Fi!z-Roy in pritajeno šepetanje je šlo sk množico. Vzravnan je stal pred r® «p, obraz mu je bil kot iz kamna Kaj je trpel v tem trenutku, je ostal0 gledom radovednežev skrito. Z glasom je molil »molitev za ranjke«, možje so rakev vzdignili, in med rožnega venca se je sprevod pomikaj Kjj časi proti cerkvi. Tam so rakev pos(‘® j, pred oltar, in nekaj trenutkov nato j® stopil pater Fitz-Roy v črni mašnišk« p leki, da daruje za odpuščanje greh?! ^ zveličanje bratove duše. Tako mehk^ vendar tako vzvišeni glasovi rekvija neli skozi malo cerkev in mati Ana je y sklonila glavo na rakev, pred katef0 klečala. Po maši so nesli pokojnika na. Po dvor, ki je obdajal cerkvico in žaluje* .j, sledili. Počasi so spuščali rakev v gr°j gj župnik je blagoslovil. Prijel je križ, ^ je nosil strežnik pred sprevodom, .se-re/ talcnil rakve v znamenje odpuščanja hov in upanja vstajenja ter priporočil Jakega usmiljenju božjemu. In kakor J® reče molil za dragega mu brata, 60 ^ vendar tresel njegov glas in bledo 1>°®j t mu močile vroče solze, in vsi so jok® njim. Mati Ana pa je padla pred gr°D. in divji obupni krik se ji je izvil iz Prl"jo župnik je prvi vrgel prsti v gr° v nato drugi, kakor je to lepa krščan&K* vada. —. razmerah in drugih prilikah, ki so jih dovedle v zapor, jih tolaži,o in pripravljajo na novo življenje. Tačas je v zaporih zagrebškega okrožnega sodišča 121 mladosten oseb, na višjem sodišču pa 60. ~ Pravilnik za izvrševanje uredbe o organizaciji finančne kontrole. Ta pravil-njk, ki obseza 42 strani, je izšel v 4. številki »Uradnega lista« ter se dobiva, do-*‘er ga je kaj v zalogi, izjemoma po 5 di-flarjev. — Razpisana pošta. Razpisana je od-Pravniška služba pri poštnem uradu ,2j e na Gorenj .kem (Iil'4). Prošnje je Vložiti v dveh tednih. — Smrt zaslužnega hrvaiskega duhovnika. V Osjeku je umrl opat, dekan in žup-p~: Pfi sv. Petru in Pavlu — Josip Horvat. okojnik je bil vzoren in vnet dušni pastir, 1 ie sP°štovalo vse prebivalstvo brez razlike vere in narodnosti. Bil je ljubljenec Ib t Strossmayerja in prijatelj sedanjega °fa Akšamoviča. Le-ta je osebno prihitel na Pogreb, ki so se ga udeležili zastopniki yseh svetnih in vojaških oblasti, vseh vero-iP°^edanj in narodnosti ter do 15.000 dru- *)udi. Kakšen duh ie preveval pokoj-i,. a„' izpričuje njegova oporoka, ki jo za-lucuje sledeče: »Na koncu priporočam vojo dušo Božjemu usmiljenju in ponovno povedujem, da sem bil in ostajam do c0Iifa. Svoiega življenja zvest katoliški re j*’ nc dvomeč niti o enem členu ve-•« Zupljani so želeli, da bi pokopali pok. P e ata Horvata v lastni župni cerkvi, ki j le sezidal s pomočjo škofa Strossmayer-v'i. . f Pa tega cerkveni predpisi ne do-ščo vzidajo v cerkvi spominsko plo- in Postavijo njegov doprsni kip. ljubljanski dogodki. 23 ji Zlata poroka. V ponedeljek, dne {j ‘ ob 9. uri dopoldne obha.ata v sn n-?l®^anski cerkvi svojo zlato poroko r/ovana roditelja našega urednika gosp. lrr-e, Kremžar in njegova žena gospa g. a Kremžar. Iskreno častitamo! 2 ohrani zlatoporočenca še mnogo let! . lj Rokodelski dom. V pondeljek ob 8. i Zvečer bode predaval g. profesor Ivan lazovec o Palestini. Gospod profesor je sal®stino prepotoval in nam jo bo razkazal , ,skioptičnimi slikami. Vstop prost vsem, Se zanimajo. lj Poziv upokojencem južne železnice, ''j T m- ie umrla soproga našega člana dosipina Simončič. Pogreb se vrši dne t. m. ob pol 4. uri iz deželne bolnice. r°sitffo "obilne udeležbe. — Odbor. ^pr ^ položitev tržnih cen mesu in kruhu, ločil Vl2a^i odsek občinskega sveta je do-je c V S0p tple 20- januarja sledeče najviš-po t ? f1163111 Prvovrstno volovsko meso ^2 ^°inicah in na trgu jednako zadnji del litet Spre(ini' del K; meso druge kva-g 6 > to je debele telice in slabši voli 36 km o ji ^el i’1 ^2 K sprednji del; meso letin ^ zadnji del in 22 K sprednji. Te-44 tf* 40 K. Prašičje meso: cel prešič po sli? \ ^’ meso O- vrste (rebra, pljuča in K 46 K kg, hrbet brez privage 60 K Poln -® i0 ^'1 nujno potreben, da se vsled Vjvj ^jkanja blaga cene ne pospnejo še Siio ^lranke se opozarja, naj strožje pa-jih n& *°’ mesarJl ne bodo računali viš-Ujg Cea kot gori navedeno. Napram onim D arjeni, ki vzlic sedanjim nakupnim ce-dov -2iYine primernih cen mesu ne bodo k azali na trg blaga, se bo najstrožje in jJBZobzirno postopalo. — Sedanji ceni mo-dppPri?erno se ie določila cena kruhu sle-18 K L* ^ k0* kruh, črn kruh 17 K, ržen Pro t žemlje in drugo slično pecivo je lj Tržni promet je večji samo ob sredah in sobotah. Skromne dnevne potrebe občinstva se krijejo; primanjkuje precej občutno moke. Jajca se plačujejo po 6 K. Krompir se plačuje na trgu po 6 K kg. Občinstvo se opozarja, da ima mestna aprovi-zacija zadostne zaloge krompirja po ceni 4 K 80 vin. Krompir je zdrav in si ga občinstvo lahko na licu mesta ogleda v barakah za šolo na Ledini, kjer se vrši cel dan razprodaja. lj Prekrstitev ljubljanskih gimnazij. Višji šolski svet je sklenil, da se v bodoče imenuje I.drž. gimnazija Vodnikova gimnazija, I. realna gimnazija (na Poljanah) Petrova realna gimnazija, prejšnja nemška pa Aleksandrova realna gimnazija. lj Tuj gost v Ljubljani. V Ljubljano je došel g. dr. 01iwer Mc. Cowen, tajnik svetovne krščanske zajednice, organizacije mladih ljudi iz Ženeve. Stanuje v hotelu Union. lj Prijave voz, avtomobilov in koles. Avtomobile, bicikle, fijakarske vozove in druga vozila je glasom razglasa delegacije ministrstva financ v Ljubljani objavljen v Uradnem ilstu št. 3 z leta 1322 najkasneje do 15. februarja 1922 pismeno prijaviti. V Ljubljani je te objave izročiti pri policijski direkciji, Bleivvesova cesta št. 22, III. nadstropje, soba štev. 19. Za vsako vozilo se mora vložiti posebno po predpisih t. p. 100 začasnega zakona o državni trošarini, taksah in pristojbinah, kolkovano vlogo. Ko-lekovina znaša pri avtomobilih 20 din. in pri biciklih 5 din. Kdor ne bi svoja vozila pravočasno n pravilno kolekovano prijavil, zapade v smislu točke 17, člena 49 pravilnika za izvrševanje določil o taksah, poleg plačila redne takse še kazni trikratnega zneska predpisane takse. — Policijski direktor. lj Tedenski zdravstveni izkaz. V dobi od 8. do 14. t. m. se je rodilo v Ljubljani 25 olrok (12 dečkov, 13 deklic). V istem času je umrlo 33 oseb (16 moških,-17 žensk) med temi 19 domačinov in 14 tujcev. Smrtni vzroki so bili sledeji: 2 življenjska slabost, 7 jetika, 3 pljučnica, 1 griža, 5 srčna hiba, 2 rak, 1 slučajna smrtna poškodba, 12 drugih naravnih smrtnik vzrokov. Nalezljive bolezni so bile javljene: po 1 slučaj škrlatinke, griže in ošpic. lj Tatvine. Sive volnene rokavice so bile ukradene orožniškemu naredniku Mihaelu Efiu-kanu, ko je kupoval vožni lislek. Efiukan je precej zasledoval tatu, ga dobil v Kolodvorki ulici in mu odvzel rokavice. Tat, Tine Eržen po imenu, se bo zagovarjal pred sediščem. — Knjigovezu Ivanu Jakopiču je bilo ukradeno obleke v vrednosti tri tisoč kron. — Trgovcu s konji Francu Kodeli je bilo ukradeno ali pa je izgubil zlato uro in zlato verižico v vrednosti 40.000 kron. ,Haša društva. d Občni zbor ljubljanskega okrožja JSZ se je vršil v nedel,o dopoldne v Rokodelskem domu z običajnim dnevnim redom, Udeleženci občnega zbora so spoznali veliko nalogo okrožja v skupnem delovanju krščanskega delavstva Ljubljane, ter sklenili z novim odborom delovati s kar največjim veseljem. Natančneje poročilo sledi v »Naši Moči« . Novoizvoljeni odbor obstoji iz sledečih članov- predsednik Žumer Srečko, podpredsednik Rutar Jožef, tajnik Zalesjak Slavko, taj. nam. Kor-din Franc, blagajn. Anica Švelc, revizorja: Karel Kunst, Koblar Lovro, odbornika: Kordin Jožef, Pečar Ludvik, namestniki: Rus Franc, Žlebnik Ivan, Ana Srebot. d Ljubljansko okrožje JSZ ima svojo sejo jutri v nedeljo, dne 22. januarja ob 10. uri dopoldne v Rokodelskem domu na Komenskega cesti. Vabljeni vsi odborniki ih zaupniki l.ubljanskih skupin. — Predsednik. IsMsm iciezntčarfee. Predsednik vrhovnega koalicijskega obdora železničarskih organizacij v Bel-gradu Joca Stanojevič je podal belgraj-skim listom o železničarskih zahtevah naslednjo izjavo: »Železničarji zahtevajo enkratno pomoč v višini mesečne premije za nabavo obleke in drugih potrebščin. Krivo pa so poročali nekateri listi, da zahtevajo 13. mesečno plačo, do katere nimajo pravice. Bivši in sedanji minister stojita na stališču da treba železničarjem pomagati. Novi minister saobračaja g. Andri.a Stanič je izposloval od ministrskega sveta odlok, da se železničarjem, ki ne dobe prispevke za obleko da enkratno pomoč v iznosu mesečnih prejemkov. Zakon določa, da imajo vsi oni, ki vrše ekseku-tivno službo in tako vrši tričetrtina železničarjev, pravico do prispevka za obleko in sicer maksimalno 50 odst., a minimalno 30 odst, plače. Prispevek do danes ni nakazan, ker še niso izdelana pravila o kroju obleke. Minister saobračaja je dal zagotovilo, da bo to vprašanje od 20. do 30. januarja rešeno. Mnister je tudi pojasnil, da znaša ta pomoč železničarjem skupaj 20 milijonov, a ne 30 milijonov Din., kakor so to poročali listi. Te denarne pomoči bo deležen vsak železničar, ki služi že eno leto, a ni bil niti disciplinarno, niti službeno kaznovan. Drugič zahtevajo železničarji povišanje dosed. draginjskih doklad. Železničarske organizacije stoje na stališču, da po ustvarjenem precedentu pripada železničarjem relativno več nego ostalim javnim nameščencem. Staro razmerje naj ostane Minister je na to zahtevo pristal. Tretja zahteva se tiče službene pragmatike. To vprašane je najtežje. Železničarske organizacije so izdelale načrt iake službene pragmatike že leta 1920 skupno s predstavniki prometnega ministrstva. Ta načrt je bil svoječasno predložen ministrskemu svetu, ki pa o niem ni definitivno sklepal. Pomočnik ministra saobračaja je ta načrt umaknil ter izdelal drugega, ki pa ne odgovarja niti železničarski službi, niti principom, izraženim v načrtu, ki so ga izdelali železničarji. Končno je generalni direktor Mihajlo Ilič izdelal tretji načrt, ki se sedaj nahaja pred mnistrskim svetom. Tudi ta načrt je slab. Izdelan je površno in ne uva-žuje potreb železničarjev. Končno želijo železničarji, da jih zasliši zakonodajni odbor pri donošenju službene pragmatike. Železničarske organizacije tudi zahtevajo, da jih minister saobračaja prizna kot predstavnike vseh železničarjev. G. Stanojevič odbija vprašanje štrajka in pravi, da bi se dalo eventualno s pasivno resistenco mnogo več doseči, posebno ker stavko onemogočuje tudi zakon o zaščiti države.« Odgovornost za to prepuščamo »Jutru« po katerem posnemamo to izjavo. Bopisl. Tovarna za klej v Ljubljani. (Odgovor na poročilo v »Napreju« dne 19. t. m. pod točko iz tovarne za klej v Ljubljani. Da imamo v tovarni krepko organizacijo na zdravih nogah, boli gospodo okrog »Na-preja«. Ako bi bili gospodje okrog »Napre-ja« pred enim letom bolj pošteno ravnali in bi ne bili delavstva pred bodala in krogle peljali, pa bi morebiti naše delavstvo še danes zbiralo krone za veselice in za Janšeta pri Sv. Križu, kjer se je marsika- Ko se je pater Fitz-Roy vrnil iz zakri-Stoh ^ na3eI svojo mater §e vedno ob Sklonil se je in rekel: »Mama!« tej . Pregovoril je samo eno besedo, a v g° Qje *a vsa ljubezen, ki jo je gojil sin je vshimat’- i0 aut^a to ljubezen. Molče Po ala, sin jo je prijel pod roko in s Peg ®en° glavo ter ranjenim srcem sta šla Primak50rnov- ^rišedši domov, je župnik ljpbe . I naslonjač k ognjišču in mater Ujej 5llvo Posadil nanj. Sam se jo vsedel fPr0ti’ tovorila nista ničesar, kajti ftioj/p, sta žalost drug drugega bolj o kakor z besedami, pog je pokopaval Irec svoje rajnike ie8ov°' KIH so njegovi kakor on njihov. enkrJa zendja je polna tega, kar je bilo r°ke * Ponos njegovega naroda. Roparske Sčav0 • 8P.remenile rodovitno deželo v pu- ha InJ? Ijndstvo je postalo nemirno, tuje Tin- ?°mlil- Valjfjg .1 Dunstan je počival pod temi raz- lisge • Kaz grič, kjer je bilo pokopa-VaijJ gledalo oko po dolini, polni raz-6e je' * u.sti molk je vladal na kraju, kjer toče in k ai razlezalo veliko mesto, cve-MJenje. V zapuščenem sv. KGvi otu ie Pred stoletji ustanovil kaj hih.„n saaiostan, ki je po njegovi smrti otoka zaslovel. Iz vseh krajev zelenega teol it v: i Prihajali možje, da se posvete Šenih tlJk bffhotnomu življenju na posvetih. Bila je celica ob celici, koča ob koči, kapelice in cerkve so se vrstile po pobočju, iz puste soteske je izhajala prijetna dolina in ime mesta je bilo po vsem otoku s častjo imenovano. Učeni in pobožni menihi so imeli tukaj svoj sedež in med njimi se je nahajalo mnogo učencev, nadebudnih mladeničev, pogostokrat tudi sinovi kraljeve krvi. Peli so pesmi na čast sv. Patriciju, v tihi celici so se pa vadili v pisavi in risanju. To so bili zlati časi Irske, časi slave ljudstva, ki žaluje po svojih otrocih. Minili so; v žalostnih dneh, ki so nastopili, se jih spominja človek kot mlade danice. »Sveti otok« se je imenovala takrat ta rodovitna dežela in po pravici je nosila to ime, kajti v nobeni drugi deželi ni bilo toliko pobožnosti, toliko samostanov in ljubezni do Boga. Irska je bila tedaj poklicana, da razsvetli germanski svet. Še je bojevalo krščanstvo hud boi s propadajočim nc ~ ;.n-stvom in že so od vzhoda sem ogrožali Mohamedovi učenci evropske narode z ognjem in mečem. Res, da so se bili Franki že uklonili križu in / uglosaksi se dali krstiti, a vera med njimi še ni bila močna. V onem času jo šel njen glas do Ir-landske cerkve in ta ji je sledila z vso zvestobo. Kratko je bilo njeno del ..anje, a zato nič mani uspešno in evrv !:i narodi ne biuejo nikdar pozabiti, kai ji dolgujejo, Zgodovina pripoveduje, kako so oni navdušeni apostoli prepotovali gozdnato Irsko. Samostani Burgund, St. Gallen, Wiirzburg in cvetoče poljane Toskav. .ko pričajo o njih vnemi in požrtvovalnosti. Kdo se jih spominja še danes? Kaj je še ostalo od kraja pobožnosti in vede, ki so se je s takim navdušenjem navzeli in razširjali med svetom? Razvaline! Tukaj v dolini, kjer je ležalo nekdaj cvetoče mesto sv. Kevin, tudi tukaj so razvaline. Sicer so ga tudi prej obMcav.le različne nezgode, pa vedno se j- še opomoglo. Tako je prišlo 1. 1389., lete nesreče! Prišli so Angleži, požgali mesto do tal in od tedaj je cvetoča dolina opusto-šena, burja se poigrava nad razdejanjem srečnih in zlatih časov. Irska, dežela 1’azvalin! Prišla je noč. Kakor duhovi so se podili oblaki čez mirodvor in zdelo se je, da tudi mesec z njimi beži. Le za malo časa je njegova medla svetloba pogledala skozi raztrgane oblake in osvetila tihe grobove. Izza grmičevja je stopil človek. Opotekajočih korakov se je bližal grobu — grobu Dunstana in obstal. Oči so se mu iskrile in gledal je na grob, kakor da bi hotel s svojim pogledom zemljo prebosti. »Ha-ha,« je mrmral, »zdaj ležiš tu, globoko v zemlji in ne moreš poročiti lene Meggv.t tera darovana krona zapila. Torej tnkrat nismo bili bedasti, danes pa smo, ko pošteno ravnamo in javno pokažemo v časopisih, koliko smo nabrali in tudi oddali, ne pa zapili, kakor je bilo pri gg. sodrugih v navadi. Glede premoga pa nas poštenih delavcev ni nihče pričakoval, da ga bo g. ravnatelj zastonj podaril, saj ga nam itak oddaja po primerni ceni. Če pa je dopisnik »Napreja." našel v računu še kaj druzega, slobodno mu, nam delavcem ni znano. Kar se pa tiče novoletnega darila, ni predlagal ne tov. Kordin, ne vsemogočni Bricelj, temveč je ta kruh spečen od brezmaslenih sodrugov lanskega leta. Žalostno je samo to, da dopisnik >Napreja« pljuje na lastno iznajdbo, oziroma na iznajdbo svojih sodrugov. Sodrugi zaupniki! Kar se tiče mojstra Juvana, če ste se hlinili Vi, je to Vaša stvar, mi ne poznamo hlimbe, temveč pošteno odkrito delo. Toliko za danes, prihodnjič lahko več. Kdor ima maslo na glavi, nai ne hodi na solnce! Rajjhenburg, Tukaj se je v nedeljo dne 5. t. m. vršil lep in dobro obiskan shod Rudarske zveze, na katerem nam je govornik iz Ljubljane razložil vse najpotrebnejše, o čemur si še do sedaj nismo bili na jasnem in nam s pismenimi dokazi podal pregled čez delo, katerega je že vršila R. Z. v pomoč rudarjem. Pred shodom in po shodu pa so rudarji pripovedovali o raznih razočaranjih, katera so doživeli pri socialdemokratih, tako, da je prišel govornik do zaključka, da tukaj o soc. demokratih ni potreba veliko govoriti. Vsi navzoči so pokazali veliko zanimanje in navdušenje za R. Z. Pristopilo je večje število novih članov nakar so se izvršile volitve odbora in zaupnikov. Imena prinese »Naša Moč«. Shoda se je udeležilo tudi več malih posestnikov z namenom da se v kratkem ustanovi za v Rajhenburgu in okolici bivajoče kmete in delavce nad vse važen in zaželjeni konzum. Vojno odečna radionica v Vevčah. — Iz Vevč pri Dev. Mar. v Polju: Kakor je obče znano, obstoja v Vevčah že več let »Vojaška delavnica — krojačnica za izdelovanje vojaške monture itd.«, katero podjetje se je osnovalo iz prejšnje avstrijske »Popravijalnice in pralnice za vojaško opremo«. Pri polnem obratovanju je dobilo tu vedno 400 do 500 in več šivilj, krojačev in delavk službo; za časa Avstrije pa še mnogo več. — To osobje izvira vse iz delavskega sloja iz Vevč in na j bližje okolice, je najbolje strokovno izučeno in izurjeno, ker je večina bila že za časa Avstrije v tem zavodu zaposlena. — Do srede lanskega leta je bilo vedno dovolj dela, vedno se je hitelo s polno paro, ker vojaštvo vedno nujno rabi obleke, — kar je tudi sedaj neokrnjena itina. To se najbolje na vojakih samih vidi; toda od tedaj je začel obrat in delo čim bolj zastajati. Iz Belgrada so samo parkrat v presledkih poslali še nekaj blaga, kar se je pa v kratkem času od naših urnih delavk podelalo — in dalje zopet zastoj. — Nato so poslali od predpostavljene oblasti (Komande) iz Zagreba oziroma na ukaz iz Belgrada, kakih 35 vojakov-krojačev, češ, da so strokovno izučene delavke po 52.80 kron dnevne plače predrage za državo, da se bo skušalo samo z vojaki delati. — Ne maramo nič proti temu, ako bi res to šlo dobro — in še v naši drugače nam ljubi Jugoslaviji, kjer smo sploh revni na dobrih profesionistih (razun Slovenije). Še druge države niso prišle s tem računom skozi, še težje in bolj nemogoče je pri nas. — Primerja naj se delo vojaka —, kateri danes sigurno stane državo z vso oskrbo najmanj do zgoraj omenjene dnevnice naše strokovne delavke, — z delom zadnje, pa bode dobil občutno pasivo na račun dela vojaka. — Vojak dela kolikor mora, čaka, da odsluži 12 ali 18 mesecev in da gre domov. — Delo strokovnega delavstva je pa njega eksistenca in splošni njegov kruh. Naj se blagovoli to od strokovne strani premotriti in preračunati! Ne zagovarjamo samo naš interes, nego j c to v toliko kakor naš morda še večji interes državnega podjetja samega! K ., - .n pred-navedenim podajamo še sledeče dokaze, površnega, nestrokovnega in negospodarskega ravnanja — v škodo drž..vnera računa: Pred nekaj časom so poslali iz Belgrada nekaj nujnega dela; ako so hoteli isto imeti o pravem času izvršeno, morali so nas, kakih 300 po številu, hitro poklicati; vojaki — ki jih je itak male in še ti niso zmožni — ne bi bili morda v 2 letih gotovi s tem delom. In mi smo pa isto izvršili prej ko v 2 mesecih; vse točno, vzorno in strokovno. — Medtem je . Ala tudi neka "ospa, pravijo, da je nek« ruska kneginja, z nekim privatnim priporočilom od Sv. Peter Klaver, apostol Zamorcev. Kratek životopis, priredil o. Janez Pristov, S. J. Cena 2 dinarja (8 K.) Vsem kongregacijam in prijateljem misijonov toplo priporočamo. Naroča se pri Družbi sv. Petra Klaverja, Ljubljana, Miklošičeva cesta 3, ali pa pri Jugoslovanski bukvami. »Klio božji«. Verska igra za dekleta, v treh dejanjih. Francoski spisal afrik, misijonar o. Jože Bae eman, prevel Angelik. Cena 2 dinarja (8 K). Dobi se pri Družbi sv. Petra Klaverja V Ljubljani Naročajte istotam lepi Klav. koledar, cena 8 kron in Mladinski koledarček, cena 1* • K. nekega gospoda is ministrstva iz Belgrada in zahtevala, da se mora njej na to privatno priporočilo prepustiti dela, kolikor ga bode ona sama hotela, baje za ruske begunce Wranglove armade, kateri so nekje na Hrvatskem ter da ji morajo tudi iz vseh drugih delavnic dati, kar hoče. Dobila je tudi pred kratkim večjo partijo dela za poskušnjo, ki se pa vsled slabe izdelave, nesmiselnih prevoznih stroškov itd. absolutno ne obnese. Toda ta gospa kneginja je jako vsiljiva, tišči in tišči po svoje in ne odneha; leta po mnistrstvu in vseh večjih uradih in bi menda najraje to delavnico odnesla seboj. To delo, kar je blaga tu, bi bilo ravno za naše prepotrebne delavke čez zimo, med katerimi je veliko vojnih vdov z 2—5 otroci, na kar bi se pač moralo po vsej pravici človečnosti ozirati! Nočemo trditi, da ruski begunci niso potrebni, toda naj se jim da od druge bolj pripravne strani delo, ki ne bo z nepotrebnimi stroški zvezano, pri tem naj se pa upoštevajo tudi naši prepotrebni državljani, oziroma vdove in sirote, to je naj se vsled tega ne jemlje našim potrebnim, strokovnim delavkam — ravno sredi zime — njih čez vse zasluženi grižljaj kruha! — Je li morda privatno priporočilo od kakega gospoda iz Belgrada, kateri tukajšnje situacije ne pozna, res bolj važno, kot pa omenjena stvarna dejstva!? Je li to dobro gospodarstvo, da se tu samo kroji vojaška obleka, pošilja se pa v šivanje na Hrvat-sko, med tem ko bi obleka pri nas brez nadaljnih stroškov bila popolnoma zf otov-ljena, in bolje zgotovljena!? Vsakdo, ki ima strokovno gospodarski vpogled v tako podjetje, ve, da se isto najbolje izplača tu v Slove;*!ji že vsled boljših življenskih razmer, izurjenih strokovnih, cenih M, koje so vedno kompaktno pri roki — kakor nikjer drugje. Vsak podjetnik bi pač gledal, da si te moči obdrži skupaj, ne pa da jih pusti, da se razkrope, oziroma da so primorane drugje delo iskati. — Naj izvoli gospoda vse to preračunati in strokovno premotriti, kateri račun je v L'.‘ni državi splošno v dobro! — Mi vemo, da naš, in vemo, da niti v Hrvatski in ne v Srbiji ne dobite strokovno izurjene moči za dnevnico 18.20 dinarjev — in vemo tudi, da taki profesionisti-vojald, ki so tu z nami delali — stanejo z njihovim slabim delom državo mnogo več kot 13.20 dinarjev dnevno. — Tragikomično in resnično dejstvo je za naše gospodarske razmere, da vsak naš človek, ki se izseli, dobi povsod dela in boljšega kruha kot pa v lastni domovini, osbito vsak profesionist. In kdo je tega kriv? — to zna vsak sam izračunati; Zagreb in Belgrad! Na tako distanco se ne more na slepo s samimi naredbami dobro in strokovno gospodariti! — Gospe kneginji polagamo pa tudi na srce, da izvoli vse prednavedeno malo premotriti in preračunati in, ako ima res plemenito srce v pršili, bode rekla, da imamo mi prav. Ako pa želi gospa kneginja morda še jasneje poznati naše že zgoraj očrtane razmere, pa ji je sigurno točna statistika pri »Socialnem skrbstvu za delavstvo, sirote in vdove v Ljubljani« na razpolago. — Delavstvo vojno odečne delavnic Vevče — brez dela. Socialni vestnik. o Zanemarjanje izseljeniškega vprašanja. Neki hrvatski izseljenec piše iz Nove Zelandije »Slob. Tribuni«: »Vsa Avstralija nima našega službenega človeka, ki bi se v času potrebe zavzel za nas. Tu nas vedno gledajo postrani, kakor nekak narod brez narodnosti. Temu so krivi naši vladajoči krogi. Mi vsled tega, ker nimamo nikogar, ki bi se za nas zavzel, ne moremo dobiti tukaj niti podaništva; tudi nam kot tujcem brez zastopstva ni dovoljeno pošiljati denarja potom pošte, pač pa morejo to Nemci in druge narodnosti. V mnogih stvareh bi nam mogla domovina preskrbeti velike olajšave, a tudi sama bi mogla imeti od tega veliko gmotno korist. A do koga naj se za to obrnemo, komu naj se pritožimo?« — »Jadran«, ki izhaja v Buenos Airesu, poroča o usodi bivšega dirigenta ljubljanske opere Periča. Le-ta je bil prišel v južno Ameriko z največjimi na-dami, a brez vsakega poznavanja tukajšnjih razmer in brez vsake protekciie. Z velikim trudom mu je uspelo, da je priredil par koncertov in kritika mu je bila naklonjena, vendar je moral sprevideti, da brez pokroviteljstva kakega italijanskega impresarija in druge projekcije ne bo ničesar dosegel. Razočaran se je pripravil na odhod v domovino. Tu ga je v zadnjem trenutka zadela nova nesreča: Na eni velikih cest Buenos Airesa je prišel pod avtomobil, ki ga je tako poškodoval, da se je po večtedenskem zdravljenju v bolnišnici vrnil v domovino kot invalid. List žigosa poklicane kroge, ki ne poskrbe za to, da bi vsem, ki žele v daljnjo tujino, podali potrebna pojasnila o razmerah v dotičnem kraju in jih odvrnili od lahkomiselnih korakov. o Za varstvo mater. Zdravniki in sociologi so začeli opozarjati na nesmotrno delo sedanje dobe, ki se na vseh straneh trudi za mladino, a glavnega činitelja pri tem pa pušča iz vida: mater. O tem piše »Slob. Tribuna«: ».Stoletje otroka’ je pač najnedoslednejše izmed vseh vekov; to stoletje se topi v skrbi za otroka in premišlja, kako bi v dragih domovih in zatočiščih za dojence otrokom nadomestilo mater, katere pa vendar nič in nihče nadomestiti ne more. Skrb za mater je to stoletje popolnoma opustilo in jo pognalo stran od otroka in doma. Današnji svet se je navadil, smatrati otroka za največji zaklad in bodočnost naroda, toda neka tragična ironija je v tem, da so ravno takrat, ] ko se je o tem zakladu in bodočnosti naj-j bučneje pripovedovalo, morali očetje z do-j mov na ubijanje Ljudi, a matere na delo!« | Pinard, eden najznamenitejših ženskih | zdravnikov na Francoskem, je že pred časom ugotovil, da so otroci delavskih mater slabotni in imajo povprečno manjšo težo nego otroci meščanskih mater. Marsikatera revna mati mora delati in garati do zadnjega dne, takorekoč do zadnje ure pred porodom in marsikatera mora naslednji dan že vstati in garati znova. Umno gospodarstvo zahteva skrbno nego živali, ki so namenjene plemenski nalogi, in dejansko je mnogokje za te živali bolje preskrbljeno nego za delavske matere. Prva zahteva v skrbi za otroka mora biti: varstvo nosečih in doječih mater. Gospodarstvo. = Sovjetska vlada kupuje zlato. Iz Rusije prihajajo poročila, da sovjetska vlada že nekaj tednov sem kupuje v velikem obsegu zlato, diamante, kožuhovino in druge dragocene predmete in da jih misli porabiti pri nakupu inozemskega blaga. Bisere pošiljajo v Moskvo in odtam na Angleško. Zaradi tega je zlato, dragulji in kožuhovina v ceni silno poskočila, tako da jo špekulante izvažajo iz Poljske v Rusko. P liski generalni konzulat razglaša. V zmislu § 16 naredbe Ministrstva financ R. P. z dne 13. decembra 1920. leta. ki se tiče carinskega postopanja, morajo biti priloženi k vsaki carinski deklaraciji trgovska spričevala ffakture, trgovski računi, prvotne iziavel v katerih more biti tudi navedena vrednost blaga. Z ozirom na ta predpis in na veliko važnost takih podatkov za trgovinsko-statistične svrhe, ie neobhodno potrebno, da se inozemski izvozniki ravnaio po poljskih carinskih zakonih, ter da prikliučuie-io k svoiim pošilikam določenim za Polisko predpisana trgovska spričevala, ki odgovarjajo carinskim zahtevam. To bo v niihovo korist, ker se bo tako odpravljalo blago brez odlaganja in da bi se moralo nepotrebno dopisovati in se ori carinskih uradih ne bo pobirala 10 odstotna pristojbina (akcidenciial za netočne izjave, ki znašajo ori današnjih uplačilih tu pa tam zelo visoke svote. Raznoterosti. • r Naval na ameriške visoke gole. V Novemyorku samem je vpisanih letos na univerzi 32.000 slušateljev. To število je za 2000 večje kakor število študentov in študentovk, ki so lansko leto obiskovali vseh 10 angleških vseučilišč. Na višji tehniški šoli je vpisanih 70.000 slušateljev, katerim bode predavalo 3000 profesorjev. In koliko pa še sprejetih ni bilo, ker je primanjkovalo prostora. Ta naval si tolmačijo tako, da brezposelnost in padanje produkcije mnoge priganja, da se bolje pripravijo za življenjski boj. Večina visoko-šolcev se ukvarja s postranskim delom, da more živeti. Število takih visokošolce delavcev znaša v Novemyorku 75 odsto^ kov vsega dijaštva. — Stara resnica: ljenje je boj, velja pač tudi za Ameriko, r Ko1' t tujerodcev je v Združeni* državah? w York (Jugoslovanski oad® lek F. L. I. j.}. Glasom nedavno izdanih P0’ datkov iz zadnjega ljudskega štetja je skuP' no tujerodno prebivalstvo Združenih drMv dne 1. januarja 1920. znašalo 13,920.6 ^ To pomenja, da je tujerodno prebivajst od 1. 1910 naraslo za 404.S06 ali za 3 od5®1 Od tega skupnega števila 6,493.088 je lo državljanski (drugi) papir; 1,223.490 r vzelo 1. papir, 5*398.605 je bilo inozenjcf' Državljansko stanje ostalil 805,509 ni ■ lo dognano po preštevalcih. Urad za Ij*1 sko štetje (Census Bureau) naznanja, da r to prva statistika o državljanstvu vsega jerodnega prebivalstva brez razlike na fl* rodnost, starost in spol, dočim so sevPreL nje statistike ozirale le na moške čez let starosti. Največji odstotek natura!!®* ranih državljanov izmed vsega tujerod0 ga prebivalstva v poedinih državah je država North Dakota, namreč 73-3 najmanji — 10 % — država Arizona. N? večji odstotek inozemcev, 78.7, ^ država Amizcna in najmanjši — 11-6 — žava South Dakota. r Iz zgodovine poštnih golobov^ ‘. nius star. (Historia natur. X. 37) pi§e’ je Decius Brutus, ko ga je v Modem oble- J - 7 J, A TJ* gal Antonius, pošiljal poročila v tabor zulov s pomočjo golobov, katerim je Pr* . zoval pisma na noge. In pisma so srečno prišla na svoj kraj. Istega sred* . so se posluževali v nizozemski vojski ' 1573. Obširno navodilo, kako se golobj® leta vežbajo za poštno službo, je že pred sto in več leti napisal slavni fiziolog stus Lipsius ter po njem F. Miiller. ( r Koliko poštnih pošiljk se Ameriki, Pisem in poštnih pošiljk, ka ne pridejo ali nikoli ali pa jako pozno v y ke naslovniku, računa čikašlci gen# ^ poštar — kakor poročajo ameriški H" se 70 na dan. Tega je krivo dejstvo, d* poštne vreče površno izpraznujejo. 800« kih vreč pošljejo vsak dan v popravilo ^ od 8,500.000 vreč jih je stalno 2,500.00°^ popravilu 8 do 10 mesecev. Pri tako v kanskem prometu ni izguba ali zakasnel (ki se povzroči s tem, da se pošiljka k založi ali v napačno smer odpravi) še t ^ veliko zlo. r Statistika stradajočih. Po zadn)^ statističnem izkazu je bilo v samarski berniji 2,806.000 oseb, od katerih fl I? f" pelo glad 1,909.000 ljudi. Katastrofe ni o0" čutilo samo 260.400 oseb ali 9 odstotko^ Iz vseh krajev omenjene gubernije Pr, L jo pretresujoča poročila o groznem A število stradajočih še vedno nar^S!je, Doslej so napravili 767 obednic za u“°A(i V kirgiški republiki trpi glad 1,600’ ljudi. gflCtg laor Dol ZRGC-nUltl-7EZ0PI-HEŠ£-VILE-1tlCUSTR.STRU8E-n0ST0lfl= |B PROBRČUlU-HaČRTI IH OBISK MŽEHICT BREZPIRCHO. G] f S s s K ■ : Krekova posojilnica v Mariboru r. z. z n. z. začne poslovati 14. januarja 1922 v začasnih prostorih v Maribora, Frančiškama ulica št. 2, pritličje. Uradne ure bodo spočetka vsako soboto popoldne in v nedeljo tez praznik dopoldne. Krščansko delovno liudstvo, oprimi se zadruge, ki je tvoja In ustanovljena le v podporo in zaščito delovnim slojem. Kdor 19če posojila ali hoče denar obrostonosno in varno naložiti, poslužuj se kakor zaveden krSfanski socialec svoje zadruge. r Načelnik angleškega generalnega štaba je postal Lord Cavan, kateri je bil poveljnik desete armade ob Piavi v letu 1918. r Najsrečnejša ras na Angleškem. Mala vasica Wodey si lasti pravico, da je najsrečnejša v Angliji. Poslala je 13 vojakov v vojsko in kljub »nesrečnic številki, so se vrnili vsi zdravi in nepo-habljeni. Vaščani so sklenili, da vzidajo v cerkvi spominsko ploščo, na kateri bo vdolben ta, pač skoraj gotovo edini slučaj. r V letalu na trgovsko potovanje. Z letališča v Londonu je pred tedni od- frčalo letalo v Pariz, kjer sta vstopila dva pariška trgovca, ki sta to letalo najela, da ju ponese V razna mesta v trgovske namene. Najprej sta namerila v Španijo in Maroko, pristala v Borde-auxu, Madridu, Sevilli, Larocheu in Mo-gadorju. Potem v Algier, Tunis, čez Sredozemsko morje v Catanio in Brindisi v Italiji. Preletela sta Jadransko morje in obiskala Atene in Carigrad, Bukarešto, Belgrad, Budimpešto, Dunaj, Monakovo, Frankfurt in dospela nazaj v Pariz. Preletela sta nad 16 tisoč kilometrov. To je dosedaj najdaljša zračna pot, katero je kdaj podvzel kak trgovec. iti' Izdaja konzorcij »Novega Časa«. Urednik In odgovor, urednik Fr. Kre®1 Tiska Jugoslovanska tiskarna v LjublJ4 F. 8RUI4AT UuJsSian8 po konliureninl con'« Mesini trg 25. I* dl. d. o LJElSUftlfl Prometni mmš za premog prodaja iz slovenskih premogovnikov velenjski, šentjanški in trboveljski premog vseh kakovosti in v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava prima čehoslovaški in angleški koks za livarne in domačo uporabo ter kovaški in črni premog Naslov: mt smr Prometni zajnil n png 1 i. v Lilijani, Nunska ul. 19 mmm m £:| I. delaosko konzumno društvo o Ljubljani \ mm ima bogato izbero manufakture, Češke lončene posode, klobuke, vsakovrstno špecerijsko blago, v zadružni kleti na |@ ■■■■ Kongresnem trgu št. 2 novo vino po nizki ceni. — Hranilne vloge članov obrestuje po 5°/o. — Člani dobe 3% ^iagovni popust. — Pristopnina 10 kron, delež 100 kron. — Prijave sprejema pisarna na Kongresnem M KUBU Nil H *r9u št. 2 in vse zadružne prodajalne. V Vašem interesu je, da postanete član, članica naše zacir <> nniiiS^ ■■■■iiiliiiHiiiiiiaiiHHiiiiiiioiHHiiRiiiiiiiiiiiiBiiRiiiRiinii .m®