' *Ea I M 15. Julij 19*7 LETO XIV. St. 8 | GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA CINKARNE CELJE Kaj pričakujemo od petrokemičnih obratov Energo-kemični kombinat v Velenju naj bi predeloval lignit v daljinski plin, istočasno pa bi iz sinteznega plina proizvajal amoniak, iz tega pa sečnino. Daljinski plin bi služil kot gorivo tako v industriji kot v gospodinjstvu, seveda bi ta plin morali pred uporabo očistiti raznih primesi kot fenolov, žveplovih spojin, amonijaka in amonijevih spojin. Vsako uplinjanje premoga mora imeti poleg osnovnih obratov za proizvodnjo — uplinjanje, še ogromno dodatnih objektov in naprav za čiščenje tako samega plina, kakor tudi precejšnjih količin odpad- nih voda. Razvoj kemije, predvsem one na osnovi predelave nafte, je zelo hiter in posega petrokemija praktično na vsa področja kemije. Posledica tega je stalno zmanjševanje proizvodnih stroškov in prodajnih cen produktom petrokemične industrije. Z gospodarsko reformo oziroma z odpiranjem mej — se pravi s konkurenco se je EKK v izgradnji znašel v takšni situaciji, da je padla odločitev, da se podjetje likvidira, naročeno opremo za uplinjanje, čiščenje plinov in vode, sintezo amoniaka in sintezo sečnine ter utekočinjanje zraka pa odproda. Cinkarna Celje ima svoj program razvoja in je predvidevala, da bo kupovala za obrat kompleksnih gnojil dušik od nroizvajalcev dušikovih spojin (amoniak, sečnina, amonsulfat itd.). Z ozirom na novo nastalo situacijo z EKK (likvidacija) in z oziroma na to, da je Cinkarna potencielni potrošnih dušikovih spojin EKK, poleg tega pa ima precej izkušenj pri proizvodnji umetnih gnojil, pri izvajanju investicij, na razpolago ima tudi kadre tako za izvajanje investicijskih del kot tudi za samo proizvodnjo, smo se pojavili kot kandidat, da prevzamemo del opreme in jo vključimo v naš program. Predlog Cinkarne so proučevale razne komisije in končno ga je Izvršni svet tudi osvojil in določil Cinkamo kot investitorja, ki bo uporabil del opreme bivšega EKK. Program Cinkarne, ki je bil osvojen, je naslednji: proizvodnja amoniaka, proizvodnja seč- Zaradi kopičenja zalog neprodanih proizvodov, pa bomo morali nekaj naših obratov ustaviti; nekatere smo že ustavili. Orne- nine in proizvodnja amonsulfa-ta. Tržni produkti tj. amoniak, sečnina in amonsulfat so namenjeni predvsem našemu kmetijstvu kot dušikova umetna gnojila in to ali samostojna ali pa v kombinacijah z drugimi vrstami (fosforna in kalijeva) umet-‘ nih gnojil. njeno dejstvo je tudi vzrok, da smo po statistični vrednosti za prvih pet mesecev tega leta za 2,5 do 3 % izpod plana. Na koncu maja bi moral biti letni plan Izpolnjen z 41,6%, izpolnili pa smo ga z 383", n- V zadnjem času mnogo težje prodajamo žvepleno kislino, organska barvila, izdelke anorganske kemije ter žlebove in cevi. Drugačna pa je situacija pri naslednjih proizvodih, ki jih uspešno prodajamo: cinkova pločevina, toda tudi to samo v inozemstvo, nadalje cin-kovo belilo, avtotipijske plošče, čašice za galvanske elemente, aluminijski ofset, superfosfat in še nekaj drugih proizvodov. Celotna naša prodaja temelji na okvirih reformskih ukrepov, ki pa so zelo težki. V drugi polovici leta pa se situacija glede prodaje verjetno ne bo bistveno spremenila, verjetno se bo stanje na našem trgu še poslabšalo. Narodna banka bo predvidoma potegnila Iz obtoka še okoli 56 milijard sta- (Nadaljevanje ne S. strani) Proizvodnja in prodnktivnost v juniju Kumulativno v šestih mesecih je bila proizvodnja v primerjavi z razdobjem preteklega leta za 2,1 % večja, v samem mesecu juniju 1.1. pa je padla v primerjavi z istim mesecem lanskega leta za 93%, zaradi česar je padel tudi kumulativni porast proizvodnje v primerjavi s preteklim letom, ki je znašal z mese-. cem majem še 33 %• Na upadanje porasta proizvodnje so vplivali izpadi prodaje naslednjih proizvodov: žlebov In cevi, azo-barvil, Na-hidrosulfita, natrijevega sulfida, cinkovega sulfata, litopona iz starega obrata, ultramarina, svinčevih oksidov, modrega bakra in or-ganolov. Izpadi prodaje naštetih proizvodov so posledica novih tržnih prilik (uvoza po nižjih cenah, konkurence — litopon) in zmanjšanja investicijske dejavnosti. Zaradi visokih zaščitnih carin, ki onemogočajo rentabilen izvoz žveplene kisline in visokih prevoznih stroškov do relativno oddaljenih kupcev v zamejstvu, pi-ritna linija žveplene kisline ni obratovala. Zaradi ne-sezone tudi obrat superfos-fata ni ves mesec obratoval, preostali čas pa je bil uporabljen za redni letni remont. Junijska vrednost izvoza je dosegla 580.668 $, kar je za 173 °/o več od mesečne planirane vrednosti. S tem je bil izboljšan kumulativni rezultat ter je letni izvozni plan po vrednosti dosežen z 45,3 %. V primerjavi z doseženo vrednostjo izvoza v lanskem prvem polletju pa letos izvoz vrednostno zaostaja še za 5,4 o/„. Pri tem moramo upoštevati, da je fizični obseg / izvoza posameznih proizvodov večji kot v preteklem letu. Zaradi pomanjkanja obratnih sredstev pa smo prisiljeni v večjem obsegu opravljati uslužnostne predelave, kar občutno vpliva na zmanjšanje deviznega (Nadaljevanje na 2. strani) (Nadaljevanje na 2. strani) Sklepi upravnega odbora Upravni odbor je v mesecu juniju razpravljal o izpolnitvi planskih in finančnih nalog v prvih petih mesecih letošnjega leta. Iz poročila, ki ga je podal tovariš glavni direktor je razvidno, da je proizvodnja v prvih petih mesecih letošnjega leta potekala tako, kot smo želili. Plan proizvodov, ki jih lahko prodamo, je bil izpolnjen ter prekoračen, medtem ko pri proizvodih, kjer je prodaja slabša, plana namenoma nismo dosegli, da se ne bi kopičile zaloge neprodanih artiklov. VARNOST PRI DELU IN DELOVNI ČAS Iz razprave predsedstva občinskega sindikalnega sveta Predsedstvo občinskega sindikalnega sveta, je na seji v zadnjem tednu junija razpravljalo o varstvu pri delu. Njegova komisija je pripravila analizo stanja v celjski občini, ki je bila narejena na osnovi ankete, izvedene v delovnih organizacijah v Celju in v drugih republikah. Primerjava je pokazala, da na slovenskem področju poznajo HTV ukrepe in predpise le v 70 % primerov, nadalje, da je pri nas sorazmerno več delovnih nesreč, kakor npr. v Črni Gori, Bosni, Makedoniji itd. Žal pa je poročevalec komisije opozoril — to je bilo sicer tudi v materialih — na naše podjetje in na Celjski tisk, ki sta kot edini podjetji odklonili sodelovanje pri tovrstni anketi. Iz teh razlogov je prišla komisija do zaključkov, da Cinkarna ne želi analizirati problemov te vrste, da sta zato odklonila tako sodelovanje tako sindikat, kot varnostni sektor, čeprav je sodelovanje bilo obljubljeno. Po analiziranih podatkih pa je naše podjetje med tistimi podjetji, ki so po delovnih nezgodah jn seveda po stroških zaradi poškodb med prvimi v Celju. (Nadaljevanje s 1. strani) Kot osnovna surovina za omenjeno proizvodnjo nam bo služila nafta (lahki benzin) In.' žveplena kislina. Nafto bomo v reformlngu predelali v slnteznl plin, tj. mešanico vodika in dušika, takšnega sestava, kot je potreben za proizvodnjo amoniaka. Proces poteka pri povišani temperaturi. Poleg nafte rabimo Proizvodnja in produktivnost (Nadaljevanje s 1. strani) priliva. Regionalna usmerjenost izvoza je še vedno zelo ugodna, saj znaša udeležba konvertibilnega tržišča 79,25 0 o, vzhodno evropskega področja 19,59 "n in klirinškega področja 1,16 %. Ker je število zaposlenih v letošnjim prvem polletju za 4,7 0 o večje od števila zaposlenih v istem razdobju leta 1966 In ker je na drugi strani porasla vrednost prerasla vrednost proizvodnje v letošnjem razdobju le za 2,1 0 n napram doseženi vrednosti lani, ugotavljamo torej, da je padla produktivnost dela, In sicer za 2.8%. 2 Zaradi delovnih nezgod izgubljen delovni čas plačuje celjsko gospodarstvo letno 10 milijard dinarjev, kar je ogromen znesek, če ga primerjamo z izdatki za šolstvo, ki znašajo 2 milijona 400 tisoč din. Za cinkamiške razmere pa to pomeni letni strošek 250 milijonov oziroma do 30 dni plača nadomestil 51 in pol milijona, kar znese na posameznega v podjetju okoli 117.000 din letno. Že samo ta podatek pove, da so samo plačila do 30 dni bolovanja zaradi delovnih nezgod po obsegu dvakrat večja, od sredstev, ki smo jih namenili za rekreacijo tj. za dopustniške regrese, povrnitev voženj itd. Iz leta 1965 na 1966, je v našem ■podjetju tako porastel strošek za plačilo boleznin na indeks 108,28. Člani predsedstva so opozorili na vrsto problemov, ki jih bo kot surovino še vodno paro. Ves ogljik iz nafte zgori v ogljikov dioksid, katerega del bomo uporabili za proizvodnjo sečnine. Slntezni plin iz reforminga bomo predelali v amoniak v dveh napravah za proizvodnjo amoniaka. Del amoniaka bomo predelali v obratu za proizvodnjo sečnine, del pa v obratu za proizvodnjo amonsulfata, manjša količina ga bo pa ostala na razpolago za prodajo. Reforming smo predvideli takšen, da je možno istočasno proizvajati tudi zelo čisti vodik, ki nam naj bi služil kot surovina pri nekaterih naših nadaljnjih proizvodih. Z izgradnjo prve etape petro- nujno treba rešiti v prihodnjem obdobju. Zato bo treba vsa sprejeta stališča in sklepe posredovati vsem samoupravnim organom v delovnih organizacijah, kakor tudi občinski skupščini. Sprejeta so bila predvsem naslednja stališča in sklepi: — delovne organizacije naj izvršijo sistematizacijo delovnih mest za invalide; — zastarelost naprav, tehnoloških postopkov itd. zahteva ogromno sredstev, da se odpravijo delovne nesreče. Zakonski predpisi terjajo sanacijo teh vprašanj do leta 1970, zato je nujno, da vsako podjetje napravi program, kako bo zadovoljilo predpisom in končno iz ekonomskih razlogov uspelo ustrezno zmanjšati" stroške za zdravljenje in invalidnost; — analizirati je treba vzroke fluktuacije delovne sile, ki je pogosto vzrok za delovne nesreče zlasti tam, kjer ni dosledno, urejena uvajalna služba; — zaostriti je treba disciplino glede uporabe varnostnih sredstev. Objektivizirati je treba odgovornost za delovne nezgode; kemičnih objektov Cinkarni bomo proizvajali preko 40.000 ton sečnine, preko 100.000 ton amonsulfata in približno 5.000 ton amoniaka, vrednost celotne proizvodnje bo preko 12 milijard S-dinarjev. V novih obratih bo zaposlenih okoli 200 ljudi, če pa upoštevamo, da bo možno dobiti to število delavcev iz obstoječih obratov, seveda z ustrezno prekvalifikacijo, potem predstavlja nova investicija za Cinkarno dodatno možnost zapo-slevanja z visoko produktivnostjo. torej vztrajati je treba na ugotavljanju vzrokov, ki so vplivali na delovno nezgodo; — vse delovne organizacije naj organizirajo seminarje o varnosti pri delu za vodilno proizvodno tehnično osebje, kjer jih je treba opozoriti na odgovornost in posledice, ki bodo sledile leta 1970, če delovna organizacija ne bo zmanjšala delovnih nezgod na minimum, ker bodo po tem ča- su vsi stroški s te kategorije bremenili delovno organizacijo. Zavarovalni zavodi bi morali vplivati na učinkovitejše projektiranje varnostnih naprav, zlasti pri novih investicijah in preanalizirati možnost, da s premijskim sistemom stimulirajo tista podjetja, ki imajo najmanj delovnih nezgod in, ki imajo najbolje urejena varnostna sredstva in naprave; — predsedstvo meni, da je najvažnejši faktor pri delovnih nesrečah delovni čas, ki ga od razvitejših dežel v Evropi uporablja edino še Jugoslavija. Gre za deljen delovni cas. Sindikati opozarjajo na to, da se pripravlja zvezni predpis, ki bo zakonsko določil, da se v Jugoslaviji uvede deljen delovni čas. Pričakovati je, da bodo politična vodstva težila k temu, da se na tak delovni čas čim prej preide. Toda predsedstvo ob takih ugotovitvah vendar meni, da na celjskem področju v večini delovnih organizacij, zlasti pa v komunalnem pogledu, ni osnovnih pogojev za to, da se preide na omenjeni delovni čas. Med take osnovne pomanjkljivosti predvsem štejejo, da bi morali imeti delavci v delovnih organizacijah preskrbljeno tudi dnevno prehrano, da bi moralo biti zagotovljeno otroško varstvo, da ni drugih servisnih služb in končno, da je tudi na kulturnem področju nujno treba spremeniti celo vrsto navad. To je le nekaj bistvenejših problemov s področja varstva pri delu in menimo, da bi tako sindikat in še zlasti strokovna služba, ki obstoja morala za to področje družbene problemati- (Nadaljevanje prihodnjič) Avtomatski ulivalni stroj za ulivanje cinkovih blokov ke napraviti podrobnejši program dela. GRADILI BOMO PETROKEMIČNE OBRATE CINKARNA* LU-BO Sodobna jedilnica in sanitarije v predelovalnih obratih ji V zadnjih letih so naši predelovalni obrati doživeli temeljito preobrazbo. Modernizrana je bila valjarna — tu so bile montirane sodobne valjarniške proge, talilne peči, avtomatski stroj za ulivanje cinkovih blokov itd. Povečan je bil tudi oddelek za proizvodnjo cinkovih čašic za galvanske elemente. Razen tega pa je bil zgrajen tudi nov obrat za proizvodnjo odtočnih žlebov in cevi ter obrat za vlečenje cinkove žice. Z večanjem predelovalnih obratov se je vedno bolj kazala potreba po izgradnji novih sanitarij, gaderobe in jedilnice, toda za ta objekt ni bilo nikoli pravega razumevanja. Obrat valjarna je sicer imel svojo kopalnico in garderobo, toda ti dve sta ustrezali zahtevam pred tridesetimi leti. Pogoji so se še poslabšali z izgradnjo transformatorja za no-1 vo valjalno progo ILR. Jedilnica in gaderoba sta bili v enem prostoru, katerega poslednje kono je za- bolj namensko razporejeni. Načrte, ki jih je po ideji obratovodstva izdelala dipl. inž. arh. Jelka Vehovar, je upravni odbor odobrii. Ko je bilo to poslopje konec maja zgrajeno, je delavski svet delovne enote sprejel »hišni red«, ki ga spoštujejo vsi člani enote, neglede v kateri izmeni delajo. urejen prostor jim služi tudi za sestanke kolektiva. V tem nadstropju sta tudi obe pisarni obratovodstva predelovalnih obratov. Garderoba z okoli 180 omaricami za obleko se nahaja v pritličju in jc neposredno povezana z umivalnico, kjer so prhe in umivalniki s toplo in hladno vodo. pri novi transformator. Tako neprimerni prostori so nujno terjali rešitev. Ko so pričeli montirati nov valjalni dvojček so se oktobra lani lotili tudi adaptacije stare zgradbe, v kateri so bila skladišča in oddelek cinkovega ofse-ta. Od stare stavbe so ostali le nosilni zidovi, vse drugo . je bilo treba zgraditi tako, da bi bili vsi prostori čim Predelovalci so ponosni na novo pridobitev, pravijo, da so novi prdostori V primerjavi s prejšnjimi pravi paradiž. Medtem ko so prej zaradi majhne in neprimerne jedilnice mnogi malicali kar na delovnem mestu, se sedaj v odmoru vsi najraje zadržujejo v novi jedilnici, kjer je * okoli 80 sedežev; pO potrebi pa lahko istočasno malica 100 ljudi. Ta prijetno Sklepi upravnega odbora (Nadaljevanje s 1. strani) rih dinarjev, že sedaj so nam razni kupci dolžni okoli 3,3 milijarde starih dinarjev, mi pa dolgujemo našim dobaviteljem okoli 23 milijarde starih dinarjev. Omenjeno zmanjševanje oziroma ustavljanje proizvodnje je povod, da vrednost proizvodnje, to je dohodek podjetja pada. V zvezi z zmanjševanjem dohodka se zmanjšujejo tudi naši osebni dohodki. V mesecu januarju 1967 je bil povprečni osebni dohodek 88.000 S-dinarjev, v februarju 90.000 S-dinarjev, v marcu 86.000 S-dinarjev, v aprilu 85.000 S-dinarjev, v maju pa 82.209 S-dinarjev. V takšni situaciji se pred samoupravne organe oziroma pred celotni kolektiv postavlja odgovorno vprašanje, kaj bi bilo najbolje ukreniti, če bo še nadalje padala Vrednost točke. Na omenjeni seji so razpravljali o več možnostih: o 80 odstotnem ali celo manjšem osebnem dohodku, o odpustu delavcev iz ustavljenih obratov, o periodičnem izrednem neplačanem dopustu z minimalnimi osebnimi dohodki, oziroma.o tem, da bi Vsi predelovalci se zavedajo, da so ti novi prostori last njihovega kolektiva, od njih samih pa je odvisno, kako se bodo v le-teh počutili. Ker sta kopalnica in garderoba 'namenjena le moškim, so doslej rešili le del problema. V predelovalnih obratih je zaposlenih precej žensk; kolektiv namerava urediti sanitarije tudi zanje. ■^wwww%^ww%. vsi člani kolektiva, ki delajo le v eni izmeni, delali le pet dni v tednu, šesti dan bi bil neplačan, dela prost dan. Upravni odbor je ta vprašanja temeljito preanaliziral ter sklenil, da za enkrat še ne bo pripravil konkretnega predloga centralnemu delavskemu svetu. Da bi omilili nastalo težko stanje ter da ne bi vrednost točke le preveč padla, je upravni odbor sprejel naslednje zaključke oziroma sklepe: — Uprava podjetja se zadolži, da analizira stanje delovne sile v podjetju ter ugotovi, koliko ljudi je potrebno za sedanji obseg proizvodnje. Kadrovski sektor do nadaljnjega ne sme sprejemati novih delavcev. Sprejeti so lahko samo tisti delavci — strokovnjaki, ki so za napredek proizvodnje v podjetju oziroma za podjetje res nujno potrebni. Z naravno selekcijo oziroma z odhodom delavcev iz podjetja se mora zmanjšati število zaposlenih v podjetju. — Maksimalno je treba povečati proizvodnjo tistih proizvodov, ki gredo dobro v prodajo. — Uvesti je treba strogo delovno disciplino v obratih in v službah. — Glavni inženirji, direktorji sektorjev in obratovodstva so dolžni, da v dogovoru s kadrovskim sektorjem premestijo na težja delovna mesta, to je v tiste obrate, ki polno obratujejo, vse tiste delavce, ki so zdravi in fizično sposobni za težja in odgovorna dela. Na njihova delovna mesta pa je potrebno razvrstiti zdravstveno šibkejše delavce. S temi ukrepi moramo povečati proizvodnjo v tistih obratih, katerih proizvodi gredo v prodajo. To je tudi edini način, da z doslednim izvajanjem sklepov in z resnim prizadevanjem pri delu, prebrodimo trenutne težave. D. Murovič CnV.RNiP II. kongres sindikata industrije in rudarstva Partizanski piknik pri »Petričku« V dneh od 26. do 28. junija je v vročini 33 stopinj Celzija v Beogradu zasedal II. kongres sindikata delavcev industrije in rudarstva, kjer so delegati zastopali 1,230.000 svojih članov. Huda vročina ni omrtvičila živahnih in temperametnih razprav, ki so od časa do časa povzročile burne aplavze in odobravanje. sindikata v odnosu do organov samoupravljanja in zlasti do vprašanja odgovornosti samoupravnih organov in funkcij vodenja. — Družbeni standard delavcev ni skrb eksternih faktorjev, temveč sestavni del poslovne politike podjetja. Na otvoritvi kogresa je sodelovala vrsta zveznih funkcionarjev družbeno političnih organizacij, predstavniških teles izvršilnih organov in drugih gospodarskih inštitucij. Delegati pa so izrazili nezadovoljstvo, ker le-ti niso sodelovali pri delu komisij kongresa, kjer so bila obravnavana aktualna vprašanja gospodarjenja, ki terja določene rešitve v zveznem merilu. v. Vprašanja, ki so jih delegati najbolj pogosto in ostro postavljali ter utemeljevali so predvsem: — Skrajšanje pokojninskega staža, zlasti za rudarstvo, meta- lurgijo in nekatere druge poklice, kjer so pogoji dela težji. — Izravnava pogojev gospodarjenja med panogami, s prelivanjem »ekstra profita«. — Sprememba uvozne, izvozne in carinske politike ter vzpostavitev enakopravnih pogojev menjave s tujino, ki močno ščiti svojo industrijo. — Postavitev trgovine v položaj, da bo formirala dohodek izključno na osnovi večje produktivnosti dela (večjega prometa), kot to velja za industrijo. — Negospodarska dejavnost naj uskladi svoje osebne dohodke z rezultati produktivnosti in ustvarjenih sredstev v gospodarstvu. — Zagotoviti proletarsko solidarnost in preprečiti odpuščanje delavcev z namenom, da se drugim, ki ostanejo v podjetju zagotovi enak, ali večji osebni dohodek — ta sredstva je treba vlagati v odpiranje novih delovnih mest. — Bolj jasno opredeliti vlogo To so le nekatera najbolj pereča vprašanja sedanjosti, ki jih je treba rešiti danes in ne odlagati na jutri. Vsa ta vprašanja enako zadevajo naš kolektiv in torej nismo in ne bomo osamljeni pri zahtevah, da se angažirajo na reševanju tudi vsi zunanji faktorji v okviru svojih , dolžnosti in pristojnosti. Mnenja večine predstavnikov industrije in rudarstva Jugoslavije je, da pokojninski staž ni pravičen glede dolžine delovne dobe v odnosu na one, ki po sedanjem zakonu že uživajo beni-ficije oziroma krajšo dobo. To mnenje bo moralo biti upošte- V soboto, 18. junija je naš aktiv Zveze borcev priredil na strelišču pri »Petričku« partizanski piknik. Zaradi slabih izkušenj z minulim piknikom, ki so ga priredili pred dvema letoma na dan borcev na Ostrožnem, takrat je namreč sončnemu dopoldnevu sledilo zelo deževno popoldne, so organizatorji priredili piknik nekaj dni poprej. Toda tudi letos jim sreča ni bila naklonjena; čeprav so vse sijasno organizirali, jih je tudi to pot vreme izdalo. Organiziran je bil tudi prevoz udeležencev in sicer od vhoda v metalurški del Cinkarne pa do zbornega mesta. Okoli dvanajste so se prikazali nič dobrega obetajoči temni oblaki, ki so s svojimi debelimi kapljami premotili marsikoga, ki je bil namenjen na piknik. K sreči so prireditelji računali tudi s slabim vremenom, izkoristili so bližnjo strelsko lopo, kjer so postavil vse potrebno za tako prireditev. Številnim članom aktiva, ki so se kljub dežju udeležili tega partizanskega piknika s svojimi družinskimi člani, jim bo to srečanje ostalo v lepem spominu. O prijetnem vzdušju ob domači glasbi pričata tudi obe .fotografiji. . vano. Pri nas to velja zlasti za topilničarje in metalurgijo sploh, kakor tudi za nekatere druge poklice. Enako velja za zmanjševanje obsega proizvodnje zaradi pomanjkanja sredstev, kar terja odpust delavcev. To bo nujno treba reševati v sklopu kreditne politike, ker ustvarjena (fiktivna) sredstva morajo najti finančna pokritja in s tem poveča-, nje, ne zmanjšuje tiste proizvodnje, ki jo je možno realizirati. Domače proizvode moramo postaviti v enakopraven položaj s tujimi proizvodi, kar pa sedanji carinski, davčni in devizni sistemi ne zagotavljajo. Panogam in delovnim organizacijam, ki izrabljajo tržni položaj, bo treba ravno iz navedenih razlogov nujno vzeti dohodek, ki ni rezultat dela, in ga kanalizirati v tiste dejavnosti, ki so trenutno prizadete zaradi sistema in ne zaradi ekstenzivnega gospodarjenja. Enako velja za ugotovitev, da negospodarstvo ne čuti gospodarske reforme in, da se morebitne izgube kratkomalo prevr-žejo na delovne organizacije oziroma na delavce, ali v kaki drugačni obliki z raznimi fiskalnimi sredstvi zagotovi denar za namene izven gospodarskih dejavnosti vključno vso superstruk-turo (državna uprava itd.). Skratka sedanje obdobje terja od nas vseh, da trezno presodimo vsako odločitev in na principu solidarnosti prebrodimo težave, sicer bomo sprejemali odločitve, ki deformirajo socialistično principielnost in povzročajo diskriminacijo. Gre torej zato, da ustvarimo tak sistem, ki postavlja v osnovi vse v enak položaj in terja od vseh maksimalen napor za uspešno realizacijo reformnih ciljev. Taki principi pa seveda terjajo določene korekture v sedanjem sistemu, ki sicer ne pomenijo odstopanje od postavljenih načel. Iz razprav delegatov je torej vel refren, da ni iskati rešitve samo v delovnih organizacijah, temveč tudi v sistemskih vprašanjih gospodarstva kot celote in zlasti uvozne in izvozne politike. LU-BO NESREČE PRI DELU • NESREČE PRI DELU • NESREČE PRI DELU • NESREČE PRI DELU V mesecu maju se je občutno povečalo število nesreč v glavnem v ekonomski enoti metalurgija. Zanimivo je, da je v tej enoti bilo v maju šestnajst poškodb. (V prvem trimesečju jih je bilo skupaj štirinajst in to v januarju štiri, februarja sedem in v marcu tri). Pri analizi poškodb je bilo ugotovljeno, da je od šestnajstih poškodb bilo šest zaradi neprevidnosti ponesrečencev, tri zaradi neupoštevanja varstvenih ukrepov in navodil za varno delo — malomaren odnos ponesrečencev samih, tri poškodbe ne bi bilo mogoče preprečiti z nobenimi ukrepi in štiri poškodbe imajo karakter pomanjkljive organizacije dela. Iz analize je takoj vidno veliko število poškodb zaradi neprevidnosti in neupoštevanja varstvenih ukrepov s strani samih ponesrečencev. Vzrok za tak porast vidimo v glavnem v tem, da večina teh delavcev prihaja na delo utrujena od raznih postranskih zaposlitev, bodisi pri obdelavi zemlje, gradnji hiš in podobno ter zaradi utrujenosti ne reagira pravilno niti na malenkostna izpostavljanja raznim nevarnostim tudi pri ne preveč zahtevnem delu v industriji. Podobne nesreče, ki izvirajo iz osebnega faktorja, je mogoče preprečevati in to samo do določene meje s poostritvijo varstvene kontrole s strani nadzornega kadra ter z izboljševanjem delovnih pogojev — odstranjevanjem izvorov, za katere menimo, da so odločilni v zvezi z naraščanjem ali zmanjševanjem števila poškodb. Kar zadeva poškodbe, ki nastanejo zaradi pomanjkljive organizacije dela (štiri) se moramo zavedati, da bi jih z ustreznimi ukrepi lahko preprečili. Za boljši pregled prilagamo primerjavo rezultatov v mesecu maju s povprečjem prvega trimesečja: Ekonomska enota število poškodb število izgubljenih dni absolutno na 100 zaposlenih absolutno na 1 zaposlenega Metalurgija maj povprečje 16 4,6 28,1 8 238 124 4,18 2,11 Predelovalni maj 1 5,5 6 033 obrati povprečje 1 23,5 49 3,15 Kemija I. in III. maj povprečje 3 233 15,7 11,4 32 23 1,68 . 1,14 Kemija II. maj povprečje — — z — Vzdrževalni maj 2 6,9 71 2,44 obrati povprečje 2,67 9,6 26 0,97 Uprava — ostalo maj povprečje 1 1,9 30 ~036 Podjetje maj povprečje 12~“ 143 123 8 350 252 l,*4 1,40 Na poti se je zgodila samo ena poškodba, ki je terjala 81 izgubljenih dni. PRI DEU! SO SE POŠKODOVALI V STARI PRAŽARNI IN KISLINI Huse j in AVDIČ je skočil z aglomeracijskega traku; zvinil si je desno nogo. Poškodovani je bil zadolžen s transportom aglomerata in zato ni imel vzroka stopiti na aglomeracij-skem traku. Jože VRBEK je varil hladilno »kačo« (svinčeno cev) v hladilniku za žvepleno kislino. Predhodno je spraznil hladilnik, vendar ne tako, kot bi bilo potrebno. Ponesrečenec je stal na deskah, položenih na cevi hladilnika ter hotel ukriviti svinčeno cev hladilne »kače«. Pri tem zadolžen. Pri tem se mu je več delcev emajla zapičilo v prst desne roke. Radomir KUKIČ ni upošteval varstvenih ukrepov in je pri posnemanju cinka v modelih s po-snemalko naglo potegnil cink k sebi. Cink mu je brizgnil na Čevelj in ga skozi vezalke opekel po stopalu leve noge. Štefan KOZEL ni upošteval varnostnih navodil in ukrepov in je pri premikanju vozička s tekočim cinkom poskusil potisniti voziček pod predleže z nogo. Ker mu je noga zdrsnila z roba vozička je z njo stopil v voziček in se opekel po stopalu. Anton GOLJAT se je skozi azbestno rokavico zbodel v sredi-e nec desne roke z bodico na cin-" kovi palici. Ponesrečenec ni imel spodaj še usnjenih rokavic, cinkove palice pa so bile slabo odlite. Alojz GAČNIKAR je z golo roko pobral stolico za predleže, ki mu je pri nameščanju pred-ležev padla na tla. Ker je bila stolica vroča, si je opekel dva prsta desne roke. Leopold BEDENIK se je usedel pod cev transporterja za šaržo in tolkel predleže ter iz njih zbiral strnjen cink. Ker ga je med tem poklical kurjač destilacijskih peči, je hitro vstal ter z glavo udaril ob nizko visečo cev. Stevo TESIČ se je pri čiščenju kanala pod pečjo opekel po nartu leve noge; vroč prah mu je padel za gležnjak in v čevelj. Karl PUŠNIK je potiskal voziček za odvoz šarže ob rafina-cijski peči. V istem trenutku je zaradi tresljajev padel drog za čiščenje retort in udaril ponesrečenca po dveh prstih desne roke. Omer DELIČ si je poškodoval prst leve roke pri nakladanju, bobnov s cinkovim prahom na akumulatorski voziček. V RAFINACIJI CINKA Štefan VARJAČIČ je utrpel lažje opekline pri krujenju peči za rafinacijo cinka. Ko je prižgal gorilec, je začel opravljati delo v bližini odprtine za čiščenje peči. V peči pa je bilo premalo zraka za popolno zgorevanje in so se začeli nabirati hlapi, ki so se vžgali, pri čemer je planem oplazil tudi ponesrečenca, ki je v tem trenutku stal ob odprtini. V KERAMIKI Maks ČATER je pri dviganju in nameščanju stiskalnice za glino občutil bolečino pod lopatico. Alojz TANŠEK se je udaril po prstu desne roke, ko je odstranjeval nalepljeno zmes v dozirni napravi. V VALJARNI Hrasto DEDIČ si je priškrnil prst pri prenašanju garderobnih omaric iz stare v novo ko-palnico. (Nadaljevanje na t. strani) mu je spodrsnilo in je s čevljem stopil v kislino ter se opekel po stopalu. V NOVI PRAŽARNI IN KISLINI Janko ŠPEGLIC se je pri me-taliziranju s posebnim plamen-skim gorilcem opekel po desni roki. Do poškodbe je prišlo, ker je iz neznanih vzrokov udaril plamen v gorilec. Ponesrečenec ni imel zaščitnih rokavic. Albin PLANINŠEK je pri popravilu verižnega transporterja hotel z vzvodom sprostiti pretrgano verigo. Ker je le-ta nenadoma zdrsnila po koritu mu je istočasno zdrsnil tudi drog in sta veriga in čistilec verige stisnila ponesrečencu prst. V TOPILNICI •Alojz LUDVIK je pomival posodo za vodo, čeprav — po izjavi izmenovodje — ni bil za to Zakaj hidrantne omarice Hidrantne omarice so v obratih zato, da si z njimi pomagamo pri gašenju požarov; vsebujejo pa 1 hidrantni nastavek, ključ za odpiranje hidranta, 1 ročnik in 3 kolobarje C-cevi. To opremo ne smemo uporabljati v druge namene, namenjena je izključno za gašenje požarov, seveda takih požarov, ki jih smemo gasiti z vodo. Želimo vas opozoriti na to, da se še vedno dogaja, da nastopajo razne ovire, ko hočemo uporabljati vodo iz hidranta, ker ponekod odlagajo na hidrante razne stvari. Marsikomu to ni mar in si misli: bo že pospravljeno do takrat, ko bo gorelo. Posamezniki ne pazijo dovolj na hidrantne omarice in smo imeli že nekaj primerov, da so bile omarice poškodovane, da so bile potrgane plombe, kar ni nihče vedel pojasniti, zakaj, da so ponekod iz njih jemali orodje ter ga po uporabi niso pospravili, ali pa so spravili mokre cevi, ne da bd o tem obvestili gasilsko službo, čeprav lahko vsak ve, da se na ta na- čin cevi uničujejo; cevi je treba po uporabi obvezno posušiti v stolpu. Vsi ti primeri so se dogajali, ko ni bilo požarov; obrati so se posluževali gasilskega orodja za načrpavanje vode, ne da bi o tem obvestila gasislko službo, kar je obvezno. Zaradi tega se lahko zgodi, da v primeru požara orodje ni v redu, zaradi česar akcija ne bo potekala zadovoljivo. Obrati ne priznavajo svoje krivde, še manj pa razumejo to nepoučeni ljudje in se zgodi, da akcijo kritizirajo. (Nadaljevanje na S. strani) cimms Dopolnjen pravilnik blagajne vzajemne pomoti Odbor sindikalne podružnice Cinkarne je na seji v juniju razpravljal tudi o pravilniku blagajne vzajemne pomoči — organizacije, ki naj bi nudila svojim članom pomoč v obliki kratkoročnih posojil. V petnajstih letih svojega delovanja so se vanjo vključili že mnogi člani našega kolektiva. Blagajno vzajemne pomoči je ustanovila sindikalna podružnica 1952. leta. Sprva jo je vodil blagajnik sindikalne podružnice, pozneje pa je bil na nekem občnem zboru formiran poseben odbor; poslovanje blagajne vzajemne pomoči je pregledoval nadzorni odbor sindikalne podružnice. Blagajna vzajemne pomoči posluje po pravilniku, ki ga je pred leti pripravil njen odbor .pokazalo se je pa, da je pravilnik potrebno dopolniti. Na omenjeni seji je bila izvoljena komisija (Nada Ambrož, Hinko Jordan, Pavle Kes-sler, Mila Lojbnar, Ludvik Pečar, sedanji blagajnik in Nesreče pri deln (Nadaljevanje s 3. strani) V KEMIJI I. Antonu FILEJU je spodrsnilo pri hoji po železnih stopnicah pri mlinu za barit. Pri padcu je pritisnil roko na vročo komoro; opekel si jo je pod zapestjem. Ciril KERŠ je mazal jermene z vročim raztopljenim voskom, pri tem se je opekel po levi roki. Avgust KROFL je pri izpraz-njevanju filterske stiskalnice za modri baker udaril v okvir, ki je pri premikanju zdrsnil iz vodila. V VZDRŽEVALNIH OBRATIH Boris GABRON je občutil bolečine v hrbtu, ko je s sodelavci dvignil jekleno ploščo. Anton SOMN, ki je v mizarski delavnici na priučitvi, se je brez nadzora kvalificiranega delavca lotil skobljanja lesene lopatice. Pri tem mu je kos lesa, zaradi pomanjkanja poklicnih izkušenj, zbil nož in mu lažje poškodoval tri prste rta desni roki. Delo na strojih brez nadzora mu je bilo že pred tem prepovedano. NA POTI V SLUŽBO SE JE POŠKODOVAL Franc VATOVEC ni opazil avtobusa na križišču, zaradi tega je prišel s kolesom pred avtobus, ki ga je zbil na tla. Pri padcu si je poškodoval glavo. Ivan Veranič), ki je opravila naslednje spremembe: vpisnino je povečala od 3 na 10 N-din, dodatni delež pa od 4 na 20 N-din, kar je bilo nujno potrebno z ozirom na večje osebne dohodke v primerjavi z obdobjem, v katerem je bil pravilnik sprejet. Poleg tega so tudi potrebe po posojilu sedaj večje, kot so bile tedaj. . Pravilnik nadalje določa tudi dneve izplačila. Da bi se člani kolektiva podrobneje seznanili s poslovanjem vzajemne pomoči objavljamo njen pravilnik v celoti. PRAVILNIK blagajne vzajemne pomoči pri sindikalni organizaciji »Cinkarne« — Celje A Namen blagajne 1. člen * Blagajna vzajemne pomoči je prostovoljna organizacija v sindikatu organiziranih delavcev. Njen namen je nuditi članom v začasni denarni stiski vzajemno tovariško pomoč v obliki kratkoročnih posojil. B Članstvo 2. člen Član blagajne vzajemne pomoči postane lahko vsak v sindikatu organiziran delavec, ki plača članarino. C Dolžnosti članov 3. člen a) pravočasno plačevanje vlog, b) redno vračanje posojila v določenih rokih, c) vsestransko prizadevanje za dvig in okrepitev blagajne vzajemne pomoči. D Sredstva blagajne vzajemne pomoči 4. člen Materialna sredstva blagajne vzajemne pomoči tvorijo: a) članske vloge, b) dodatne vloge, c) drobiž do 0,10 N-din od izplačila osebnih dohodkov, d) obresti od hranilnih vlog. 5. člen Denarna sredstva blagajne vzajemne pomoči se vlagajo na hranilno knjižico pri Celjski mestni hranilnici. 6. člen Blagajno vzajemne pomoči preglejuje nadzorni odbor sindikalne organizacije Cinkarne. E Način dviganja posojila 7. člen Pristopna članarina znaša 10 N-din in jo je treba plačati takoj pri vpisu. Mesečno je treba plačevati dodatni delež 20 N-din. Ako kdo želi, lahko vplačuje večji delež, na osnovi katerega lahko dobi ustrezno posojilo. 8. člen Posojlo je mogoče dobiti šele po preteku enega meseca od dneva vpisa. Največja možna višina posojila je 100 N-dto. 9. člen Blagajna vzajemne pomoči daje .posojilo na osnovi dodatnega deleža, in sina dodatni delež do 20 N-din 50 N-din na dodatni delež od 20 N-din do 40 N-din 100 N-din V primeru smrti svojca je lahko posojilo dvakrat večje. F Vračanje posojila 10. člen Posojilo do 100 N-din mora posojilojemalec vrniti v dveh obrokih. Obroke vsak mesec odtegujejo v oddelku osebnih dohodkov, in sicer vsakega 15. v mesecu — pri končnem izplačilu. 11. člen Na posojilo vzajemne pomoči imajo pravico samo redni člani blagajne vzajemne pomoči. 12. člen Na podlagi posebnega sklepa odbora sindikalne organizacije lahko blagajna vzajemne pomoči izplačuje posojilo v večjih zneskih (za gradnjo stanovanjskih hiš) — to posojilo se ne črpa iz sredstev blagajne vzajemne pomoči. S takšnim sklepom so tudi posebej določeni pogoji za odplačevanje omenje-sojila. nega posojil 13. člen Blagajna vzajemne pomoči izplačuje posojila od 1. do 13. in od 18. do 25. v mesecu, in sicer vsak torek in petek od 7.30 do 11. ure. Nekatere omarice za obleko v metalurških obratih so bile potrebne temeljitega popravila Na sliki: tovariš SotoŠek ln sodelavec Vinko popravljata poškodovane'omarice CELJSKI GROFJE POLETNE IGRE SLOVENSKEGA LJUDSKEGA GLEDALIŠČA CELJE Bojazen, da bi letošnje poletne igre, ki jih ima v načrtu Slovensko ljudsko gledališčeJCelje, odpadle, je bila po zaslugi sodelovanja med gledališčem in celjskimi športnimi društvi vendarle odpravljena. »Celjske grofe« je gledališče naštudiralo za vsebinsko najbolj ustrezen ambient na Starem gradu, ker pa adaptacijska dela (ureditev avditorija in prizorišča) niso bila opravljena, je bilo Slovensko ljudsko gledališče Celje primorano poiskati si drugo prizorišče. AD »Kla-divar« je bilo pripravljeno odstopiti svoje igrišče, prav tako hokejsko drsalni klub. Gledališče se je odločilo za uprizoritev na drsališču, zaradi odmaknjenosti iz mestnega vrveža in dovolj primernega okolja. Premiera »Celjskih grafov« je že bila v Kostanjevici ob Krki, 24. jnija, v okviru dolenjskega srečanja izseljencev. Predstavo si je ogledalo okoli 2.000 ljudi. Naslednje predstave bodo še na gostovanjih, v Velenju v kulturnem domu in pa v Slovenski Bistrici na prostem. V Celju so bile predstave na prostem /., 2. in 4. julija, vsakič ob 20.30. Kreftove »Celjske grofe« je zrežiral Branko Gombač, sceno je zasnoval Avgust Lavrenčič, kostume Mija Jarčeva in Milena Kumrova, glasbo je napisal Marjan Vodopivec, koreograf je bil Metod Jeras. V vlogi Hermana nastopa Sandi Krošl, Friderik je Štefan Volf, Ulrik — Franci Gabrovšek, Veronika — Marjanca Krošlova, kraljica Barbara — Mija Menceje-va, Piccolomini je Anton Petje — gost iz mariborske drame, pravdač je Andrej Nahtigal. Nastopa ves ansambel Slovenskega ljudskega; gledališča Celje, pomnožen z mnogimi statisti. S lem delom jc Slovensko ljudsko gledališče Celje zaključilo letošnjo sezono., Kljub hudi finančni situaciji je pripravilo še predstave na prostem, pri tem pa velja omeniti, da je ob nizki vstopnini omogočilo obisk predstav kar najbolj širokim množicam. Ob razpravi o otroškem dodatku Skupščina republiške skupnosti socialnega zavarovanja delavcev je v prvi polovici maja obravnavala med drugim tudi problematiko otroškega dodatka. O tem nam podrobneje poroča član našega kolektiva tovariš Alojz Potočnik, ki ga je centralni delavski svet novembra lani izbral za predstavnika v skupščini komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev Celje, tu pa so ga izvolili v skupščino republiške skupnosti socialnega zavarovanja delavcev. Navajamo nekai podatkov, kakšna sredstva so bila zbrana v letu 1966 za izplačevanje invalidnin, pokojnin in otroškega dodaka v Sloveniji. Dohodek je bil obračunan na podlagi prispevne stopnje 20,5 % od bruto osebnih dohodkov aktivnih zavarovancev. Osnovni prispevek je bil razdeljen po takrat veljavnih predpisih: 11,4% za financiranje invalidnin in pokojnin, 2,1 % za otroški dodatek, 7 % pa je ostalo komunalnim skupnostim za financiranje varovanja. zdravstvenega za- V skladu invalidskih pokojnin je bilo 91.634,003.100 S-din dohodkov in 95,773.434 S-din izdatkov, primanjkljaj je znašal 4.139,340.311 S-din; v skladu otroškega dodatka pa je dohodek znašal 16.829,715.278 S-din, izdatki 18.542,740.763 S-din, primanjkljaj pa 1.713,025.435 S-din. Razlika v skladu za invalidnine in pokojnine je bila krita z rezervnim in valorizacijskim skladom. Naše železniške cisterne ob novem obratu žveplene kisline GLOBUS m p i ■ i 11 s SIS ZLITINA ALUMINIJ— CINK—MAGNEZIJ V razvojnem inštitutu »Vereinigte Aluminium-VVerke A G« v Bonnu so razvili novoalu-Ieguro na bazi aluminij—cink—magnezij. Po posebni toplotni obdelavi dosežejo žilavost, kakor jo izkazuje doslej najboljša tovrstna zlitina Al 5 Mg Si 1. Razen tega je mo- Žll goče novo zlitino dobro va- (.;7i £ 1 I. EKONOMSKA ENOTA METALURGIJA: 1. Predpražama in žveplena kislina 1,20 2. Aglomeracija 1,20 5,16 3. Topilnica I. in II. peč 4. Topilnica III. in IV. peč 1,23 1,20 5. Topilnica V. peč 1,25 6. Topilnica VI. peč 1,32 7. Topilnica VII. peč 1,21 8. Topilnica VIII. peč 1,26 9. Topilnica IX. peč 1,20 10. Topilnica X. peč 1,23 11. Topilnica XI. peč 1,23 1,23 13. Thede peči 1,22 14. Cinkovo belilo 1,20 16,60 15. Keramika 1,20 11,40 16. Skupne službe topilnice 1,23 17. Plinarna 1.23 18. Nova žveplena 1,22 19. New Jersey 1.22 — 20. Skupne službe metalurgije 1,21 — II. EKONOMSKA ENOTA PREDELOVALNI OBRATI: 1. Valjarna cinkove pločevine 1,25 -0.30 2. Cinkografija , , , 1,27 3,18 3. Oblikovalnica cinkove pločevine 1.21 2,97 4. Žlebovi In cevi 1,25 5. Vinkova žica , , 1.25 6. Skupne službe predelovalnih obratov 1.25 — III. EKONOMSKA ENOTA ANORGANSKA KEMIJA: 1. Kromov galun , , , 1,22 2. Na-hidrosuflt in metallt 1.22 3. Na-sulfld 1 , , 1,20 1,20 S. Litopon novi 1,25 6. Povprečje lltopona , , 1,24 7. Svinčevi oksidi ,,,,,, 1,20 8. Aluminijski offset in kemikalije Ul 9. Superfosfat 1.22 13,35 10. Povprečje superfosfata 1.22 11. Ultramarin 1,22 12. Zelena galica 13. Modri baker • • 1.21 14. Skupne službe anorganske kemije 1.21 15. Kemični obrat III — Mozirje 1.22 6.14 16. Skupne službe Mozirje 1.22 — 17. Laboratorij 1,22 — IV. EKONOMSKA ENOTA ORGANSKA KEMIJA: 1,22 — V. EKONOMSKA ENOTA VZDRŽEVALNI OBRATI: 1. Priprava dela . . 1,22 2. Strolnl oddelek 1.22 13.90 3. Gradbeni oddelek * 1,22 4.86 4. Merilni oddelek » , 1.22 4.03 5. Elektro delavnica • • 1.22 3,04 6. Energetika 1.22 — VI. PREDRAČUNSKE ENOTE: U2 3.52 1.22 1,49 Vil. CELOTNO PODJETJE: 1.22 2,93 KADROVSKE VESTI V MESECU JUNIJU SO PRIŠLI V PODJETJE: Alihadžlč Hasan, Sledlč Jurij, Takovnik Rudolf, Dobra Hakim, Petkovški Branko, Florlc Ljubiša, Spahi ja Sinani, Drevenšek Alojz, Žgarik Jože, Višnjid Jakob, Deronjic Islam, Mlakar Franc, Potecln Edvard, Žurej Ivan, Kračun Franc, Salamberger Roland, Kuželj Viktor, Pavlič Edvard, Sivka Drago, Polak Jože, Žerjav Franc, Šuster Franc, Prcvoršek Adolf, Žnidaršič Jože, Rovšnik Franc, Kukovič Rudolf, Fenko Marija, Ccrcnak Vladimir, Grobin Silvester. ODŠLI IZ PODJETJA: Viher Rudolf, Šalej Boris, Podgoršec Vincenc, Boršič Drago, PlavČak Janez, Vladejič Cvetko, Arzenšek Ivan, Alihadžlč Hasan, Sledič Jurij, Rakovnik Rudolf, Dobra Hakim, Florlc Ljubiša, Lorger Maks, Žgank Jože, Drevenšek Alojz, Omamovlč Raslm, Avdič Husein, Joslpovlč Miodrag, Končan Darinka, Kuželj Viktor, Kračun Franc. IZKLJUČENI IZ PODJETJA: Cvilak Hinko, Zupanc Štefan, Rot Ivan, Ml jašek Milan, Knez Martin, Nastatijevlč Nikola, Lapadatovič Sava, Podvez Matija, Čas Franc, Zenelaj Isen, Krešič Ivan, Novoselec Stjepan, Dobrotinšek Jernej, Herman Vili, Javornik Ljubomir, Pečnik Stanislav, Švajger Stanko. V POKOJ STA ŠLA: Štajner Blaž in Ledinek Anton. POMOČNIŠKE IZPITE SO OPRAVILI: Volavšek Milan, Vervega Viktor, Čepin Emil, Kitek Anton, Kuret Srečko, Verdev Franc. POROČILI STA SE: Luževič Jožica, Zdolšek Stanko. Izdaja Cinkarna, metalurško-kemična industrija, Celje. Ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik Zlatko Šentjur c. Glasilo izhaja vsakega 15. v mesecu. Prispevke sprejemamo do 28. v mtfsecu. Rokopisov in slik ne vračamo. Naslov: Uredništvo glasila »Cinkarnam Cinkarna, Celje. Telefon 39-81, interna 53. Tisk in klišeji GP »Celjski tisk« Celje Dopisujte v naš list!