Naročnina za Avstro-Ogrsko; '/4 'eta K 5; '/2 leta K 10; za celo leto K 20. — Posamezna številka 40 v. — Uredništvo in upravništvo Ljubljana, Stari trg št. 19. Štev. 6. V Ljubljani, v sredo 6. februarja 1918. Leto V. Buči, buči morje adrijansko — bilo si in boš slovansko. straža ob sloranski Adriji: arstro-ogrske stražne baterije na pobrežju Primorja. Simon Jenko: Adrijansko morje. Buči, morje adrijansko! Bilo nekdaj si slovansko, ko po tebi hrastov brod vozil je slovanski rod. Ko ob tebi mesta bela naših dedov so cvetela, ko so jadra njih vojske, so nosila njih ime. Molči morje! kam si djalo, al' si ladje pokopalo, jih razbilo ob peči, da jih videti več ni? Ni jih morje potopilo, ni jih ob peči razbilo; da jih videti ni več, — tega kriv je tuji meč. Straža ob Adriji. Vzeti naše luke, zasesti istrsko in primorsko obalo, nato pa izkrcati vojsko ter ž njo prodirati v notranjost države: to so bile sanje antante. Izpolnile se niso niti najmanje. Mogočno francosko, angleško in laško vojno brodovje je pač poskušalo vdreti v Kotorsko luko, a brez uspeha in z izgubami; hotelo se je izkrcati v Dubrovniku, a je moralo urno pobegniti; francoski jodmorski čoln „Cury" je priplul v puljsko uko, a je obtičal v jekleni mreži; laški podmorski čolni so se bližali tržaški luki, a so bili zavrnjeni. Ves napor sovražnikov se je razbilob pozornosti naše straže ob Adriji. Podmorske plavajoče mine niso pustile nobene sovražne ladje aH čolna preblizu, nastavljene jeklene mreže so bile opasne in smrtonosne. Povsod na višinah obali pa so stali mornarski in trdnjavski topničarji za svojimi baterijami: po dva velika ali po štirje manjši, dalekosežni topovi so tvorili po eno baterijo. Topničarji so imeli trdna, neporušna kritja, najboljše daljnoglede ter vrhu tega še topiče za odbijanje zračnih sovražnih letal. Topovi so streljali na daljavo več kilometrov, tako da se je morala vsaka sovražna ladja urno okreniti, jedva se je pojavila na obzorju daljnogledovem. Tej straži ob Adriji se imajo slovenske in hrvatske dežele zahvaliti, da se ni naklep sovražnikov niti najmanje posrečil. Naši podmorski čolni so patruljirali noč in dan po Adriji ter prizadeli Francozom in Lahom hude škode. Naši čolni so se upali celo prav do laške obali ter so obstreljevali laška skladišča in luke. Vsi laški enaki poskusi pa so ostali brez uspeha. Edino laški veliki topovi v Zdobi ob ustju Soče so zadeli parkrat Trst, a naši topničarji so tudi te hitro ukrotili. Med pomorščaki in topničarji služijo večinoma Hrvatje in Slovenci ter Cehi. Njihova je večna zasluga, da morje adrijansko je in bo — slovansko! Mark Twaln: Otroške bolezni. To dogodovščino je pripovedoval pisatelju gospod Mc Wil-liams, prijazen gospod iz New-Yorka, ko sta se slučajno srečala na nekem potovanju. Ne morete si predstavljati, gosp. Mark Twain, kako strahovito je divjala v našem mestu neozdravljiva bolezen, ki jo imenujejo angina. Ravno tako strahovita, kakor bolezen sama, pa je bila ta okoliščina, da so skoro vse matere samega strahu izgubile pamet. Poslušajte, kaj sem v tistem času doživel s svojo ženo! Nekega opoldne pridem domov in opozorim svojo ženo na malo Penelopo in pravim: „Moja ljuba, na tvojem mestu bi ne dovolil, da otrok gloje smrečje drvo." „Kaj, za vse na svetu, pa naj to škoduje?" je odgovorila, obenem pa je vendar le že hotela vzeti poleno; brez dolgih raz-motrivanj ženske nikakor ne morejo ubogati niti najmanjšega sveta, četudi njegova modrost leži kar na dlani; to se pravi o m o ž e n e ženske. Odgovoril sem: „Liuba moja, saj je znana stvar, da nima nobena vrsta lesa tako malo redilne vrednosti za otroka kakor smrečji les." Moja žena je odtegnila roko, ki [je z njo hotela prijeti poleno, pa jo spet položila v naročje. „Motiš se," je dejala vidno razburjena; „vsi zdravniki trdijo ,da je terpentin v smrečjem lesu zelo dober za slabo hrbtenico in za ledvice." „A tako — prosim oproščenja. Nisem vedel, da ima naš otrok slabo hrbtenico in bolne ledvice in da je domači zdravnik zaukazal —." „Otrok še ne misli ne na to, da bi mu kaj takega manjkalo — kako prideš do tega ?" „Ampak, ljuba žena, ti si vendar namignila —." „Bog obvaruj, kaj takega nisem imela v mislih." „Saj je komaj dve minuti tega, ljuba moja, ko si dejala —" „Neumnost! Naj sem rekla karkoli — na noben način ni nesreča, če mala gloje kos lesa, če jo veseli; mislim, da to tudi ti lahko izprevidiš. Ne branim ji in konec!" ran 62. TEDENSKE SLIKE Stev. 6. straža ob Adriji: Naš top z oklopom za topničarje na istrski obali tik morja. straža ob Adriji: Naši topoTl ob morju na straži proti sovražnim ladjam in letalom „Nikar se ne vznemirjaj, ljuba moja; že vidim, da imaš prav, in takoj grem vun, da naročim par sežnjev najboljših smrečjih drva. Dokler živim, naj moj otrok — —" „Prosim te, pojdi po svojih opravkih in pusti me trenutek v miru. Najmanjše opazke ne more človek storiti, ti se moraš zaradi nje takoj prepirati, prepirati, prepirati, da že ne veš, kaj govoriš — kakor zmerom." „No dobro, pa naj tvoja velja. Ampak v tvoji zadnji opazki je manjkalo logike, kar--" Še nisem dogovoril, že je odjadrala skoz vrata in vzela otroka s seboj. Ko sem prišel tisti dan domov k večerji, mi je prišla nasproti z obrazom bledim kakor kreda. ,.0, Mortimer, nov slučaj! Mali Jurček soseda Gordona je bolan!" „Angina?" »Angina!" ,,Ali ima zdravnik še kaj upanja?" „Čisto nič! O, kaj bo z nami!" Kmalu nato je prinesla pestunja malo Penelopo noter, da nama vošči lahko noč in odnioli kakor po navadi večerno molitvico v materinem naročju. V sredi v »pojdimo spat, Bog je zlat" je malce zakašljala. Moja žena se je stresla, kakor bi jo zadela kap. Že v naslednjem trenutku pa je bila na nogah, strah jo je vzpodbudil k mrzličnem de[Ovanju. Ukazala je prinesti otrokovo posteljo iz otroške sobe v najino spalnico in je šla sama nadzirat izvršitev povelja. Seveda sem moral tudi jaz biti zraven in kmalu smo stvar uredili. Za pestunjo se je napravila postelja v oblačilni sobi moje žene. Zdaj pa se je spomnila, da sva predaleč od drugega otroka in če bi se pri njem pokazali znaki — moja uboga ženica je spet poble-dela kakor smrt. (Dalje prihodnjič.) E. Q. Brat. Beg za milijoni. Roman Slovenca Amerikanca. 27. nadaljevanje. Polly je bila obupana: „Jack je že v ječi! O Bdg! Kaj bo zdaj ž njim — s stricem — z banko?!" Svetnik jo je tolažil: „Celo Dodd dvomi, da bi bil pravi! Verjemi, Jack jih je zopet potegnil!" „0 preveč je predrzen!" je javkala žena. „Mogoče, da se mu je to pot vendarle ponesrečilo." „Mogoče, a neverjetno", je vztrajal svetnik. „Dejal mi je, da jo potegne na Rusko — kako bi mogel biti torej že v štirih tednih zopet v Newyorku! Sicer pa: zdaj ostaneš pri meni — vse drugo se izkaže kmalu kot nova prevara . . ." Dodd je povedal svetniku le polovico policijske brzojavke. Drugi del se je namreč glasil: „Aretiranec je imel pri sebi ame-rikansko državljansko pismo na ime Jakoba Beliča., rojenega 1. 1878 v Omišlju na otoku Krku. Denarja le še 60 mark. Sliki na tiral-nici malo podoben." „Odkod ima aretiranec Bellovo legitimacijo? je razmišljal Dodd. „To je prav tisti papir iz Bellove listnice, ki sem ga imel že v rokah. Ali mu ga je Bell podaril ali pa ga je neznanec ukradel? V štirih tednih je prav mogoče dospeti iz Strenovega preko Hamburga v Nevyork. Če je aretiranec morda vendarle pravi? Hm . . ." Dodd je čakal še dvanajst ur. Medtem je bil pri Vossu. Učitelj se je skliceval na uradni zapisnik pri policiji in ni povedal ničesar. Rad pa je dovolil, da je Dodd pretaknil vso šolo. Končno je druga newyor-ška brzojavka došla: »Aretiranec zatrjuje, da je resnično Jack Bell. Priznava tatvino. Pričakujemo vas." Dodd se je prišel k PoIly in svetniku še poslovit. Bil je zelo kratkih besedi. ,,Ce je pravi, ga izročim mr. Heganu", je dejal, ,,naj ukrene potem sam kar hoče. Ce pa ni pravi, se čim najhitreje vrnem." Poljubil e Polly roko, se poklonil svetniku ter odšel. Pot na kolodvor ga je vodila mimo jetnišnice, v kateri je sedel Jack Bell namesto Emila Poppra že od 2. novembra. Zelo mu je bilo dolgčas, odkar so ga pustili na miru. Prve dni so ga fotografirali, ga na dolžino in širino premerili, mu vzeli odtiske prstov, ga okopali, ostrigli, obrili in iznova preoblekli. Poslali so ga k zdravniku, ki ga je natančno preiskal. Nato so spisali ž njim še troje zapisnikov. In nato se niso več zmenili zanj. Nikamor se ni videlo iz ječe. Ničesar mu niso dovolili citati. Edino pol ure trajajoči izprehod z jetniki vsak dan po ogromnem dvorišču — vedno naokrog v kolobarju — desetkrat tja, desetkrat nazaj — ah, bilo je obupno duhamorno! ,,Ce pojde to tako dalje," si je mislil včasih, ,,še resnično zbolim! Kaj če bi jim zaigral malo sceno iz »Kralja Leara?" Morda me odpravijo potem v blaznico? Tam bi bilo več zabave." Kadar je prišel stražnik v celico, ga je našel navadno spečega ali pa ko je telovadil. Najrajši proste vaje: počep — ležna opora za rokami; nato : odročiti — predro-čiti — zaročiti in vzročiti; potem: trup krožiti v levo — v desno in končno: zano-žiti, odnožiti in prednožiti. Vsak dan vsaj po pol ure. Zelo zdravo, a sčasom silno dolgočasno. Preiskal je vso celico, da bi našel vsaj pajka ali muho. Bavil bi se z mrče stev. 6. TEDENSKE SLIKE Stran 63. Naša patrulja gre na stražo t^tirolskrilpi. Naša patrulja v belili plaščih brodi sneg t tirolski Alpi. som, ga opazoval, študiral in ubijal čas. A našel ni ničesar. „Ali so ti Nemci dolgočasni patroni!" se je togotil. „Glovek mora zgniti v taki luknji! Če mi ne dajo takoj dela, jim še— pobegnem! Ampak le kako? Kako? In razmišljal je vse dni in noči. XIX. Goethejevi verzi. Pisar Emil Popper je sedel zaprt v newyorški policijski celi ter je imel hude skrbi, da ga pošljejo zopet nazaj na Nemško, odkoder je- toli srečno ušel. Brez zaprek se je pripeljal do Trsta. Večino proge se je prevozil v praznih to- vornih vagonih, potrošil za prehrano kolikor možno malo denarja ter se je vkrcal v Trstu na parnik, ne da bi imel težkoče. Spotoma e slišal med sopotniki govoriti o amerikanskem defravdantu Jacku Bellu zanimive bajke, izrodke bujne domišljije, ki je kupičila vedno nove historije, vse na rovaš ubeglega blagajnika iz Chicaga. Končno je dobil na parniku celo nekaj časopisov, ki so prinesli napol resničen, napol izmišljeu popis Bellovega čina in njegovega romantičnega bega. Tudi o slavnem Bobbu Doddu je čital marsikaj istinitega. a še več zlaganega. Tako je bil o dogodku, ki so ga potniki iz dolgega časa temeljito premlevali, popolnoma poučen, ko je dospel v Newyork. Tam pa se je zgodila nesreča. Ko se je bilo treba legitimirati, so ga zgrabili s triumfom ter ga vlekli na policijo. „Tat milijonov! Chicagoški defravdant! 2000 dolarjev nagrade! Na, Dodd se bo jezil!" je slišal govoriti na desni in levi. Prestrašil se je, saj se je zavedal, da ga imajo prav za tistega slovitega tatu, o katerem so polni vsi časopisi in s čigar doživljaji so se zabavali skoraj vso pot preko morja. Kaj storiti? Če pove, da ni Jack Bell, nego Emil Popper, ga izroče nemški policiji, in moral bo iznova v ječo. A povrhu dobi, morda še eno leto, če ne celo dveh! — Če vztraja, da je Jakob Belič, ga bodo mrcvarili tukaj ter ga končno zaprli! Naj pametneje bo, če ne odneha. Odličnega blagajnika . . . zeta znanega milijonarja . . posestnika krasne vile in še krasnejše ženice Amerikanke, — takega moža gotovo ne bodo pretepali in puščali stradati po smrdljivih luknjah. Naj gre torej stvar po svojem tiru dalje, — končno se Popper morda kljub vsemu še izmuzne, da ne bo treba nazaj v nemško sužnost. Tako je sklenil Emil Popper in kolikor možno — molčal. Odgovoril je jedva na vsako deseto vprašanje. „Kaj hočete še," je dejal ponosno, ,.saj priznavam vse: pišem se Jakob Belič — sem prvi blagajnik banke OHvera He-gana v Chicagu — imam krasno vilo in še krasnejšo ženko ter sem odnesel iz blagajne dva milijona dolarjev. PunktUm!" Nato so prinesli več ogromnih plakatov z Doddovo tiralnico in Jackovo sliko Čarobna šibica iz vrbovega lesa ali iz kovine: Ž njo se razkrivajo močni vodni vrelci globoko pod tlami. Uspehi so čudoviti. ter jo primerjali s Popprovim obrazom. Toda majali so glave. „Nos ima čisto drugačen — strašno ordinaren! Vse drugo bi še bilo, ampak — nos! Oje! Popper se je razjezil: „Kje, za vraga, ste našli to mojo najslabšo sliko? Ali naj bom jaz odgovoren, da imamo v Chicagu fotografe mazače? Moj nos je moj nos, in — punktum! Fotografi imajo vobče to prepleto bedasto ma-nijo, da skušajo obraze polepšati, pointere-santniti, pogenijaliti. Zato slike retuširajo! Meni so naretuširali celo tuj nos . . . vrag jih zajahal!" Obvestili so policijsko ravnateljstvo v Chicagu o svojem plenu, a dobili so odgovor, da je Oliver Hegan pravkar zbolel ter se je moral odpeljati v toplice. Uradnik, ki ga zastopa, ne more pustiti banke, v ostalem pa da prosi Hegan, naj se počaka Dodda, ki ima polnomočje, da uredi vse. Dotlej naj ostane Jakob Belič v zaporu, a naj se mu dovolijo vse možne olajšave in priboljški. Tako je ostal Emil Popper nadalje zaprt, a godilo se mu ni slabo. Zelo se je torej prestrašil, ko je nekega dne stopil v njegovo celico gladko obrit eleganten gospod ter ga je nagovoril po nemški: „Vi ste Jakob Belič?" „Da, gospod, sem in ostanem je izjavil Popper. „Kako ste dobili to listino v roke?" je vprašal Dodd in pokazal Jackovo državljansko pismo. „Hm . . . kako? Kakor ga dobi pač vsak Amerikanec!" „Ampak to listino sem imel že v rokah," je izjavil Dodd, zato trdim, da ste jo ukradli." „Kako si upate! To je drzno natolcevanje! Pismo je pristno in moje." „Vi niste Jakob Belič," je vztrajal Dodd. „Gotovo imate kaj zelo hudega na stran 64. TEDENSKE SLIKE Stev. 6. Straža ob Adriji: Naši vojaki z daljnogledi motrijo morje in ozračje. V ozadju betonirano zavetje. Begnnci s& Tračajo v osTobojene kraje na vojaških avtomobilih. vesti. Zato vas vzamem s seboj na Nemšico, ker ste Nemec, in tam se že izkaže, da ste to lagali!" Popprova energija je že omahovala. „Pokličite vendar mojega šefa Hegana semkaj: konfrontirajte naju!" je še prosil. „Pokličite moje bančne kolege . . . poznajo me!" Dodd je postajal zbegan, trmasta vztrajnost Emila Poppra bi bila že skoraj zmagala. V tem hipu pa je dejal: „Naravnost iz Strenovega prihajam, gospod!" in Popper je omahnil ječeč: „Iz Strenovega? Torej me je izdal?" „Na, torej - zdaj povejte vse! je vzkliknil Dodd zmagoslavno. „Meni pač ne uide nihče! Če mi zdajle priznate čisto resnico, vam obetam, da se vam ne zgodi nio hudega: seveda, če niste navaden morilec ali ropar! — Govorite! Kdo ste? Kaj ste zagrešili?" (Dalje prih.) Naši možje. (Dalje.) Za jugoslovansko deklaracijo z dne 30. niajnika 1917 so se izjavili: Lahovče, kamniški okr., Lancovo, Gor., Lastnic pod Sv. Gorami, Laže okr. Konjice in Senožečah, Legen pri Slovenjemgradcu, Lehen, Štajersko, Lesce, Gor., Leskovec (Dolenj.), Leše, Gor., Lipljene, ljublj. okol., Litija, Ljubljana (klub nar. naprednih obč. svetovalcev, klub obč. svetovalcev S. L. S.), Ljubljanska dohovščina. Ljubljansko ženstvo, Ljubnica, Štaj., Ljubno (Gor.), Ljutomer idekanij. duhovščina). Log, Goriško, Logatec, Gornji in Dolnji, Loka, kamn. okr., Loke v Tuhinjski dolini, Lokev na Krasu, Loški potok pri Kočevju, Lož, Lože pri Vipavi, Luče (?), Lukovica (?), Jlajšperg, okr. Ptuj, Marija Ljubno (Gor.), Marnberg (duhovščina obmejne dekanije). Štajersko, Materija (Istra), Mavčiče pri Kranju, Mekinje, kamn., okr., Mengeš, kamn., okr., Moste kamn. okr.. Mirna (Dol.), Mirnapeč, Dol., Mislinja pri Slovenjem Gradcu, Mlaka, Gor., Modraže, sloven. bistriški okr., Mokronog, Dol., Moravče, kamn. okr., Moste pri Ljubljani, Motnik, kamn. okr.. Mošnje, Gor., Mozirje, Štajersko, Muljava, Dol., Nadole, ro- Kritje naših topničarskih opazovalcev na najvišji točki tirolskih Alp v večnem ledu in snegu. gaški okr., Naklo (Gor.), Naklo (Goriško), Nevlje, kamn. okr., Nova Štifta, (katera?), Ocizla-Klanec, Istra, Okoslavci pri Ljutomeru, Orehek pri Postojni, vaščani. Orehova ves, maribor. okraj, Osek-Vitovlje na Goriškem, Osilnica, kočev. okr., Otlica Dol. (Goriško), Pošiše-Podnart, Gor., Paloviče, kamn. okr., Pameče, sloven.-graški okr., Pazin (Istra), (zastopniki občine.) (Dalje prih.) Razne vesti. Zaradi tehnif'nlh ovir v tiskarni ima ta števillka „Tedenskih Slik" samo osem strani. Zanimivo priznanje. Dr. Lovro Pogačnik je med drugim na shodu na Vrhniki (glej Slovenec od 5. jan. 1918) povedal tudi to-le: „Ne samo pri železnicah, pri sodniiah, pri vladi, pri c. kr. okrajnih glavarstvih, pri šol;ih so hoteli vpeljati nemški uradni jezik. To je taka nesramnost, da moramo na ves glas govoriti, da v Avstriji tega nikomur ne dovoljujemo. Sturgkh je imel že cesarsko Stev. 6. TEDENSKE SLIKE Stran 65. Naročite „Tedenske Slike"! Strašna gneča na cesti prekp Benečije med begom laške armade pred našo in nemško armado. naredbo spisano, da bi jo drugi dan izpeljal; dan poprej ga pa je Fritz Adler ustrelil. Wolf je bil tako neumen, da nam je to povedal." Pritožbe zaradi podeljeTaii,ja vzdr-žeraliiili podpor prihajajo dan na dan. Ljudstvo silno mnogo trpi v sedanjem času zaradi vojnih razmer. Nima kruha, ne obleke, slaba stanovanja in še tiste vzdrževalne podpore, do katere ima pravico, ne dobi o pravem času. Možje, očetje, sinovi so v vojski, a doma ne dobe svojci tega, kar jim gre. Vojna traja že tri in pol leta, pa še vedno ni rešeno to vprašanje, dasi je že nad pol leta, odkar so izšle zadnje odredbe glede vzdrževalnih prispevkov. V Ljubljani že prevladuje mnenje, da je podeljevanje vzdrževalnih podpor odvisno le od dobre volje g. vladnega svetnika barona Schon-bergerja, ki je izredno nervozen in že velja pregovor, da treba biti z njim previden, zakaj od njegove dobre volje je vse odvisno. Toda to pri pravicah ne sme biti merodaj-no. Rešijo naj se akti takoj, proč z biro-kratizmom, zlasti ker je bilo dovelj časa, da so se vse stvari že kdaj uredile in bi se lahko vzdrževalnina brez daljših ovir takoj nakazovala. Zavlačevanje izp ačila vz- straža v Dolomitih na laško-tirolski meji s kritjem pod zemljo. drževalnih podpor je krivica in nepotrebno mučenje trpečega ljudstva. Vsaj mi menimo, da bi se take stvari prav lahko odpravile. Razmere t Gorici. Vse časopisje se je že bavilo in obširno poročalo o usodi te uboge naše dežele. Tudi oblasti so se že veliko zanimale in ukrepale, na kakšen način naj se pride na pomoč čim bolje in čim preje prebivalstvu v Gorici in njeni okolici. Razne komisije so bile ustanovljene ter si že večkrat ogledovale porušeno mesto in okolico. Še celo komisija za ugonabljanje podgan je bila več dni na licu mesta. Vsa potovanja in ukrepi teh komisij niso dali še najmanjšega sadu. Preteklo je že dva in pol meseca, odkar je mesto in okolica rešena sovražnika, ali danes so razmere še enake ko prvi dan in še celo hujše. Muni-cija je še zmirom nakupičena po mestu in po najbolj obljudenih krajih. Za človeško življenje nevarne eksplozije se večkrat ponavljajo. Preskrba z vodo je taka, da človek ni gotov, če si bo mogel naslednjega di^e umiti obraz. Železniški prome tz me-sium pa nosi pečat našega državnega biro-kracijskega sistema. Že več kot mesec dni je mesto zvezano z državno in južno že- leznico, ali za civilno ljudstvo na istih ni prostora. Vlak, ki gre popoldne iz Gorice na Prvačino, je skoraj vsak dan prazen, pa gorje civilistu, če se predrzne vstopiti. Ne, civilisti morajo drsati podplate v dežju in blatu na najbližnjo postajo v Prvačino. Menda še goriško prebivalsto ni prestalo dovolj težav. V Ruiuuniji so lansko jesen obdelali precej več polja kot prejšnje leto. Predlansko leto je bilo obdelanega en milijon in 100 tisoč hektarjev, lansko jesen pa en milijon in 320 tisoč hektarjev in to skoro sama pšenica. — Škoda, da pride do nas" tako malo teh pridelkov? 72 milijard državnih dolgOT Avstro-Ogrshe. Na enketi za melijoracije dne 11. t. m. je poročal sekijski šef dr. v. Grimm, da bodo znašali državni dolgovi četrtega vojnega leta, to je 30. junija 1918 okroglo 72 milijard, to je na vsako osebo 2475 K. Odplačevanje in obrestovanje bi znašalo na leto 4335 milijonov kron. stranree. TEDENSKE SLIKE Stev. 6. Laška gorska trdnjava na Terenn, ki jo je osvojil 11. armadni zbor. Laška trdnjava Castelfranko v nižini reke Pad, fotografirana iz letala. Stev. 6. TEDENSKE SLIKE Stran 67. Potrdila istovetnosti ¦lif' izvršene po najnovejšem ¦=i=' predpisu dobe občine v ¦m- „ZVEZNI TISKARNI" ¦m v Ljubljani, Stari trg 19. -^^i- Vsaka gospa naj čita mojo zanimivo navodilo o modernem negovanju prsi. Uspešen svet pri pomanjkanju in opešanju obilnosti! — Pišite zaupno IDI KRAUSE, Presburg, (Ogrsko) Schanzstrasse št. 2. Abt. 95. — Ne stane nič. ZamaŠke "»ve Jn stare, kupi vsako množino, Ljubljanska industrija probiunaj5l<,e c. 9 pclcg znane Kauarnc 3oko'=>o Zalaznik | na Jtari trg 19 pcleg kauarne ZalaznlK. Tiskovine vseh vrst kakor: časopise, knjige, brošure, cenike, lepake, letake, vabila vsporede, tabele, račune, kuverte in pisemski papir s firmo, vizitke, naslovnice itd. natisne lično in ceno ^ZV^ZNA TISKARNA^ V Ljubljani, Stari trg št. 19. stran 68. TEDENSKE SLIKE Štev. 6. SANATORIUM • EMONA J ZA-NOTRANJE • IN-KLRURGICNE ¦ BOLEZND. -POROEMSNICA. l/LtXJBLiJANA - KOr-IENS(