INA 50 din - Leto XXXIX - Št. 48 KRANJ, torek, 24. junija 1986 e H GLAS GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Elektronski vratar ^m, karticam in vratarjem je, kot t&že, v času elektronike in mikroni-a ^nalnikov odzvonilo. V svetu *zvili posebno napravo "un zapisom podatkov. Poglejte, Rikli gre! so mag ne- Učilnica v čebelarskem domu Eden redkih na Gorenjskem je čebe larski krožek, ki dela v osnovni šoli prav Rikli? Padlih prvoborcev v Žireh 131.poletno turistično sezono na Bledu je odprl Ar no ld Rikli. In zakaj stran 3 stran 4 strani 8 in 9 V pričakovanju ukrepov zvezne vlade Prvi ukrepi ta teden Beograd, 23. junija — Ta teden bodo znani prvi ukrepi zvezne Vlade za preprečevanje neugodnih gospodarskih gibanj v Jugoslaviji, predvsem za zaustavitev Upadanja izvoza, za dvig proizvodnje, za zmanjševanje inflacije >n za uskladitev dohodka s porabo. Za ukrepe vlada veliko zanimanje in z njim v zvezi je slišati tudi različne komentarje in napovedi. Drugi paket ukrepov lahko pričakujemo julija, tretjega pa jeseni. Za vse ukrepe je značil-nejši ofenzivnejši spopad s težavami, kar pomeni predvsem spodbujanje izvoza in zaustavitev rasti cen in inflacije ter vseh oblik potrošnje. -jk Slovesnost na Ledinah Kranj, 23. junija — Planinsko društvo Kranj vabi na slovesnost ob oblekici helikopterske nesreče na Ledi-^h. Slovesnost bo v nedeljo, 29. junija, ob 11. uri pri spominski plošči na *faju nesreče. Udeležence bo ob 6. uri zjutraj pred hotelom Creina čakal po-^ben avtobus. Zrelostne izpite je usmerjeno izobraževanje resda ukinilo, tradicionalna poslovitev četrtošolcev od pokojnega razreda s pogrebnim sprevodom pa je ostala. Na pogrebščini kajpak nihče ne joka od posebne žalosti. Tudi loški četrtošolci v petek dopoldne niso. — Foto: H. J. jutri začetek 13. kongresa Zveze komunistov Jugoslavije Kongresi nimajo čudežne moči fc Kranj, 23. junija — Včeraj je bila v Pogradu zadnja seja predsedstva Centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije, danes zaseda cen-Jfalni komite, jutri pa se začne l3-kongres ZKJ. Če bi sodili samo p0 številkah, da je bilo v štirih letih ^ed 12. in 13. kongresom dvomili-tonske jugoslovanske ZK kar 170 sej Predsedstva CK in 29 sej centralne- ga komiteja, da so bile v tem obdobju, posebno pa v zadnjih dveh letih, številne akcije in posebne razprave, da je bilo letos nad 30 kongresov družbenopolitičnih organizacij, potem je bilo to obdobje politično med najbolj razgibanimi nasploh. Ni pa bilo najuspešnejše. Veliko slabega se je nakopičilo v družbi in zvezi komunistov, pri reševanju pro- Strateški razvojni programi Iskre Digitalna telekomunikacija Kranj, 20. junija — V kranjski Telematiki se je sestal izvršilni odbor splošnega združenja elektroindustrije Slovenije in se seznanil z zasnovami strateških razvojnih programov Iskre. Gre za velike naložbene projekte, ki naj bi podprli nadaljnji razvoj slovenskega gospodarstva in družbe, zato jih bodo predložili v družbeno verifikacijo. V Telematiki so najprej predstavili zasnovo razvojnega programa iz sklopa digitalne telekomunikacije, sredi julija nameravajo Iskraši predstaviti program aktorike in računalništva, jeseni pa mikroelektro-nike. Gre za ogromne naložbene vrednosti, ki pa se jim pri nas ne bomo mogli izogniti, če hočemo iti v korak s časom. Uvajanje digitalnih central naj bi pomenilo prelomnico v razvoju telekomunikacij in komuniciranja sploh, saj bodo z njimi omogočili prenos govornih sporočil v binarni obliki, kar prispeva predvsem k visoki kakovosti pogovora na velike razdalje. Digitalne centrale pa bi se razvile v teleinformatska vozlišča, prek katerih bodo potekale znane in nove teleinformatske komunikacije in storitve, kot so prenos govora, podatkov, teksta in slika itd. Iskrini strokovnjaki pravijo, da moramo pri nas osvojiti lastno proizvodnjo razvoja in gradnjo teleinformatske infrastrukture in do leta 2000 naj bi osvojili tri »logične« stopnje. Najprej naj bi usposobili domačo telefonijo (proizvodnjo in omrežje) za nadaljnji razvoj, in sicer z optimalnim kombiniranjem analognih in digitalnih komunikacijskih in prenosnih sistemov. Srednjeročno naj bi osvojili lastno proizvodnjo in postopno zgradili javno digitalno telefonsko omrežje. Dolgoročno pa bi se lotili uvajanja integriranih govornih in negovornih storitev v skupnem nastopu in sodelovanju vseh domačih proizvajalcev, nosilcev in uporabnikov teleinformatske infrastrukture. blemov pa smo prepogosto padali na izpitih, kasnili pri ukrepanju in živeli tudi v škodljivem prepričanju, da se bodo stvari rešile same od sebe. To pa je prav toliko zmotno kot pričakovanje, da bo 13. kongres ZKJ rešil s čudežno močjo vse probleme. Tega ne more, od njega pa pričakujemo, da se bo zedinil v načinih reševanja ključnih problemov v sedanji Jugoslaviji: gospodarske stabilizacije, graditve političnega sistema, učinkovitejšega delovanja federacije in njenih delov ter vrnitve zgodovinske vloge Zvezi komunistov na osnovi idejne in akcijske enotnosti. Kongres ima to prednost, da probleme poznamo in občutimo njihove posledice, da smo si ustvarili realno sliko sedanje Jugoslavije in da je vedno manj utvar o samodejnem reševanju težav na osnovi lažne enotnosti in prepričanja, da v naši družbi ni nič slabega, razdiralnega in zaviralnega. Imamo pa tudi osnovo za upanje, da pa je v družbi še veliko moči, znanja in dobre volje, da se stvari urejajo tako, kot je treba in kot ljudje pričakujejo. J. Košnjek Zakaj je odvetnica jokala Ponoči je onemoglo jokala na avtobusni postaji, ker nikamor ni mogla. Postaja nima telefona, niti stranišča, do hotelov je kilometer. Prodam lep, dober in drag avto Na cesti med Kranjem in Tržičem se Janezu zmrači pred očmi. Beri: odpre se sprednji pokrov avtomobila in z vso silo trešči ob streho. Izvoz se ne bo zasukal čez noč Kar smo na začetku leta napovedovali, zdaj že lahko utemeljimo s številkami. Sveži podatki (26. maja) pravijo, da je imela Slovenija v letošnjih prvih petih mesecih na konvertibili 13,1 milijona dolarjev deficita, lani v tem času pa 60 milijonov dolarjev suficita; razlika, negativna seveda, znaša torej kar 73,1 milijona dolarjev. Prav nasprotno pa so se stvari sukale na kliringu: lani je imela Slovenija tam 34,5 milijona dolarjev deficita, letos pa prav toliko suficita; razlika (pozitivna) znaša 70 milijonov dolarjev. Izvoz se je torej z Zahoda preselil na Vzhod, zdaj je to že povsem jasno. - Razlogi so znani. Izvoz na Vzhod je dohodkovno zanimivejši. Že lani je bilo tako, letos pa izrazito. V tržiškem Peku so denimo izračunali, da je bilo letos v primerjavi z letom 1983, ko so bile stvari še normalne, pri izvozu na zahodnoevropska tržišča 15 odstotkov dohodka manj, pri izvozu na območje zelenega dolarja pa kar 39 odstotkov dohodka manj. Posledica nove devizne zakonodaje je tudi slabša oskrbljenost z uvoženimi materiali, ki peša iz meseca v mesec in je že povzročila zastoje v proizvodnji, tako v Sloveniji kot na Gorenjskem. Uvoz materialov se od konvertibilnih izvoznikov seli k tistim, ki tega uvoza ne prelivajo v ustrezni izvoz, temveč predvsem na domači trg, s čimer se veča zunanjetrgovinski primanjkljaj. Stvari so torej resnično zrele za ukrepe, ki jih nova vlada napoveduje te dni. Vendar že zdaj lahko rečemo, da izvoza ne bodo zasukali čez noč, spremembe bodo učinkovale šele konec letošnjega in prihodnje leto. Tako je bilo tudi v prvih letošnjih mesecih, ko je bil izvoz na Zahod še dober, čeprav smo že vsi vprek kritizirali novo devizno zakonodajo. M. Volčjak MERKUR kranj Ob dnevu civilne zaščite Plaketi na Golnik in v Mojstrano Ljubljana, 20. junija — Ob 20. juniju, dnevu civilne zaščite, so bile v Beogradu in po vseh republikah in pokrajinah slovesnosti. Na njih so podelili priznanja posameznikom in organizacijam pri razvoju in krepitvi civilne zaščite. Na osrednji slovesnosti v Ljubljani so podelili tudi plakete civilne zaščite, najvišja priznanja s tega področja. Dve plaketi sta prišli tudi v roke Gorenjcev. Prejela sta jih Univerzitetni institut za pljučne bolezni in tuberkulozo Golnik in Postaja gorske reševalne službe Mojstrana. V Sloveniji deluje v štabih in enotah civilne zaščite skoraj 300 tisoč ljudi ali dobrih 14 odstotkov vseh prebivalcev Slovenije, , med katerimi je polovica žensk. -jk S 1. julijem Višje stanarine Kranj, 20. junija — V Sloveniji se bodo 1. julija stanarine podražile za povprečno 45 odstotkov. Podražitev je sicer manjša, kot so jo napovedali v Zvezi stanovanjskih skupnosti Slovenije (povprečno 69 odstotkov), zato se utegnejo stanarine oktobra znova povišati. Povišanja v vseh slovenskih občinah ne bodo enaka. Najvišja sta Koper in Murska Sobota s 63 oziroma 64 odstotki, na Gorenjskem pa so podražitve naslednje: Jesenice 57 odstotkov, Kranj 53 odstotkov, Radovljica 53 odstotkov, Škofja Loka 27 odstotkov in Tržič 42 odstotkov. Izračuni kažejo, da bo treba za kvadratni meter odšteti okrog 100 dinarjev. Lani decembra je znašala povprečna slovenska stanarina 2700 dinarjev, letošnja pa se bo po tej podražitvi povečala za še enkrat, saj so , se stanarine v Sloveniji februarja letos enkrat že podražile. Zato se bo povečalo zanimanje za subvencioniranje stanarin. KOM PAS JUGOSLAVIJA Na končnem izletu. — Foto: D. Dolenc -M Od 25. junija dalje NOVA prodajalna ISKRE na Gorenjskem sejmu v Kranju Iskra TURISTIČNIH USLUG aerodrom Ijubljana DIREKTNI TELEFON (084) 22-347 •1121 113.11 PREKO CENTRALE 25-761 na Interne MavUk*: 481.462 In 4» GLAS 2. STRAN NOVICE IN DOGODKI TOREK, 24. JUNIJA 1986 - PO SLOVENIJI IN JUGOSLAVIJI SZDL zahteva odgovore Beograd — Predsedstvo zvezne konference SZDL je pretekli teden terjalo pojasnitev zapletov glede primera Martinovič s Kosova, razjasnitev krivde za uvoz neuporabnega koruznega semena iz Združenih držav Amerike ter kaznovanje odgovornih in razveljavitev zadnjega kola nogometnega prvenstva Jugoslavije zaradi suma, da so bili izidi dogovorjeni. Kot je znano, je vodstvo nogometne organizacije zadnje kolo že razveljavilo in kaznovalo nekatere klube. Predsedstvo je tudi opozorilo na počasno gradnjo stanovanj, saj nad pol milijona Jugoslovanov ne more rešiti stanovanjskega problema. Tozdi izginjajo Areh na Pohorju — Podpredsednik republiškega izvršnega sveta Janez Bohorič je na seminarju sindikalnih aktivistov dejal, da tozdi izginjajo po-tihem. V združenem delu skrbno skrivajo svoje namere. Vendar je to odveč, če gre v teh primerih res za gospodarsko utemeljenost, je dejal. Sindikalni delavci so razpravljali tudi o položaju stanovanjskega gospodarstva in zidavi stanovanj v Sloveniji. Radovedni delegati Beograd — Delegati v zvezni skupščini zastavljajo številna delegatska vprašanja. Med drugim so vprašali, zakaj se že tako dolgo vlečejo dogovarjanja o letošnji odkupni ceni pšenice, ali smo že kaj ukrepali, da bi na romunski strani zmanjšali onesnaževanje iz tamkajšnjega rudnika bakra, in od kod govorice, da se je naša država pogajala z nekaterimi zahodnimi državami o gradnji skladišč jedrskih odpadkov v Jugoslaviji. Delegatom so obljubili, da bodo dobili odgovore na julijski seji zveznega zbora. Občine preveč zaprte Kranj — Skupnost slovenskih občin je v Kranju pripravila skupščino in posvetovanje o današnjem položaju občin. Menili so, da so občine še preveč zaprte in niso osnovni element povezovanja združenega dela v regijah, republiki in federaciji. Občine imajo še vedno premalo pristojnosti, kar velja tudi za zbore republiške skupščine in za zvezni zbor skupščine Jugoslavije. Sklep slovenske SZDL in sindikata Da volitve ne bodo le obred Kranj, 20. junija — Republiška konferenca SZDL in republiški svet Zveze sindikatov sta sklenila pri SZDL ustanoviti posebno delovno skupino raziskovalnih, strokovnih, družbenopolitičnih in javnih delavcev, ki bo do konca leta analizirala izkušnje iz letošnjih volitev in oblikovala pobude za spremembe ustanovnih določil o volitvah, volilne zakonodaje, volilnega pravilnika in drugih pravil ravnanja ob volitvah. Ljudje niti najmanj ne želijo, da bi bile volitve ciklični obred na vsaka štiri leta, kot je dejal Boštjan Markič, kot fasada za nedelegatsko in nedemokratično obnašanje, saj vedo, kaj je pravica in kaj odločanje. To je v tem trenutku tisti pozitivni politični naboj, ki ga je treba izkoristiti, da bodo volitve res tisto, kar želimo. Pri tem ne gre le za poenostavitve volilnih postopkov, za še več neposrednih volitev, tudi članov predsedstva republike in družbenopolitičnega zbora, ampak za pravo vlogo kandidacijskih konferenc, ki ne smejo biti le zbor izbranih delegatov, za volilno kulturo v primerih odprtih list in več kandidatov za eno dolžnost, za enakopravno predstavljanje kandidatov in za odnos do tistega, ki v takšnem primeru ne bo izvoljen. Veliko manj pa bo moralo biti tudi birokratskih opravil in pi-sarjenja, pogosto tudi nekoristnega. Delovna skupina SZDL torej pred seboj nima ravno enostavnega dela. J. Košnjek Seje vseh treh zborov Jesenice, 23. junija — V četrtek, 26. junija, bodo na Jesenicah ločene seje vseh treh zborov občinske skupščine. Na sejah bodo delegati azpravljali o gospodarjenju v občili v prvem letošnjem tromesečju, o uresničevanju socialnovarstvenih pravic, o uresničevanju družbenih usmeritev razporejanja dohodka in čistega dohodka v lanskem letu in o družbenem dogovoru o gradnji visokogorskih postojank. Med drugim je na dnevnem redu tudi predlog družbenega dogovora o skupnih akcijah pri preprečevanju onesnaževanja Save, analiza uresničevanja programov samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti in poročilo o uresničevanju programa sklada za intervencije v kmetijstvu. £> s. Vsi še niso sprejeli planov Kranj, 20. junija — Izmed 54 gospodarskih organizacij kranjske občine je srednjeročne plane sprejelo 30 organizacij, v preostalih so pred tem, da jih sprejmejo, večinoma pa jih bodo do avgusta. Zastoji so ponekod (Vodovod, Komunalno, obrtno in gradbeno podjetje, Obrtno podjetje Cerklje in Domplan) nastali zaradi reorganizacij. Med 40 organizacijami s področja negospodarstva pa srednjeročne plane ni sprejelo 8 organizacij, kjer jih bodo sprejeli prav tako v najkrajšem času. Občinski izvršni svet je že maja naročil naj jih sprejmejo najkasneje do 30. junija, zato ponovni pozivi niso potrebni. Septembra bodo pregledali in ukrepali, če planov kje še ne bodo imeli. Triglav za nove prostore Jesenice, 23. junija — Lani se je ob gradnji prireditvenega centra na Cufarjevem trgu pokazala možnost, da si Radio Triglav pridobi nove prostore. Zdaj oddajajo v skrajno neprimernih prostorih in nimajo ustrezne radijske opreme. Prostori so bili na voljo na podstrešju prireditvenega centra, merijo pa 300 kvadratnih metrov. Radijci so se odločili za naložbo in skupaj z občinsko skupščino Jesenice in kulturno skupnostjo Jese- nice združili 13 milijonov dinarjev. Za gradbena dela potrebujejo še 39 milijonov dinarjev, precej denarja pa jih bo stala nova oprema. Predračunska vrednost naložbe je 100 milijonov dinarjev. Za letos je Radio Triglav zagotovil 12 milijonov dinarjev, Gradbinec pa pripravlja ponudbo za dokončanje gradbenih del. Upajo, da bodo letos uspeli končati tretjo gradbeno fazo. D. S. Jutri zasedanje radovljiške skupščine O drobnem gospodarstvu Radovljica, 23. junija ■»* Delegati radovljiške občinske skupščine bodo na jutrišnjem zasedanju v osrednjih točkah dnevnega reda obravnavali stanje in usmeritve na področju drobnega gospodarstva ter četrtletne gospodarske rezultate. Ugotavljajo, da je družbeni sektor drobnega gospodarstva slabo razvit in da tudi nima razvojnih ciljev, da pa se povečuje število obrtnih delavnic in obrtnikov, ki se prek organizacij združenega dela in obrtnih zadrug vključujejo tudi v izvoz. Občini primanjkuje urarjev, krovcev, pečarjev, krojačev, dežnikarjev ter serviserjev gospodinjskih, akustičnih in drugih aparatov. Zmanjšuje se število gospodinjskih obratov s hrano, le četrtina vseh obrtnikov (najmanj na Gorenjskem) sodeluje z delovnimi organizacijami dobro pa se razvijata domača obrt in zasebna prodaja na drobno. Četrtletni gospodarski rezultati so slaba osnova za napovedovanje go spodarjenja, ker so nekatere dejav nosti sezonskega značaja in ker še niso znani vsi vplivi deviznega pošlo vanj a. Izvršni svet bo še naprej spremljal poslovanje v Sukno Zapu že, Inženiring Bled, KŽK-tok Rado vljica, UKO Kropa, Žito-tozd Triglav Gorenjka Lesce, Mira Radovljica ter razen v teh še v blejskih Vezeninah za Čevljarstvo Triglav v Bohinjski Bi strici, kjer sta zaposlena le dva, pa bo poskušal najti ustrezno rešitev. (cz) Loški komunisti so dejali Novi gospodarski ukrepi so nujni Škofja Loka, 19. junija — Na popoldanski seji občinskega komiteja Zveze komunistov Škofja Loka so se dotaknili predvsem tistega dela sedanje zvezne zakonodaje, ki spotika dobre gospodarje. Zato loški komunisti z nekaj nestrpnosti pričakujejo napovedane nove ukrepe in upajo, da bodo pravičnejši. Niso toliko poudarjali posameznih številk, saj številke, zlasti v visoki inflaciji, dostikrat izgubijo pravo vrednost in zameglijo sliko uspešnosti oziroma neuspešnosti poslovanja posamezne delovne organizacije. Bolj kot številk so se kritično dotaknili slabosti sedanje zvezne gospodarske politike, zlasti devizne zakonodaje, ki jo bo treba spremeniti, če bodo hoteli gospodarsko rasti. Menili so, da je najhujši problem inflacija, ki sproža tudi vse druge. Dokler vzrokov inflacije ne bodo odpravili, se bomo večinoma neuspešno zaletavali tudi v druge rešitve. Predvsem pa bodo morali novi gospodarski ukrepi podpreti dobre de- lovne organizacije, ki ustvarjajo akumulacijo, da bodo lahko delale, se razvijale in tudi bolje plačevale dobre kot slabe. Čimprej bo treba pokopati sedanji sistem izjem, ki se vse bolj razrašča, v katerem vse manj dobrih gospodarjev plačuje čedalje več izgubarjev. Vsi letošnji kongresi so dali podporo izvoznikom. Kdo je potemtakem tisti, ki izvoz zavira, so vprašali loški komunisti. Ljubljanska banka ne dobiva plačanih nalogov za tujino oziroma le-ti zelo kasnijo. LTH, na primer, kot aktivni izvoznik še nima plačanih nekaterih računov celo za januar. Zamude pri plačilih se bodo v vsej negativni luči pokazale čez Inšpektorjem se vendarle obetajo boljše razmere za delo Ne govore več na pamet Kranj, 18. junija — V sredo so na seji kranjskega izvršnega sveta obravnavali tudi poslovanje Uprave inšpekcijskih služb Gorenjske in dorekli, kaj bodo storili, da se bodo inšpektorjem vendarle izboljšale razmere za delo. Bistven napredek je v tem, da ne govore več na pamet, temveč imajo v rokah natančne podatke, za koliko denarja so bili inšpektorji lani prikrajšani in kako jim »krivico« lahko popravijo. Reševanje problemov glede poslovanja Uprave inšpekcijskih služb Gorenjske se je vendarle zasukalo h konkretnim ukrepom. Kakor je povedal predsednik Henrik Peternelj, so se predsedniki gorenjskih izvršnih svetov strinjali, da letos inšpekcijskim službam omogočijo boljše razmere za delo. Tako so jim že priznali in tudi poravnali del lanske izgube v višini 3,1 milijona dinarjev, v osnovi za izračun potrebnega denarja za letošnje leto pa bodo upoštevali tudi neporavnano lansko obveznost v višini 1,9 milijona dinarjev. S tem naj bi nadoknadili zaostajanje osebnih dohodkov v inšpekcijskih službah, kar je pokazala analiza materialnega položaja proračunskih porabnikov. Sprejeli so tudi predlog o posodobitvi opreme v višini 13 milijonov dinarjev, od tega bodo inšpekcijske službe deležne 5 milijonov dinarjev. Potemtakem ne bo celotnega poračuna osebnih dohodkov v inšpekcijskih službah za lansko leto, kar inšpektorji zahtevajo. Omenjena analiza namreč kaže, da je letos splošna poraba tako napeta, da letošnji obseg sredstev poračunov za lansko leto ne dovoljuje. Na seji so načeli tudi vprašanje, kdo bo dokončno odločal o sprejemu finančnega načrta v Upravi inšpekcijskih služb Gorenjske za letošnje leto, če bodo inšpektorji njegov sprejem pongjvno odklonili. Gre namreč za dokaj nenavaden spor, ki ga naša zakonodaja ne predvideva. Po tolmačenju kranjskega pravobranilca samoupravljanja so izvršni sveti tisti, ki morajo o sporu odločiti in s tem seveda prevzeti tudi odgovornost za delo inšpekcijskih služb. Ob tej problematiki velja reči, da Kranj najbolj redno izpolnjuje obvez-bosti do financiranja inšpekcijskih služb, neredni pa so v drugih gorenjskih občinah. Vendar v Kranju pravijo, da nimajo pooblastil, da bi kontrolirali in izterjevali obveznosti drugih. Zato ni čudno, da se poraja vse več misli o drugačni organiziranosti inšpekcijskih služb, slišati je, da bi bilo ceneje, če bi jih ponovno organizirali po občinah. O tem naj bi razmislili inšpektorji sami. Na seji so še povedali, da je načelnik Uprave inšpekcijskih služb, Boštjan Jocif, odstopil s položaja in v okviru gorenjske socialistične zveze teče postopek, da njegov odstop sprejmejo s 1. avgustom. Hkrati pa naj bi za novega načelnika imenovali Zdenka Renka. Spregovorili so tudi o izdelavi konkretnih meril za financiranje državnih organov. Če jih republiški sekretariat za pravosodje in upravo ne bo izdelal pravočasno, jih bodo na Gorenjskem napravili sami, tako da bi že prihodnje leto prešli na trajnejša enotna načela financiranja. M. Volčjak S samoprispevkom do šole in vrtca Jesenice, 23. junija — Jeseničanom se izteka drugi občinski samoprispevek in najbrž ne bodo uvedli tretjega — Nujen bi bil prizidek k Centru srednjega usmerjenega izobraževanja Julija letos bodo prebivalci jeseniške občine prenehali plačevati občinski samoprispevek za gradnjo šolskega prostora v Mojstrani in za šolo na Koroški Beli. (jradbeni odbor ugotavlja, da bodo sklenili vsa predvidena gradbena in adaptacijska dela, ki so jih načrtovali ob uvedbi drugega občinskega samoprispevka. Lani so pri osnovni šoli v Mojstrani zgradili kuhinjo, klet, jedilnico in dve učilnici, zamenjali streho na šoli ter šolo toplotno izolirali. Del denarja so namenili tudi iz združene amortizacije osnovnih šol. Pri osnovni šoli na Koroški Beli so lani začeli pripravljalna dela za telovadnico, ki jo bodo do konca letošnjega leta tudi zgradili. Telovadnica meri 800 kvadratnih metrov, medtem ko jih je stara telovadnica imela le 174. V petih letih so zbrali 464 milijonov dinarjev, skupaj pa so v tem obdobju namenili za gradnjo šolskega prostora 474 milijonov dinarjev. Ugotavljajo, da so denar pametno porabili in da se bodo sredstva dolgoročno obrestovala, saj so tako na Koroški Beli kot v Mojstrani za daljše obdobje rešili šolske prostorske probleme. S tem pa še ni rečeno, da šolskih težav take vrste v občini ni več. Na mestnem območju bo nujna nova šola, problem, ki je ostal nerešen že ob prvem samoprispevku in ga tudi v drugem ni- so upoštevali, pa je šola s prilagojenim programom na Jesenicah, ki je na skrajno neprimerni lokaciji in zelo dotrajana. V naslednjem srednjeročnem obdobju predvidevajo prizidek pri Centru srednjega usmerjenega izobraževanja in čeprav so sprejeli sklep, da naj bi v jeseni začeli akcijo za uvedbo tretjega samoprispevka, je vprašljiva. Tudi zato, ker so ankete pokazale, da so ljudje veliko bolj pripravljeni prispevati denar za komunalne probleme v posameznih krajevnih skupnostih in zato, ker je med drugim in tretjim samoprispevkom prevelika časovna razlika. D. Sedej mesec, dva, ko tuji dobavitelji ne bodo več pošiljali materialov »na lepe oči«. Težave v oskrbi se ponekod že kažejo: v Alpini, Alpetourovem YU Bandag, v Etiketi. Povprečna obrestna mera za posojila je 19 odstotkov, kar kaže na to, da je preveč najrazličnejših selektivnih, prednostnih kreditov in starih kreditov, ki bi jih morali revalorizirati. Veliko je bilo pripomb, vprašanj, na številne od njih ni bilo pravega odgovora. Morda ga bo dal 23. junij, ko bo v zvezni skupščini razprava o novih gospodarskih ukrepih izvršnega sveta. O istem smo govorili že pred peti mi leti, sprejemali iste sklepe. Kaj se je z njimi zgodilo? Mar ni škoda časa za ponavljanje, ko pa bi bilo bo lje, da bi delali, je zaokrožil kritične misli eden od razpravljalcev. H. Jelovčan Zaposlenost raste Jesenice, 16. junija — V jeseniški občini se povečuje zaposlenost v gospodarstvu. Torej ne sledijo resolu-cijskim ciljem, ki predvidevajo, da se bo v gospodarstvu zaposlenost povečala za 0,5 odstotka, v negospodarstvu pa sploh ne. Povprečno število zaposlenih v prvih treh mesecih je bilo v gospodarstvu za 1,2 odstotka več je kot v enakem lanskem obdobju, v negospodarstvu pa se je povečalo za 1,9 odstotka. V gospodarstvu se je zaposlenost zelo povečala v gradbeništvu, kar je posledica povečane investicijske dejavnosti v občini. Precej več pa so zaposlovali tudi v gostinstvu in v turizmu, kjer se je zaposlenost povečala za 8 odstotkov. Skrb zbuja, da se kljub stalnemu naraščanju števila zaposlenih povečuje tudi brezposelnost. Marca je bilo 163 iskalcev zaposlitve, od tega 116 žensk, kar je za 5 odstotkov več kot lani decembra. V skupnem številu zaposlenih v združenem delu predstavljajo nezaposleni 1 odstotek. Delovne organizacije opravičujejo povišanje zaposlenosti z nadomešča-ne odsotnih, z razširitvijo dejavnosti in z zaposlovanjem pripravnikov. D. S. Obrtnikom gre slabo Jesenice, 23. junija — Ko so na davčni upravi jeseniške občine pregledovali davčne napovedi, so ugotovili, da od 240 zavezancev, ki so morali lani voditi poslovne knjige in opravljajo obrtno dejavnost kot glavni poklic, izkazuje »izgubo« ali ne pokriva^ izbrane zavarovalne osnove 41 zavezancev. Očitno je, da okoli 17 odstotkov jeseniških obrtnikov ne prijavlja dejanskih dohodkov, po drugi strani pa se pojavlja vprašanje njihove socialne ogroženosti. Dejstvo je, da bi za opravljanje enakega poklica v združenem delu prejeli znatno višji osebni dohodek — kar pomeni, da so se zavestno želeli ogniti plačilu nekaterih družbenih obveznosti. Seznam kaže, da je nekaterim v vsem letu ostalo v žepu komaj 198.000 dinarjev, drugim celo manj. Davčna uprava je izračunala, da gre zelo slabo nekaterim frizerjem, obrtnikom kovinske galanterije, zidarjem in mizarjem. Kajpak bodo njihove poslovne knjige pregledali, saj se zdi nemogoče, da bi shajali s starim ali dvema milijonoma ostanka dohodka na mesec. D. S. Razstava o partizanskih delavnicah — V četrtek, 19. junija, so v avli Iskre — Telematike na Lahora h odprli zanimivo razstavo o partizanskih delavnicah na Dolenjskem in v Beli krajini. Razstavo sta pripravila Dolenjski muzej iz Novega mesta in Muzej ljudske revolucije Slovenije. Še posebej je zanimiva za delavce vseh Isker, ker so bili prav v delavnicah v Starih žagah in Črmošnjicah prvi zametki bodoče kranjske Iskre, njene finomehanike in radijske dejavnosti. Razstava je bila najprej v Iskri v Semiču, potem v Metliki in v ljubljanski Iskri, v Kranju bo na ogled do 29. junija, potem pa bo obiskala še vse druge Iskre po Sloveniji. Na Laborah si razstavo lahko ogledate vsak dan od 6. do 14. ure. Ob tej priložnosti je izšla tudi knjižica Partizanske delavnice na Dolenjskem in v Beli krajini, ki jo je napisal in uredil Franc Pod-nar iz Škofje Loke. — Foto: D. Dolenc [Prek, 24. junija i 986 GOSPODARSTVO .3. STRAN (MM^©IE2GLAS Telematika snuje korake v informacijsko dobo Digitalizacija je most do teleinformatike Kranj, 20. junija — Uvajanje digitalnih central pomeni prelomnico v razvoju telekomunikacij in komuniciranja sploh, saj je z njimi omogočen prenos govornih sporočil v binarni obliki, kar trenutno prispeva k visoki kakovosti (nepopače-nosti, slišnosti) pogovora na velikih razdaljah, v nadaljevanju pa bo najbolj pomembno to, da se bodo digitalne centrale razvile v teleinformatska vozlišča, prek katerih bodo potekale vse doslej znane in nove teleinformatske komunikacije in storitve: prenos govora, podatkov, teksta in slik oziroma teletekst, telefaks, videokonferenca, videotekst itd. Takšna je uvodna obrazložitev projekta digitalizacije, ki ga je kranjska Iskra Telematika v četrtek, 19. junija, predstavila na seji izvršilnega odbora Medobčinske gospodarske zbornice za Gorenjsko, v petek, 20. junija, pa na seji izvršilnega odbora splošnega združenja elektroindustrije Slovenije. Gre za enega strateških programov Iskre, za veliko naložbo, ki mora seveda skozi proces družbene verifikacije. Denarna konstrukcija namreč še ni končana, Iskra je sama ne bo mogla zapreti in prav v tem pogledu moramo razumeti široko predstavljanje projekta in iskanja podpore. Seveda pa je ne smemo razumeti zgolj kot podporo Telematiki, ki v Projektu digitalizacije vidi svojo bodočnost. Gre za širše razsežnosti, saj se bo Telematika z njim usposobila Za osvajanje in nadaljnji razvoj digitalne telefonije, za gradnjo domačega digitalnega teleinformat-skega omrežja, ki predstavlja vstop v informacijsko družbo. Le tako pa bo seveda še naprej uspešno prodajala na tuje. Brez uresničitve tega projekta bi izvoz prej ali slej usahnil, saj bi njeni izdelki zastareli, kar jim tuji kupci že očitajo. Iskra 2000 in Sistem 12 S sistemom Iskra 2000, ki so ga v Telematiki razvili sami, so pravzaprav že stopili v svet digitalizacije. To je povsem nov sistem s porazdeljenim krmiljenjem, ki omogoča komunikacije med telematskimi terminali kot so telefon, podatkovni terminali, teletekst in videotekst. Zasnovan je za prihodnost, ko bo razvito telemat-sko omrežje, priključiti pa ga je moč tudi na sedanje. Prve centrale Iskra 2000 iz redne proizvodnje že obratujejo. To so manjše centrale, delati pa nameravajo tudi velike digitalne centrale Sistema 12 (firme BTM), ki so namenjene javnim telematskim omrežjem, nanje pa je moč priključiti tudi do sto tisoč naročnikov. Z izdelavo digitalnih telefonskih central pa je seveda povezano tudi izdelovanje najsodobnejših telefonskih aparatov oziroma terminalov, kakor jim pravijo. 1995 zagotoviti 34,5 milijarde dinarjev, od tega 43 milijonov dolarjev. Lastna in v sozdu združena sredstva naj bi znašala 9,5 milijarde dinarjev, tud-ji krediti 4 milijarde, sovlaganja tujih partnerjev 2 milijardi, krediti domačih bank 10,35 milijarde in komercialni krediti izvajalcev 1,65 milijarde dinarjev; manjka torej 7 milijard dinarjev. Predlagajo, da bi jih zbrali z usmerjanjem dela sredstev iz cene telefonskega impulza, z združevanjem in sovlaganjem jugoslovanske in slovenske PTT in drugih velikih porabnikov ter z oprostitvijo plačila carine za uvoženo opremo in z drugimi davčnimi olajšavami. Za uresničitev projekta pa bo pomembno tudi olajšanje sedanjih pogojev gospodarjenja, kar se nanaša predvsem na kratke administrativne postopke za odobravanje investicijskih programov, večje razpolaganje z deviznim prilivom in drugo. Zasuk v konvertibilni Velika denarna naložba izvoz Za uresničitev projekta Digitalizacija bodo morali v Telematiki do leta Z uresničitvijo tega projekta bi v Telematiki več kot polovico izdelkov izvozili, izvoz pa bi zasukali na konvertibilna tržišča. Predvidevajo namreč, da bi klirinški izvoz z letošnjih 50 milijonov dolarjev povečali na 100 milijonov v letu 1995, konvertibilni pa z letošnjih 25 milijonov dolarjev na 94 milijonov. Potrebovali bodo veliko več strokovnjakov Števila zaposlenih bistveno ne nameravajo spremeniti, preobrazbo bo doživela izobrazbena sestava zaposlenih. Predvidevajo, da se bo do leta 1995 delež zaposlenih z visoko in višjo izobrazbo povečal s sedanjih 11 na 30 odstotkov, večji bo tudi delež kadra s srednješolsko izobrabo, zmanjšal pa se bo delež drugih. Prav slednjih bo šlo v prihodnjih letih največ v pokoj. Vendar pa se jih bo moralo dosti le dodatno usposobiti, izobraževati ob delu. Sedaj imajo v Telematiki 800 štipendistov, saj skušajo s štipendijami v tovarne pripeljati čim več mladih, izobraženih ljudi. M. Volčjak Elektrike dovolj, doma in drugod Za razliko od denarnih dosežkov so bili proizvodni maja v j^ktrogospodarskem sistemu Slovenije zelo dobri. Vodne elek-rarne so dale 2 odstotka več, toplotne pa 17 odstotkov več elek-^ke kot maja lani. Skupno je bila tako z 894 milijoni kilovatnih ^ kar za 9,4 odstotka večja kot maja lani. ^oraba se je v tem času povečala le * 3 odstotke. Brez več kot 9-odstotne-jk Povečanja proizvodnje pa porabe ne 1 niogli pokriti, saj so dobave iz dru-f'h republik znašale le 28,4 milijona ki-!°vatnih ur, kar je dve tretjini manj ?°t maja lani. V elektrarni Ugljevik so ^ namreč zadnje dni aprila lotili re-^°nta, v termoelektrarni Tuzla pa so ga sicer dokončali do 10. maja, vendar [° imeli minuli mesec več zastojev ^ščanje vodika itd.). Ob hidroloških razmerah v minulem maju je bilo iz naših vodnih elektrarn slišati nekaj kritike, češ da bi lahko imele večjo proizvodnjo, če ne bi nekajkrat neizkoriščena voda tekla čez elektrarniške zapornice. »Prelivi« so maja dosegli skupno 1,6 odstotka vse razpoložljive vodne energije. Žal pa elektrike ni bilo moč prodati drugam, ne v tujino ne v druge republike. Že dolgo namreč hidrološke razmere v naši državi niso bile tako dobre kot prav minuli mesec. 16 akumulacijskih jezer v državi (katerih maksimalna količina vode zadošča za proizvodnjo 5.341 milijonov kilovatnih ur električne energije) je bilo namreč tako napolnjenih, da bi lahko iz njih pridobili kar 4.564 milijonov kilovatnih ur. Seštevek za prvih letošnjih pet mesecev pa kaže, da je bila poraba v Sloveniji s 3.983 milijoni kilovatnih ur za 2,3 odstotka večja kot v enakem lanskem razdobju. Slovenski elektroenergetski sistem pa je dal v promet za 3,2 odstotka več elektrike, pri čemer sta zajeta tudi izvoz in dobave v druge republike. ^Kranju srečanje delavcev Mercator-KIT Do blagostanja vodi le trdo in pošteno delo t Kranj, 21. junija — Sozd Mercator-KIT, ki je nastal pred poldrugim le-1,1 z združitvijo dveh sestavljenih organizacij s področja kmetijstva, živil- k kjer jim je spregovoril Jože Smole, novi predsednik republiške konfe-e*ce SZDL Slovenije. *Pči širše skupnosti so uprte v tako . — .....—.... t .j.. — - ——------ -«------—o--------o — r-----".i v* in trgovine, zaposluje 20 tisoč delavcev in sodeluje s 27 tisoč kmeti. Ne p tisoč se jih je v soboto zbralo na športnih igrah in na osrednji slovesno }> kjer jim je spregovoril Jože Smole, novi predsednik republiške konfe j^'ike družine, kot je vaša, še posebej, i^ste prevzeli našo oskrbo. Upravlja-ž Četrtino vseh slovenskih kmetijskih iw ru8 i° sodelujete s četrtino vseh i j^ženih kmetov v republiki. Proizvaja hrano in sredstva za modernizaciji našega poljedelstva, živinoreje in i j£2darstva. Od šest tisoč trgovin, kjer k Vsak dan oskrbujemo, jih več kot povico upravljate prav vi. To je velijo odgovornost, zato računamo na ^S'« je dejal Jože Smole. Sozd drži pokonci »sedem stebrov« ^.Skupno načrtovanje razvoja, skupno grcanje in enotno usmerjanje blatnih tokov, skupni bančni posli, i J^Pno vključevanje v mednarodno ynjavo, enoten, računalniško podprt formacijski sistem in enotna zuna-Ja Podoba članic. Solidarnost, ki je tu- Eno od enajstih priznanj sozda Merca-tor-KIT je prejela tudi KŽK-jeva temeljna organizacija Agromehanika, in sicer za uveljavljanje lastnega znanja v proizvodnih programih. di ena od prednosti velikega sistema, je prišla do izraza prav pred nedavnim, ko je v KŽK-jevi temeljni organizaciji Agromehanika izbruhnil požar. Pregled vloženih in koriščenih sredstev za skupne naložbe kaže, da gre za sistem, ki premošča težave investitorjev in hkrati skrbi, da pridejo pri koriščenju tega denarja na vrsto vse članice, ne le na ljubljanskemobmočju temveč tudi v drugih predelih Slovenije. »Položaj kmetijstva je slab. Slabo pa je tudi v drugih gospodarskih panogah. Kmetijstvo se bo moralo zanašati pred- vsem nase in zavzeteje iskati notranje rezerve, družba pa se bo morala hitreje odzivati na dogajanja, kot so večji obseg izgub, nesmotrn uvoz mesa in mleka, kar izvira iz spekulativnih interesov, izgubljanje kmetijskih zemljišč,« je dejal Jože Smole, in dodal, da nam ob boljši organizaciji in delitvi dela, doslednejšem izvajanju sklepov in sporazumov ter ob nenehnem iskanju novih rešitev ne bo treba vsakokrat razmišljati, ali si smemo obložiti mize. »Smemo,« je pribil slavnostni sogovornik, »saj naposled živimo zato, da bi ustvarili družbo blagostanja, ne pa družbo regresov, nadomestil, akontacij in posojil. Do blagostanja pa vodi trdo, zavzeto in pošteno delo.« Dosedanji neuspehi v izvajanju protiinflacijskega programa nas nikakor ne bi smeli miselno pripeljati v stanje, ko bi se začeli prilagajati inflaciji in živeti z njo. To ekonomsko in družbeno zlo bomo odstranili le, če bomo zavestno pripravljeni sprejemati bremena, ki jih nalaga vsak zares učinkovit pro-tinflacijski program, je še dejal Jože Smole. C. Zaplotnik Predlogi Gospodarske zbornice Slovenije Kako iz izgub Kranj, 20. junija — Gospodarska zbornica Slovenije bo zaradi nujnega in pravočasnega ukrepanja ponovno predlagala slovenskemu izvršnemu svetu, naj uresniči stališča, ki se nanašajo na zmanjšanje izgub, kjer so posledica učinkovanja ekonomskega sistema in tekoče gospodarske politike. Podporo so dobili na četrtkovi seji izvršilnega odbora Medobčinske gospodarske zbornice za Gorenjsko. • Predlagajo, naj dejavnosti, ki imajo družbeni nadzor cen, sproste do ravni, ki bo zagotavljala normalno ekonomsko poslovanje. S tem bi dobili jasnejšo sliko, kje je izguba posledica slabega gospodarjenja in ne ekonomske politike (dober primer je elektrogospodarstvo). • Obremenitve slovenskega gospodarstva naj se uskladijo z obremenitvami v drugih republikah, tako bo nastajalo manj izgubarjev, gospodarstvo pa bo poslovalo enakopravnejše. • Najmočnejše objektivne vzroke izgub pa bo odpravilo pravilno vrednotenje in spodbujanje izvoza na konvertibilno področje, predvsem realnejši medvalutni odnosi. To narekuje vse večje upadanje izvoza in porast izgub, zlasti pri izvoznikih na konvertibilno področje. Da bi izgubarji prizadevneje iskali pot iz slabosti in da bi se njihovi delavci zavedali resnosti razmer, Gospodarska zbornica predlaga, naj izguba pomeni tudi nižje osebne dohodke, kar zdaj ni pravilo. Vendar naj bodo odločitve takšne, da bodo uresničljive brez pretresov in umikov, brez pretiranih zaostrovanj, ki jih na koncu ne bo moč izpeljati. Uspešnost sanacije naj bo po finančnih, fizičnih, izvoznih in drugih kazalcih redno nadzorovana: če bo potekala uspešno, se osebni dohodki lahko približajo običajnim v sorodnih organizacijah. Ko pa bo sanacija končana, imajo delavci pravico do poračuna dela manj izplačanih osebnih dohodkov, če seveda to dovoljujejo finance organizacije. Če sanacija ne poteka uspešno, pa se osebni dohodki lahko znižajo do 60 odstotkov povprečnih v primerjalni skupini. Najkasneje takrat je treba sprožiti postopek za likvidacijo organizacije. Kroničnim bolnikom naj družba ne bi več dajala sanacijskih sredstev, če imajo že več let izgubo in ta kljub sanacijskim programom raste, če imajo izgubo na substanci, če ima glede na uporabljena poslovna sredstva velik delež izgube, če ima nizek koeficient obračanja in nizko donosnost in če produktivnost pada v zadnjih letih. Med njimi pa bodo poiskali tiste, ki imajo perspektiven proizvodni program, pogledali kakšne so cene njihovih izdelkov, kakšna je kadrovska sestava in koga in kako bi prizadela likvidacija. IZ GOSPODARSKEGA SVETA Čez dobri dve leti alžirski plin Prve količine zemeljskega plina iz Alžirije naj bi dobili najkasneje do 1. decembra 1988. leta. Transportirali ga bodo po 2.300 kilometrov dolgem daljnovodu od Sa-Safa do jugoslovanske meje. O tem, drugem viru zemeljskega plina naši energetiki že dolgo govore (dobivamo ga že iz Sovjetske zveze), saj je po zemeljskem plinu pri nas vse več želja, z dvema viroma pa bo oskrba ne le večja, temveč tudi zanesljivejša. Izvršni odbor skupščine podpisnic samoupravnega sporazuma o gradnji slovenskega plinovoda je pred kratkim predlagal, da bi potrdili podpis pogodbe o nabavi 600 milijonov kubičnih metrov alžirskega plina, vendar pod določenimi pogoji, med katere sodi tudi zahteva, da morajo pristojni jugoslovanski organi dati soglasje za prevzem dolgoročnih obveznosti pri plačilu na temelju pogodb, ki jih bo treba še skleniti. O tem bo v kratkem razpravljal tudi slovenski komite za energetiko. Priznanje ameriški firmi za sodelovanje s Pekom Predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Marko Bule je pred dnevi predstavniku firme Highland Import Corporation + Rockport iz ZDA izročil priznanje GZS za dolgoletno uspešno sodelovanje s Tovarno obutve Peko iz Tržiča. Sodelujejo že šesto leto, posel pa iz leta v leto skokovita narašča. Letos bo vrednost izvoza obutve v ZDA desetkrat tolikšna kot leta 1982, spomladi pa so podpisali tudi pogodbo o dolgoročnem sodelovanju. Peko je lani tja izvozil 771 tisoč parov obutve v vrednosti 12 milijonov dolarjev, čista vrednost je znašala nekaj nad 6 milijonov dolarjev. Letos pa nameravajo izvoziti 900 tisoč parov čevljev v vrednosti 14,4 milijona dolarjev. Načrtovani obseg proizvodnje za ameriški Rockport predstavlja že petino zmogljivosti Pekove proizvodnje. i * M 0 ¥ 0 S T Nagrade za jeseniške inovatorje Jesenice, 23. junija — Na 14. razstavi izumov, tehničnih izboljšav in novosti RAST YU na Reki so že tradicionalno sodelovali tudi jeseniški inovatorji. Železarna Jesenice je na razstavi pokazala več tehničnih izboljšav: obzidavo podajne peči, predelavo vžigalnih svečk za vžiganje zemeljskega plina, napravo za rezanje stiropora, konstrukcijo črpalke, obnovo konzole, način za zmanjšanje porabe zemeljskega plina ter nekatere druge tehnične izboljšave. Društvo izumiteljev in avtorjev tehničnih izboljšav Jesenice pa je prikazalo delo , mladih ustvarjalcev v jeseniških osnovnih šolah. Skupini avtorjev iz jeseniške Železarne so na razstavi za tehnične izboljšave pri razvoju kovinskih podbojev podelili zlato plaketo, srebrno pa so prejeli avtorji za obnovo konzole emisijskega kvantomera ARL 29000. Bronasto plaketo je dobil avtor za izdelavo pnevmatske naprave za kompletiranje we-sting cevi. Spodbudno pa je, da je srebrno plaketo na reški razstavi prejel Alen Šest iz osnovne šole Tone Čufaar, ki se je predstavil z avtomatskih vlažilnikom zemlje. D. S. Elektronski vratar Uram, karticam in vratarjem je, kot vse kaže, v času elektronike in mikroračunalnikov odzvonilo. V svetu so razvili sodobne naprave, eno najbolj sodobnih tudi na odseku za računalništvo in informatiko Inštituta Jožef Štefan v Ljubljani. Kartice bodo sicer še ostale, toda na njih bo trak z magnetnim zapisom podatkov o njihovih lastnikih. Ob prihodu in odhodu z dela bo treba kartice le povleči skozi režo posebnega računalniškega terminala. Več takšnih bo povezanih v mrežo in z nadzornim računalnikom, ki bo sprejel podatke, izračunal število opravljenih delovnih ur za tisti mesec. Programiran bo tako, da bo lahko računal stalni ali drseči delovni čas, upošteval različne vrste odsotnosti z delovnega mesta, onemogočal zlorabe, opozarjal na prekrške in pooblaščenim (ki bodo poznali ustrezna gesla) vsak trenutek lahko dal pregled nad prisotnostjo na delu. Uporaba takšnega nadzornega sistema bo v primerjavi s klasičnim načinom stroške zmanjšala za dve tretjini. V Inštitutu Jožef Štefan so zanj razvili tako računalniško kot programsko opremo. Prvi takšen sistem so vgradili v novo poslovno stavbo Slovenijalesa, z Gorenjem pa se pogovarjajo o industrijski izdelavi teh naprav. Časopis napravili s pomočjo računalnika Zadnjo številko giasiia Telematike iz Kranja, ki je izšla minuli petek, si velja posebej ogledati. Vendar nimamo v mislih vsebine, temveč obliko. Napravili so jo namreč s pomočjo računalnika. S tiskalnika so prišle oblikovane strani, s čimer so se izognili tiskarskemu stavljenju besedila in montaži strani. V tiskarni so torej strani le razmnožili, če tako rečemo. Na računalnik je moč priključiti tudi tiskarski stroj; če bi ga imeli, tiskarne sploh ne bi več potrebovali, je malce šaljivo dejal urednik Kazimir Mohar. V njegovih besedah pa se skriva spoznanje, kako hitro sodobna tehnologija prodira tudi v grafično industrijo in kako na udaru korenitih sprememb so tudi časopisi. Računalniki člankov seveda ne bodo pisali sami, krepko pa bodo spremenili delo v časopisnih hišah. @©II^S&JJ©IEnGLAS 4. STRAN GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE TOREK. 24. JUNIJA 198f OD TU IN TAM V Tenetišah nova trgovina — Krajevna skupnost Tenetiše je v nekaj letih prešla iz manj razvite v razvitejšo krajevno skupnost. Razen urejene telefonije je sedaj njihov ponos nov družbeni dom. V njem so v soboto odprli novo samopostrežno trgovino in gostinski obrat. Kot je dejal na otvoritvi predsednik sveta krajevne skupnosti Peter Markovič, nadalje uresničujejo referendumski program, izglasovan leta 1982. Ljudje so veliko sami naredili (nad 11 tisoč prostovoljnih delovnih ur), dela pa jim še ne bo zmanjkalo, saj bo treba dom do konca u red i t i,v načrtu pa imajo še javno razsvetljavo in kanalizacijo. Lojze Urbane, glavni direktor Živil, ki je otvoril novo trgovino s 120 kvadratnimi metri površine (od teh je 40 skladiščnih), je povedal, da so Živila prispevala za gradnjo 16 milijonov dinarjev in da so se s tem Tenetiše pridružile krajem, ki imajo urejeno trajno preskrbo. Na slovesnosti, ki ji je sledilo družabno srečanje krajanov, so podelili bronasti priznanji OF Janezu Koširju in Antonu Sušniku za prizadevanja pri gradnji telefonije. — J. Košnjek Praznik mestnih krajevnih skupnosti Jesenice, 23. junija — Krajevne skupnosti Staneta Bokala, Mirka Roglja in Cirila Tavčarja praznujejo ob koncu junija krajevne praznike. V počastitev so že organizirali šahovsko tekmovanje, kolesarski kros, strelsko in namiznoteni-ško tekmovanje, v petek, 27. junija, pa bo slavnostna seja. V soboto, 28. junija, bodo pripravili tradicionalni balinarski turnir v Logu Ivana Krivca, v nedeljo, 6. junija, pa bodo odkrili spominsko obeležje na Parkeljnovi kmetiji v Planini pod Golico. D. S. Asfalt na cesti v Vrata Mojstrana — Poleti je cesta do Aljaževega doma v Vratih zelo prometna, ob petkih, sobotah in nedeljah vozi v Vrata celo avtobus. Približno 12 kilometrov dolg odsek so kljub pičlim sredstvom zadovoljivo vzdrževali, že nekaj let pa so upali vsaj na grobi asfalt. Cesta ima nekaj vzponov, ki jih je treba vedno popravljati, posebno v Kredi, na odseku od Peričnika proti Vratom. Zdaj se je krajevna skupnost končno le domenila, da najkasneje do letošnjega avgusta Cestno podjetje Kranj na tem nevarnem in težkem vzponu položi grobi asfalt. D. Sedej KRATKE PO GORENJSKEM Prireditve za praznik Gorice — V počastitev praznika krajevnih skupnosti Golnik, Gorice, Trstenik in Tenetiše bo na Trsteniku danes, 24. junija, ob 18. uri tekmovanje v šahu, v četrtek ob 17. uri bo v Tenetišah nogometni turnir in prav tako tudi v petek ob 17. uri. V soboto, 28. junija, ob 17.30 bo v Goricah najprej gasilska vaja, ob 18. uri pa v kulturnem domu slavnostna seja vseh štirih krajevnih skupnosti. V nedeljo, 29. junija, bo v Goricah slavnostna otvoritev nove telefonske centrale in telefonskega omrežja v vseh štirih krajevnih skupnostih. V nedeljo ob 9.30 bo v Tenetišah na sporedu kolesarjenje. A. Ž. Zabava najmlajših Šenčurjanov Šenčur — Šenčurskemu Društvu prijateljev mladine ne kaže očitati nedelavnosti. Vsako leto pripravijo številne prireditve. V petek popoldne so za šolarje in malčke iz vrtca pripravili zabavne športne igre, na katerih je nad 100 otrok tekmovalo v najrazličnejših igrah. To je prva tovrstna prireditev šenčurskega DPM. Kot je povedala predstavnica DPM Šenčur Dragica Markun, pa že sest let zapored jeseni prirejajo družabno prireditev Vrtiljak, redno pripravljajo praznovanja dedka Mraza in lutkovne igre, za predšolske otroke pa enkrat na teden priredijo telovadbo. PISALI STE NA Odmevi Z ogorčenjem sem v torkovem Gorenjskem glasu prebrala sestavek v rubriki Pisali ste nam pod naslovom Komu naj se pritožijo? Tudi sama sem bila učenka te srednje šole. In tudi mene je tovarišica Marija Bečan poučevala predmet tehnologija. Ne razumem, kako jo lahko tako krivično sodite. Tovarišica Marija je namreč izredno razumevajoča, nikakor ni podobna zmaju. Mi smo jo imeli kakor za mamo, Čeprav ni bila naša razredničarka. Razumela je naše težave, vedno nam je pomagala. Med turobne šolske ure je znala vnesti tudi prijetne minutke s svojim humorjem. Mislim, dekleta, da hudo pretiravate in. da ste le razvajene najstnice, ki si s trudom ne znate nič pridobiti. Po mojem mnenju ste preveč izkoriščale dobroto dobre to-varišice Marije. Predmet tehnologija je eden glavnih predmetov. Razumljivije, da je veliko veliko snovi. Zato ni dovolj, da le enkrat prebereš ali pa še to ne. Treba je sesti, in snov študirati in študirati. Tudi sama sem jo in obrestovalo se mije. Tudi v našem razredu so bili cveki, a ne po krivici. Tovarišica Marija ne mara lenuhov in »špricanja«. A tudi takim je dala veliko možnosti, da so lahko popravili, če so seveda bili za to. Tehnologija je predmet, ki ga moraš do potankosti poznati, saj boste to rabile v tovarni. Kako mislite biti obutveni tehnologi ali tehniki brez znanja tehnologije? Saj bi se vam smejale sodelavke brez izobrazbe! Torej, draga dekleta, odra-stite, sedite in se dobro naučite, to-varišico Marijo pa spoznajte v pravi luči. Sem na njeni strani. Pa še to: ne razumem, kako vam je pisala cveke, če še niste bile vprašane? Sicer je tu konec šolskega leta, mar ne? In če si ne upate iti k sociologinji v šoli, kako ste si upale potem pisati v tako obsežen časopis kot je Gorenjski glas. Vidi se, da ste nezrele najstnice v puberteti. Lep pozdrav tovarišici Mariji Bečan. Nekdanja učenka STOŠ — a Skrb za red in čistočo Pot me je zanesla v Rateče. Zaželela sem si kavo in sem se ustavila v gostišču ŽERJAV. Zelo prijeten lokal je to in tudi postrežba je hitra. Nekaj pa vseeno moti. Šla sem na WC. Ni mi bilo všeč, ker je bilo po tleh vse mokro in ni bilo toaletnega papirja. Večkrat na dan bi bilo treba pogledati v ta prostor. Saj je to tudi slika gostišča, mar ne? G. M. Radovljica S prostovoljnim delom do igrišča in trimskega kabineta v Ratečah Ob meji želijo telefone Rateče — 24. junija — V Ratečah čaka na telefone 90 krajanov, vendar za zdaj ni možnosti, predvsem pa ne denarja, za napeljavo — Kabelska televizija iz Kranjske gore — Mostički za turistične sprehode v Zelencih Krajevna skupnost Rateče leži na območju treh dežel, zato ni vseeno, kako urejen je kraj, skozi katerega potujejo turisti v našo deželo. Ratečani se zato trudijo, da bi kraj kar najlepše komunalno uredili in obenem poskrbeli za zadovoljstvo krajanov. Lani so veliko pozornost namenili obnovi kulturnih spomenikov, gradnji športnega in otroškega igrišča. Za ureditev igrišča na železniški postaji so namenili kar 900 prostovoljnih delovnih ur, za trim kabinet pa 240. Lani je potekala obsežna aukcija za obnovo pošte in gradnjo telefonskega omrežja. Zbrali so 90 interesentov, vendar so po razgovorih s predstavniki Podjetja za ptt promet Kranj ugotovili, da nimajo ne tehničnih ne finančnih sposobnosti za napeljavo telefonskega omrežja. Zgraditi bi morali novo telefonsko centralo, po predračunu bi morala krajevna skupnost ali krajani prispevati več kot 20 milijonov dinarjev. Že lani bi morali posamezni naročniki samo za priključek dati 250.000 dinarjev. Skupina občanov je dala pobudo, da bi napeljali kabelsko televizijo, zato se je krajevna skupnost povezala s Kranjskogorci, kjer poteka podobna akcija. Opravili so meritve, ki so pokazale, da sta za kabelsko izvedbo primerna le dva italijanska programa, vsi drugi italijanski signali so prešibki. Avstrijski program bi morali pripeljati po kablu iz Kranjske gore — nalogi bodo kos le z združevanjem denarja. »Letos bomo obnovili mrliško vežico, spomenik NOB, dokončali delana gasilskem domu,pripravljamo pa tudi ustreznejšo ureditev Zelencev,« pravi tajnik krajevne skupnosti Jože Brudar, »Caka nas še vrsta drugih nalog: postopno urejanje javne kanalizacije, obnova kanalizacije meteornih voda, Na nekdanji železniški postaji v Planici so krajani opravili kar 900 prostovoljnih delovnih ur, da so uredili športno igrišče,—Foto: F. Perdan Jože Brudar, tajnik krajevne skupnosti Rateče — Planica uresničitev zazidalnega načrta'Rateče in nabava traktorjev za zimsko službo. Po kraju moramo namestiti več košev za odpadke, Rateče pa smo z akcijo že temeljito očistili. Asfalt po vasi čaka na prevleko, Ledine na izsušitev, pripravljamo priključitev vodovoda Tamar - Rateče na razvodno omrežje. V naslednjih štirih letih naj bi v Ratečah zraslo 15 hiš in 18 družbenih stanovanj, na rekonstrukcijo čaka cesta v Tamar, ukrotiti bo treba nekaj hudournikov in zgraditi zbiralnike, razširiti pašnike, ki jih kmetje že zdaj vzorno vzdržujejo, in urediti okoli 100 hektarov obdelovalnih površin, ki jih že zarašča gozd. Lani smo dosegli tretje mesto v tekmovanju v urejenosti izletniških krajev. Trudili se bomo, da ga bomo obdržali, obenem pa poskušali spet oživiti turizem v nekdaj obiskanih in turistično zanimivih Ratečah.« D. Sedej Učilnica v čebelarskem domu Žiri — Žirovska čebelarska družina, v katero je povezanih okrog 45 članov, premore skupaj približno 900 AŽ panjev s čebelo kra-njico. Leta 1982 so odprli čebelarski dom, v katerem svoje izkušnje prenašajo tudi na šolarje. Eden zelo redkih na Gorenjskem je čebelarski krožek, ki dela v osnovni šoli Padlih prvoborcev v Žireh. Običajno ima po petnajst, šestnajst članov, letos jih je par manj. Teorijo jim razodeva učitelj Franc Čeplak, praktični pouk pa je v čebelarskem domu pod mentorstvom Janka Jurce in Zdravka Peternelja. Šolarji, razdeljeni po starostnih sku- Boljša ponudba rož Škofja Loka — Nosilec razvoja vrtnarske in cvetličarske dejavnosti v loški občini je namesto domače Komunalne dejavnosti postalo Cvetje Čatež, ki je za to srednjeročno obdobje zastavilo dokaj obetavne razvojne cilje. V cvetličarski prodajalni na Mestnem trgu napovedujejo bogatejšo ponudbo oziroma izbiro rož, od česar se nadejajo tudi večjega obiska kupcev. Delavci Cvetja iz Čateža nameravajo v Škof j i Loki ponovno oživiti vrtnarsko dejavnost. Usposobili bodo opuščen rastlinjak ob poslovni stavbi SGP Tehnik, ki bo namenjen za skladišče lončinc, kasneje pa nameravajo uvajati tudi proizvodnjo. V toplih gredah bodo vzgajali enoletnice, zunaj pa še okrasno drevje in grmičevje. Za obnovo in usposobitev rastlinjaka bodo morali vložiti okrog pet milijonov dinarjev. Proti koncu tega petletnega obdobja nameravajo zgraditi cvetličarski paviljon ob pokopališču na Lipici. H. J. pinah, imajo v domu tri AŽ panje in enega opazovalnega. Letos so bili na republiškem tekmovanju v Mariboru tretji najboljši med čebelarskimi krožki. Iz vrst krožkarjev dobiva čebelarska družina Žiri nove člane. V osmem razredu namreč učenci dobijo diplomo, potrdilo, da so osvojili znanja, ki jim jih je dal čebelarski krožek, nakar se včlanijo v družino. V družini je ponavadi 45 članov. Dobra letina kakšnega naredi, slaba ga pa vzamt, pojasnjuje tajnik družine Jože Frelih. Lanska letina je bila slaba. Spomladi je bilo mrzlo in deževno, poleti suša, tako da se čebelje družine niso razvile do popolne moči. Skoraj vse leto so jih morali krmiti, da so jih obdržali. Kljub vse hujšemu onesnaženju okolja se čebele na Žirovskem še dobro drže. Tudi nevarna varoza, zaradi katere ponekod umirajo celi panji, jim ni napravila škode. Spomladi in jeseni dimijo proti zajedalske-mu klopu, ki se razvija v čebelji zalegi. Pri čebelarski družini imajo posebno zdravstveno komisijo, ki bedi nad zdravjem čebel. Ljudi tudi opozarjajo, naj drevje in drugo rastlinje škropijo proti škodljivcem v kasnih popoldnevih, da ne bi zastrupljali tudi čebel. Okolico čebelarskega doma, v katerem se pozimi zbirajo na predavanja, nameravajo še urediti. Morda bodo uspeli do prihodnjega 4. julija, ko bodo praznovali 80 —letni jubilej družine. Jeseni so okrog doma posadili že štirideset jablan. H. Jelovčan Radi vas bomo obiskali, če nas boste povabili v vaš kraj. Pokličite nas. Telefonski številki sta 21-835 ali 21-860. Cerklje — Predsednika pododbora Ribiške družine Bistrica Domžale na Pšati so 18. junija zvečer obvestili, da so v potoku Šica, ki izvira nad Adergasom oziroma Češnjevkom, opazili precej poginjenih rib. Člani ribiške družine so še zvečer in ves naslednji dan preiskovali potok, ki se na Brniku izliva v Reko. Našli so prek 700 poginjenih potočnih postrvi in nekaj rakov košakov. Pri ugotavljanju vzroka za tako velik pogin so sodelovali tudi miličniki postaje milice Cerklje in preiskovalni sodnik. Že prvi znaki so pokazali, da gre za zastrupitev s škropivom, preiskava pa še traja. Ugotovili so, da so v potoku poginile ribe v dolžini šestih kilometrov. Pred dvema mesecema so v ta potok vložili tudi 10 tisoč mladic potočne postrvi. Člani Ribiške družine in pododbora na Pšati ugotavljajo, da se prenekateri krajani, kljub opozorilom, premalo zavedajo, kaj se lahko zgodi, in to največkrat zaradi malomarnosti. Pred približno šestimi leti je, na primer, škropivo proti gosenicam zastrupilo ribe v potoku na Spodnjem Brniku. Podobna zastrupitev je bila pred leti tudi z gnojevko. Tokrat je škoda zelo velika, saj je bilo v potoku zelo veliko rib. — A. 2. TOREK, 24. JUNIJA 1986 KULTURA 5. stran (mmmmmmiGLAS Slikarsko videnje kulturne dediščine CUSINOVI AKVARELI Jesenice — Vsa leta, odkar se ukvarja s slikarstvom, od lani tudi kot samostojni likovnik, Branko Čušin ni poznan le kot občutljivi opazovalec pokrajine. Od nekdaj sta ga zanimali arhitektura in etnografija, zato ni naključje, da nekatere etnografske posebnosti pri nas že nekaj časa zapisuje tudi z akvareli. Prav zdaj nastaja serija slovenskih čebelnjakov kot del slovenske razstave o čebelarstvu so še, a se že napol podirajo ali pa so prazni. Tudi poziv čebelarjem v slovenski reviji Čebelar, naj sporo-če naslove najbolj tipičnih čebelnjakov, je ostal brez odziva. Bojim se, da bo treba čez nekaj let pravi čebelnjak pri nas iskati z lučjo pri belem dnevu.« Branko Čušin, od lani je samostojni kulturni delavec, ima še druge načrte: v svojo veliko mapo že leta odlaga risbe s kredo, krokije, skice nekdanjega Belskega polja, čez katerega se je zdaj raztegnila valjarna, risbe portalov ali zanimivih starih hiš s Koroške Bele ali iz Prekmurja, kjerkoli je pač opazil zanimiv motiv za svojo slikarsko skicirko. Ko bo radovljiškemu muzeju oddal slovenske čebelnjake v akvarelih, se bo morda lotil lovskih prež ali morda tudi nečesa drugega, značilnega za narodopisje te ali one slovenske pokrajine: portalov starih hiš, ki jih še niso zamenjala sodobna vrata, kozolcev, ki jih s travnikov preganjajo tovarniške hale, in podobnih značilnosti slovenske arhitekture, ki se počasi umikajo in bodo kmalu lahko na ogled le še v muzejih. Ob pogostem potovanju po slovenskih pokrajinah in iskanju ostankov preteklega časa v najrazličnejših pomnikih ostaja v slikar-jevem spominu pokrajina — kdo bi lahko rekel, kdaj je najlepša — ki jo nato doma , v tišini ateljeja in odvisno od razpoloženja, oživlja v akvarelih. Ločje, obrežja rek v mrzlih zimskih jutrih, od toplote trepetav zrak poletnega večera je ujet v teh akvarelih, miniaturnih izrazih krajine, ki se je čopič dotika mehko kot slutnja. Prav zaradi tega so Čušinovi akvareli nekaj posebnega in vedno odzivnost zbujajoč likovni izdelek, kadar se pojavijo na samostojni ali na skupinskih razstavah. L, M. »Po vsej slovenski zemlji so posejana znamenja, ob cestah in kažipotih... in tudi ona, najskromnej-ša med pomniki davnine, dokazujejo, da nismo od včeraj na tej zemlji.« Tako dr. Marjan Zadnikar, umetnostni zgodovinar, piše v predgovoru k svoji knjigi o slopnih znamenjih. Žal jih zadnja leta vse bolj ogroža urbanizacija, ki je z daljnovodi, bencinskimi črpalkami, blokovno gradnjo, cestnimi nadvozi in podvozi spremenila precejšen del slovenske pokrajine v betonsko pokrajino. Kdo še opazi slopna znamenja na vrhu klanca v Medvodah, ob magistralni cesti pri črpalki v Radovljici? Morda nam pade v oči znamenje sredi polja, vseh drugih v sencah stavb pa že ne opazimo več, tako kot včasih ne vemo, ali so ob poti rasle poljske rože ali ne. Morda sta prav nagnjenje do arhitekture, ki je ni mogel študirati, in slikarski dar tista posrečena kombinacija, zaradi katere se je Branko Čušin lotil ohranjanja teh znamenj s čopičem v rokah. Že dve leti zlagoma nastaja zbirka akvare- lov s tipičnimi slovenskimi slopni-mi znamenji. Sčasoma bo nastala zanimiva etnografska zbirka, še zanimivejša, ker nastaja v akvarel-ni tehniki. To Čušinovo nagnjenje do vsega, kar predstavlja slovensko kulturno dediščino, dobro poznajo tudi v radovljiških Muzejih. Zato že vso pomlad in zdaj, na poletje, nastaja nova zbirka slovenska razstava za posamezne slovenske pokrajine tipičnih čebelnjakov. Avgusta bo odprta v Radovljici, kasneje pa bo kot slovenska etno-graska razstava potovala tudi v Pa- »Zdaj imam že približno dvajset značilnih slovenskih čebelnjakov, kar pa seveda ni celotna zbirka. Mudi pa se mi izbrati nekaj tipičnih slik za katalog, ki naj bi izšel ob razstavi,« je povedal Čušin, ki pri iskanju najbolj tipičnih slovenskih čebelnjakov nima posebnega vodnika. Posebno bogate literature o tem pri nas ni, niti ne seznama. Še največ je takih čebelnjakov, ki so bolj vikend hišice kot pa čebelnjaki. Nekaj je starih, tudi stoletni Koncert PESEM V RADOVLJIŠKI GRAŠČINI Radovljica — Konec minulega tedna je moški komorni zbor DPD Svoboda Podnart navdušil z reprizo svojega letnega koncerta V petek, 13. junija, je moški komorni 2bor DPD Svoboda Podnart v radovljiški graščini navdušil z reprizo svojega «1. letnega koncerta. Kot pravijo, je nJihovo kulturno poslanstvo predvsem v tem, da ne pojejo pesmi, ki jih je po-vSod slišati, in v skrbi, da dobre partije ne obleže v predalih. Program je bil zanimiv in pester, sestavljen iz del slovenskih skladateljev lr» priredb ljudskih pesmi, z izjemo dveh ruskih pesmi. Poslušalci so bili navdušeni nad kvalitetnim spontanim muziciranjem brez forsiranja posameznih glasov. Zbor je potrdil, da je tonsko izenačen, da obvlada vse ritmične zahteve, razločno dikcijo, odlikuje pa ga posebno prijeten in topel ton, ki ga, žal, mnogi zborovodje ne slišijo in ne dosežejo. Zahvala gre njihovemu dolgoletnemu zborovodji Egiju Gašper-šiču, ki vodi zbor z entuziazmom in strokovno. Njegov moto, da zbor ne bi pel vsako leto enakih pesmi in enako, je uresničen tudi v tej sezoni. Prijetno presenečenje večera so bili tudi solisti, vsekakor pa je izstopal naravni pevski talent solista F. Primca v Prelovčevi Nageljni rdeči, s toplo barvo glasu, izenačenim obsegom in občutkom za frazo. Zanimivo je izzvenela Srebotnjakova Pesem o lončenem basu in njegova priredba Deep River, zapeta z občutkom, kot tudi Na pla-nincah v priredbi zborovodje. Program je kot vedno prijetno povezovala Branka Konc. Koncertni večer je obenem tudi potrditev, da Radovljica ima publiko, željno lepe pesmi in glasbe, nima pa primerne dvorane. Graščina je sicer čudovit in akustičen ambient, vendar neustrezen za pevski organ, kot tudi za publiko, ki mora sedeti na prepihu. Sprašujemo se, kdaj bo gorenjski kulturni prostor dobil ustrezno akustično dvorano. Sabira Hajdarevil Pihalni kvintet SGBŠ iz Ljubljane HAYDN IN MOZART V STRUŽEVEM St, 11 Ljubljane nastopil v dvoranici krajevne skupnosti Struževo ruževo, junija — Z dvema popularnima in cikličnima deloma je pihalni kvintet srednje glasbene in baletne šole Mlade glasbenike, ki delujejo pod Jjentorskim vodstvom FRANCA RIZ-rjALA, je deževno vreme prepodilo iz "žnjega parka, kjer so v okviru praz-n°vanj KS Struževo želeli popestriti slavje s Havdnom in Mozartom. ft Pihalni kvintet, ki ga sestavljajo flavtist ANDRAŽ HAUPTMAN, o obojka MAJA KOJC, klarinetist MAT-dAŽ MRAK, fagotistka MOJCA ZA- PLOTNIK in hornist DRAGO PETER-LIN, je igral v majhni, a napolnjeni dvoranici s hvaležno publiko dvoje lah-kotnejših glasbenih del, divertimentov F. J. Havdna (1732-1809) s popularnim koralom Sv. Antona in W. A. Mozarta (1756-1791), KV 270. Deli zahtevata kar precejšen angažma celotnega ansambla; kljub relativno hvaležni melodično— ritmični fakturi so imeli vsi člani ansambla dokaj enakovredno porazdeljene in predpisane naloge izvedbe. Že kar nekam suvereno komorna igra se je tako ansamblu porajala od stavka do stavka, divertimentovskemu razpoloženju del pa so mladi pihalci zadostili z mladostnim poletom. Prav gotovo je njihovo tehnično znanje osnova za komorno — glasbene zahteve in ker skoraj vsi po vrsti izhajajo tudi iz individualnih (pihalnih) šol naše srednje glasbene in baletne šole iz Ljubljane in jim je lahko za zvor igranje radijskega pihalnega kvinteta, so tudi zahteve v tem smislu kar visoke. Še najbolj se je dokaj čista igra vsakega posameznika ujela z muzikalnimi zahtevami lahkotnejših glasbenih tekstov v vsebinskem, a ne v tehnično zahtevnih in kompozicijsko koncipiranih stavkih Havdna in Mozarta. Deli pomenita tisto najbolj popularno glasbo, univerzalno muziko vseh časov in krajev, kjer se je prav divertimentov-sko razpoloženje četrtkovega večera v Struževem zlilo z muziko samo. Ansambel je prav gotovo opravičil svoj »zunajljubljanski« nastop. Želimo mu kar največ nadaljnjih umetniških uspehov. Franc Križnar KULTURNI KOLEDAR KRANJ — V Prešernovi hiši v Kranju je odprta razstava grafičnih del Mihe Maleša, darilo slikarja Domu upokojencev v Kranju. V Mali galeriji Mestne hiše je v okviru Kabineta slovenske fotografije odprta razstava 30 slovenskih fotografov Čas, v katerem živimo. V ostalih galerijskih prostorih Mestne hiše se s slikarskimi in kiparskimi deli predstavljajo člani Društva likovnih umetnikov Celje. V galeriji v Tavčarjevi ulici razstavlja knjižne ilustracije Marjan Amali-etti. ŠKOFJA LOKA — Zbirke Loškega muzeja so odprte vsak dan razen ponedeljka od 9. do 18. ure. JESENICE — V galeriji Kosove graščine je do konca meseca odprta razstava izdelkov obrtnikov jeseniške občine. VRBA — Prešernova rojstna hiša je odprta vsak dan razen ponedeljka od 8. do 16. ure. DOSLOVCE — Finžgarjeva rojstna hiša je odprta od 8.30 do 16. ure vsak dan razne sobote. KRANJSKA GORA - deljka od 10. do 12. in od 16. do 18. ure. V Čebelarskem muzeju so na ogled žive čebele v opazovalnem panju. V galeriji Šivčeve hiše razstavlja akad. kiparka Milena Braniselj. Muzej talcev v Begunjah je odprt vsak dan razen ponedeljka od 8. do 18. ure. Kovaški muzej v Kropi je odprt vsak dan razen ponedeljka od 9. do 13. ure in od 15. do 18. ure. Muzej Tomaža Godca v Boh. Bistrici je odprt ob sredah, sobotah in nedeljah od 10. do 12. in od 16. do 18. ure. KRANJ — V galeriji Nova v Delavskem domu, vhod 6, razstavljajo likovniki Iskre iz Kranja. ŠKOFJA LOKA — V Homanovi hiši na Mestnem trgu 2 je odprta slikarska ratstava akad. slikarja Franca Novinca. BOH. BISTRICA — V Domu Joža Ažmana je na ogled Umetniška razstava, na kateri se predstavljajo Anton Plemelj, Albin Polajnar, Janez Ravnik in Metka Vovk — Mauser. ŽELEZNIKI — V salonu pohištva Alples razstavlja grafike Andrej Perko. ŠKOFJA LOKA — V galeriji Loškega muzeja razstavlja akad. slikar Marjan Prevodnik. GORBLJE 86 Groblje — V okviru Instrumentalnih koncertov v baročni cerkvi v Grobljah bodo danes zvečer ob 20. uri nastopili Veronika Škerjanec — oboa, Igor Šker-janec — violončelo in Aci Bertoncelj — klavir. V prvem delu koncerta so na sporedu Sonate za oboo in klavir v c —molu Antonia Vivaldija, Anafora Daneta Škerla in Tri romance za oboo in klavir Roberta Schumanna. V drugem delu koncerta bodo poslušalci prisluhnili še eni Vivaldijevi sonati, in sicer Sonati za violončelo in klavir ve — molu ter Beethovnovi Sonati za violončelo in klavir v A —duru op. 69. _FOTOGRAFSKA RAZSTAVA Radovljica — Minuli konec tedna so v pasaži radovljiške graščine odprli fotografsko razstavo Franca Sluge, člana Fotokluba Andrej Prešern z Jesenic. Na ogled je kolekcija črno —belih fotografij na temo Človek in jeklo, in sicer v velikem formatu 50 x 60 cm. Njegove fotografije predstavljajo natančen posnetek človeka in njegovega izraza v različnih razpoloženjskih situacijah, običajno zbranega v napetih trenutkih pri težkem delu v železarni. Ali pa išče nenavadne like v jeklu, bodisi dele konstrukcij, detajle ali pa skupine predmetov z zanimivimi oblikami. Njegove fotografije so oblikovane z izrednim občutkom za kompozicijo, v katerih je spretno uporabil harmonijo svetlobnih odtenkov in senc. V svojih fotografijah kaže tehnično popolnost in domiselnost z visoko stonjo profesionalnosti. Zato njegove slike niso samo vizualna informacija in dokument, ampak se v njih odraža tudi umetniška vrednost. Likovniki iz Iskre razstavljajo — V galeriji NOVA v Kranju je minuli teden dr. Cene Avguštin slovesno odprl razstavo del desetih iskrških likovnikov, devetih slikarjev — Martina Goričanca, Zlate Volarič, Borisa Lavriča, Vladimir-ja Sitarja, Janeza Žgajnarja, Franca Gučka, Mladena Radojčiča, Vide Štam-berger in Tomaža Šeleneka — ter kiparja Jožeta Volariča. V kulturnem programu sta nastopila kitarist Bojan Rakovec in recitator Janko Hvasti iz Iskre. Razstava bo v Kranju odprta še do 28. junija, tako da si jo bodo lahko ob dnevu Iskre ogledali tudi Iskrijaši od drugod, potem pa se bo preselila v otoško Iskro. Foto: D. Dolenc Prešernovo gledališče Kranj POTRDITEV KVALITETE NA FESTIVALU Kranj — Predstava B. Hofmana — P. Lužana Noč do jutra je prišla v tek-movalni program letošnjega Borštnikovega srečanja Če so različni gledališki festivali odsev kvalitete gledališč, potem je tudi s festivalskimi izbori za predstave tekoče sezone potrjeno, da je sezona 1986/87 med uspešnejšimi, morda celo najuspešnejša v Prešernovem gledališču v zadnjem desetletju. Prešernovo gledališče se je odzvalo vabilu sarajevskega festivala in ponudilo selektorjem v premislek projekt Matjaža Zupančiča Življeneje in smrt J. P. Marata, ki ga je slovenski selektor uvrstil v ožji izbor slovenskih predstav. Zanimivo je, da ta jugoslovanski festival gledališč Prešernovo gledališče vsako leto vabi k sodelovanju in k prijavam. Borštnikovemu srečanju, menda najpomembnejšemu slovenskemu gledališkemu festivalu, pa je kranjsko gledališče predlagalo za tekmovalni program, ki je »rezerviran« za poklicne gledališke hiše, Zupančičev projekt in uprizoritev dramatizacije romana Branka Hofmana Noč do jutra. Selektor Jernej Novak je kranjsko predstavo Noč do jutra uvrstil v tekmovalni program (do sedaj je Prešernovo gledališče v tem programu sodelovalo s Šeligovo Svatbo v režiji Dušana Jovanoviča, z Zupanovo igro Stvar Jurija Trajbasa v režiji Matije Logarja in Havelovima enodejankama Audience — Vernissage v režiji Franca Jamnika) ter tako potrdil večinsko mnenje kritike in publike, da gre za gledališki dogodek, vreden pozornosti. Noč do jutra je bila v režiji Matije Logarja krstno uprizorjena na letošnjem Tednu slovenske drame, gledališče pa je z njo izmenjalo gostovalne predstave s slovenskimi gledališči, ki so reden gost v Prešernovem gledališču. Ocena umetniškega sveta PG, ki ob koncu sezone ovrednoti delo posameznega gledališkega obdobja, je tako tudi z uvrstitvijo v najvišje festivalske programe potrjena. Ta ocena pa je za sezono, ki se izteka,zelo pozitivna. 6. STRAN OBVESTILA, OGLASI TOREK, 24. JUNIJA 1 tEPO POLETJ LAHKA IN ZRA Od 25. junija dalje bo na prostoru Gorenjskega sejma v Kranju odprta nova prodajalna Iskre. Založena bo z bogato izbiro izdelkov in rezervnih delov iz Iskrinega proizvodnega programa. Kakorkoli že obrnete: turizem smo ljudje Gospodinja: Saj ne kradem, madona! Moram zaslužiti ta denar, ki ga sem prinesem. Tu nikoli ne veš, kje te bodo naplahtali. Od če^a bi bile drugače debele te branjevke? Pri tehtanju te oškoduje, med dobro solato ti mimogrede podtakne nagnito, k zdravim jabolkam mora pridati še kakšno obtolčeno. Plačam pa jaz. jzttfju aj 'opx iBAinjod irr baijbz of opjf 'afnpiuiz ElUEp 3S OJ9fBJ( pBU 'OJfffOS ipss opjf 'nuauiaJA uigjpjsA a 'piuzjf bu noup apo od ifofs op% ;bu$is $soufis *BiBJfSjq i/rc/ov od sd 'oy//oy ni uiBfUdj ojfffjf 'BptpaiS aj&nf pod /uaiu og ;oq su 9z af oubui p&id n$ 'iqznis a Bd trn 'odsoS bjSi [bu bwoq -.BJfAafuBjg Slovenija ^ Moja dežela. I »m jjfloj REK, 24. JUNIJA 1986 OBVESTILA, OGLASI 7. STRAN (M^I^IEIIGLAS DELAVSKA UNIVERZA TOMO BREJC KRANJ i objavlja možnosti študija in izobraževanja ob delu v šolskem letu 1986/87 v naslednjih oblikah: OSNOVNA ŠOLA ZA ODRASLE Vpisuje v vse razrede osnovne šole. Šolanje traja 20 tednov za vsak razred. Prijave sprejemamo do 10. septembra 1986. Prijave je treba priložiti: — spričevalo o zadnjem končanem razredu — rojstni list — potrdilo o zaposlitvi šolanje je brezplačno. Pouk bo organiziran dvoizmensko, tako da se lahko v šole vključijo tisti, ki delajo v izmenah. V šolskem letu 1986/87 bomo organizirali dopisno izobraževanje za pridobitev strokovne izobrazbe po programih usmerjenega izobraževanja v kovinarskih in elektro usmeritvah in sicer: 1. Po srednjih programih za kovinarje bomo izobraževali kandidate v naslednjih usmeritvah: — oblikovalec kovin — preoblikovalec in spajalec — monter in upravljalec energetskih naprav — finomehanik — strojni mehanik — strojni tehnik V izobraževanje po srednjih programih se lahko vpišejo kandidati, ki so zaposleni in so uspešno končali osnovno šolo ali skrajšan program srednjega usmerjenega izobraževanja. Za usmeritve od prve do pete alineje traja šolanje tri leta. Za smer strojni tehnik traja šolanje štiri leta. 2. Po srednjih programih bomo izobraževali tudi kandidate, ki se bodo odločili za pridobitev strokovne izobrazbe po programih elektro usmeritve: — elektromonter — elektroinštalater — obratovni elektrikar — elektromehanik — mehanik za popravilo gospodinjskih aparatov Vpisni pogoji za kandidate in čas izobraževanja so isti kot v programih za kovinarje. i 3. Nadaljevalni program za kovinar j £ V nadaljevalnem programu se izobražujejo kandidati v smereh tehnolog in energetik in si pridobijo izobrazbo V. stopnje zahtevnosti — obratni strojni tehnik. Pogoji za vpis: — uspešno končana srednja kovinarska šola IV. stopnje zahtevnosti ali poklicna kovinarska šola ali avtomehanska šola ter najmanj 1 leto delovnih izkušenj. Šolanje traja 2 leti. 4. Nadaljevalni program za elektro usmeritev: Organiziramo tudi izobraževanje za pridobitev tehniške izobrazbe za področje elektronike in energetike. Pogoji za vpis: — uspešno končana elektro šola IV. stopnje zahtevnosti ali poklicna elektro šola ter eno leto in pol delovnih izkušenj Šolanje traja 2 leti. ; Organizacija izobraževanja Dopisno izobraževanje je organizirano tako, da udeleženec dobi program izobraževanja in ustrezno literaturo z navodili za izobraževanje. Predvidena so predavanja in konzultacije pri posameznih predmetih. Prav tako je za udeležence izobraževanja predviden čas za vaje in praktično delo v skladu z zahtevami posameznega programa. Gre za racionalizacijo izobraževanja odraslih, ki je v današnjem času neizogiben proces. Z izobraževanjem bomo pričeli 1. oktobra 1986. Vsa predvidena predavanja, konzultacije, vaje in praktično delo bo organizirano v Kranju in po potrebi v Ljubljani. Prijave sprejemamo do 15. septembra 1986. V sodelovanju s SREDNJO ŠOLO EKONOMSKE IN DRUŽBOSLOVNE USMERITVE KRANJ objavljamo možnosti za izobraževanje ob delu: 1. V prvem letniku administrativne dejavnosti z možnostmi nadaljevanja izobraževanja v smereh: — administrator — upravni tehnik Pogoji za vpis — končana osnovna šola in pozitivna ocena iz tujega jezika in zaposlitev v administrativni dejavnosti. Prijave za vpis sprejemamo do 15. septembra 1.1. Vpisujemo v PROGRAM POSLOVNO FINANČNE DEJAVNOSTI 1. letnik z možnostjo izobraževanja na III. stopnji — smer: poslovni manipulant in na V. stopnji — smer: ekonomski tehnik Pogoj za vključitev v izobraževanje je končana osemletka in pozitivna ocena iz tujega jezika. Možen je prestop iz drugih programov srednjega usmerjenega izobraževanja s priznanjem opravljenih izpitov iz določenih predmetov. PRIJAVE SPREJEMAMO DO 15. SEPTEMBRA 1986: TEHNIŠKA FAKULTETA MARIBOR Na prvi stopnji bo organiziran študij v oddelkih za strojništvo, elektrotehniko, kemijsko tehnologijo in delno za gradbeništvo. Na drugi stopnji bo organiziran študij v oddelek za elektrotehniko, vabimo pa tudi kandidate za vpis v I. stopnjo strojništva, kemijske tehnologije in gradbeništva. Prijave sprejemamo do 15. avgusta 1986, možen bo tudi naknadni vpis. Prijavi je treba priložiti: — spričevalo o zaključnem izpitu srednje šole — rojstni list — življenjepis — potrdilo o zaposlitvi ali potrdilo pristojnega zavoda, če kandidat ni zaposlen — izjavo o plačevanju stroškov študija ali potrdilo delovne organizacije (2 x) EKONOMSKA FAKULTETA LJUBLJANA - poslovni oddelek Študij je organiziran na prvi in drugi stopnji. Prijave sprejemamo do 15. avgusta 1986, možen bo tudi naknadni vpis. Prijavi je treba priložiti: — originalno spričevalo o zaključeni srednji šoli — izpisek iz rojstne matične knjige ali poročni list — potrdilo o zaposlitvi — izjavo o kritju stroškov študija ali potrdilo delovne organizacije — 2 fotografiji 4x6 TEČAJI TUJIH JEZIKOV NEMŠČINA - L, II., III., IV. stopnj a in tečaj konverzacije ANGLEŠČINA L, II., III. stopnja in tečaj konverzacije ITALIJANŠČINA L, II., III., IV. stopnja FRANCOŠČINA L, II. stopnja NOVO ŠPANŠČINA I. stopnja OSVEŽITVENI TEČAJI (40 ur) angleščine in nemščine Splošne tečaje tujih jezikov organiziramo tudi za DELOVNE ORGANIZACIJE, na željo pa tudi po posebno prilagojenih programih. Tečaji tujih jezikov za otroke Organiziramo začetne in nadaljevalne tečaje nemščine in angleščine za: — predšolske otroke (5 do 7 let) — šoloobvezne otroke (8 do 12 let) — šoloobvezne otroke (12 do 15 let) Tečaj slovenskega jezika za delavce iz drugih republik in pokrajin. PRIJAVE SPREJEMAMO DO 10. SEPTEMBRA 1986. IZOBRAŽEVANJE V IZVENŠOLSKIH OBLIKAH — tečaj strojepisja — tečaj blagajniškega poslovanja — tečaj poslovne administracije in korespondence — tečaj knjigovodstva — tečaj vodenja poslovnih knjig — tečaj stenografije — tečaj za vzdrževalce avtomatskih naprav — tečaj skladiščnega poslovanja — tečaj varstva pri delu — tečaj za upravi j alce naprav za ogrevanje — tečaj za upravljalce telefonskih central — tečaj za kinooperaterje — tečaj vzdrževanja strojev in naprav — tečaj za upravljalce viličarjev — tečaj za kontrolorje v proizvodnji — tečaj tehniškega risanja — tečaj za snažilke — tečaj za sprevodnike — tečaj varstva pred požari — tečaj za mentorje in inštruktorje za proizvodno delo v usmerjenem izobraževanju — tečaj za delovodje in skupinovodje v proizvodnji — USO programi za usposabljanje delavcev, ki niso dokončali OŠ PRIJAVE SPREJEMAMO DO 10. SEPTEMBRA 1986. PODJETJE ZA PTT PROMET KRANJ Delavski svet TOZD za PTT PROMET JESENICE in TOZD za PTT PROMET RADOVLJICA razpisuje imenovanje za INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA TEMELJNE ORGANIZACIJE TOZD ZA PTT PROMET JESENICE IN TOZD ZA PTT PROMET RADOVLJICA Kandidata morata poleg z zakonom predpisanih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: — visoka ali višja strokovna izobrazba ekonomske, družboslovne ali tehnične smeri —■ najmanj 3 leta delovnih izkušenj ustrezne funkcionalne usposobljenosti —■ da ustreza družbenopolitičnim in moralnopolitičnim merilom iz družbenega dogovora o uresničevanju kadrovske politike. Mandat traja 4 leta. Kandidati naj pošljejo prijave na razpis z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev 8 dni po objavi z oznako »za razpisno komisijo«. Kandidati bodo o izidu razpisa obveščeni v 15 dneh po izbiri. AVTO MOTO DRUŠTVO ŠKOFJA LOKA objavlja zaradi izvedbe državnega prvenstva LOKA - RALLY 86 za SOBOTO, 28. JUNIJA 1986,POPOLNO ZAPORO NASLEDNJIH CEST: ZMINEC- BREZNICA-ZAPREVAL, št. L 7312 med 7. in 15. uro RUDNO—DRAŽGOŠE - odcep JAMNIK-KROPA, št. L -7309 med 8. in 17.30 RUDNO—ROVTARICA—VRESJE—SORIŠKA PLANINA— SORICA, št. R 321, R 321 C, R 321 D, med 8. uro in 18.30 Upoštevajte prometno signalizacijo in navodila službujočih. Bodite skrajno previdni in disciplinirani. Zapora je odobrena z odločbo RSNZ, Slovenije št. 13/6-S- 22/30-b-47/86. ŽELEZARNA JESENICE Cesta železarjev 8 Na osnovi sklepa odbora za delovna razmerja delovne skupnosti KO-Fi, z dne 17. junija 1986 in v skladu s pravilnikom o delovnih razmerjih objavljamo prosta dela in naloge za komercialni sektor 1. VODJE ODDELKA PRODAJE šifra 5258, U-5, 19 ktg, 1 oseba 2. STROKOVNEGA SODELAVCA NAROČIL POSEBNEGA POMENA šifra 5252, U-5,18 ktg, 1 oseba Pogoji: pod 1. — visoka šola ekonomske ali komercialne smeri — pasivno znanje enega tujega jezika — 4 leta delovnih izkušenj pod 2. — visoka šola tehnične ali ekonomske — komercialne smeri — pasivno znanje enega tujega jezika — 4 leta delovnih izkušenj Kandidati naj prijavnice z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo na kadrovski sektor Železarne Jesenice, Cesta Železarjev 8, z oznako »za delovno skupnost KO-FI«. Posebne prijavnice dobite v sprejemni pisarni kadrovskega sektorja. KOVINAR JESENICE Komunalno podjetje KOVINAR JESENICE Komisija za delovna razmerja TOZD Komunalne službe objavlja prosta dela in naloge za nedoločen čas L UPRAVLJANJE TRAKTORJA S PRIKOLICO Pogoji: — osnovna šola in izpit za upravljanje s traktorjem s prikolico — 6 mesecev delovnih izkušenj 2. VOZNIKA KAMIONA Pogoji: — osnovna šola in opravljen izpit C kategorije — 6 mesecev delovnih izkušenj 3. ZIDARSKA DELA - 2 delavca Pogoji: — KV ali priučen zidar — 6 mesecev delovnih izkušenj 4. INKASANTA KOMUNALNIH STORITEV Pogoji: — srednja ali poklicna izobrazba ustrezne smeri — eno leto delovnih izkušenj — poznavanje komunalne ureditve v občini Kandidati naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo na naslov: Komunalno podjetje Kovinar Jesenice, Komisija za delovna razmerja, TOZD Komunalne službe, Jesenice, Sp. Plavž 6, v 8 dneh po objavi. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 8 dneh po prejetem sklepu. i= zavarovalna skupnost triglav Gorenjska območna skupnost Kranj, n. sol. o. ZAVAROVALNA SKUPNOST TRIGLAV Gorenjska območna skupnost Kranj Odbor za medsebojna delovna razmerja objavlja naslednja prosta dela in naloge 1. RAZPOREJANJE IN PLASIRANJE FINANČNIH SREDSTEV - 2. SKLEPANJE PREMOŽENJSKIH ZAVAROVANJ, ZBIRANJE PONUDB ZA SKLENITEV ŽIVLJENJSKIH ZAVAROVANJ IN INKASIRANJE PREMIJ V ZASTOPU KRANJ - HRASTJE Za opravljanje navedenih prostih del in nalog mora delavec poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: pod 1. — da ima visoko ali višjo strokovno izobrazbo ekonomske smeri in tri leta delovnih izkušenj pod 2. — da ima srednjo strokovno izobrazbo oziroma končano poklicno šolo neopredeljene smeri, 2 leti delovnih izkušenj, starost najmanj 18 let, odslužen vojaški rok (moški) in da ima posebno veselje za delo na terenu in za delo z ljudmi. Delovno razmerje bomo sklenili s polnim delovnim časom za nedoločen čas. Poskusno delo traja pod 1. do 90 dni, pod 2. pa do 60 dni. Kandidati za opravljanje objavljenih prostih del in nalog naj lastnoročno napisane prošnje pošljejo na naslov: Zavarovalna skupnost Triglav, Gorenjska območna skupnost Kranj, Old-hamska2, Kranj. K prošnji je treba priložiti zadnje šolsko spričevalo, kratek življenjepis s točno navedbo dosedanje zaposlitve in druga dokazila, ki so potrebna za ugotavljanje izpolnjevanja posebnih pogojev. Rok za oddajo prošenj poteče 8. dan po objavi. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po izteku objavnega roka. -,- — (mimmmmGLAs 8. stran ZANIMIVOSTI TOREK, 24. JUNIJA 19j{ V Iskri Telematiki je z leti zamrla preventivna akcija Jeseni ponovno minute za telovadbo Kranj, junija — Potem ko je po nekaj letih v Iskri Telematiki skoraj docela tamrla akcija za telovadbo na delovnem mestu — zdaj telovadi le še okoli 100 delavk za tekočim trakom — pa z jesenjo načrtujejo ponovno oživitev. »Tekoči trak proizvaja tudi delovne invalide,« meni dr. Bečan. Čeprav se v Iskri Telematiki ne mo-ejo pohvaliti, da so uspeli pred leti zadavljeno akcijo — odmore s telovadbo '.a delavke za tekočim trakom — ohraniti in morda celo razvijati naprej, pa je od koristne akcije vendarle nekaj ostalo. Predvsem zavest, da je nekaj treba storiti za zdravje in to dovolj zgodaj, dokler se obolenja hrbtenice še ne pojavljajo tako pogosto, kar je pri delih za tekočim trakom značilno. »Ko so lani nekateri tozdi v Iskri Telematiki delali tudi po dvanajst ur na dan, so delavke za tekočimi trakovi — na primer v tozdu ZTS — same zahtevale odmore s telovadbo,« pravi Lado Sofranievski, eden od dveh organizatorjev rekreacije v Iskri Temelatiki. Toda žal so za telovadbo na delovnem mestu bolj zagrete starejše delavke, predvsem tiste, ki že občutijo posledice sedenja in enostranskih gibov. Predvsem mlajšim se zdi takšna telovadba nepotrebna. V Iskri Telematiki so poskusno uvedli rekreacijo na delovnem mestu leta 1981, nekako dve leti je bilo kar v redu. Trenutno pa telovadi le še okoli 100 delavk v dveh tozdih. Razlogov, zakaj je vse zastalo, je več — med njimi e bil tudi ta, da klimatske naprave ni- so bile ustrezne, pojavljali so se problemi pri delavkah, ki so delale na normo in podobno. »Navadno traja kar vrsto let, preden se novost uveljavi,« meni obratni zdravnik dr. Franci Bečan. »Lepe zglede za telovadbo na delovnem mestu imamo sicer iz Maribora in Novega mesta, v Iskri Telematiki pa se zdaj pripravljamo, da bi akcijo ponovno oživili. Že bežen pogled na zdravstvene kartone v ordinaciji namreč kaže, da „ so — če izvzamemo akutna obolenja — na prvem mestu obolenja vratnega in ledvenega dela hrbtenice. Da se takšna obolenja pogosto končujejo z invalidnostjo, ni treba posebej poudarjati.« V Iskri Telematiki se pripravljajo, da bodo jeseni v nekaterih tozdih ponovno uvedli dvakrat po deset minut odmora za telovadbo. Plakate z nazorno in enostavno prikazanimi najučinkovitejšimi razgibalnimi vajami imajo pripravljene že od prej, načrtovano akcijo za oživitev takšne preventive na delovnem mestu pa je podprlo tudi vodstvo v tozdih. Zato v Iskri Telematiki predvidevajo, da se bodo po poletnih počitnicah in ko bo mimo poletna vročina, vključilo v minute za rekreacijo okoli 1000 zaposlenih. L. M. Avtobusna postaja buri hudo kri Zakaj je odvetnica jokala Kranjska gora, 23. junija — Domačinom ni prav, da je avtobusna postaja tako klavrna in tako oddaljena — Tujci vlačijo prtljago kilometer daleč Friderik Jakelj-Fric: »Turistično pešačenje je zdravo, s prtljago v roki pa zelo neprijetno.« V Kranjski gori so avtobusno postajo prestavili ven iz središča in zaprli Borovško cesto. Na prvi pogled zanimivo in koristno, v praksi pa tako za tuje goste kot za domačine skrajno neprimerno. »Samo en primer navajam,« v imenu domačinov protestira Friderik Jakelj-Fric,« odvetnica Todoro-vičeva iz Novega Sada prihaja že leta in leta v Prisank. 16. februarja ponoči je onemoglo jokala na avtobusni postaji, saj s kovčki ni mogla nikamor. Telefona postaja nima, nima stranišča, do hotelov je kilometer hoje. Včasih so k železniški postaji prihajali nosači; letos morajo turisti pešačiti. Da niti ne govorimo o tem, kakšen mraz je pozimi v odprti uti in koliko starih in onemoglih domačinov le težko pride do avtobusne postaje. Vsi domačini si želimo, da bi imela Kranjska gora vsaj postajališče pred marketom. Če tod lahko vozijo osebni avtomobili in številni avtobusi, potem medkrajevno postajališče ne bi smel biti noben poseben problem. Vsaka druga sosednja vas ima dve ali tri postaje, Kranjska gora kot turistično središče pa eno samo. To ni življenjsko vprašanje le za domačine, to občutijo tudi hotelski uslužbenci, ki vsak dan prepešačijo dva kilometra, da pridejo na avtobus. Vse to ni ničemur podobno: tisti, ki so tako modro zaprli promet (nič nimamo proti zaprti Borovški cesti), bi res morali pomisliti na takšne ali drugačne zadrege gostov, ki se pripeljejo z avtobusom in potem ne vedo, ne kod ne kam.« Verjetno imajo Kranjskogorci povsem prav. Hotel Kompas se prav tako ne strinja s prestavitvijo avtobusnega postajališča, saj njegovi gostje stalno tarnajo nad nevšečnostmi zaradi oddaljene avtobusne postaje. Ce je že dovoljen promet v središču, res ni pravega razloga, zakaj v gnečo ne bi uvrstili tudi medkrajevnega prevoza — vsaj turisti ne bi nesrečni vlačili svoje prtljage. In odvetnica Todorovičeva bi še naprej ostala zvesta Kranjski gori, ki tako zvestobo nujno potrebuje. D. Sedej Ljubiteljski turistični delavci niso več obrobni dejavnik Lahko da bo gostov toliko kot lani, toda zaslužek ne bo tolikšen Kranjska gora, 19. junija — Polnoštevilna udeležba in dobra razprava na skupščini Gorenjske turistične zveze je povedala, da ljubiteljski turistični delavci niso več obrobni dejavnik, ki bi skrbel le za prireditve, klopce in rože, temveč dejavno posegajo v razvoj turizma in tako rekoč izražajo geslo Turizem smo ljudje. Jasno se že kaže, da je smotrna njihova organiziranost po občinah, izrekli pa so nekaj iskrivih misli, kako bi morali zasukati razvoj turizma na Gorenjskem. Zanimanje ljudi za delo v turističnih društvih narašča. Kako naj si to razlagamo? Morda s tem, da ljudem ni več vseeno, kakšen je kraj, v katerem žive. Morda tudi s tem, da jim ni vseeno, kakšne vtise odnesejo gostje, ki pridejo k nam na počitnice. Ali pa s splošnim dozorevanjem spoznanja, da zaslužka ne dajejo le tovarniški dimniki, da je turizem v pogledu deviznega izkupička naša najboljša izvozna tovarna. Slikovito je to povedal predsednik kranjskogorskega turističnega društva Jože Borštnar, ki je dejal: »Samo spomnite se, 3 kakšnim nezaupanjem smo gledali, kako na Hrvaškem grade nove, velike turistične centre. Joj, jih bo še bolela glava, smo si mislili. Toda danes jih glava prav nič ne boli. Poreč je lep primer, kako je treba zgraditi turistično središče, ki lahko sprejme veliko gostov in v katerem imajo obilo možnosti za rekreacijo, ki je dandanes v svetu na pohodu. Turizem vendar ni zgolj hotel; začne se, ko gost prestopi Predstavili so tri nove turistične prospekte, ki so izšli te dni. Najzanimivejša je karta Kranjske gore z okolico, na kateri so označene sprehajalne poti, izdalo pa jo je Turistično društvo Kranjska gora. Občinska turistična zveza Jesenice je izdala prospekt turističnih krajev v občini. Podobno je prospekt turističnih krajev v občini izdala Občinska turistična zveza iz Kranja. Predstavniki Občinske turistične zveze iz Škofje Loke pa so povedali, da je pravkar prišla iz tiskarne tudi njihova karta, ki zajema Škofjo Loko in obe dolini. hotelski prag in krene v kraj. In kaj naj gost počne v Kranjski gori? Imamo dve banji, tri podrta kegljišča ... V načrtih pa so želje po novih posteljah. Le kako naj jih zgradimo, ko pa je že zdaj jasno, da bo v Kranjski gori po izgradnji Gorenjkinega apartmajskega hotela lahko celo manjkalo pitne vode! Nove postelje tudi niso opravičljive, dokler se podirajo Erika, Prisank, Mladinski dom v Gozdu Martuljku!« Turistična društva in njihove zveze, ki v tem smislu dejavno posegajo v razvoj turizma, vsekakor niso več le servisi za prirejanje prireditev, postavljanje klope in sajenje rož. Kako smotrna je njihova organiziranost na ravni občin in Gorenjske, ki je dodobra zaživela v zadnjih letih, spet pokaže jeseniški primer. Tam je predstavnik občinske turistične zveze član občinskega izvršnega sveta in prav pred dnevi sta s predsednikom šla k Smeltu v Ljubljano, ki zadnji dve leti nudi tudi celotni inženiring za razvoj turizma. Napravili jim bodo celovito študijo razvoja turizma v Gornjesavski dolini. Ker Smelto-vi strokovnosti lahko zaupamo, lahko rečemo, da bodo pravilno zasukali razvoj turizma v tej lepi dolini, da bo dobra osnova za združevanje dela in sredstev, saj brez tega danes ne gre več. Gorenjska in občinske turistične zveze so v zadnjem letu največ pozornosti namenili davčni in kreditni politiki, davčno jim je uspelo spraviti na skupni gorenjski imenovalec. Veliko pozornosti namenjajo tudi delu s turističnimi podmladki, ki v osnovnih šolah živahno delajo in morda si tudi s tem lahko razlagamo večjo turistično osveščenost ljudi. Kot vse kaže, pa postajajo pri prirejanju prireditev problematične zahteve občinskih upravnih Na skupščini so za predsednika GTZ ponovno izvolili Zdravka Crva z Jesenic, za podpredsednika An* dreja Babica iz Kranja, za sekretarja pa ponovno Mirana Stefeta. Za častnega člana so imenovali Leopolda Kreseta, predsednika Tu ristične zveze Slovenije, priznanja pa so izročili HT DO Gorenjka Je* senice, turističnemu društvu Kranjska gora, dosedanjemu pod* predsedniku GTZ Zvonku Savniku in predsedniku medobčinskega sveta SZDL za Gorenjsko Viliju To matu. organov (v radovljiški občini) glede ti varovanja prireditev. Težave imajo 1 ko v Bohinju kot na Bledu, saj je težH spoštovati 30-dnevni rok prijave prir* ditve in zapore cest ob najmanjši p3 vorki. Motijo nas izjave naj odgovorne j šil za turizem v republiki, je dejal pred sednik blejskega turističnega društvi Matjaž Završnik, češ da bo letošnja tU ristična sezona bržkone tako dobra kd lanska. Lahko da bo prišlo toliko g" stov kot lani, je dejal, vendar je že težko verjeti, saj sredi junija dobivam' odjave ameriških gostov. Razlogi si znani, tudi v druge evropske dežele jil ne bo. Prav gotovo pa v pogledu iztrži letošnja turistična sezona ne bo tak' dobra kot lanska, to bi odgovorni # lahko vedeli. Blejski hoteli so na prag1 pozitivne ničle, čeprav imajo najvišj* cene. Če se stvari ne bodo zasukale * prid turizmu, bodo v marsikaterem hO telu tudi po glavni turistični sezofli imeli rdeče številke — tako zelo je le tos nova devizna zakonodaja turizmu spodrezala noge, saj ji vrh tega ne sle di realni tečaj dinarja. Na skupščini so podprli zahteve ješ? niškega izvršnega sveta po izgradnji avtoceste od Hrušice do Vrbe, saj sice* karavanški predor za nas ne bo kdov? kakšna pridobitev. Protestirali so proti izdelavi načrtov o zajezitvi Save pf> Radovljici, saj bi naredila medvedj" uslugo gorenjskemu turizmu. M. Volčjak Na Bledu odprli 131. poletno turistično sezono Poglejte, Rikli gre! Bled, 21. junija — 131. poletno turistično sezono na Bledu je odprl Arnold Rikli — da ne bo pomote, mož iz jeseniškega gledališča, ki se je poosebil s tem, pred osemdeset leti umrlim Švicarjem. In zakaj prav Rikli? šali pihalne orkestre z Jesenic, iz Lesc, Kranja, Kamnika, Mengša, Tržiča in Škofje Loke. Predstavile so se prikupne in spretne mažoret-ke, videli smo mojstrstvo leskih padalcev — Branka Mirta, Dušana Intiharja, Darka Svetine, Romana Pogačarja in Bogdana Juga, ki so kljub muhastim zračnim tokovom lepo pristali na prireditvenem prostoru pred hotelom Park. Blejski turistični delavci so si za letošnjo osrednjo junijsko prireditev domislili še posebej zanimive (turistične) igre brez meja — vožnjo s fijakarjem, »aktiven odmor«, kakršnega je predpisal svojim bolnikom tudi Arnold Rikli, nakup spominkov, fotografiranje blejskih znamenitosti .. . Met petimi moštvi so bili najhitrejši Kranjčani — Go-ran Križnar, Jure Čerin, Natalija Polenc, Meta Kosi in Dare Bešter, drugi so bili Radovi j ičani — Petra Boškin, Vesna Kolarič, Matjaž Ahačič, Gorazd Ferjan in Gregor Humerca, tretji domačini — Tomaž Poklukar, Eli Urevc, Zvonko Telban, Silvester Pangerc in Mateja Pristov, četrti Kranjskogorci in peti Bohinjci, pa četudi so med vsem ekipami imeli najmočnejšega vola ... Bilo je smeha, zabave in ko se je oglasil še Gorjanski kvintet, se je veselje prevesilo v nedeljski dan. C. Zaplotnik Rikli ni bil prvi in tudi ne edini začetnik blejskega turizma, vsekakor pa je bil eden njegovih pomembnih pionirjev, ki gostom z razliko od drugih ni ponujal le hrane in hotelov, temveč predvsem svojo zdravilno metodo. Na Riklijevi zdraviliški hiši je pisalo: »Voda seveda koristi, še več pa zrak in največ svetloba.« Ni bil zdravnik, pa vendarle je bil pri zdravljenju rev-matizma, histerije, nevralgije, migrene, katarja raznih vrst in drugih bolezni dokaj uspešen, bržčas zato, ker je svoje goste za mesec ali dva prisilil k življenju v naravi in k skromni prehrani . . . Mar ni to tisto, čemur danes pravimo »aktivni odmor«? Prireditev, s katero so blejski turistični delavci tudi uradno odprli 131. poletno turistično sezono, je še poživila že tako razgibano življenje v kraju. Več kot dve uri smo poslu- TOREK, 24. JUNIJA 1986 ZANIMIVOSTI .9. STRAN @®ISI£S3£J8SD V letu avtomobilov — tragikomedija v treh dejanjih Prodam lep, dober in drag avto Kraj in čas dogajanja: Kranj in okolica, lani in letos Glavni junaki: Janez, lastnik Za-stavinega vozila tip 750, letnik 1984; Crvena zastava Kragujevac, (svetovno)znani proizvajalec vozil jugo, stoenka, fičko ..., zaščiten pred tujo konkurenco kot kočevski medved; potuhnjeni udeleženci v prometu ... I. dejanje trešči ob streho in steklo. Janez skozi steklo v vratih »lovi« vozilo, pri čemer mu je v veliko pomoč bela črta na cestišču, zavira na vse kriplje in ves srečen — navzlic zve-riženi pločevini — ugotavlja, da jo je še kar dobro odnesel. Mehanik zatrjuje, da se je pokrov nenadeja-no odprl zaradi tovarniške napake, medtem ko na servisu na Laborah malodušno izjavijo, da gre izključno za voznikovo krivdo. 1. prizor: Janez kupi v Slovenija avto — tozd Zastava, v prodajalni na cesti JLA v Kranju Zastavino vozilo tip 750, po domače fička, in ker pozna prodajalko, ga lahko še isti dan ves vesel odpelje domov, kjer ga na vsa usta hvali, kako lep in dober je. Le to ga moti, da je drag kot žafran. 2. prizor: Janez se petič pelje s svojim lepim in udobnim fičkom v Kranj. Skoči v trgovino, na občino, k frizerju in ko se vrne, kot bebec tišči ključ v ključavnico, ga poskuša zavrteti, a je vse brez uspeha. V luknjici se je namreč nekaj zataknilo in iz zadrege ga reši šele mojster Radikovič — kajpak za ustrezno plačilo. 3. prizor: Na cesti med Kranjem in Tržičem se mu pri hitrosti sedemdeset kilometrov na uro zmrači pred očmi. Beri: odpre se sprednji pokrov avtomobila, ki z vso silo II. dejanje 1. prizor: Prvi november je, dan mrtvih. Janez se s fičkom odpelje do pokopališča. Parkira na varnem, kar precej proč od ceste. Nekaj minut postoji ob grobu, nato se vrne k avtomobilu, kjer presenečen ugotovi, da mu je nekdo med obračanjem popraskal vrata in blatnik. Pogleda okrog sebe, če bo morebiti kdo pristopil k njemu, se mu opravičil in mu v roke potisnil nekaj tisočakov. Nič! Pogleda za brisalce, če je tam listič z naslovom. Prav tako nič! 2. prizor: Janez pusti fička na parkirišču ob blejskem zdravstvenem domu in se odpravi v upravno stavbo sozda GLG. Prvi prizor se ponovi, le da je škoda na fičku še večja. Zadnja luč visi le še na žici, blatnik ima veliko vboklino. O zale- tavem vozniku pa spet ne duha in ne sluha. 3. prizor: Janez se pelje po Ža-garjevi cesti v Kranju, pred znakom »stop« počaka, v istem trenutku trešči vanj vozilo Obrtnega podjetja Cerklje. Zadek fička je pome-čkan, spet se začenja trnjeva pot od zavarovalnice do mehanika, kleparja in avtoličarja. 4. prizor: Na Kokrici nenadoma zasmrdi iz zadka. Janez počaka in ves jezen vidi (ura je namreč polnoč), da se je strgal gumijasti jermen. Avto ob cesto in pot pod noge! 5. prizor: Ob zaviranju v sprednjem delu nekaj poka. Mehanik Brane ugotovi, da je odpovedala pokorščino vzmet med prvima kolesoma. Zamenja jo prvič, drugič, tretjič . . . Nihče ne ve, ali gre za napako na vozilu ali za slab material. Janezov žep pa trpi: doslej je šlo za vzmeti že prek dvajset tisočakov. III. dejanje 1. prizor: Fičko ves dan sameva na parkirišču v Kranju. Ko se Janez zvečer vrne iz Tržiča, debelo pozija: čeprav so bila vrata zaklje-njena, je iz vozila izginila torba s fotoaparatom, flešem in očali. Krajo prijavi milici, o tatiču ni sledu. 2. prizor: Parkirišče ob hotelu Lovec na Bledu. Janez prisostvuje slovesnosti ob podelitvi priznanja Triglavskemu narodnemu parku, medtem pa se ponovi slika iz prvega prizora. Iz fička izginejo (že rahlo rabljene) kavbojke in nov dežnik .. . Janez se po drugi kraji poglobi v delovanje zapirala in ugotovi, da je mogoče zakljenjena vrata zaradi slabe montaže in malomarnosti Zastave odpreti že z nekoliko močnejšim sunkom. Konec: Janez, razočaran nad svojim fičkom, sklene: prodam dobro ohranjeno Zastavino skropuca-lo. Kupec naj bo od daleč, da njega in svojega fička nikdar več ne vi-dim- C. Zaplotnik Štirje sinovi, štirje partizani pravkar se je vrnil z borčevskega kongresa v Beogradu. Utrujen Je videti. Prav nič dobro se ni počutil. Nizek pritisk in letalo ne gresta skupaj, pa ga je zdelalo, da je komajda preživel Beograd !n kongres. Borci so se utrudili, priznava tudi on. Nekaj jih je srečal, ki jih ni videl vse od konca vojne. Svojega komandanta generala Primoža pa še nekaj. Včasih ti je kar nerodno, razmišlja. Veš, da ga poznaš, da sta bila skupaj tam in tam, a imena ne veš več; spraševati pa je nerodno. Še morajo prispevati, tako čutijo, in storiti vse za spreminjanje naše družbe. Toda moči ni več veliko, saj je povprečna starost borcev 70 let! Srca ne, a obrazi to pokažejo! Rudi je bil doma iz Gornje Lakov-^ice pri Novem mestu. Majhna kmetija, šest otrok, vsi štirje sinovi partizani. Rudi se je učil za avtomehani-ka. v šestnajstem letu je bil, ko se je začela vojna. Vas je bila za žico in ker je imel prepustnico za mesto, so ga že prvi partizani oktobra 1941. le- / ta porabili za obveščevalca. Že 28. februarja leta 1942 so Nemci pripravljali aretacijo zanj. On jim je Rudi Hrovatič-Iztok Junaka padalskega športa — Padalca Alpskega letalskega centra iz Lesc in člana državne padalske reprezentance Brane Mirt in Branko Hrast sta svoje znanje dokazala tudi na prvenstvu športnih iger Iskre. Z zastavo Iskre sta doskočila točno v cilj in s tem odprla prvenstvo. Oba sta tudi delavca Iskre. — J. Košnjek ušel, zajeli pa so vse tri brate in jih odgnali na Rab. Rudi je bil potem te-renec okrog Dolenjskih toplic, Bir-nične vasi, Uršnih sel, Draganjih sel in drugod. 1943 je bil v Gubčevi brigadi, a je imel smolo. Že po petih dneh je bil ranjen v obe nogi. Zdravil se je po gozdarskih kolibah; a je bil mlad, mlada kost pa se hitro celi. Kmalu je bil spet v Gubčevi in potem v VDV za novomeško okrožje. Avgusta leta 1943 je postal komandir VOS novomeškega okrožja. Ko je bil decembra 1944. leta spet hudo ranjen v roko, so ga dodelili za obveščevalca glavnega štaba NOV Slovenije v partizanske delavnice. V Stare žage in Črmošnjice. Tu je bil do konca vojne. g Redko pripoveduje svoje partizanske zgodbe. Predaleč je že. Ce se dobi s soborci, pa teče beseda. Oni razumejo, sami so občutili podobno. Za druge je to brezpomembno, pravi. Tako daleč je že, da bi bila lahko pravljica. Pa je bilo prekleto res. Kolikokrat jo je za las odnesel. Tudi maja 1942 v Stopičah, ko so imeli z belogardisti, ki so se izdajali za partizane, skupni miting. Skupaj so sedeli, sredi programa pa je na vsem lepem počilo. To je bil znak za bele. Tisti, ki je sedel ob njem, je zamahnil z nožem. Padel je borec na njegovi desni. Če bi oni zamahnil najprej v levo, bi zadel Rudija. Takrat je bilo peklensko. Pa jo je odnesel. Pa tudi decembra 1944, se mu zdi, se je ponovno rodil. Zvezo je čakal iz Novega mesta, štirinajstletna deklica naj bi mu jo prinesla do Vavte vasi. Pa so jo prijeli in mučili, deklica je spregovorila. Šest jih je bilo pri prvih hišah. Tudi takrat jim je ušel. Z zdrobljenim komolcem, z udarcem v glavo, ki bi pobil vola . .. Iztrgal se jim je in bedem ur preždel v ledeni Krki... O, če bi štel vse rane. Sedem je bilo hudih. Pa se zližeš, ker si zdrav in mlad. Takoj po vojni ga je Daki poslal na Ljubelj za šefa obveščevalne službe za Koroške, kjer so uhajali čez mejo tisti, ki jim ni bilo obstanka pri nas. 1. oktobra 1945 je prišel sem gor, v te skale. Ni bil zadovoljen, hotel je na svojo zeleno Dolenjsko, med vinograde in travnike. Pa Daki niti slišati ni hotel. In zdaj je že štirideset in več let v Tržiču. D. Dolenc Na Pečeh so zaradi premikanja zemlje tri hiše zelo razpokane Težko se je izseliti, nevarno je ostati Dražgoše, 20. junija — V delu Dražgoš, Na Pečeh, so se lansko pomlad in jesen premikala tla, zelo verjetno pa je, da se bodo še. Od 22 pregledanih stanovanjskih hiš jih je kar 17 bolj ali manj poškodovanih, najbolj ogrožene pa so hiše s številkami 46, 50 in 51. Geološki zavod iz Ljubljane ugotavlja, da je celotno območje Dražgoš plazovito in zato ogroženo; izvzet je le del ob šoli. Zemlja Na Pečeh pa drsi zaradi neugodne geološke sestave tal, neurejenega odvodnjavanja površinske in podzemne vode, vpliva vožnje s težkimi tovornjaki ter zaradi nestrokovnih izkopov v pobočje, čemur je nekaj dodal še potres. Hiše s slabšo zgradbo — narejene so bile večinoma med 1950. in 1955. letom — so poškodovane. Ljubljanski strokovnjaki pravijo, da bi bilo treba sanirati celotno območje Na pečeh od doline potoka Vovček do gozdnega robu nad naseljem. Sanacija bi bila učinkovita le, če bi s podolžno drenažo prekinili dotok podtalnice. To pa bo draga gradnja in zato uresničena prej jutri kot danes. Zavod za družbeno planiranje v Škof j i Loki je konec minulega tedna pričakoval ponudbo za izdelavo projektov, ki bodo točneje odgovorili, kakšna bo sanacija in koliko bo stala. Za bivanje so zlasti nevarne hiše s številkami 46, 50 in 51. Družina Frakljevih, ki je živela na številki 50, se je preselila v dražgoško šolo. Gradijo novo hišo. Kot je povedal tajnik krajevne skupnosti Dražgoše, Ludvik Jelene, zdaj napeljujejo inštalacije, že letos pa bi se radi selili. Frakljevim krajevna skupnost pomaga, kolikor more. Veliko, žal, ne more, vsaj gmotno ne. Pomagala je s 700 metrov dolgim vodovodnim odcepom, dala je telefonski priključek. Na številki 51 živi petčlanska družina Cirila Kosa. Lani so popravili omet, ki je padel s stropa, kot pravijo, pa se razpoke večajo. Ne vedo še, kaj bi storili. »Neradi gredo iz hiše, bojijo pa se tudi ostati v njej.« Je dejal Ludvik Jelene. Morda bodo tudi oni še rabili stanovanje v šoli. Lani so porušili hišo s številko 52, v kateri je živel Vinko Jelene. Marija Kotar kaže razpoke. — Foto: H. J. Preselil se je k bratu in čaka na potrditev lokacije, da bo lahko gradil nadomestno hišo. Družina Vinka Luznarja sicer ne živi stalno v Dražgošah 46, zato pa je razpoke prijazno pokazala tašča Marija Kotar, ki se je vselila pred dvema letoma. »Razpoke so že bile, ko sem prišla,« je povedala. »Zet je lani večinoma vse zamazal, tudi zato, da bi videl, ali se bodo večale. Ni opaziti, da bi se.« »Tudi v krajevni skupnosti čakamo na projekte,« je dejal Ludvik Jelene. »V vsej vasi nameravamo zgraditi kanalizacijo, v katero bi spravili meteorne in odpadne vode. Letos se bomo pripravili. Najprej pa bomo terasasto uredili vzhodni del vasi, kjer je približno osem netrov globok izkop, ki je eden od vzrokov za drsenje zemlje. To bomo napravili še pred naslednjo zimo.« H. Jelovčan Lesen kiosk ob Homanovi hiši Tujek v stari arhitekturi Škofja Loka, 20. junija — Homanova hiša na Mestnem trgu je bila včasih last Freisinškega škofa. Lepo je obnovljena, živa, kot tujek pa se zdi lesen kiosk za gostinsko ponudbo, ki so ga postavili na vrtu. Gostinsko dejavnost v Homanovi hiši ima na skrbi Lokina temeljna organizacija Jelen iz Kranja. Trudi se, da bi goste čim bolj zadovoljila. Tudi poleti, ko je prijetno posedeti zunaj na vrtu. Pri pohvale vredni vnemi pa so gostinci napravili tudi drobno napako. Na vrt so postavili lesen kiosk, ki v arhitekturo Homanove hiše in sploh starega jedra na Mestnem trgu ne sodi. Če bi stal kje drugje, bi bil najbrž povsem prikupen, tu pa se zdi kot tujek. Gostinci so za kiosk morali pridobiti ustrezno soglasje. Žal pa jih pri oblikovanju kioska očitno ni vodila strokovna roka. Škoda. Homanovo hišo, ki je dragocen kulturno-zgodovinski spomenik Škofje Loke, je dal škof Filip po potresu 1511. leta obnoviti in se je takšna ohranila do danes. Pri obnovi 1970. leta, ki jo je vodil ljubljanski regionalni zavod za spomeniško varstvo, so odkrili freske vojščaka in sv. Krištofa, slikani okras in stare arhitekturne detajle. Pod stolpastim, z rustiko obrobljenim pomolom je kamnita bradata glava s kranjskim grbom in letnico obnovitve 1529, v drugem nadstropju je balkon. Pri Homanu je bila dalj časa pekovska obrt, v pritličju slaščičarna. V gostilni se je rad mudil slikar Ivan Grohar. Iz Homanove hiše je naslikal znano sliko Loka v snegu. H. Jelovčan GLAS 10. stran ŠPORT IN REKREACIJA TOREK. 24. JUNIJA 1986 Jubilanta praznovala Kranj, 22. junija — Slovesno so med tednom štirideset let dela v športu praznovali namiznoteniški igralci in plavalci kranjskega Triglava. To sta kluba, ki sta pisala bogato zgodovino športa. Prav zato sta bili slovesnosti v skupščini občine Kranj res izreden dogodek za vse. Svojih štirideset let so prvi praznovali namiznoteniški igralci in delavci Triglava. Niso bili najboljši samo doma, v Sloveniji in Jugoslaviji. Imenitno so to zvrst športa predstavljali na vseh koncih sveta. Orisali so svojo pot v tekmovanjih. Uspehi so bili precejšnji in zavedajo se, da jih morajo še naprej dosegati in si pridobiti še več tistih, ki radi igrajo namizni tenis. Največji uspeh so letos dosegle igralke Kranja Frelihova, Gašperičeva in Marinkovičeva. V dru- f gi medrepubliški ženski ligi so zasedle prvo mesto in s tem so se v prihodnji sezoni vpisale med moštva I. zvezne lige. Pokroviteljstvo nad tem klubom je prevzel kranjski Merkur. Njegov predstavnik je vsem igralkam čestital za ta uspeh in jim poklonil spominska darila. ZTKO Kranj je namiznoteniški klub za uspehe nagradila s srebrnim priznanjem, svoje pa je dodala še Namiznoteniška zveza Slovenije. Kranjski ZTKO je poklonil igralcem in igralkam dve zlati, tri srebrne in šest bronastih priznanj. NTK Triglav pa ni pozabil na svoje tekmovalce in tekmovalke in delavce. Vsi so prejeli priznanja za delo in uspehe NTK Triglav. Enako slovesno je bilo naslednji dan, ko so imeli slavnostno sejo plavalci Triglava. Predsednik občine Kranj in predsednik PK Triglava Ivan Torkar je v svojem nagovoru dejal, da je občinska skupščina Kranj ob njihovem praznovanju Triglavu podelila veliko plaketo občine Kranj, ki jo bodo prejeli ob občinskem prazniku. PK Triglavu so čestitali tudi plavalni delavci PZ Slovenije, VK Triglav in drugi. ZTKO Kranj je Triglavu podelila srebrno plaketo, članom Triglava pa še tri zlate, štiri srebrne in štiri bronaste. Plavalni klub je vse svoje bivše predsednike in vse državne prvake in reprezentante ter skoraj vse delavce nagradil s svojimi plaketami. Med njimi tudi OS, DO Kranja, PZS, PZJ, druge klube in tudi V. P. Kranj. D. Humer Po končani rokometni sezoni Imamo dva prvaka Kranj, 20. junija — Končana so tekmovanja v slovenskih rokometnih ligah, ki so bila tokrat za gorenjske ekipe uspešna. To še posebej velja za drugo žensko republiško ligo zahod in enako moško rokometno ligo. V obeh so zmagali Gorenjci in se tako uvrstili v prvi rokometni ligi. V ženski ligi so zasluženo zmagale rokometašice Dupelj, ki so se skupaj z moštvom Zagorja uvrstile v prvo žensko republiško ligo. Dupljanke so v 12 srečanjih le enkrat izgubile, enajstkrat pa zmagale in dosegle na tekmo povprečno kar 27 zadetkov, prejele pa so jih le 17. Uspeh so dopolnile Preddvorčanke z drugim mestom, ki so bile prav tako učinkovite, vendar so vseeno za štiri točke zaostale za Dupljankami. Veliko zaslug za uspeh Dupelj ima tudi trener Andrej Kavčič. V drugi republiški rokometni ligi zahod so slavili igralci Peka. Po dveh letih se ponovno vračajo v najvišje slovensko rokometno tekmovanje. Povprečno so dali na tekmo kar 27 golov, prejeli pa so jih 20. Tudi v tej ligi so igrala gorenjska moštva glavno vlogo. Preddvor je osvojil drugo mesto in 33 točkami za pet točk zaostal za Pekom, odlični tretji pa so rokometaši Termopola iz Škofje Loke. Upajmo, da bosta tako Duplje kot Peko zadovoljila tudi v višjem tekmovanju in da bodo moštva, ki so bila letos druga in tretja, prihodnje leto potrkala na vrata prvih lig. J. Kuhar Dobro delo šolskih športnih društev Ljubljana, 22. junija — V Ljubljani je bila letošnja slovesnost ob podelitvi zlatih, srebrnih in bronastih znakov najboljšim šolskim športnim društvom. Priznanja pa so dobili tudi mentorji šolskih športnih društev. V kategoriji osnovnošolskih športnih društev so se imenitno odrezala tudi šolska športna društva z Gorenjske. Med šestinšestdesetimi dobitniki zlatih priznani so tudi ŠŠD OŠ Lucijana Seljaka Kranj, ŠŠD OŠ Franceta Prešerna Kranj, SŠD OŠ Simona Jenka Kranj, ŠŠD OŠ Staneta Žagarja Kranj. ŠŠD Bratstvo in enotnost Kranj, ŠŠD OŠ heroja Bračiča Tržič in SŠD OŠ heroja Grajzerja Tržič. Med dobitniki srebrnih znakov so med osnovnimi šolami spet gorenjski predstavniki, dobili so ga: ŠŠD OŠ Petra Kavčiča Škofja Loka, ŠŠD OŠ Ivana Tavčarja Gorenja vas, med srednjimi šolami pa ŠŠD SR Iskra Kranj, med osnovnošolci s prilagojenim programom tudi ŠŠD OŠ Poldeta Stražišarja z Jesenic. Največ priznanj je bilo bronastih. Gorenjska šolska športna društva, ki so ta priznanja prejela, so: ŠŠD OŠ Cvetka Golarja Škofja Loka, ŠŠD OŠ Padlih prvoborcev Žiri in med ŠŠD srednjih šol SŠ Borisa Ziherla Škofja Loka. _ -dh V Kranju 22. letne športne igre Iskre Zmaga ostala v Kranju Kranj, 22. junija — Na kranjskih športnih igriščih so se končale letošnje 22. letne Športne igre sozda Iskra, na katerih je sodelovalo nad 1200 športnikov iz 19 Iskrinih delovnih organizacij. S tem so tudi športniki počastili 40. obletnico ustanovitve Iskre, ki jo slavimo letos. Organizatorji iger so bili Iskra Kibernetika, Iskra Telematika, Ero in ZTKO Kranj, pokrovitelji pa vse tri kranjske organizacije Iskre. V imenu vseh treh je igre v soboto na kranjskem stadionu odprl Jože Zaletel. Na lanskih igrah v Skofji Loki je zmagala Avtoelektrika pred Telematiko in Široko potrošnjo. Iskrine igre so bile doslej skoraj v vseh krajih, kjer ima Iskra svoje tovarne. Rezultate so razglasili v nedeljo popoldne na Gorenjskem sejmu. V nogometu je zmagala Telematika pred Avtoelektriko in Kibernetiko, v košarki med moškimi Avtomatika pred Telematiko in IEZE, med ženskami pa ZORIN pred Kibernetiko in Telematiko. V odbojkarskem tekmovanju moških je zmagala Kibernetika pred Avtoelektriko in Telematiko, med ženskami pa Avtomatika pred Zorinom in Avtoelektriko. Rokomet so med moškimi najbolje igrali igralci Kibernetike, Telematike in Avtomatike, med ženskami pa IEZE, Široka potrošnja in Kibernetika. Zanimivo je bilo tudi na kegljišču. Ekipno je med moškimi zmagala Široka potrošnja pred Avtomatiko in Kibernetiko, posamezno pa so bili najboljši Burno Stegel (Zorin), Tone Česen (Telematika) in Jože Mojškerc (Elektrooptika), pri ženskah pa ekipno Kibernetika pred Zorinom in Telematiko, najboljše posameznice pa so postale Marjana Zore (Kibernetika), Majda Volk (Zorin) in Tončka Cenčič (Avtomatika). V balinarskem tekmovanju je bila najboljša Elektrooptika pred Avtomatiko in Ero, v streljanju za moške Avtoelektrika pred Kibernetiko in Telematiko, v streljanju za ženske pa Telematika pred Kibernetiko in Kondenzatorji. Najboljša posameznika sta bila Danilo Hrobat in Vera Lovrenčič iz Telematike. V namiznoteni-škem tekmovanju je ekipno pri moških in ženskah slavila Kibernetika, med posamezniki pa Tone Novak (Kibernetika) in Ljubica Pompe (Kibernetika). Najboljše šahiste so imeli v Zorinu, IEZE in Eru. Tokrat so prvič nastopili tudi tenisači izven konkurence. Zmagala je Kibernetika pred Telematiko in Erom. Skupni zmagovalec je postala Kibernetika s 1350 točkami pred Telematiko 1265 točk in lanskim zmagovalcem Avtoelektriko 1205 točk. J. Košnjek Triintrideseta mednarodna regata na Bledu Imenitna predstava pred svetovnim prvenstvom Bled, 22. junija — Nad petsto veslačev v konkurenci članov, članic in mladincev iz enajstih držav, prvič tudi iz Nove Zelandije, je na blejskem jezeru pokazalo res pravo predstavo pred septembrskim svetovnim prvenstvom veteranov. To je bila doslej ena najkvalitetnejših mednarodnih regat na blejskem jezeru. Imenitno udeležbo veslačev v konkurenci članov, članic in mladincev je popestrilo še lepo in vroče junijsko vreme. Udeležba je močna, saj se je dva dni na blejskem jezeru borilo več kot petsto veslačev in veslačic iz enajstih držav. Med njimi so prvič svoje veslaško znanje pokazali tudi reprezentance iz Nove Zelandije. Blejski regatni odbor, ki je bil organizator zanimive tekme, je s svojim odlično opravljenim delom ponovno dokazal, da jim ob takih prireditvah ni para. Nedeljska regata je bila nadaljevanje sobotne. Vsi nastopajoči so pokazali res vso svojo kvaliteto veslanja. Do konca v vseh kategorijah so se borili do zadnje kaplje znoja. V moški konkurenci so izstopali reprezentantje iz NDR, ki so s tem ponovno dokazali, da so najboljši veslači na svetu. Zmagali so kar v petih disciplinah. Še posebno so se v tej konkurenci izkazali tudi ve- slači Bleda. V članski konkurenci četvercev brez krmarja je posadka Milan Janša, Robert Krašovec, Bojan Pre-šern in Dani Ferčej ponovno dokazala, da je v vrhu svetovnega veslaškega športa. Zmaga je bila njihova in z gotovostjo lahko zapišemo, da nas bodo dobro zastopali na svetovnem prvenstvu, ki bo v Veliki Britaniji. S to zmago so pokazali, da na letošnjih mednarodnih regatah njihovi uspehi niso bili slučaj. Izreden uspeh so si z zmago priveslali tudi mladinci Bleda v dvojcu brez krmarja. Veslača Sašo Mirjanovič in Sadik Mujkič sta preprečljivo zmagala in zastopala nas bosta na svetovnem prvenstvu mladincev v ČSSR. Pri tem ne smemo pozabiti tudi ostalih naših posadk, ki so se borile po svojih zmožnostih. S tem so dokazali, da gre jugoslovanski veslaški šport v korak s časom. Odlični so bili v mladinski konkurenci tudi Italijani, saj so njihove posadke zmagale kar v štirih disciplinah. V ženski konkurenci so svojo premoč pokazale veslačice iz Zahodne Nemčije, saj Na kvalitetni mednarodni blejski regati so se odlično odrezali tudi domači veslači. Še posebno sta razveselila mladinski dvojec brez krmarja in članski četverec brez krmarja Bleda. V četvercu so veslali Milan Janša, Robert Krašovec, Bojan Prešeren, Dani Ferčej. Vojaki so dobri športniki w Športno prvenstvo planinske enote Kranj, 21. junija — Komandant planinske enote JLA Špiro Nikovič je v soboto v kranjski vojašnici Stanetf Žagarja odprl letno prvenstvo te enote v športnih in vojaških tekmovalnih disciplinah. Izrekel je dobrodošlico vojakom športnikom iz Kranja, Tolmina, z Bohinjske Bele in iz Škofje Loke, poseben pozdrav pa je veljal novim, mladim vojakom. Dejal je, da je v JLA kot organizaciji mladih šport izredno pomemben za dvig borbene pripravljenosti. Najboljši s tega tekmovanja bodo odšli na prvenstvo Ljubljanskega ar-madnega območja, kjer so bili športniki planinske enote v zadnjih šestih letih petkrat prvi in le enkrat drugi. Na sobotnem in nedeljskem tekmovanju so ob upoštevanju vseh panog zmagali vojaki iz Tolmina pred Kranjčani, Škofjeločani in planinci z Bohinjske Bele. V plavalnem tekmovanju je zmagal Kranj pred Tolminom, Škof-jo Loko in Bohinjsko Belo, v atletskem pete robo ju, ki pri tekmovanjih vojakov obsega met bombe v daljino, suvanje krogle, skok v daljino, in teka na 1500 in 100 metrov je slavil Tolmin pred Kranjem, Škofjo Loko in Bohinjsko Belo. Zanimivo je bilo tekmovanje v atletiki, ki je obsegalo suvanje krogle, skok v višino, skok v daljino, metanje bombe in teke na 3000, 1500, 800, 400, 200 in 100 metrov. Zmagal je Tolmin pred Kranjem, Škofjo Loko in Bohinjsko Belo. S puško in pištolo so najbolje streljali vojaki iz Tolmina. Druga je bila Škofja Loka, tretji Kranj in četrta Bohinjska Bela. V košarki so zmagali vojaki Bohinjske Bele pred Kranjem, Tolminom in Škofjo Loko, v odbojki Kranj pred Bohinjsko Belo in Škofjo Loko, v rokometu pa prav tako Kranj pred Tolminom, Bohinjsko Belo in Škofjo Loko. V najzahtevnejši disciplini, vojaškem mnogoboju, so bili med posamezniki najboljši Milorad Djukič (Bohinjska Bela), Ferijal Drndič (Tolmin), Milan Katrašnik (Tolmin), Janko Košar (Kranj) in Darko Jambrešič (Loka), ekipno pa Tolmin pred Škofjo Loko, Bohinjsko Belo in Kranjem. J. Košnjek Poslovilna vožnja Bojana Ropreta Kranj, 23. junij — Kolesarski klub Jakob Štucin bo v sodelovanju s Kava baron Kavka letos že tretjič organiziral kolesarsko vožnjo Kranj—Jezersko. Kolesarjenje bo v nedeljo, 29. junija. Start bo ob 9. uri za bivšo črpalko Iskra Benz na Primskovem. Obenem bo to tudi poslovilna vožnja našega najboljšega kolesarja Bojana Ropreta. Prijave bodo zbirali še pol ure pred startom. Svojo kategorijo pa bodo imele tudi ženske. Vožnja bo skupinska do Preddvora, nato bo odprta vožnja preko Kokre do Jezerskega. Startnina je 300 dinarjev. O celotni prireditvi bo posnet tudi film, ki ga bodo nato en mesec vsak večer predvajali v Kavki. -dh so zmagale v enojcu in dvojnem dvoj' cu. V sobotni regati pri mladincih so iZ' stopali Italijani in Bolgari, od naših pa si je zmago priveslal blejski četverec Pri ženskah smo videli zanimive boje med Nemkami, Čehinjami in našimi tekmovalkami. V ospredje članov se je z zmago prebil blejski četverec, drug* če pa so bili v ostalih disciplinah skoraj nepremagljivi veslači iz NDR. D. Humer Republiško prvenstvo v plavanju Dobra generalka za mednarodni miting Kranj, 22. junija — Za republiške na slove se je potegovalo nad osemdeset tekmovalcev in tekmovalk iz vseh sle venskih plavalnih kolektivov. V borbo se nista vmešala Darjan Petrič in Zala Kalan, ki sta nastopila na mednarod; nem mitingu v Budimpešti. Sicer so vsi nastopajoči v vseh štirih konkurenca!* pokazali, da jim je to prvenstvo le težji trening. V vseh disciplinah so bili doseženi povprečni rezultati. Kot se je vide lo, so najboljši le osvajali republiške naslove. Edini rekord je padel na 50 rfl kravi. V tej disciplini je član Ljubljane Žiga Martinčič s 25,35 postavil nov ab solutni republiški rekord. Sicer pa je po pričakovanju med čla-ni največ uspeha imel član kranjskega Triglava Andrej Marenčič, ki je osvojil pet republiških naslovov. Prvak je n8 100, 200 in 400 m kravi ter na 100 in 200 m delfin. Tudi Simon Šolar iz Triglava se je izkazal, saj je prvak na 1O0 in 200 m prsno ter 400 m mešano. Med članicami je izstopala tekmovalka Ru-disa iz Trbovelj Barbara Kmetic, ki je osvojila štiri naslove. Pri mladincih je bil najboljši Triglavan Stojan Jocič. Prvak je na 200, 400 m mešano ter na 100 m prsno in 100 m delfin. Pri mladinkah pa je pet naslovov osvojila Rfl' venčanka Darja Kos. Od TriglavanoV so se odrezali še Veličkovič in Perano-vič ter dekleta Grilova, Neža Rebolji Pirčeva in Bogatajeva. -dh Blejske odbojkarice mladinske državne prvakinje Mateja Marinšek: »Odločila je borbenost« Bled, 13. junija — Mlade blejske odbojkarice — Mojca Mušič, Draga Zupan, Mateja Marinšek. Nada Do-mitrovič, Meta Močnik, Petra Kraigher, Diana Črv in Alenka Šolar so pod trenerskim vodstvom Štefana Udriha dosegle doslej največji uspeh. Na mladinskem državnem prvenstvu v Kašteli so po vrsti premagale niškega Studenta (3:2), Pa-lomo iz Maribora (3:1), domačo Ka-štelo (3:1) in nazadnje še igralke iz Modrice, lanske državne prvakinje (3:1), in prepričljivo osvojile prvo mesto. Mojca Mušič, dijakinja 4. letnika družboslovne smeri na Jesenicah, in Draga Zupan z Bleda, dijakinja matematične smeri na Jesenicah, sta bili razglašeni za najboljši igralki turnirja. »O prvem mestu nismo kaj dosti razmišljale, ker tudi nismo poznale moči drugih moštev,« je po ugodnem razpletu dejala Mateja Marinšek iz Radovljice, sicer dijakinja srednje ekonomske šole v Radovljici. »V moštvu sta bili le dve igralki, ki ne nastopata za člansko moštvo v II. zvezni ligi-zahod, vendar mislim, da je bolj kot izkušenost odločila borbenost. Uspeh je vsem v veliko spodbudo.« Mateja izhaja iz športne družine. Oče se je v mladih letih posvečal atletiki, brat je nekaj časa igral odbojko pri blejskem klubu, vendar je odnehal. Mateja igra za Bled šesto leto in upa, da ji bo za šport ostajalo dovolj časa tudi potlej, ko bo začela obiskovati ekonomsko fakulteto v Ljubljani. / * [CZ) Košarkarski maraton v Zireh Žiri, 23. junija — 2irovski košarkarji bodo letos že drugič organizirali košarkarski m*' raton. Tokrat bodo njihovi nasprotniki Jeseničani. Maratonska tekma se bo začela v p*' tek ob 17. uri, končala pa naslednji dan ob isti uri. Vsaka ekipa bo imela 24 igralcev-Vsi igralci bodo na koncu nagrajeni s plaketami. 5 TOREK. 24. JUNIJA 1986 KRONIKA 11. stran (^imis^ieeglas Jubilej prvega gasilskega društva na Gorenjskem 110 let v službi ljudstva Škofja Loka, 21. junija — S slavnostno sejo v dvorani Loškega odra, na kateri so podelili tudi več priznanj, je loško gasilsko društvo počastilo 110. obletnico svojega rojstva. O nekaterih prelomnicah iz 110-letne kronike je spregovoril predsednik društva Pavle Okorn. Zametki požarnega varstva v Škof j i Loki segajo daleč nazaj, tja v leto 1656, ko je loški poglavar ukazal, da si morajo meščani zaradi dokaj pogostih in velikih požarov preskrbeti vsaj nekaj gasilnega orodja. Gasilsko društvo je bilo ustanovljeno mnogo kasneje, 1876. leta, kot prvo na Gorenjskem. Šteje se tudi med najstarejše v deželi Kranjski. Prvi gasilci so prihajali iz vrst sokolskih društev, zaradi neugodnih političnih razmer pa so začela nastajati tako imenovana samostojna prostovoljna gasilska društva. Dobro opremljeni Uniforme in požarno opremo so loški gasilci imeli že v ustanovnem letu. Zapis o inventarju iz leta 1904 pravi, da so imeli tedaj dve brizgal-ni novejšega tipa na kolesih, z vsem orodjem. Tretja brizgalna, tudi na kolesih, pa je bila bolj zastarela. Ob 50. obletnici društva, to je leta 1926, so kupili prvo motorno brigalno, leta 1943 prvi gasilski avto. Danes imajo dva gasilska avtomobila, dva kombija, eno motorko, veliko črpalko in drugo orodje. Kratka doba poklicnih gasilcev Po zadnji vojni, v kateri je na strani narodnoosvobodilnega boja sodelovalo tudi veliko loških gasilcev, se je kljub slabih gmotnim razmeram začel nov vzpon gasilske dejavnosti. V letu 1950 so prišli iz šol že prvi mladi podčastniki in častniki, ustanovili so žensko desetino, med leti 1962 in 1965 pa je v loškem gasilskem domu delovala celo poklicna gasilska enota. Letos bodo obnovili dom Loški gasilski zanesenjaki so pred 80 leti postavili prvi gasilski dom na Komunu, leta 1934 pa so se ponovno lotili gradnje. Zdaj imajo dom v Jegorovem predmestju. Leta 1954 so obnovili garaže, dve leti kasneje napravili prizidek in delno prenovili ves dom. Danes je dom spet premajhen. Če bodo imeli dovolj denarja, ga bodo že letos obnovili. Posegli bodo v streho in s tem na novo pridobili mansardo, ki jo bodo usposobili. O požarih 110-letna kronika ne pove dosti. Težko je reči, kolikšno premoženje so loški gasilci v tem času obvarovali. Vsekakor pa je bila dejavnost gasilcev dokaj učinkovita. Priznanja gasilcem Društveni jubilej so loški gasilci počastili v petek s prikazom reševanja v mestu, s sobotno slavnostno sejo društva in z nedeljsko parado ter veselico. Na slavnostni seji je prejelo priznanja več gasilcev. Odlikovanja gasilske zveze Slovenije so dobili štirje loški gasilci: Emil Grah gasilsko plamenico prve stopnje, Blaž Kožuh plamenico druge stopnje, Franc Prosen in Metod Jamnik pa plamenici tretje stopnje. Predsedstvo občinske gasilske zveze Škofja Loka je društvu za 110 let dela podelilo priznanje s plaketo, medtem ko so občinska gasilska priznanja dobili: Ivo Sušnik, Anton Guzelj, Pavle Okorn, Janez Kalan st., Franc Knapič, Anton Košenina, Jože Koštrun, Miran Arhar, Niko Prevc, Matevž Trepše in Peter Kri-žnar. Podelili so še priznanja za dolgoletno službovanje v gasilskih vrstah in priznanja gasilskega društva Škofja Loka. Mitja Omahna so imenovali za častnega poveljnika. Gasil je Ratitovec Janez Kalan s Poljanske ceste nosi gasilsko uniformo že šest desetletij. V loškem društvu je bil dolga leta gospodar, bil je tudi podpovelj-nik. Aktivno ne sodeluje več, na razna srečanja pa še rad prihaja. »V spominu mi je najbolj ostal požar na Ratitovcu, ki je bil za nas velika preizkušnja znanja in zdržljivosti. Prekopati smo morali vrh Ratitovca, da se ogenj ne bi razširil proti Jelovici. Bilo je zelo težko, ker je pihal jugo. Dva dni smo gasili.« Loka bi rabila poklicne gasilce Ivo Sušnik, častni predsednik društva, je bil v petdesetih letih, kolikor je gasilec, predsednik društva, poveljnik, tajnik, blagajnik. »Današnja gasilska oprema je dobra, tudi denarja za gasilsko dejavnost, se mi zdi, je nekaj več, kot ga je bilo včasih. Da smo v Loki morali ukiniti poklicno enoto, je bil kriv prav pretanek dinar. Menim pa, da bi Loka oziroma Trata z veliko industrijo potrebovala poklicno enoto.« Podmladka ni dovolj Metod Jamnik, poveljnik loškega dru- 'štva: »V društvu nas je približno osemdeset gasilcev. Delamo na območju mesta in bližnje okolice, pomagamo pa tudi drugod, kjer nas rabijo. Opremljeni smo dobro, ugotavljamo pa, da bomo morali kupiti kakšen dihalni aparat oziroma zaščitna sredstva, varna pred strupi. Težave imamo tudi s podmladkom. Imamo eno pionirsko desetino, kar je premalo. Tudi članic nimamo. Očitno ne najdemo pravega načina, da bi jih privabili. V osnovnih šolah delajo krožki mladi gasilec, vendar v prehodu iz mladega gasilca v društvo še nismo ustvarili dobre povezave.« H. Jelovčan Maloobmejni promet usiha Jesenice, 23. junija — Cariniki ugotavljajo, da se promet na meji povečuje, Vendar je maloobmejnega prometa vse manj — Uvoz računalnika in popis tehničnih predmetov, ki jih vozijo na morje tuji turisti — V Ratečah znatno več prometa, saj odpirajo avtocesto Avstrija—Italija Na gorenjskih mejnih prehodih pričakujejo poleti več prometa, zato bodo carinikom od 18. junija do 1. septembra pomagali sodelavci iz drugih carinarnic. Največji promet, kar za 42 odstotkov večjega kot lani, so zabeležili v Ratečah, kjer se prehodi meje povečujejo zaradi številnih avtobusov. Še večja gneča pa bo po 3. juliju, ko bodo Odprli avtocesto med Avstrijo in Italijo. Na Ljubelju so že odprli prosto carinsko trgovino, po sezoni pa ju bodo začeli graditi še na Korenskem sedlu in v Ratečah. Da bi letos ne bilo dolgih čakalnih vrst, bodo na Ljubelju od petka do nedelje zaprli promet za tovornjake, razširili vstopno kolono in preusmerjali promet na Jezersko. Ljubelj je nasploh potreben modernizacije, posebno obnove ventilacije in signalnih naprav v predoru. V jeseniški Carinarnici ugotavljajo, da se povečuje uvoz tehničnih predmetov. Ob novih predpisih je namreč mogoče uvoziti ob plačilu carine za Približno 325 nemških mark radijske tehnike, kar potniki obilno izkoriščajo. Pozna se tudi, da je ob vsakem vstopu možen uvoz v vrednosti okoli 30.000 dinarjev, glede na tečajno vrednost. Odmeva na članka Z drevjem umirajo tudi gobe V številki 44 vašega glasila sem pozorno prebral članek pod naslovom Z drevjem umirajo tudi gobe. Avtorica je v tekstu, ki naj bi sledil podnaslovu Tuji in domači planinci verjetno hotela Prikazati bralcu, kakšni so »tuji in do-niači planinci« v odnosu do gob. Vprašanje ostaja odprto, vsiljuje pa se misel, da se tudi planince smatra kot eno *treh nevarnosti za gobe«. Tako začenja svoje pismo bralec I. B. iz Tržiča, ki ga kot planinca izsek Tuji in domači planinci moti. Za nesmisel v članku se opravičujejo. Škratje spremenil »plenilce« gob v *planince«. Enkrat na leto lahko potniki uvozijo računalnik v vrednosti 90 tisoč dinarjev. Maloobmejni promet je zanemarljivo majhen, saj znaša vrednost uvoza iz Avstrije za enkraten prehod le 2.000 dinarjev in iz Italije 7.500 dinarjev. Cariniki, ki se bodo na vseh mejnih prehodih trudili, da ne bo čakanja — posebno neprijetnega v predoru na Ljubelju — bodo zaradi novih predpisov letos morali popisovati predmete, ki jih turisti prinašajo seboj, video rekorderje in televizorje, le čolnov jim ni treba prijaviti, ker jih prijavljajo v marinah. Cariniki želijo, da bi bili potniki bolje obveščeni o predpisih, saj na mejo še vedno prihajajo z bankovci po 5.000 dinarjev, z bančnimi potrdili o devizah, ki veljajo le za en prehod preko meje in ne za drugega in tretjega... Cariniki se zavedajo, da predstavljajo prvi stik s tujci, ki prihajajo v našo državo. Zato v carinarnicah namenjajo vedno več pozornosti nastopu carinikov na meji, njihovi prijaznosti in ustrežljivosti do domačih in tujih potnikov. D. Sedej Najstniška objestnost na mopedih Z velikim zanimanjem sem prebral članek z gornjim naslovom. Zamikalo me je, da bi tudi sam nekaj zapisal, pa če je nekaterim všeč ali ne. Vedno zamujamo pri hudih napakah, ki se pojavljajo v naši družbi. Tudi priložnost, da bi vzpostavili nočni mir, smo že zamudili. Mopedisti so se razbohotili do vsake razumne mere. Ko sem pred tremi leti in lani opozarjal ravnatelja šole, sploh ni vedel, kaj se dogaja na otroškem šolskem igrišču. Ni preostalo drugega, kot da sem mopedista sam pregnal z igrišča. Zdaj je mir. Do avgusta bo križišče pri Lepenki urejeno — Tako zagotavljajo pri SGP Tržič. Ljudje s tega konca Tržiča so namreč že naveličani razko-pane ceste, saj se dela vlečejo že več kot leto dni. Gradbeniki pravijo, da se je zavleklo zato, ker je bilo treba do glavnega zbiralnika potegniti tudi novo kanalizacijo, res pa je tudi, da je denar za gradnjo počasi pritekal. Vendar pri SGP zagotavljajo, da bo tako parkirišče pri Lepenki kot križišče na Slapu dokončano do tržiškega občinskega praznika, 5. avgusta. — Foto: D. Dolenc Isto se je dogajalo na C. Kokrškega odreda. Ko so me lani in letos maja ob enajstih, dvanajstih ponoči mopedisti spravili pokonci, sem se jih na lastno pest lotil. Vem, da miličniki ne morejo poloviti vseh, ki dirkajo po ulicah, delajo hrup ali celo ogrožajo varnost ljudi. Dva deset in štirinajst let stara mopedista sta se opolnoči z velikim hrupom vozila gor in dol po ulici, tako da so se prebujali dojenčki. Če so dušilci v redu, je še kar znosno, če se seveda ne peljeta na mopedu dva, in ročico za plin odpre do kraja, ker hoče zaradi ba-harije doseči prepovedano hitrost. Mi slim, da ni treba pojasnjevati, kakšen huronski hrup povzroča. KLICAJ ZA VARNOST S prikolico na dopust Številne družine so si svoj dopust omislile v bivalnih prikolicah. Vendar pa vleka prikolice terja precej voznikove spretnosti in potrpežljivosti. Ne sme precenjevati svojih sposobnosti in izkušenj, kajti vsaka prikolica med vožnjo rada nekoliko opleta. To vpliva tudi na ubogljivost volana. Posebno nevarno je hitro zavijanje ali ustavljanje, saj se pri tem lahko poškoduje vlečni drog ali prikolica celo zdrsne s cestišča. Že taka nezgoda lahko pošteno zagreni dopust. V poletnih mesecih je treba računati tudi na gostejši promet. Preden se odpravite na pot, naj bo prikolica tehnično pregledana. Vsi njeni sklopi (priveza, zavore, kolotek, signalne naprave) morajo brezhibno delovati. Največja dovoljena hitrost je 80 kilometrov na uro. Vlečno vozilo mora imeti na obeh straneh ustrezna vzvratna ogledala. Med vožnjo v prikolici ne sme biti ljudi. Vsi predmeti v njej naj bodo naloženi čim bliže težišču in ne smejo opletati. Med vožnjo morajo biti okna zaprta. Prikolica mora biti opremljena z originalno tablico vlečnega vozila. Vleka prikolice pa pomeni tudi dodatno obremenitev za vlečno vozilo. Zato vzemite s seboj le potrebne stvari. Če teža vlečnega vozila in prikolice presega 3500 kilogramov, mora voznik opraviti preskus znanja in praktično vožnjo, ki se vpiše v prometno dovoljenje. Počitniške prikolice, ki so lažje od 750 kilogramov, praviloma nimajo zavor. Zato pa morajo imeti pomožno križno zvezo, ki bo preprečila prikolici zavijanje po svoje, če bi se oje odlomilo ali odpelo. Priporočamo, da vzamete s seboj električno svetilko, rezervno kolo za prikolico, nekaj priročnega orodja in rezervnih delov ter priročni gasilni aparat. Srečno pot in lep dopust. Mrak Reševalni helikopter Brnik, 19. junija — Od prvega julija naprej bo ponesrečencem v prometu prihitel na pomoč tudi helikopter. Na pobudo Avto-moto zveze Jugoslavije so podobno reševalno službo doslej ^e organizirali v Beogradu, Splitu; Zagrebu in Skopju, letos pa jo bodo še v Ljubljani in Titogradu. Avto-moto zveza Slovenije in letalska enota milice pri republiškem sekretariatu za notranje zadeve, ki že osemnajsto leto uspešno posreduje v najrazličnejših reševalnih akcijah, zlasti v gorah, ter ljubljanski univerzitetni klinični center, so v četrtek na Brniku predstavili posebej za te namene prirejen helikopter. Pilotirali in vzdrževali ga bodo člani leL.lske enote milice, v posadki pa bodo posebne ekipe kliničnega centra, ki je poskrbel tudi za pristajali-šče pri bolnišnici. — K. D. Usposabljanje jeseniških reševalcev Jesenice, 20. junija — Postaja Gorske reševalne službe Jesenice prireja poleti in pozimi urjenje za svoje člane. Poletna vaja članov bo konec tega meseca v ostenju Male Mojstrovke, zimska pa bo na Črnem vrhu, razen tega pa imajo reševalci na skrbi tudi usposabljanje vodnikov za planinske pohode železarjev. Ker financiranje GRS še ni sistemsko urejeno, imajo gorski reševalci pri zagotavljanju denarja precejšnje probleme. Jeseniškim je tudi tokrat pomagal odbor za kadre in družbeni standard jeseniške Železarne, ki odobrava tudi izredne dopuste reševalcem na akcijah. Razen tega reševalci sami krijejo od polovice do treh četrtin stroškov za osebno opremo. Upravni odbor GRS Jesenice se zahvaljuje Železarni in vsem drugim za pomoč. -jk NESREČE NOČNA KRONIKA Kolesar nerodno padel Šmartno, 16. junija — Matevž Ska-men, 1943, iz Kamnika se je s kolesom peljal iz Zaloga proti Cerkljam. V naselju Šmartno je zaradi nepazljivosti padel in se hudo ranil. Napadla natakarico Brata I. in V. Č. sta v bifeju tržiške avtobusne postaje razgrajala, razbijala in se lotila celo natakarice. Hladila sta se na milici, zdaj pa ju čaka še sodnik za prekrške. Zapeljal levo pred avtobus Ni bila drogirana Jesenice, 17. junija — Matija Ve-rovšek, 1948, z Jesenic je z avtom peljal s Koroške Bele proti centru Jesenic. Nenadoma je zavil levo na nasprotni vozni pas pred avtobus, ki ga je vozil Zvonko Cotman iz Kranja. Matija Verovšek je bil v nezgodi huje ranjen. H. J. Iz restavracije Stari Mayr v Kranju je prišel klic, češ da imajo gostjo, ki je najbrž drogirana. A J. M. s Planine ni bila, le pregloboko je pogledala v kozarec. Ribe poginile Vasca pri Cerkljah, 23. junija — V gojitvenem potoku Šica, ki teče skozi Vasco, so 18. junija poginile ribe v dolžini štirih do petih kilometrov. Komisija UNZ je ugotovila, da sta kmeta Janez Kosem in Anton Nastran iz Češnjev-ka tisti dan popoldne s traktorsko prikolico škropila krompir med potokoma Šica in Lembrand z nekim strupenim škropivom. Nastran je po škropljenju v potoku še opral škropilnico. Spomladi so v gojitveni potok vložili precej mladih postrvi. Škoda, v katero so všteti še raki in hrana za ribe, znaša milijon dinarjev. H. J. Poplava v Gorenjski predilnici Škofja Loka, 19. junija — Popoldne okoli petih je zaradi močnega deževja voda poplavila skladišče surovin, sukalnico in še nekatere obrate Gorenjske predilnice. Voda se je stekala s strehe skozi jaške v notranjost, od tam pa v centralno kanalizacijo. Jaški so za veliko količino vode premajhni, niso je mogli požreti, zato se je razlila. V skladišču je uničila okrog sto bal bombaža, v tozdu Predilnica poškodovala električno napeljavo na stroju hirschbugar, povsod, kamor je pritekla, pa je uničila še parket. Po laični oceni je povzročila za pet milijonov dinarjev škode. H. J. ril. Froti takim razgrajačem se bom bo- J. Š., Kranj ©©I^SSSglSIGLAS 12. STRAN OBVESTILA, OGLASI TOREK, 24. JUNIJA 1 alpina ALPINA, tovarna obutve ŽIRI, Strojarska ulica 2, n. sol. o. TOZD Proizvodnja, objavlja po sklepu delavskega sveta JAVNO LICITACIJO za prodajo naslednjih osnovnih sredstev: 1. več čevljarskih strojev — izklicna cena od 5.000 do 3.000.000 din (odvisno od vrste stroja) 2. elektromotor z reduktorjem za cisterno, 4 kom, izklicna cena 150.000 din za komad 3. pisalni stroj Ideal, izklicna cena 2.000 din 4. električni računski stroji, 15 kom, izklicna cena 2.000 din za komad 5. mehanski računski stroji, 11 kom, izklicna cena 500 din za komad 6. zamrzovalna skrinja LTH, 220 1, izklicna cena 1.000 din 7. varilni aparat, izklicna cena 1.000 din Licitacija bo v soboto, 28. junija 1986, ob 10. uri v sindikalni dvorani Alpina Ziri, Strojarska ulica 2, Žiri. Ogled osnovnih sredstev je mogoč na dan licitacije od 8. do 10. ure v nekdanjem Gasilskem domu na Dobračevi, Cesta XXXI. divizije 44. Na licitaciji lahko sodelujejo fizične in pravne osebe. Predstavniki organizacij združenega dela morajo pred pričet-kom licitacije predložiti pisno pooblastilo in bariran ček. Drugi udeleženci pa morajo pred pričetkom licitacije vplačati kavcijo v višini 10 odstotkov od izklicne cene posameznega osnovnega sredstva. Prometni davek v ceni ni vračunan in ga mora kupec plačati posebej. Pravne osebe so na podlagi izjave oproščene plačila prometnega davka. Licitacija bo potekala po sistemu »videno — kupljeno«. Podrobnejše informacije lahko dobite tudi po telefonu 064-69-461, int. 310. Osnovna šola MATIJE VALJAVCA PREDDVOR Komisija za delovna razmerja razpisuje dela in naloge UČITELJA RAZREDNEGA POUKA za nedoločen čas s polnim delovnim časom - UČITELJA TEHNIČNE VZGOJE - FIZIKE (MATEMATIKE) za nedoločen čas z nepolnim delovnim časom — UČITELJA NEMŠKEGA JEZIKA za določen čas s polnim delovnim časom Kandidati morajo izpolnjevati pogoje, ki jih določa zakon o osnovni šoli, imeti morajo višjo ali visoko izobrazbo ustrezne pedagoške smeri. Prijave z dokazili naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na gornji naslov. OBČINSKA KONFERENCA ZSMS ŠKOFJA LOKA Predsedstvo OK ZSMS Škofja Loka objavlja naslednja prosta dela in naloge TAJNICE Pogoji: — končana IV. ali V. stopnja usmerjenega izobraževanja — ustrezne delovne izkušnje iz administrativnega in strojepisnega dela — sklenitev delovnega razmerja je za nedoločen čas Nastop dela 1. avgusta 1966. Kandidati naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: Občinska konferenca ZSMS Škofja Loka, Kidričeva 1, Škofja Loka. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po obravnavi na predsedstvu OK ZSMS. ALPETOUR SOZD ALPETOUR ŠKOFJA LOKA CREINA KRANJ - DO ZA PROIZVODNJO IN SERVISIRANJE KMETIJSKE MEHANIZACIJE objavlja na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja naslednja prosta dela in naloge: 1. KOVINOSTRUGARJA več delavcev 2. REZKALCA več delavcev 3. KLJUČAVNIČARJA več delavcev 4. VARILCA več delavcev Kandidati pod točkami 1. do 4. morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: — 3-letna poklicna šola ustrezne smeri — 2 leti delovnih izkušenj Delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom in trimesečnim poskusnim delom. Pisne vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema 8 dni po objavi kadrovska služba Kranj, Koroška cesta 5. Kandidate bomo o izbiri obvestili v roku 60 dni po poteku izbirnega roka. ZAVAROVALNA SKUPNOST TRIGLAV GORENJSKA OBMOČNA SKUPNOST KRANJ, Oldhamska 2 Odbor za medsebojna delovna razmerja ponovno objavlja naslednja prosta dela in naloge: CENITEV ŠKOD INDUSTRIJSKIH ZAVAROVANJ Za opravljanje navedenih prostih del in nalog mora delavec poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: — da ima višjo strokovno izobrazbo strojne smeri — da ima 3 leta delovnih izkušenj Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas s polnim delovnim časom, s poskusnim delom do 90 dni. Kandidati za opravljanje navedenih prostih del in nalog naj lastnoročno napisane prošnje pošljejo na naslov: Zavarovalna skupnost Triglav, Gorenjska območna skupnost Kranj, Oldhamska 2, Kranj. K prošnji je treba priložiti zadnje šolsko spričevalo, kratek življenjepis s točno navedbo dosedanje zaposlitve in druga dokazila, ki so potrebna za ugotavljanje izpolnjevanja posebnih pogojev. Rok za oddajo prošenj poteče 8. dan po objavi. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po izteku objavljenega roka. ALPETOUR DELOVNA ORGANIZACIJA CREINA KRANJ, DO ZA PROIZVODNJO IN SERVISIRANJE KMETIJSKE MEHANIZACIJE VABI K SODELOVANJU VEČ STROJNIH TEHNIKOV, PO MOŽNOSTI S PRED-IZOBRAZBO KOVINARSKEGA POKLICA, ZA PODROČJE DELA V TEHNOLOGIJI, OPERATIVNI PRIPRAVI DELA, PRODAJI IN PRI SAMOSTOJNEM VODENJU PROJEKTOV. Pisne vloge oddajte v desetih dneh po objavi v kadrovsko službo Kranj, Koroška cesta 5. DELAVSKA UNIVERZA TOMO BREJC KRANJ Objavlja POLETNI POČITNIŠKI PROGRAM TEČAJEV: — ZAČETNI TEČAJ NEMŠČINE IN ANGLEŠČINE ZA DIJAKE IN ŠTUDENTE (40 ur) — od 15. 7. do 15. 8. 1986 Predavanja bodo v dopoldanskem času. — 10 — 15-urni ponovitveni tečaj nemščine in angleščine za dijake, ki so končali 1. letnik srednjega usmerjenega izobraževanja, od 11. do 15. avgusta 1986. Predavanja bodo v dopoldanskem času. — 10 — 15-urni pripravljalni tečaj nemščine in angleščine za učence, ki vstopajo v 1. letnik srednjega usmerjenega izobraževanja, od 25. avgusta do 29. avgusta 1986 Predavanja bodo v dopoldanskem času. — 20-urni tečaj računalništva za šolske otroke (od 1. do 8. razreda) Pričetek tečaja 1. julija v dopoldanskem času in popoldanskem času. PRIJAVE SPREJEMAMO DO 1. JULIJA 1986. ZAITA1 LJUBLJANA Komisija za delovna razmerja TOZD Zastava Ljubljana, Celovška 150 objavlja prosta dela in naloge za nedoločen čas, s polnim delovnim časom vodenje blagovne skupine 1 delavca za prodajalno v Kranju Pogoji: — prodajalec — leto dni delovnih izkušenj — enomesečno poskusno delo Če ne bo dovolj prijavljenih kandidatov, ki bi izpolnjevali vse pogoje objave, bomo izjemoma sklenili delovno razmerje tudi s pripravniki. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema Kadrovsko pravna služba DO Zastava avto Ljubljana, Celovška 150*8 dni po objavi oglasa. Kandidate bomo o izbiri obvestili najkasneje v 30 dneh po končanem zbiranju prijav. J KRANJ KOKRA Trgovska DO, n. sol. o., Kranj, Poštna ulica 1 razpisuje za tozd ENGRO, Kranj, n. sub. o. dela in naloge DIREKTORJA TOZD Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: — imeti mora višjo izobrazbo ekonomsko-komercialne smeri in tri leta delovnih izkušenj na izobrazbo, ali trgovski poslovodja tekstilno-galanterijske smeri in pet let delovnih izkušenj na izobrazbo na višjih komercialnih poslih v trgovini — organizacijske in poslovne sposobnosti, ki jih dokazuje s svojim dosedanjim delom — aktivno zavzemanje za razvoj samoupravnih družbenih odnosov Izbrani kandidat bo imenovan za štiri leta. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev na naslov: Kokra, n. sol. o., za razpisno komisijo, Kranj, Poštna ulica 1. Prijave sprejemamo 8 dni po objavi razpisa. O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh po opravljeni izbiri. UČENCI, DIJAKI, ŠTUDENTJE! PREŽIVITE POČITNICE AKTIVNO! VKLJUČITE SE V INTENZIVNE OBLIKE TEČAJEV: - ŠIVANJA od 26. junija do 10. julija 1986 od 28. julija do 8. avgusta 1986 - KUHANJA od 28. julija do 8. avgusta 1986 - RAČUNALNIŠTVA od 26. junija do 2. julija 1986 - TUJIH JEZIKOV od 7. julija do 19. julija 1986 - ROČNEGA IN STROJNEGA PLETENJA od 18. avgusta do 29. avgusta 1986 - SLIKARJA od 1. julija do 14. julija 1986 - MODELIRANJA LETAL IN RAKET od 30 junija do 14. julija 1986 CENA TEČAJEV ZA VAS JE LE POLOVIČNA! Vse informacije na Delavski univerzi Škofja Loka, Podlubnik 1 a, telefon 60 888, 60-865 ali 62-761, int. 35. KOM PAS JUGOSLAVIJA KOMPAS HOTELI KRANJSKA GORA Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge: 1. KUHARJA - SKUPINOVODJO ZA GOSTIŠČE JASNO za nedoločen čas Pogoji: — V. ali IV. stopnja zahtevnosti gostinske usmeritve, dve leti delovnih izkušenj, izpit iz higienskega minimuma, poskusno delo dva meseca, OD brez dodatkov 124.000 din 2. 2 KUHARJA A LA CARTE za nedoločen čas Pogoji: — IV. stopnja zahtevnosti gostinske usmeritve, dve leti delovnih izkušenj, izpit iz higienskega minimuma, poskusno delo dva meseca, OD brez dodatkov 115.000 din 3. VEČ NATAKARJEV za nedoločen čas Pogoji: — IV. stopnja zahtevnosti gostinske usmeritve, dve leti ustreznih delovnih izkušenj, izpit iz higienskega minimuma, poskusno delo dva meseca, OD brez dodatkov 110.000 din 4. KUHARJA - MESARJA za nedoločen čas Pogoji: — IV. stopnja zahtevnosti gostinske usmeritve, izpit iz higienskega minimuma, dve leti ustreznih delovnih izkušenj, poskusno delo dva meseca, OD brez dodatkov 96.000 din 5. 2 RECEPTORJA II za čas letne sezone Pogoji: — V. stopnja zahtevnosti turistične smeri, pasivno znanje dveh tujih jezikov, poskusno delo dva meseca, eno leto delovnih izkušenj, OD brez dodatkov 113.000 din 6. VZDRŽEVALCA - INSTALATERJA za nedoločen čas Pogoji: — IV. stopnja zahtevnosti — KV vodovodni instalater, eno leto ustreznih delovnih izkušenj, poskusno delo dva meseca, OD brez dodatkov 110.000 din 7. POMOČNIKA HOTELSKE GOSPODINJE za nedoločen čas Pogoji: — IV. stopnja zahtevnosti gostinske smeri, pasivno znanje tujega jezika, dve leti delovnih ustreznih izkušenj, poskusno delo dva meseca, OD brez dodatkov 98.560 din Rok za prijave je 8 dni po objavi. Kandidati naj ponudbe z doka žili o izobrazbi in strokovnosti ter delovnih izkušnjah pošljejo komisiji za delovna razmerja, Kompas hoteli, Kranjska gora, Borovška 100. Objava velja do zasedbe omenjenih del in nalog. (REK, 24. JUNIJA 1986 OGLASI, OBVESTILA 13. STRAN @tmi8£B53&^QM*B Kmetijsko živilski kombinat Gorenjske, TOZD AGROMEHANIKA Kranj — Hrastje 52/a tel.: 23-485, 23-059, 28-274, 28-273, 27-285, 24-372, komerciala: 24-778 Iz programa IMT Beograd vam nudimo še po stari ceni traktorje: IMT 539, IMT 560, IMT 577. Dobavni roki so kratki, za traktorje IMT560 in IMT 577 pa takoj. Iz programa TOMO VINKOVIČ, Bjelovar vam nudimo traktorje: TV420, TV 523, TV 732. Za traktorje TV420 in TV 523, TV 732. Za traktorje TV 420 in TV 523 je I trenutno 30% li popusta. ca gornja programa traktorjev imamo Cenah, na zalogi vse priključke, tudi po starih Obiščite nas v Prodajno-servisnem centru v Hrastju pri Kranju ali v naši prodajalni na Koroški cesti 25, Kranj, tel.: 064-24-786 ali v Prodajalnem servisnem centru I Mariboru, Primorska 9, tel.: 062-38-980, 062-38-861. V PRODAJALNI ELEKTRO-MOTO (nasproti avtobusne postaje) SMO ODPRLI ODDELEK KOMISIJSKE PRODAJE V PRODAJO SPREJEMAMO: • AKUSTIČNE APARATE radijske sprejemnike, tranzistorje, gramofone, magnetofone, kasetofone ipd. • TELEVIZIJSKE SPREJEMNIKE video naprave, HI-FI in ojačevalne naprave, mikrofone ipd. • GLASBILA VSEH VRST Izkoristite možnost posredniške prodaje predmetov, ki jih ne potrebujete! Prodajalna je odprta od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. MERKUR kranj poslovno prireditveni center gorenjski sejem kranj PPC GORENJSKI SEJEM KRANJ, p. o. objavlja prosta dela in naloge ClSTILKE Pogoj: — dokončana osnovna šola Delo je za nedoločen čas, poskusni rok je dva meseca. OD po pravilniku. Kandidatke naj pošljejo prijave v 8 dneh po objavi na naslov: PPC Gorenjski sejem Kranj, Stara cesta 25. O izbiri bodo kandidatke obveščene v 15 dneh po izbiri. p.ržavna založba slovenije Nubljana, Mestni trg 26 splošno kadrovski sektor j^omisija za medsebojna razmerja delavcev objavlja prosta 'ela in naloge sKladiSCnika v skladišču poslovalnice v Kranju Kogoji: ^ srednja šola za trgovinsko dejavnost (III. ali IV. stopnja) J£ vozniški izpit B kategorije 6 mesecev delovnih izkušenj f^ela in naloge razpisujemo za nedoločen čas. Poskusno delo Je določeno s pravilnikom o delovnih razmerjih DO. ^ndidati naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev Pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: ^ržavna založba Slovenije, Kadrovski sektor, Ljubljana Me-s«ii trg 26. ^ijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po °Pravljeni izbiri. DIMNIKARSKO PODJETJE JESENICE p. o. Delavska 10 Zbor delavcev objavlja na podlagi 68. člena statuta OZD prosta dela in naloge INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA -DIREKTORJA OZD V poštev pridejo kandidati, ki poleg potrebnih pogojev za sklenitev delovnega razmerja izpolnjujejo še naslednje pogoje: — da je državljan SFRJ — da ima najmanj srednjo strokovno izobrazbo, po možnosti dimnikarske stroke — 5 let delovnih izkušenj pri opravljanju ustreznih del in nalog — da ima organizacijske sposobnsoti — da je družbenopolitično aktiven. OZD stanovanja nima na voljo. Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju vseh zahtevanih pogojev s kratkim življenjepisom pošljejo razpisni komisiji v 15 dneh po objavi, z oznako »za razpisno komisijo«. Nepopolnih prijav komisija ne bo obravnavala. RUDNIK URANA ŽIROVSKI VRH v ustanavljanju, GORENJA VAS, Todraž 1 Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge s polnim delovnim časom: 1. PLANERJA PROIZVODNJE - OPERATIVNEGA TEHNOLOGA PRIPRAVE DELA 2. OPERATERJA V PREDELOVALNEM OBRATU -2 delavca 3. KV RUDARJA s triletno rudarsko šolo — več delavcev 4. GEOLOGA OPERATERJA - 2 delavca 5. PK KUHARJA Pogoji: pod 1. pod 2. pod 3. - pod 4. — pod 5. — diplomirani inženir rudarstva strokovni izpit do 5 let delovnih izkušenj delno jamsko delo poklicna izobrazba kemijske, metalurške, kovinske ali elektro smeri 2 leti delovnih izkušenj štiriizmensko delo KV rudar — 3-letna rudarska šola 2 leti delovnih izkušenj starost nad 21 let jamsko in troizmensko delo K V delavec starost 21 let vozniški izpit B kategorije triizmensko delo KV ali PK gostinski delavec 2 leti delovnih izkušenj vozniški izpit B kategorije izmensko delo prevoz in serviranje malic v jami Delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom *.a vsa dela od točke 1. do 5. Za objavljena dela zahtevamo uspešno opravljen zdravniški pregled pred sklenitvijo delovnega razmerja. Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 8 dneh na gornji naslov. Po potrebi bomo kandidate vabili na razgovor. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh. mim^mmmGLAS u. stran. OBVESTILA, OGLASI TOREK, 24. JUNIJA 1981 ZDRUŽENA LESNA INDUSTRIJA TRŽlC Komisija za medsebojna delovna razmerja DSSS obiavlia prosta dela in naloge ZELO ZAHTEVNA VZDRŽEVALNA OPRAVILA STROJEV IN NAPRAV Pogoji: — da je strojni ključavničar — da ima 2 leti delovnih izkušenj v — čas uvajanja dva meseca Delo se sklene za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Interesenti naj dostavijo pisne vloge z dokazili v 8 dneh po objavi na naslov: Komisija za medsebojna delovna razmerja DSSS Zlit Tržič, Ste M. aux Mineš 9. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 15 dneh po obravnavi v komisiji za medsebojna delovna razmerja DSSS. Mercator MERCATOR ROŽNIK, n. sub. o. TOZD Preskrba, n. sub. o. TRŽlC, Trg svobode Komisija za delovna razmerja objavlja nasledr loge: la in na- 1. VEC PRODAJALCEV mešane živilske in tehnične stroke za prodajalne na območju Tržiča in Kranja 2. BLAGAJNIKA za prodajalne železnine v Tržiču 3. VEC HONORARNIH PRODAJALCEV za prodajo sadja in zelenjave na stojnicah v poletnih mesecih na območju Tržiča in Kranja 4. TAJNICE SAMOUPRAVNIH ORGANOV, DPO in TOZD Pogoji za sprejem: pod 1. in 2. — šola za prodajalce ali končan VIP za trgovinsko dejavnost oziroma z delom pridobljena delovna zmošnost pod 3. — študentje ali mlajši upokojenci pod 4. — srednja izobrazba administrativne ali splošne smeri Kandidati za delo v prodajalnah z živili morajo imeti opravljen tečaj iz higienskega minimuma. Osebni dohodek po pravilniku TOZD. Nastop dela je možen takoj. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in potrdilom o stanovanju oddajte v 8 dneh po objavi v kadrovsko-splo.šni službi TOZD, kjer boste dobili tudi druge informacije. Industrijski kombinat PLANIKA KRANJ Komisija za delovna razmerja DSSS in TOZD Blagovni promet objavljata prosta dela in naloge: 1. OPRAVLJANJE ADMINISTRATIVNIH DEL - zahtevno (2 delavki) 2. UREJANJE DOHODA - IZHODA Zahtevamo: pod 1. — 3-letno srednjo strokovno izobrazbo administrativne smeri, — 1 leto delovnih izkušenj, — znanje strojepisja, — poskusno delo traja en mesec Eno delavko sprejmemo za določen čas —- nadomeščanje delavke v času porodniškega dopusta. pod 2. — višjo strokovno izobrazbo ekonomske ali čevljarske smeri, — 3 leta delovnih izkušenj, — poskusno delo traja 3 mesece. Pisne ponudbe sprejema kadrovski oddelek Industrijskega kombinata Planika Kranj, Savska loka 21, v 8 dneh po objavi. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po poteku roka za vložitev prijav. kmetijska zadruga škofja loka objavlja prosta dela in naloge: 2 prodajalcev v špecerijskih trgovinah (za določen čas — nadomeščanje delavcev na dopustih) Pogoj: — končana šola za prodajalce. Prijave z dokazili o dokončani šoli sprejema Kmetijska zadruga Škofja Loka, Jegorovo predmestje 21, 8 dni po objavi. MLADINA, UPOKOJENCI, GOSPODINJE! Nudimo vam možnost za dodatni zaslužek. Organiziramo ODKUP SVEŽIH BOROVNIC, LISIČK in JURČKOV po konkurenčnih cenah. Odkupna mesta: - JOŽE KLEMENČIČ, Nemilje 12 — DANA SUŠNIKt Zgornja Besnica 56 — JANEZ BALANC, Zgornja Besnica 79 - UPRAVA ZADRUGE, Stražišče, Gasilska 5 Gozdne sadeže odkupujemo vsak dan razen nedeljo od 16. do 18. ure. Dodatne informacije dobite na Gorenjski kmetijski zadrugi, TZO Sloga Kranj, telefon 23-866, dopoldne. murka lesce, n. sol. o. tozd Maloprodaja Lesce, n. sol. o. Objavlja na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja prosta dela in naloge skladiščnega delavca v prodajalni Železnina Lesce Pogoji: — osnovna šola in izpit za voznika viličarja Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom in poskusnim delom 60 dni. Kandidati naj prijave s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: Murka Lesce, TOZD Maloprodaja, Lesce, Alpska 62. TRIGLAV KONFEKCIJA p. o. KRANJ, Savska cesta 34 Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge L TEHNOLOGIJA DELA IN ČASOV Pogoj: — srednja tekstilna šola — konfekcijska smer — 2 leti delovnih izkušenj na področju tehnologije dela in časa 2. VODENJE KROJILNICE Pogoj: — srednja tekstilna šola — konfekcijska smer — 2 leti delovnih izkušenj v proizvodnji konfekcije Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejemamo 8 dni po objavi. Kandidati bodo o izidu izbire obveščeni najkasneje v 30 dneh po izbiri. SPOMINSKI POHOD PARTIZANOV NA TRIGLAV 18. in 19. julija 1986 PRIJAVNICA Poznavajoč svoje zdravstveno stanje in fizično sposobnost se kot udeleženec NOB in član ZZB prijavljam na pohod (priimek, ime, ilegalno ime (tiskane črke)) (letnice rojstva) (naslov: kraj, ulica, hišna štev.) (telefon, št. pošte) (sodelovaje v NOB od: (čin v JLA oz. rez.) (ime enote skupnosti borcev, h kateri se prištevate) Na Rudno polje bom prišel z lastnim prevozom: da ne (obkrožite) Prijavnici prilagam mnenje svojega zdravnika o zdravstve- no-fizični sposobnosti za pohod na Triglav. Zavezujem se, da bom svoj, že po oddani prijavnici nastal tehten zadržek takoj sporočil organizatorju. Prijavnico pošiljam na naslov: Skupnost borcev VII SNOUB F. Prešerna — preds. org. odbora: Franc ŠMIT, Cankarjeva 12 - 64260 BLED (Org. odbor je sprejel prijavnico) datum (podpis prijavljenca) Nekaj informacij k prijavnici: 1. Najprej opravičilo: organizacijski odbor se je odločil za prijavnico z nekaj več vprašanji, ker bodo odgovori zanimivi, ko bo minilo naslednjih 45 let od vstaje Slovenskega naroda. O udeležencih bomo po pohodu izdelali ustrezno evidenco. Ekipa, ki bo na pohodu skrbela za zdravstveno varstvo, vodi jo dr. Borut Rus s pomočjo dveh zdravnikov iz VP Kranj, je po proučitvi vseh možnih okoliščin s področja zdravstvenega varstva, opozorila org. odbor, naj kandidati za pohod v svoje dobro obiščejo zdravnika, ki naj jim napiše diagnozo oziroma mnenje. 3. Prevoz udeležencev z Bleda na Rudno polje in nazaj bo zagotovil org. odbor. Vendar pa predlaga udeležencem pohoda (iz praktičnih razlogov — rezervna obleka, odhod iz Rudnega polja po lastni želji itd.), naj pridejo do Rudnega polja z lastnimi vozili ali se dogovorijo s soborcem. Vozila bodo na Rudnem polju čuvana. Tisti, ki ne bodo imeli lastnega prevoza, se bodo peljali z Bleda z avtobusi, (avtobusna postaja) ob 7. uri zjutraj. Povratek z Rudnega polja bo v soboto med 18. in 19. uro. 4. Glede na to, da bo v Triglavskem domu na Kredarici lahko prespalo le približno 220 pohodnikov, bodo imeli prednost prijavljenci glede na prispelost prijavnic. V primeru, da bo prijav več kot bo na voljo prenočitvenih možnosti v domu, bi lahko udeležbo omogičili tudi drugim, seveda, če bi hoteli prenočiti v domu Planika. 5. Cene pijač, hrane in prenočišč v domovih bomo objavili pravočasno v TV-15, kakor tudi podatke o tem, katero hrano in pijačo bo pripravil org. odbor v lastnem strošku. 6. Da bo imel org. odbor čas za končne priprave, bo prijave sprejemal do 30. junija 1986. Bled, 7. junija 1986 Org. odbor Preds. Franc ŠMIT ASTRA, blagovnica Kranj posluje že 20 let in v njej boste vedno našli marsikaj za dom in gospodinjstvo: — talne in ste/iske obloge — barve, lake in druge vr ste premazov — sredstva in oblačila za zaščito pri delu — kanalizacija PVC 20 let — bela tehnika in bogat izbor gospodinjskih pripomočkov — brezplačen prevoz kupljenega blaga do 15 km Blagovnica Kranj agovnJca KRANJ OTOČAIMKA CD pazinka NAGRADNA VPRAŠANJA 1. Ali Astra, blagovnica Kranj prodaja tudi belo tehniko in druge gospodinjske potrebščine? a) da b) ne 2. Ali so tapete, ki jih izdeluje DO Pazinka, pralne? a) da b) ne Mladi zgrabili za lopate — Občinski odbor zveze borcev Kranj že od lanske jeseni, predvsem pa vso to pomlad organizira priprave za obnovo spomenika talcem na klancu, ki vodi proti Bistrici, kjer je bilo 25. in 28. junija 1942 ustreljenih 59 talcev. Prvotni spomenik je odrezala gradnja nove gorenjske avtoceste. Nov spomenik bo skupno delo akademskega kiparja Janeza Boljke in kranjskega arhitekta Danila Oblaka. V petek, 20. junija, so z udarniškim delom pripravljali teren mladinke kranjskega Tekstilno obutvenega šolskega centra in vojaki kranjskega garnizona, v soboto, 21. junija, pa krajani krajevnih skupnosti Naklo, Podbrezje in Duplje. Tudi njim so na pomoč priskočili vojaki kranjskega garnizona. Predvidevajo, da bo spomenik na novo postavljen in okolica urejena do kranjskega občinskega praznika. — Foto: D. Dolenc LJUBLJANSKA BANKA JIM JE PRIREDILA PIKNIK -Vsako leto Temeljna banka Gorenjske za svoje najbolj delavne mlade varčevalce v pionirskih in mladinskih šolskih hranilnicah priredi izlet ali piknik. Letos je bil na vrsti piknik v podljubeljskem kampu. Prišlo je okrog 200 otrok iz 45 šolskih hranilnic in njihovi mentorji. Na žaru se je peklo, v bistrem potočku se je hladila pijača, ob mikrofonu pa je bilo najbolj vroče pri kvizu. Otroci so odgovarjali na vprašanja o varčevanju, športu, o Tržiču in njegovi okolici. Na pikniku sta otroke obiskala tudi Bojan Križaj in Peharčeva, prišli pa so tudi zmajarji Zmajarskega društva Prepih. Skratka, mladi varčevalci so se ves dan lepo zabavali, še zaplesali so lahko, saj jim je igral ansambel Modrina. Na tem srečanju so proglasili tudi najboljše šolske hranilnice na Gorenjskem: tokrat si je največ točk pridobila OŠ Prežihov Voranc z Jesenic, sledita Ji pa OŠ Jeseniško-bohinjskega odreda Kranjska gora in OS heroja Grajzerja Tržič. — Foto: D. Dolenc HttK, 24. JUNIJA 1986 MALI OGLASI, OBVESTILA , OSMRTNICE .15. stran mmm OGLASI 27 960 (»Sta JLA 16 m novo STRUŽNICO za les, LUPO. Kern, tel.: 42-087 10137 l^odam univerzalno STRUŽNICO F, premer 1000 mm, stružne dolži-• 1500. Tel.: 60-928 popoldne od 17. !§•____10138 ^odam alpino KOSILNICO na eno J* ia hriboviti svet. Franc Mlakar, igčica 1, Brezje_10139 J^ALNI STROJ 664 bio S, prodam. 3^47-223_ 10140 J^odam mizarsko STRUŽNICO s ko-napravo in 11 rabljenih ŠPIROV-™ z legami in kleščami. Tel.: 50-369 10141 ^kobelni stroj, 4 stranski za izdelavo :*ia, ugodno prodam. Franc Rak, z" breg 7, Loče pri Poljčanah, tel.: ■083.229 10208 Ifadbenl mal ^rekov NAPUŠČ, širine 7 in 9 cm, J*^vrste, ugodno prodam. Tel.: "odam sobna VRATA Jelovica ,* 198,5 leva, 61 x 198,5 desna, KRI-JMahagonij, belo pleskana PODBO-^.fllobine 7,5 cm, ponudbe, 50% ce- ggjel.: 60-245 _10128 l^odam nekaj cementnih PLOŠČ za 0rišče Naslov v oglasnem oddelku. v___10129 I^Bodno prodam 5 plošč BAKRA, JOlATOR trika 604/4, klasični in ČR-ptCEVl. Bogataj, C. JLA 60, Kranj .___10130 ^aitove deske, 30 mm, prodam. Ši-E^-Cesta talcev61, Kranj 10131 ffodam suhe SMREKOVE PLOHE. ■HHgžič, Lom 27, Tržič_10132 Vodarn novo strešno OPEKO trajna dravograd, sive barve. Tel.: «253 od 6. do 14. ure 10133 K^----- /rodam folcane DESKE za oblogo rnapušč. Jože Kogoršek, Repnje 46, SSjce_10134 J?rodam suhe smrekove DESKE co-'tjce. Tel: popoldne 47-628 10135 P0ceni prodam 1500 kosov BOCA. Tel: 45-419 10136 Gospodinje ^* vam zamrzovalna skrinja Nči ali se rosi od zunaj, pobite Izolacije servis KME jJC - ROPRET. Hotemaže ?/b. 64205 Preddvor, tel.: ^ 45 352. Roiesfl fc.r0dam dvosobno STANOVANJE v "niu. Tel.: 27-713 od 15. ure dalje 10150 ino*an|a .M|ad par brez otrok išče na območ-rtj*ofje Loke STANOVANJE. Tel.: B|1 int. 219 dopoldne Hodžič 9974 fužbeno enosobno STANOVANJE JBlavni avtobusni postaji v Kranju ^.•njam za večje kjerkoli v Kranju ali 0|'ci. Ponudbe pod: »Soglasje« L___ 10151 Lunjam enosobno STANOVANJE 1! GARSONJERO za enodružinsko hi-rv okolici Škofje Loke. Tel.: 61 -371 L____10152 Lj^ad par brez otrok išče STANOVA-ttL v Kranju ali okolici. Možnost L^Plačila za eno leto. Naslov v Pesnem oddelku.__10153 L *«rnem v najem SOBO z možnost-Njc nanJa 'n kopalnico ali GARSO-L^O, v okolici Radovljice, Bleda ali **nic. Naslov v oglasnem oddelku. 10154 m.oprema I, °ceni prodam komplet POHIŠTVO krnsko sobo. Tel.: 23-641 popoldne x___10178 Nfi0SED zložljiv, star eno leto, % "o prodam. Silvo Demšar, Fran-^naselje 68, Škofja Loka 10179 j,r°dam 20 ccal PEČ za etažno cen-BJO in 1001 kombinirani BOJLER, n *rika in centralna. Emilija Žemva, "^orje 52_10180 cirpdam raztegljiv KAVČ in dva FO-*yA. Tel.: 28-861, int 22-23 od 6. do jttefe_10122 L^eni prodam dvodelno KORITO s «?' kuhinjskimi elementi gorenje, HLADINO OMARO 210-1 oo-R*. 5 SM, razteljiv kavč, 3 SM, ŠO-^ la 3 osebe induplati, 2,5 SM. bikova 5, Zlato polje, Kranj, sta-10123 SSUJeSt. 18, po 16. uri Urodam SPALNICO, pisalno MIZO ^ °STEUO z jogijem. Potočnik, C. L. 19 67, tel.: 28-237 od 18. do 20. 10124 Ar '•di selitve prodam HLADILNIK fjjjje, kuhinjsko MIZO s stoli, mali |(jVC, raztegljiv kavč, dnevno OMA-poceni. Naslov v oglasnem od- 10125 ANSAMBEL AVSE- NIK, ki letos praznuje že 34-letnico delovanja, je konca junija in v začetku julija pripravil veliko slovensko turnejo z osmimi koncerti. 30. junija ob 20. uri bo koncert v dvorani PODEN v Škof j i Loki. Koncert so Avseniki naslovili Za Planico. V soboto, 5. julija, ob 19. uri bo koncert v LAHOVČAH na prostem. Po koncertu bo velika vrtna veselica. Za ples bo igral ansambel Gašperji. Vabljeni! Prodam dnevno sobo triglav. Globo-čnik, Sempeterska 35 Kranj 10126 Prodam novo KMEČKO PEČ zelene barve. Janez Benedik, Golica 3, Selca, tel.:66-244 . 10127 razno prodam Prodam 60 basno klavirsko HARMONIKO melodija. Jože Kralj, Predos-Ije 137 _9876 Prodam dolgo svetlo modro poročno OBLEKO št. 42. Tel.. 064/60-111 _10164 Prodam krmilni KROMPIR. Forme 14, Žabnica_10165 Prodam svetlo modro poročno obleko št. 38. Aljančič, Podbrezje 148 _10166 Prodam jedilni KROMPIR desire debeline nad 65 mm in KROMPIR za kr-mo. Orehovlje 13, Kranj_10167 Ugodno prodam gostinski PLINSKI ŠTEDILNIK na podstavku PLS 4 in električno PEČICO iskra. Jože Čačič, Boštjanova 14, Lesce_10168 Prodam traktorsko PRIKOLICO nosilnost 1,51. Tel.: 46-294 ali 46-387 l_10169 Prodam CISTERNO creina za 2200 I. Jakob Mihelič, Moše 2, Begunje 10170 Prodam športno KOLO personal, dodatno opremljeno, cena 8 SM. Tel.: 27-724 popoldne_10171 Prodam pograd z jogijem, POSTELJICO z jogijem in prednja leva vrata za R 4 in litoželezno kopalno KAD 160 cm. Tel.: 61-176_ 10172 Visok otroški športni VOZIČEK tribuna, prodam. Tel.: 75-935_10173 Ugodno prodam italijansko dirkalno KOLO sabrina. Tel.: 061/611-507 popoldne_10174 Prodam večjo količino bukovih BUTAR in 120 m kombi PLOŠČ. Volončič, PSevo 10, Kranj, tel.: 25-437 10175 kupim Kupim TELETA simentalca za rejo. Dolenja vas 21, Selca_9772 HIDROPAK, kupim. Tel.. 26-512 Ži-bert__10160 Kupim USNJENE ŠKORNJE za go-renjsko narodno nošo št. 44 ali 45, lahko rabljene. Danilo Klančnik, Žiganja vas 35/b, Duplje_10161 Kupim litoželezno rabljeno banjo za tuš ter OKNA, dobro ohranjena, zidarska mera 160 x 100 ali slično. Ponudbe s ceno na tel.: 81-936 zvečer od 20. do 21. ure _10162 Barvni TV, lahko starejši ali v okvari, kupim takoj, Tel.: 061/320-227 10163 <£) metalka BLAGOVNICA KAMNIK NAKUP Z ZADOVOLJSTVOM Tel.: (061) 831-757 živali Prodam TELICO, sedem mesecev brejo, škrjanc, Zg. Bela 57_9944 Julija in avgusta bom prodajal rjave in grahaste JARKICE. Sprejemam naročila. Stanonik, Log 9, Škofja Loka __9945 Prodam 2 breji TELICI po izbiri. Lju-bljanska 5, Škofja Loka_10142 Prodam TELIČKO simentalko, staro 8 tednov. Fajfar, Breg ob Savi 7, Mavčiče_ _10143 Prodam več PRAŠIČEV, od 70 kg dalje, za nadaljnjo rejo, in prašiče za zakol. Dido Osmančevič, Log. I. Krivca 10, Baza Jesenice_ 10144 Prodam JARKICE, sorte prelux. Urh, Zasip, Reber 3, Bled_10145 Frodam tri in pol mesece staro TELICO frizijko za nadaljnjo rejo. Pavel Mertelj, Gozd Martuljek 43/a 10146 zapoilltve V slikopleskarski stroki zaposlim 2 SLIKOPLESKARJA ali delavca s prakso. OD od 100.000,00 do. 120.000,- din. Bizant, tel.: 39-552 10155 Mlad zakonski par, imetnika popoldanske obrti, s svojo delavnico in lastnim prevozom sprejmeta kakršnokoli DELO NA DOM, razen šivanja. Tel.: 60 636_10156 Zaposlim DELAVCA za izdelavo brezalkoholnih pijač. Klanjšek Vili, Brezje 76/a _10157 Zaposlim ČISTILKO. Tel: 42-530 _10158 AVTOKLEPARJA z odsluženo vojaščino, takoj zaposlim. Avtodeli Pečjak, češnjica 24, Podnart, tel.: 70-409 10159 vozila Prodam karambolirano 101 GTL 55, letnik 85, ter nekatere dele ASCONE, letnik 74/75. Ogled vsak dan. Drago Zupančič, Sp. Gorje 85/a_9791 Prodam FIAT 128, letnik 84, dobro ohranjen in dve originalni GUMI profil 175x13. Tel: 25-443 od 14. ure dalje _9794 Ugodno prodam karambolirano Z 101, letnik 78. Tel: 77-728 9807 Prodam avto LANDROVER z vgrajenim mercedes motorjem 220 diesel. Tel.: 28-376_9850 Prodam Z 101 C, letnik 81. Krsmano-vič, Lojzeta H rova ta 5_9851 Ugodno prodam VAUXHALL VIVA 1300. Visoko 5, tel: 43-054 10022 Prodam FIAT 125 special celega ali po delih. Doki, Gorice 17, dopoldne, tel.: 50-150 int. 219_10027 SUZUKI GSX 750 E, letnik 81, črn, prodam. Tel.: 61-024_10181 TURISTIČNO DRUŠTVO KRANJ in GORENJSKI MUZEJ KRANJ VABITA K SODELOVANJU VEC OBČANOV, KI IMAJO SMISEL IN VESELJE DELA S TURISTI ZA OPRAVLJANJE VODNIŠKE SLUŽBE PO MESTU KRANJU. Zaželeno znanje tujih jezikov. Pisne prijave pošljite na naslov: Turistično društvo Koroška 19, Kranj. Prodam dobro ohranjen R 9, letnik 82. Tel: 40-535_10182 Ugodno prodam R 4, karamboliran, letnik 75. Gartner, 1. avgusta 1 10183 Ugodno prodam Z 750, letnik 76, obnovljen. Marko Dolžan, llovka 1, tel.: 27-067_10184 Prodam BMW 2000, letnik 69, s plinsko napravo. Franc Šparovec, Planina 11, Kranj_10185 Ugodno prodam 126 P letnik 81, re gistriran do marca 87. Ogled popoldne. Tatjana Štular, Zg. Bitnje 149 (po-leg transformatorja) Žabnica 10186 Zamenjam FORD za majši avto — hrošča WV. Tel: 28-597_10187 Prodam ŠKODO 150 L, letnik 82, 30.000 km. Milena Hafnar, Sp. Duplje 101_10188 Prodam Z 750, zaleten, letnik 76, 1 Kocjančič, Brezje 15, tel.: 79-007 10189 Ugodno prodam Z 101, letnik 74, obnovljeno in registrirano do 13.6.87, ogled popoldne. Asim Paščič, Cesta revolucije 2/a, Jesenice_10190 Prodam Z 750, registriran, letnik 73, cena 12 SM. Andrej Čoter, Šorlijeva 33, Kranj_10191 Z 750, letnik 74, registrirana do konca leta, prodam za 13 SM. Benedikova 14, Stražišče, Kranj, tel.: 45-043 10192 Prodam Z 750, letnik 82. Tel.: 77-252 _10193 Prodam avto R4TL special, letnik 77, registriran do 2. 11. 86. Tel.: 21 -678 _10194 DIANO 6 LC, prodam, letnik 79, do-bro ohranjeno. Tel: 42-129 10195 Prodam MOPED tomos 15SLC, 16 SM, 6.500 km, 7 let star. Tel.: 21-097 _10196 Prodam JUGO 45, letnik 83, registri- ran do 15. 6. 87. Tel.: 77-291 10197 Prodam 126 P, letnik 81/10, 30 000 km, Čadež, Podkočna 2, Javor- nik, Jesenice, tel.: 80-123_10198 Ugodno prodam Z 750, letnik 81, prevoženih 46.000 km, ogled možen vsak dan. Miro Horvat, Gozd Martuljek 5/b_10199 Ugodno prodam Z 101 B, letnik 79, registriran do marca 87, tel.: 26-733 popoldne_10200 Ugodno prodam Z101, letnik december 79, ogled ob sobotah popold-ne. Zg. Gorje 46._10201 Prodam GOLF diesel, letnik 84 15.000 km. Tel: 83-302_10202 Prodam 2 leti in pol staro Z 850. Mesec, Mlakarjeva 13, Šenčur, tel.: 41-114_10203 Prodam R 4, letnik 74, za 15 SM. Na-slov v oglasnem oddelku. 10204 R 18, 5 prestav, letnik 82, lepo ohra-njen, prodam. Tel.: 75-814_10205 Prodam 126 P, letnik 77. Tel.: 40-533 _10206 DIANO, letnik 79, 60.000 km, kompletno obnovljeno prodam za 41 SM. Tel:77-319 10207 POINANSTVA Iščem prijateljico za občasna srečanja. Če si vitke postave in stara okrog 45 let, me poišči pod šifro: Diskretnost in ne čakaj na stranskem tiru 9997 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, brata, strica in deda JANKA BULOVCA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izročeno sožalje, podarjeno cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi g. župniku za lep pogrebni obred in sodelavcem iz DO Iskra ERO Kranj za poslovilne besede. Iskrena hvala. VSI NJEGOVI Šenčur, 13. junija 1986 "0 OBVHIIIA TV program Italije, Avstrije, Madžarske ali drugih sosednjih držav ob domačem programu tudi na vaši TV in to s pomočjo univerzalne KVAZI-HORN antene. Izdelava z domačimi deli, enostavno in poceni. Cena načrta in detajlnih navodil je 750.— din. Vse interesente naprošam, da zaradi velikega števila poštnih nakaznic denar pošljete vnaprej in sicer priporočeno v pismu na naslov: Srečko Serčič, Sladki vrh 3, 62214 Sladki vrh_9784 Obveščam cenjene stranke, da bo zaradi letnega dopusta TRGOVINA zaprta od 5. julija do 29. julija 1986. Od 30 julija bo spet redno odprto in se priporočam. KONC ALOJZ, Predelava mesa, Naklo, tel.:47-618_9991 VODOVODNO INSTALACIJO na novi hiši in manjše predelave, popravila vam naredi OBRTNIK. Tel.: 28-427 _9993 Obveščam vse goste, da bo GOSTILNA zaprta od 7. 7. do 2. 8. zaradi adaptacije. Prosim za razumevanje. Berce Miha, Lajše 12, Selca 10176 Obveščam cenjene stranke, da bo SERVIS PRALNIH STROJEV Ei Niš, Gorenje, TA-PEČI-AEG zaprt od 6. 7. do 19.7. zaradi dopusta. Edo Kuželj Pot za Krajem 24, tel: 21-358 10177 ZAHVALA Ob bridkem slovesu od našega dragega očeta FRANCA ŠAVSA krojaškega mojstra iz Preddvora se iskreno zahvaljujemo dr. Tomažu Hriberniku za dolgotrajno zdravljenje. Zahvalo smo dolžni gasilcem za izkazano spoštovanje in ganljiv nagovor ob grobu. Hvala sosedom in sorodnikom za veliko pomoč, gospodu župniku za lep pogrebni obred in poslovilno besedo ter pevskemu zboru iz Preddvora. Hvala za izraze so-žalja ter vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti in počastili z številnim lepim cvetjem. V imenu vseh njegovih. ŽALUJOČA ŽENA VILKA S HČERKAMA Preddvor, 12. junija 1986 OITALO V 78. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, sestra in teta ANA REBOLJ upokojenka Žalujoči: sinova Tone in Ivan, sestra Micka, brat Tone in drugo sorodstvo Kranj, 19. junija 1986 Delam omete in fasade. Milazim Gasi, Grad 40, Cerklje_10147 ZAHVALJUJEMO se zdravstvenemu osebju in negovalkam Doma upokojencev v Kranju, ki so skrbeli za na-šomamo ANO REBOU._10148 Potrebujeva dopoldansko VARSTVO za 10-mesečnega otroka, po možnosti z Bleda. Oglasite se na naslov Žemljic Blaženka, Grajska 43, Bled, stanovanje 3._10149 GRADITELJI, kakšen načrt potrebujete. Za prizidek hiše, gospodarsko poslopje, delavnico. Tel.: 061/322-502 10209 Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustila naša sodelavka v pokoju iz tozda VLP ANA REBOLJ rojena 1908 Od nje smo se poslovili v soboto, 21. junija 1986, ob 15. uri izpred mrliške vežice v Kranju, kjer je ležala do dneva pogreba. Sindikalna organizacija SAVA Kranj ZAHVALA Ob nenadni, nenadomestljivi in boleči izgubi naše drage in skrbne žene, mamice, mame, sestre, tete in svakinje MARTINE ZORMAN rojene MARKIČ p. d. Šuštarjeve mame iz Vokla se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, Športnemu društvu Voklo, sodelavcem Iskre, tozd Stikala in Planike ter Rezki Kožuh za vso pomoč. Hvala vsem, ki ste v težkih dneh sočustvovali z nami, nam izrekli ustna in pisna sožalja, darovali toliko lepega cvetja in vencev in jo številno spremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi osebju Kliničnega centra — dializni oddelek in nevrološki oddelek, posebno dr. Gradu, za zdravljenje njene težke bolezni in za trud za ohranitev njenega življenja. Prisrčno se zahvaljujemo Alpetouru za prevoz na dializo. Lepa hvala g. kaplanu iz Šenčurja za opravljeni pogrebni obred. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. ŽALUJOČI VSI NJENI Voklo, Rakovica, 17. junija 1986 ZAHVALA V sredo,ll. junija, smo se poslovili od dragega moža GEZE m/% M HORVATA Iskrena hvala sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam izrekli sožalje, darovali cvetje in vence. Hvala tudi IO OOS DO Zvezda za darovani venec, dr. Udirju in zdravstvenemu osebju bolnišnice Golnik, g. župniku za obred in vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI ZAHVALA Svojo življenjsko pot je prehodil naš oče PAVLE ŽNIDARIČ Mnogi ste mu bili v oporo, ko mu je bilo najhuje. Mnogi ste šli z njim na njegovo zadnjo pot in ste sočustvovali z nami. Zahvalili bi se radi vsakemu posebej, vsem za iskreno sožalje, za prisotnost, tolažilne besede in pomoč. Posebej iskrena zahvala dr. Mulejevi in sodelavcem v bolnišnici na Jesenicah, dr. Černetu in osebju v radovljiškem Domu upokojencev Dr. Janka Benedika ter očetovemu sostanovalcu v domu, tovarišu Vidicu. Hvala pevcem iz Bohinjske Bistrice in Anhove-ga ter vaščanom Broda, ki so ga po starem običaju pospremili na zadnji poti. Zahvaljujemo se Mirku Košniku za pretresljive poslovilne besede in tovarišu Krivcu za skrb ob pogrebu. Hvala vsem, ki ga boste ohranili v lepem spominu. Vsi njegovi NOVICE IN DOGODKI Srečanje invalidov Gorenjske in Štajerske Srečni med enakimi Duplje, 21. junija — Menda nihče bolj ne potrebuje družabnega življenja kot prav invalidi. Vsak se s svojimi tegobami muči iz dneva v dan. Če je v družbi, vsaj malo pozabi na težave. Kranjsko društvo invalidov prav zato namenja družabnemu življenju svojih članov kar največ pozornosti. Ob vsakem novem letu dobijo člani koledar, na katerem je napisan program izletov in srečanj. Kot je napisano, program tudi uresničujejo. Največ obiskujejo toplice, ki invalidom najbolj koristijo. Vmes so tudi srečanja. Eno največjih je vsako leto skupno srečanje kranjskih, katerim se pridružijo tudi invalidi iz drugih gorenjskih občin, in mariborskih invalidov. V soboto je bilo pri Trnovcu v Dupljah že deveto. Devet let je namreč, odkar sta Društvo invalidov Kranj in Maribor v partizanski Boja-nji vasi pri Metliki podpisali pobratenje. K Trnovcu je prišlo preko 800 invalidov, od tega blizu 200 iz Maribora. Ves čas so se vrstile družabne igre, ki sta jih vodila Mito Trefalt in Rado Murko, za ples in dobro voljo pa sta igrala kar dva ansambla — Triglav in duo Sezam iz Kranja. V kulturnem programu so nastopili recitatorji iz Iskre in mladi folkloristi s Primsko-vega. Vojaki iz kranjske vojašnice so jim skuhali odličen golaž, vsak pa je dobil tudi darilo — keramični krožnik s posvetilom. Tilka Dobrov-nik iz Kranja: »Srečanj invalidov se udeležim, če le morem. Vsaj enkrat na leto se človek od srca nasmeje. Rada bi le, da bi bil tudi mož z menoj, pa je hudo bolan. Včasih sva vedno prišla skupaj, ker je tudi on stoodstotni invalid. Veseli smo, da organizirajo taka srečanja posebej za invalide, smo vsaj med enakimi« Mirko Gali-čič, predsednik Društva invalidov Kranj: »Vesel sem, da je udeležba tako velika, še večja, kot smo pričakovali. Nerodno je bilo le, da je zmanjkalo krožnikov s posvetili. A jih bomo v štirinajstih dneh razposlali po društvih, tako da ga bo do- bil sleherni udeleženec. Tolikšna udeležba je še en dokaz, kako smo invalidi potrebni takih srečanj, kjer vsaj malo pozabimo na vsakodnevne skrbi. Za večino naših invalidov so to edini medsebojni stik. Prihodnje leto se bomo srečali že desetič,in sicei spet v Bojanji vasi.« ! Stane Lepe-nik, predsednik 'Društva invali-I 'dov Maribor: ['»Srečanja so za invalide koristna. Malo pozabiš na svoje težave, ki jih stabilizacijski časi prinašajo še posebej invalidom. Dohodki so navadno majhni, pa tudi ugodnosti, ki smo jih bili včasih deležni, počasi upadajo. Na takih srečanjih se spoznavamo, utrjujemo stara prijateljstva, pomenijo nam sprostitev in spodbudo za naslednje dni.« Mirni Košir, Društvo invalidov Škofja Loka: » Sem invalidka tretje stopnje. Zaposlena sem v Odeji, vodim pa aktiv, v katerem so vključeni invalidi Odeje, Kroja in Še-širja. Prvič sem na tem srečanju in moram priznati, da sem presenečena nad organizacijo in nad prireditvijo D. Dolenc V Ukancu bodo čez nekaj dni odprli obnovljeni Otroci so se odlično zabavali — Malo je krajevnih skupnosti, ki bi se tako zavzemale za družabno življenje v vasi, kot se v Podljubelju. Predvsem sta aktivna turistično in kulturno-umetniško društvo. Slednje je to soboto, 21. junija, za vse otroke do petnajstega leta priredilo otroško veselico s sokovi, domačim kruhom in piškoti, ki so jih spekli člani turističnega podmladka v vasi. Vse popoldne so se zabavali po skupinah. Polno jih je bilo v domu, še več pa zunaj, na soncu, kjer se je v ateljeju »Penz'1« in po asfaltu dalo imenitno risati. Igrali so na odru, recitirali, peli, pripovedovali pravljice v pravi mikrofon, se igrali igrice, kar je otrokom in tovarišicam iz šole pa dekletom iz društva prišlo na misel. Zvečer pa so najstniki plesali tja do desete ure. Bilo je prima! — Foto: D. Dolenc Društvo orodjarjev Kranj, 20. junija — Na pobudo Iskre Kibernetike nameravajo v Kranju ustanoviti društvo orodjarjev in se povezati s slovenskim, ki deluje pod okrilju Gospodarske zbornice Slovenije. Za začetek imajo na seznamu dvajset delovnih enot na Gorenjskem, v katerih delajo orodjari, seveda pa so dobrodošli vsi orodjarji. Takšno društvo imajo zdaj že v Ljubljani in na Štajerskem, gorenjsko naj bi bilo torej tretje. Osnovna naloga teh društev je spremljanje razvoja tehnologije in orodjarstva v svetu, izobraževanje, meril standardizacije in izmenjava izkušenj ter povezovanje z drugimi orodjarji v Sloveniji in Jugoslaviji. Na Jezerskem ni niti enega konja Kranj, 20. junija — Na pobudo prirediteljev Kmečke ohceti v Ljubljani, ki bo potekala od 24. do 28. junija, bodo turistična društva Kranj, Preddvor, Kokrica in Jezersko skupaj z delovno organizacijo Živila Kranj prevzela del prireditve,in sicer prevoz bale. Ženini in neveste bodo s spremstvom prispeli v Kranj 27. junija ob 10. uri, okoli 12. ure bodo prišli v Preddvor in ob 16. uri na Jezersko. Prireditelji imajo kopico problemov, saj bo spremstvo številčnejše kot so sprva računali, za prevoz bale pa bodo seveda morali dobiti konje. Prav z njimi pa imajo največ težav, saj na Jezerskem ni niti enega, kar je domala neverjetno. Še dobro, da nismo v skrbeh, kakšno bo vreme, saj dež očitno tujce manj moti kot nas. Pravijo, da mora biti prireditev v vsakem primeru na prostem. Jezerjani se na prireditev vneto pripravljajo. Kot vse kaže, skušajo bodečo nežo spremeniti v nagelj. Predstavili dejavnosti vrtcev — Ob vsakem koncu šolskega leta pripravijo kranjski vrtci malo razstavo, s katero predstavijo svoje dejavnosti. Letos so v avli kranjske skupščine tovarišice predstavile kotičke, v katerih se otroci seznanjajo z vsakdanjim življenjem in delom: postavile so kuhinjski, šiviljski, naravoslovni, lutkovni, likovni, glasbeni, mizarski in frizerski kotiček, telovadnico in knjižnico ter celo tržnico. Razstava je bila na ogled od 18. do 20. junija. Kranjski vrtci pa letos praznujejo tudi 20 let, odkar so se leta 1966 vsi vrtci združili pod eno upravo. Delavci kranjske vzgojno-varstvene organizacije so v petek, 20. junija, dvajsetletnico praznovali z malo slovesnostjo v domu JLA v Kranju. Na sliki: eden od kotičkov razstave. — Foto: D. Dolenc Nočni televizijski program Poletna noč Ljubljanska televizija bo 5. julija začela predvajati nočni televizijski program z naslovom Poletna noč. Začel se bo ob 22,45 in bo na sporedu vsak večer do 31. avgusta na drugi TV mreži in 27. kanalu TV Koper-Capodistria. Namenjen je domačim in tujim turistom, zato bo predvsem informativnega in zabavnega značaja. Ob 22,45 se bo začel z glasbenim programom, zatem bo nadaljevanka, ob 0,30 satelitska informativna oddaja v nemškem jeziku (en dan iz ZR Nemčije in en dan iz Avstrije). Polega tega bo TV Ljubljana vsak dan pripravila poročila o dogajanjih v Jugoslaviji in posebne turistične informacije v nemškem in angleškem jeziku. Zatem bo približno do druge ure ponoči trajal še spored zabavne glasbe ali dokumentarnega filma. Program naj bi prispeval k boljšemu počutju domačih in tujih turistov pri nas in bo kvaliteten dodatek k splošni turistični ponudbi. avtokamp Nesnaga ne bo več tekla v jezero Ukane, 23. junija — Alpetourov tozd Hoteli Bohinj je v avtokarft pu Ukane postavil novo recepcijo, restavracijo z več kot trideseti mi sedeži ter stavbo, v kateri so stranišča, tuši in topla voda. Vs* odplake bodo tekle v obnovljeno čistilno napravo hotela Zlatorog »Z naložbo, vredno okrog sto milijonov dinarjev, nismo povečali zmogljivosti avtokampa, temveč smo le izboljšali njegovo kakovost in hkrati rešili problem odpadnih voda,« je dejala Majda Žvan, direktorica hotela Zlatorog. »Zgradili smo novo recepcijo, v kateri je tudi telefon (Mimogrede povedano: letos smo v Ukancu dobili štirideset telefonskih priključkov.) Na mestu, kjer je prej stal bife in so točili le pijačo, smo postavili restavracijo, v kateri je pod streho trideset sedežev in razen teh še nekaj na prostem; gostje pa bodo lahko v njej razen pijače dobili še jedi z žara sladice.enostavne tople jedi. Stavba, v kateri so stranišča, tuši in tudi topla voda, je zgrajena tako, da ustreza zahtevam tovrstnega turizma; vse odplake pa bodo odslej tekle v Zlato-rogovo čistilno napravo, ki je obnovljena in bo po besedah projektanta čistila nesnago 90 do 95-odstotnO Zlatorog odslej ne bo več onesnaže-val jezera, tudi zato ne, ker bomo v pralnici uporabljali prašek, ki se * vodi razkroji. Uredili smo tudi štiri kurišča in postavili bi še ograjo, vefl' dar to ni dovoljeno, ker leži kamp * osrčju Triglavskega narodnega par ka in ker se bo kamp, vsaj dolgorff čno, preselil na območje Ribčeveg* laza,« je dejala Majda Zvan. Število prenočitev v kampu narašča iz leta v leto. Predlani so v njeU1 zabeležili 30.352 prenočitev domačib in tujih gostov (22.732 tujih), lani p* že osmino več — 33.967 (26.046 tujih). Med tujci prevladujejo Nizo; zemci in Nemci. Cene so letos zaradi boljše ponudbe precej višje kot lani Julija in avgusta bo dan bivanja V kampu stal tisoč dinarjev, v drugih mesecih pa osemsto. C. Zaplotnik Garjavosti več po praznikih Jesenice, 23. junija — Po podatkih zdravstvenega doma na Jesenicah je1 vsaj 90 odstotkov prebivalstva na Jesenicah cepljenega proti nalezljivim boleznim, poseben problem pa predstavljajo otroci, ki le začasno živijo v tem mestu. Črevesna nalezljiva obolenja ne predstavljajo posebne težave, zaskrbljuje le stalno pojavljanje črevesnih obolenj in različnost povzročiteljev. Ko so obolele anketirali, so ugotovili, da sta vir okužbe različna hrana in prihod iz drugih krajev države. Ta raznolikost po mnenju zdravnikov predstavlja stalno nevarnost za izbruh večje epidemije. Lani so bili na Jesenicah trije primeri trebušnega tifusa, za enega bolnika so ugotovili, da se je okužil v Krupi. Kar precej je otrok, ki zamujajo obvezna cepljenja, saj ne prebivajo stalno na Jesenicah. Opažajo porast števila garjavih otrok in odraslih, predvsem po šolskih počitnicah in po praznikih. O ušivosti nimajo točnih podatkov, vendar je ušivosti dosti — narašča po praznikih in počitnicah. D. S. ( Disko bar klub 2 — Gorenjska zabavišča 2 Brezplačen dolgčas Svetleč neonski napis nas za centralno kranjsko banko, v neposredni bližini stavbe Planinskega društva Kranj, vabi v notranjost disko bara Klub 2. Nekaj stopnic, ki vodijo navzdol, nas pripelje do vhoda. Vrata zabavišča so ves čas na stežaj odprta. Drobec v mozaiku, ki je viden na prvi pogled in ki prinaša mešane občutke. Nad vrati lahko preberemo, da je Klub 2 odprt od 20. do 1. ure, ob petkih in sobotah pa uro dlje in da je last Zore Poznič. Zabavišče je majhno, skupaj s preprostorom in prostorom ob točilnem pultu je v njem okrog 25 sedežev, na plesišču pa je prostora za osem do deset parov. Razsvetljava, ki je v nočnih lokalih zelo pomembna, je tu komajda vredna te besede. Steklena krogla, ki se vrti nad plesiščem, in reflektor, ki sveti vanjo ravno pod takšnim kotom, da se gostom ob točilnem pultu žarki odbijajo naravnost v oči, tega vtisa ne moreta popraviti. Tudi sicer je vzdušje — vsaj na dan našega obiska je bilo tako — dokaj mlačno. Okrog 20 obiskovalcev, večinoma moških, starih od 20 do 30 let, je sedelo za mizami in se brezciljno in zdolgočaseno spogledovalo. Glasba ni pretirano glasna, kar pomeni, da se je moč pogovarjati. Kar pa se tiče zvrsti: klasična disko glasba, ki ni ravno najnovejšega datuma in se vrti po sistemu »ko je konec kasete, jo obrnemo in stvar teče naprej«. Cene pijač so podobne cenam v drugih tovrstnih prostorih," nekatere malo nižje. Ob pijači pa je moč dobiti tudi prigrizek — klobaso. Ob vhodu nihče ne pobira vstopnine, kar z drugimi besedami pomeni, da je vstop prost. Disko bar Klub 2 bi zaslužil veliko večjo lastnikovo pozornost in to skorajda na vseh področjih. Pred časom je Klub 2 dajal popolnoma drugačen vtis. Ali pa mogoče disko bara Klub 2 ne gre enačiti s »tipičnimi« nočnimi zabavišči, temveč je to le lokal, ki je pač odprt ponoči? Vine Bešter Prednost imajo pešci Radovljica, 23. junija — Tudi letos bosta v času največjega turističnega vrveža zaradi varnosti pešcev in nemotenega izvajanja prireditev zaprta za promet Linhartov trg v Radovljici in del Ceste svobode na Bledu. V Radovljici velja zapora od 1. julija do 15. septembra, na Bledu od 20. junija do 22. septembra. (cz) GLAS Ob 35-letnici izhajanja odlikovan z redom zaslug za narod s srebrno zvezdo Ustanovitelji Glasa občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Tržič — Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj — Novinarji: Danica Dolenc, Dušan Humer, Helena Jelovčan, Jože Košnjek, Le a Mencinger, Stojan Saje, Darinka Sedej, Marija Volčjak, Cveto Zaplotnik, Andrej Žular, Danica Zavrl-Žlebir in Vilma Stanovnik — Fotoreporter: Franc Perdan — Tehnični urednik: Marjan Ajdovec — Lektorica: Nataša Kranj«- — Samostojni oblikovalec: Igor Pokorn — Montaža in reprofotografija: Nada Prevc, Lojze Erjavec in Tone Guzelj — Predsednik izdajateljskega sveta Boris Bavdek (MS-ZKS za Gorenjsko) — List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot pol-tednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. — Stavek TK Gorenjski tisk, tisk ZP Ljudska pravica Ljubljana. Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Moše Pijadeja 1 — Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 51500-603-31999 — Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463, redakcija 21-860, odgovorni urednik 21-835, tehnični urednik 21-835, komerciala, propaganda, računovodstvo 28-463, mali oglasi, naročnina 27-960 — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72 - Naročnina za I. polletje 1.600 din. V. d. glavnega urednika in odgovorna urednica: Leopoldina Bogataj