DELAVSKA
POLITI
GLASILO SOCIALISTIČNE STRANKE JUGOSLAVIJE.
Izhaja vsako sredo in soboto.
Uredništvo je v Mariboru, Ruška cesta 5, poštni predal 22.
Rokopisi se ne vračajo. Nelrankirana pisma se ne sprejemajo.
Uprava: Maribor, Ruška c. 5, poštni predal 22, Ljubljana VIL, Zadružni dom.
Cek. račun: 14.335. Reklamacije se ne frankirajo.
Naročnina za 'državo SHS znaša mesečno 10 Din, za Inozemstvo mesačno 15 Din.
Malih oglasov, ki služijo v posredovalne In sccijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane 1’— Din. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda 1'— Din. V oglasnem delu stane pe-titna enostolpna vrsta 2*25 D. Pri večjem številu objav popust
Sobota 19. novembra 1927.
Leto II.
• Avstrijska socialna demokracija J na svojem nedavnem kongresu do-azala svojo zrelost predvsem s tem, a le izrazila svojo odločno voljo, da 0stane za vse delavce združujoča jS.ocialjstj£na stranka. Začrtala je jasno imjo proti komunistom, istočasno pa £ kongres nastopil proti oni struji, ,1 je hotela, da naj te »napol divje omunistične delavce« mirno prepu-s 1 avstrijski komunistični stranki.
Tej struji, ki jo je zastopal Trebič, >e voditelj stranke s. Bauer med »vidnim, več minut trajajočim ploskanjem«, kakor poroča »Arbeiter-Zei-*ung« odgovoril takole:
»Mi smo enotnost, to dragocenost delavskega gibanja ohranili v času, „ so se delavske stranke drugih de-2el razcepile in razdrobile. Zakaj se nam je to posrečilo? Iz več razlogov, Predvsem pa radi tega-le: tu v Avstriji
se nam je posrečilo prepričati klavce, da lahko še v tej generaciji Osvoje državno oblast na podlagi demokracije in s sredstvi demokracije,
samo če ostanemo enotni
ln če smo odločeni, da branimo demokratična bojevna sredstva.
... So sodrugi, ki to dragocenost enotnosti delavskega gibanja v Av-striji uživajo kot nekaj samo po sebi razumljivega, da ne razumejo več, Kakor se zdi,
kako strašna katastrofa bi b'la, ce bi se delavski razred pustil mirno razcepiti,
kakor to nekateri priporočajo (Tre-blc *• Op. ur.)
■ • Ta rdeči Dunaj, ki pridobiva pristaše za socializem, ne samo v celi vstriji, temveč po vsem svetu, ta rdeči Dunaj, ki ni samo naš ponos, emveč ponos cele internacionale, ne 1 eksistiral oni dan, ko bi mi dopusti l, da se avstrijsko delavstvo razcepi!
Sloga!
Sodrugi! Marksistični, socializem je sinteza (združenje)
treznega realizma,
ki gleda kapitalističen svet tako, kakor je in
revolucionarnega navdušenja.
In ta velika sinteza gre v pogubo po vsod, kjer je delav. razred razcepljen. Kjer je delavstvo razcepljeno, nastopijo nasprotstva, ki jih je ravno marksistična sinteza odpravila; na eni strani dobite stranko, ki ni sposobna trezno gledati svet, na drugi strani pa delavsko stranko, polno treznega, odgovornega realizma, pa brez revolucionarnega navdušenja in s tem brez velikega razmaha, ki delavstvo navdušuje in mladino vabi v delavsko stranko. Sodrugom, ki lahkomišljeno pravijo, da tudi mi lahko riskiramo razkol, rečem to, kar sem stokrat rekel proti komunistom:
stokrat rajši iti enotno po napačni poti — kajti napake lahko popravimo — kakor pa razcepiti se radi prave poti.«
Še bolj, kakor za industrijsko Av strijo, veljajo te besede za agrarno Jugoslavijo,
Kako naj mi praktično sledimo nauku avstrijskih sodrugov?
Razkol je tu. Pa saj je tudi v Avstriji 14.000 dekalistov — samo, da je proti njim mogočna socialna demokracija. Na drugi strani, kakor na svetu ne bo nikdar zmanjkalo norcev, tako bo tudi vedno nekaj zme-šancev bernotarilo. Torej dvignimo duh svojih organizacij, utrdimo socialistično stranko s tem, da povsod prepričevalno dokažemo delavcem, da je to realna in revolucionarna stranka, ki je sposobna in pametna dovolj, da zastopa delavske interese in zato tudi vredna, da jo delavci ljubijo, spoštujejo in se v njej organizirajo. Tako bomo mi preko drekaliz-ma upostavili delavsko enotnost.
Naši kongresi in konference.
Volitve v narodno skupščino, oblasti in deloma tudi občinske volitve — izvzemši v mariborski oblasti — SP za nami. V vseh teh volilnih bo-
je dokazalo naše gibanje politiko tnoč, ki vztrajno narašča. Enak Pojav, kakor pri nas sicer v manjši •j1 eri, opazujemo tudi po drugih državah (v Čehoslovaški, Avstriji, ^emčiji, Poljski, Franciji, Angliji); !udi tam se socialistični pokret sipino konsolidira in ojačuje organi-^atorično.
Ta razvoj delavskega gibanja v "nenovanih in drugih državah nam ^ora biti v pobudo, nas mora prekričati, da smo na pravi poti raz-rednega boja.
Sedaj po volitvah je nastopila za
II ;ls doba kongresov in konferenc, K> je, doba organizatoričnega dela. v Zagrebu se bo vršil koncem jamarja 1928 kongres Socialistične franke Jugoslavije. Meseca decembra oblastna konferenca za ljub-‘Jansko oblast, meseca januarja, še Pred zagrebškim kongresom, pa po-. rajinska konferenca za ljubljansko
III mariborsko oblast.
,P° vseh težkih bojih z najrazličnejšimi nasprotniki v volilni borbi in | ozirom na njih metode, ki so sku-aie na vse mogoče načine škodo-'ati konsolidaciji delavskega pokre-
ta, smatramo, da je najnujnejše vprašanje, ki ga moramo v prvi vrsti obravnavati na kongresu in na konferencah:	izgraditev disciplini-
ranih delavskih socialističnih političnih organizacij zlasti v onih krajih, kjer so kadri delavstva in socialističnih somišljenikov. Pri zadnjih^ volilnih borbah smo namreč opažali, da ponekod niti organizacije niso dosledno in enotno nastopale v interesu socialističnega pokreta, ker so stale ali pod vplivom raznih razdiralnih ali pa demagoških gesel. Organizacije morajo v tem pogledu postaviti trdnejše postojanke delavskega pokreta. Naš boj in naša taktika ne sme sloneti na frazah ali demagogiji, ampak na realnih tleh ideološke vzgoje in krepke ter zanesljive organizacije, ki tudi v naj-kritičnejšem slučaju ne odreče.
Naše konference naj bodo torej organizatorične. Zakaj po tolikih zmotah in zmedah, ki jih širijo med zavednim delavstvom razni vplivi buržuazije in njihovih agentov, mora socialistični pokret začrtati jasno pot za vse svoje organizacije. Tu ne sme biti lokalnih vidikov, ne ozirov na osebna mnenja, ampak vedno mora biti merodajen le interes celokupnega socialističnega pokreta, kar pa bomo dosegli le
tedaj, če bo vsaka organizacija storila in delala tako, kakor je v prid celotnega pokreta. Mnogo izborno discipliniranih organizacij že imamo, toda naša naloga je, da naš organizacijski aparat posluje kakor ura, ker šele tedaj bo stranka imela tudi politično moč, ki gre proletarijatu.
Važno je organizatorično delo tudi zaraditega, ker se po vseh sosednih državah goji nekak fašizem, ki bi ga radi ustvarili tudi v naši državi. Ti pojavi nas opominjajo, da
KINO APOLO.	KINO	APOLO.
Od sobote naprej krasen film
SMRTNA KOCKA
Rot la Rok in Marg. de la Motte v gl. vlogah.
s trezno politiko in močno politično organizacijo preprečimo val, ki grozi objeti vso srednjo Evropo. Močnim, konsolidiranim delavskim organizacijam, tega se zavedajmo, tudi fašizem ne bo mogel do živega.
O zavarovanju za starost in onemoglost.
Zavarovanje za starost in onemoglost je važna zahteva socialističnega delavstva. V naši državi že ima zakon o socialnem zavarovanju določbo, da se mora zavarovanje za starost in onemoglost uvesti leta 1925. Toda rok, ki je v zakonu določen, je že prekoračen za tri leta. Ali, če je zakonita določba ostala na papirju, zato se ne zmeni ne vlada ne narodna skupščina. O meščanskih strankah kot takih menda ni treba govoriti.
Vidimo pa nasprotno. Eksponenti industrijskih krogov se odločno zavzemajo za poslabšanje socialnega zavarovanja. Tajnik zveze industrij-cev, g. ing. M. Šuklje, je na primer na državnem kongresu industrijcev odločno pobijal nezgodno zavarovanje, češ, da je treba napeti vse sile, da se prepreči 7odstotni prispevek za nezgode, ki ga vlada namerava zvišati od sedanjih 6 odstotkov.
To je samo en primer. Boj proti socialnemu zavarovanju pa gre na celi črti, češ, da zavarovanje ogroža razvoj industrije. Seveda je to stališče popolnoma napačno že z gospodarskega stališča, še bolj pa s socialnega, ker krivda, da industrija ne prospeva, tiči v slabem državnem narodnem gospodarstvu in v tem, da je naša industrija pokupila po vojni namesto novih, modernih strojev, domala stare, obrabljene nemoderne kolovrate, ki so se hitro pokvarili in pa tudi niso imeli časa primerne sto-ritvenosti.
Industrija je se tem neracionelnim uvajanjem industrije zapravila svoj
majhni kapital in če se je hotela obnoviti, je morala seči po bančnem kapitalu, ki pa zaradi svoje draginje ni primeren za obratno glavnico.
Ti izgovori torej absolutno ne drže. Še manj je pa mogoče opravičevati malomarnost zakonodajalca s socialnega stališča.
Povojne razmere so socialno precej drugačne kakor so bile pred vojno. Že pred vojno so uvidevali vsi socialni politiki, da je zavarovanje za starost in onemoglost nujno. Danes, ko so delavci, uradniki, obrtniki in mali kmetje socialno mnogo sla-beje situirani, pa je popolno socialno zavarovanje za najširše sloje postalo pereče vprašanje. Ako namreč tozadevni sloji ostanejo še deset let v tem neugodnem položaju, da celo tedaj stradajo, ko imajo polno delovno moč, potem se nam bliža doba, ko bo tisoče in tisoče teh ljudi navezanih na javno milost ali pa bodo izstradani umirali po cestah, ker država ničesar ni storila, majhne občine ne morejo in nočejo ali pa le z nejevoljo podpirajo — berače, kakor imenujejo siti gospodje ljudi, ki so prodali svojo delovno silo za tako slabo plačo, da so morali stradati in s tem opešati.
Vprašanje zavarovanja za starost in onemoglost ni le vprašanje delavcev, ampak je velik socialnopolitični problem — države. Vsako leto odlašanja tega zavarovanja je greh nad vsemi onimi, ki si služijo kruh z delom.
Sem z zavarovanjem za starost in onemoglost!
Kaj hočemo?
Pri nas se smatra socialiste kot smrtne sovražnike vere in Boga. Baje komaj čakajo, da razrušijo cerkve, zaplenijo vse njih imetje, oskrunijo pobožne device in sploh komaj čakajo, da pogubijo njih krščanske duše. To so največje ka-nalje, propalice, bogotajci, lenuhi, pijanci in postopači, ki prav nesramno zahtevajo od ubogih kapita-istov večje plače; so Surovi materialisti, ki nočejo nič slišati o viso-(ih krščanskih idealih, nebeškem zveličarju, pač pa hočejo na tem svetu pečene piske in bogokletno enakost; ne poznajo ponižnosti in pokornosti — te dve najlepši krščanski čednosti — napram cerkveni in posvetni gosposki . . . Tako sem čul iz ust nekega kmetskega mladeniča beri in piši leta 1927 po Kristusovem rojstvu. .Na vprašanje, kje je vse to čul. mi je odgovoril: gospod župnik so to povedali.
O tem bi ne bilo vredno govoriti, da ni tako očitno, da se nevedno ljudstvo namenoma in zlobno zava-
ja v tako pojmovanje socializma in njegovih demokratičnih zahtev po priznanju svobode vesti, po ločitvi cerkve od države itd., in pa tudi, da smo mi sami krivi, če se posebno kmetsko ljudstvo odvrača od nas, in sicer zato, ker ne znamo pri tako kočljivih zadevah v največ slučajih zavzeti pravilnega, res socialističnega stališča. Zato bo tudi za nas precej važno in podučljivo, če pogledamo, kako so naši veliki predniki mi-
Vsi na protestni shod!
V	soboto, dne 19, novembra t. 1,, ob 7. uri zvečer, v dvorani »Uniona« (Gotz) velik javni shod. Na dnevnem redu shoda je vprašanje Stankovega odpusta in sploh razmere na želez-nici — obenem pa bodo tudi delegati Delavske zbornice poročali o svojem delovanju v tekočem letu.
Vsi na protestni sHod!
GRAMI KINO
slili o tem in o stališču socializma do vere sploh.
Leta 1890 je stavil na strankinem zboru v Halle dr. Riidt predlog, da izreče stranka:
Nemška socialistična stranka ne poseza neposredno v versko prepričanje posameznega strankinega pristaša, vendar stoji kot revolucijska stranka tudi v verskem pogledu na tleh svobodnega znanstvenega raz-iskavanja. Vsled tega principielno zavrača vsako dogmatično verstvo kot studenec duševnega suženjstva in kot velikanko zapreko proletarskega emancipacijskega boja, pobija zato vsako cerkev, ki temeljem svojih verskih do^em nasprotuje socialnim in političnim osvoboditeljskim stremljenjem delavskega sloja.
Na to pa je odgovoril V. Lieb-knecht:
Torej nam je dejal g. Riidt, da smo hinavci, ako ne priznamo prave barve in ne zapišemo ateizma na našo zastavo. Alj naš program ne prizna barve, ali se nismo postavili na znanstvena tla? In ali ne ve vsak človek, ki je zmožen misliti in ki ve, kaj je znanost, da sta veda in vera nezdružljiva nasprotnika? Vsled znanstvenega značaja naše stranke je vsako nesporazumljenje v tej smeri odstranjeno. O hinavščini torej ni govora, pač pa nasprotno lahko govorimo o pomanjkljivem poznanju reči in pomanjkljivi razsodnosti tistih, ki so menja, da se mora vera v prvi vrsti pobijati. Cerkev, katoliška kakor protestantska, dandanes ni nič drugega kot opora, instrument razredne države, in temelj razredne države je kapitalistični proizvajalni način s svojim suženjstvom in izkoriščanjem v vsaki obliki. S kapitalistično produkcijo stoji in pade moderna razredna država. Vsak general, ki hoče pobiti nasprotnika, ne zapravlja svojih moči v podrejenih pozicijah, ki za celoto niso odločilnega pomena, temveč napade ključ sovražnikove pozicije, po katerem padcu se zruši vse ostalo. Namesto, da s postranskimi stvarmi raztresamo svoje moči, napadimo ekonomski temelj, na katerem stoji današnja razredna država z vsemi svojimi cerkvami in konfesi-jami in duhovništvom vred. Ako pade temelj, pade z njim vse drugo. In potem naj se pomisli, da bi dolž-
Evropa v plamenu!
nost do brezverstva posegla v svobodo vesti, v svobodo mišljenja, v osebno svobodo, ki jo moramo pod vsakimi razmerami spoštovati in varovati. Skratka, mi, ki branimo načelo, vera je zasebna zadeva, smo v večji harmoniji s temeljnimi principi naše stranke, in povrh tega smo bolj radikalni, kot tisti, ki kažejo pri pobijanju vere neko gotovo vernost, ali pravilneje ostanek popovstva. Jaz ne ljubim popov v nobeni obliki in antipope pravtako malo kot prave pope.
in še nekaj: Ali mi nimamo tega, kar tvori moč verstva, vere v naj-višje ideale? Ali ni v socializmu najvišje nravnosti; nesebičnost, požrtvovalnost, ljubezen do človeštva?
Tako Liebknecht takrat. To velja za nas še danes. Kajti socializem ima za glavni cilj, da reši delovno ljudstvo izpod gospodarskega suženjstva kapitalističnega razreda in s tem pribori proletariatu vsestransko svobodo, ne pa, da bi se spuščal v kake buržujske kulturne boje, od katerih ne bi imel proletariat prav nobenih stvarnih koristi. Ne moremo pa nič zato, če je pri nas klerikalna stranka vzela v zakup vse ka-toličanstvo. Naravno je potem, da socializem v borbi za svoje ideje naletuje na njen odpor. To pa ne znači, da se bojujemo proti veri in Bogu, pač pa kvečjemu to, da smo prišli v navskrižje z njenimi političnimi tendencami, ki pa so vse prej kot pa krščanske. Ali pa boljše: ker vidimo, da klerikalna stranka brani v dejanskem življenju le interese buržuazije v škodo delovnega ljudstva ter da njeno stremljenje gre edino za tem, da si pribori posvetno oblast in da ohrani svoj privilegova-tii položaj in s tem duhovno gospod-stvo nad ljudstvom — kar pomeni v praksi, da ji to prinaša ogromne in nčkrščanske dohodke — smo mi v imenu demokracije nujno prisiljeni, boriti se tudi proti nji kot protiljud-ski stranki.
Cerkvena hierarhija, oziroma vidna cerkev, katero- zastopa pri nas SLS, je bila in je v nasprotju s Kristusovim naukom, vedno lakaj vladajočih izkoriščevalcev ljudstva, kateri ji v plačilo nudijo razne privilegije, ki jih v dobi današnje tako-zvane demokracije drugi nimajo. Razume se, da račun za te koncesije nosi zopet le edino delovno ljudstvo, četudi so te le v njegovo škodo. Zato je ena prvih zahtev socializma, da se te reakcionarne in nedemokra-
Evropa v plamenu!
tične koncesije ukinejo. Zato zahtevamo tudi mi, da se pri nas izvede ločitev cerkve od države, kakor se je to izvršilo že v Ameriških združenih državah leta 1787, v Belgiji leta 1831, na Irskem 1. 1869, v Meksiki 1. 1873, v Braziliji 1. 1891, na Kubi 1. 1902, v Ekvadorju 1. 1904, v Franciji 1. 1905, v Ženevi 1. 1907, v Ba-zelu 1. 1910 itd.
Mi nočemo s tem uničiti cerkve, vere ter jo preganjati, pač pa pomeni to samo, da mora država smatrati verske družbe kot čisto zasebne družbe in delati z njimi kakor z vsakim zasebnim društvom kake druge vrste. Da ne da cerkvi in njenim članom nobene pravice, katere ne bi dala na enak način vsem drugim društvom. Da so ji duhovniki to, kar predsedniki drugih društev, da je državna vzgoja čisto posvetna, kvečjemu, da se predava etika, a brez religije. Država ne plača nič, vsi državni čini se vrše brez ozira na vero. Cerkev lahko ustanavlja svoje šole kjerkoli hoče, ki dobe isto pravico kakor državne šolske usta-
nove, čim zadoste zakonitim zahtevam in so tudi deležne eventuelnih državnih podpor. Staršem se da možnost, da sami določujejo smer vzgoje pri svojih otrokih itd.
To je naša zahteva. Naravno je. da smo dobili največjega nasprotnika v SLS, ker se ravno ona čuti po nji največ ogrožena, toda v svojih čisto materijalnih interesih, kateri pa imajo z našimi dušami in vero toliko opravka, kakor kitajski cesar, ki ga sploh ni. Zato pa tudi tako besna in umazana agitacija med ljudstvom.
Toda, da povdarimo še enkrat: Socializem je v prvi vrsti gospodar; ski nauk. Njegova zahteva po ločitvi cerkve od države pa prihaja odtoft ker hoče, da država preneha tolerirati te reakcionarne in nazadnjaš^ elemente, ki so združeni v nji, $ škodo ostalih državljanov. Sociali' zem s tem zahteva le to, kar mora zahtevati vsak resnično čuteči de' mokrat, pa tudi katoličan, in to v imenu napredka.
To tudi mi hočemo!
Dnevne novice.
Plenarna seja Delavske zbornice se bo vršila, kakor smo že naznanili, v nedeljo, dne 20. t. m. v ka-zinsiki dvorani v Mariboru. Za to zborovanje vlada v mariborski javnosti veliko zanimanje. Sodrugi, ki se žele udeležiti zborovanja kot poslušalci, naj se prijavijo pri naših zaupnikih za vstopnice.
Trocki) in Zinovjev sta bila izključena iz ruske komunistične stranke in ž njima vred še cela vrsta odličnih članov stranke. Kaj to pomeni v ruskih prilikah, bo razumel vsak, kdor pozna strogo disciplino in stroge metode, ki vladajo v ruski komunistični stranki. Da bi se Stalinu posrečilo likvidirati spor s Troc-kijem s to izključitvijo, ne verjamemo. Trockij je za Leninom najmočnejša osebnost ruske revolucije, in njemu se mora revolucionarna Rusija zahvaliti za marsikateri uspeh ruske revolucije. Ta spor je za notranji razvoj ruske revolucije orgromnega zgodovinskega značaja. Gotovo pa je že sedaj, da se nade kapitalističnega sveta tudi z ozirom na ta notranji ruski spor ne bodo uresničile. Tudi ruska revolucija preživlja pač svoje razvojne faze. O sporu bomo še pisali.
Evropa v plamenu!
Kmetsko-demokratska koalicija.
Radičeva stranka in Samostojna demokratska stranka sta se združil' pod imenom kmetsko-demokratska koalicija. V resoluciji, ki jo je ta koalicija izdala, se dopoveduje, da ste obe stranki dosegli popolno soglasje in da se hočeta boriti za demokracijo, parlamentarizem in enakopravnost. Verjetno pa je, da je ta koalicija samo taktičnega značaja. Več kot dvomljivo pa namreč, da bi se med tema dvema strankama moglo doseči, kako resnično in trajno soglasje v načelih-Samostojna demokratska stranka je po svoji ideologiji meščanska, nacionalistična, liberalna, kadar je. Radičeva stranka pa je kmetsko-demago-ška, srbofobska in konservativna. Slovenska kmetska stranka, ki je tudi del te koalicije, je pa konglomerat bivših samostojnih kmetov g. Pucljai Prepeluhovifr radičevcev in Šuštersi-čijancev. Iz tako različnih elementom se ne more napraviti trajne in solidne celote. To koalicijo so pač skovali voditelji strank, ne pa volilci. Če pa že ni verjetno, da bi iz te koalicije moglo nastati kaj historično pomembnega, kakor prorokujeta gg. Radič in Pribi-čevič, je pa vsaj v Sloveniji, kjer pra-vih radičevcev pravzaprav nikdar n1
Zobje čvrsti in beli, usta sveža in lepa, to je uspeh zobne paste
PEBECO
Pavel Dorohov:
Kazenska ekspedicija. 6
(Odlomek iz romana »Golgota«. Prevedel I. V.)
Vsaka kaplja zveni v Maksimovih ušesih, preteče. Počasi se vzravna Kitajec. Tudi Maksim se dvigne. Oči Kitajca ga vedno bolj pritiskajo. Mrzla, otrpla hladnota gre skozi telo Maksima. Groza se razlije, kakor ogromen val, iz poševnih oči in kaplja v oči Maksima in v njegove možgane.
»A—a—a!«
Maksim se zopet zave, Bled obraz služkinje ga gleda vez prepaden.
»Maksim Ivanovič, kaj je z vami?«
Vzdihne težko, zagluši naglo utripanje srca. »Vode . . .«
Na dušek izpije kozarec. Gre z roko preko
čela.
»Zbolel sem, Anjuta.«
Na nasprotni strani leži Vjasovka. Dve vrsti nižje —■ Čusovka. Parobrod se ustavi med obema
vašima.	,	XT. . . .
Dva topa se obrneta proti Vjasovki, dva —
proti Čusovki.
»Ogenj! Ogenj!«
Nadporočnik Jeiimov m pan Sehnsky opazujeta z daljnogledi učinek strelov.
»Morda škodujemo mirnemu prebivalstvu,
gospod nadporočnik?«
»Vseeno, to so vendar vsi puntarji. Ogenj!
Ogenj!«
Ljudje begajo obupani po cestah, plat zvona
Dve četi gresta na suho — ena v Vjasovko, druga v Čusovko.
Na parobrodu ostane samo moštvo za topove in strojnice ter nadporočnik Jefinov in pan Se-
Maksim bega gor in dol po parobrodu. Od vojakov k mornarjem in od mornarjev k vojakom. S strastnim glasom, polnim bolesti, govori:
»Bratje, tako ne gre več! Katero kri prelivate? Kri vaših očetov, bratov, mater sester! In kdo ste vi sami? Ne pripadate tudi k ljudstvom? Spadate morda h gospodi?«
Maksimove strastne besede vzdramejo čustva. Med vojaki se pojavi godrnjanje.
»Mi nismo gospoda, mi vsi smo kmetje.«
»To pravim tudi jaz! Poglejte vendar gospodo — pošilja vas v smrt, sama pa sedi in pije vino.«
Maksim pokaže na krov, kjer nadporočnik in husarski častnik sedita pri mizi.
»Bratje, tako ne gre več! Vi morite sami sebe. Morda so vaše domače vasi v tem trenutku od ravnotakšnih vojakov, kot ste vi, uničene in se posiljujejo vaše žene in sestre in vaši očetje in matere se pretepajo! Ali smemo to dopuščati?«
Širokopleč, koščeni artilerist Korokov stopi naprej in reče z odločno kretnjo rok.
»Kratko in jasno — prav ima, bratje! Komu služimo — gospodi! Koga pobijamo — naše očete in brate!«
Zatrdeli obrazi se zmračijo, obrvi se zgrban-čijo čez oči, zagorevše v gnjevu.
Korotkov jim govori trdo:
»Bratje, ko prede slaba — tedaj gospoda na-enkrat izgine in kje smo tedaj mi? Ali lahko odgovarjamo? Kaj povemo našim žrtvam? Ker prej ali slej bomo mogli odgovarjati — ta vlada se ne bo dolgo držala! Na vseh koncih in ‘krajih se ljudstvo punta!«
In zopet zašepeta vroče Maksim:
»Bratje, vi ste naše upanje. Mornarji se vzdignejo kakor en mož!«
»Kaj bomo dolgo govorili, tovariši. Udarimo!« S trdimi koraki stopajo vojaki na krov. — Pred njimi Maksim in Korotkov.
Častnika odskočita.
»Kaj je? Kaj hočete tu?«
Maksim prekriža roke čez prsi.
»To je račun, gospoda častnika!«
Vzravna se z od gnjeva bliščečimi očmi. Njegov glas zveni naenkrat trdo in ukazujoče.
»Zvežite ju!«
Peljejo ju v medpalubje.
Maksim poveljuje,
»Pustimo ju skočiti v vodo.«
»Skočita v vodo!«
Nadporočnik in huzarski častnik s trudom razumeta, kaj se godi, Molčita,
»Sunite ju z bajoneti!«
Vojaki srdito sunejo.
Z bolestnimi kriki skočita oba častnika v
v°do.	,
»Streljajte. Merite na noge m roke. Ne zadenite glav.«
Voda okrog pan Selinskega se pobarva s
krvjo.	_	..	„
Nadporočnik se potopi, a se zopet prikaz
Vojak poklekne in strelja.
»Levo!«
Nadporočniku omahne leva roka. Dela sam
še z desnico.
»Desno. Meri v desno!«
Breg je že blizu. Zopet se potopi nadporočnik se prikaže, oddaljen od brega samo za en lučaj. Misli mu migljajo po glavi.
in
Evropi v plamenu!
bilo, mogoče, da bi SDS in SKS pri volitvah nastopali skupno, kar bi imelo to dobro posledico, da bi imeli Pn prihodnjih volitvah v Sloveniji eno skrinjico manj.
Razkrinkana razkolniška laž. V
volilnem boju za narodno skupščino so dekalisti in njihovi bratci našim sodrugom marsikaj podtaknili, kar ji® pa sicer ni nič pomagalo. Tako s?°s. Sittarju pisali, da je v oblastni sltapščini glasoval za predlog, da ne 8®ejo dobiti niti razkolniki niti republikanci nobene službe. Temu je nasedal tudi »Narodni dnevnik«, ki je Priobčil isto vest, pod mnogo obetajočim naslovom: »Komunistična lekcija »Delavski Politiki« in SSJ«. V kadilskem postopanju, ki se je uvedlo l\a predlog s, Sittarja zoper »Nar. dnevnik«, pa se je izkazalo, da na tem °orekovanju ni niti trohe resnice. »Nar. Dnevnik« je v sobotni številki žalitev preklical in s tem dal s. Sittarju zadoščenje.
Kulturni nivo vsakega naroda se *aže tudi v zanimanju do originalnih slik in kipov. Žal tega med Slovenci nj opažati v zadostni meri. Ob raznih prilikah se kupujejo slike, reprodukcije, tiskane* na papir, katerih ravno takih visi na tisoče v malih stanovanjih predmestij inozemskih velemest. Kako drugače pa je, če visi v stanovanju slika-original, ki se nam dopade in za katerega vemo, da ima-Jtto takega samo mi. Ravnotako kot le dami neprijetno, če nosi enak klobuk kot ona, v najbližji okolici še 50 drugih dam, tako naj nam bo neprijetno imeti v posesti reproducirano sliko. Perzijska preproga in inome-ski tovarniški tepih, original in reprodukcija, to je prava prispodoba. Neglede na to pa je cena originalov danes že tako nizka, da se tudi iz iRaterijelnih razlogov izplača poseči po originalni umetnini. Dame in gospodje, kupujte kot božična darila svojcem slovenske umetnine v Jakopičevem paviljonu, zavedajte se, da boste dobro kupili, zavedajte se, da pomagate s tem našemu slovenskemu umetniku.
Proslava 50letnice pesnika Otona Župančiča. Slovenska kulturna jav-n°st pripravlja splošno narodno praz-n°vanje 501etnice pesnika Otona Žu-Pančiča, V ta namen se je ustanovil J^Prezentacijski in akcijski odbor v
Ljubljani.
Tiskovni sklad. Sodr. M. Jeram, Jesenice, je daroval Din 10.— za tiskovni sklad. Iskrena hvala. Sodru-gi, posnemajte!
iz stranke.
Sreska konferenca za Srez Prevalje.
Preteklo nedeljo, se je vršila sreska konferenca, katere so se udeležili zaupniki iz Prevalj, Guštanja, Leš, Holmca in Črne. Konferenci je predsedoval s. Juh, zapisnik je vodil sodr. Lepko, poročal pa je s. Petejan, katerega poročilo o delovanju parlamenta, o političnem položaju ter o potrebi politične, strokovne, gospodarske in kulturne organizacije ter o strankinem tisku je bilo po kratki debati z zadovoljstvom vzeto naznanje z obljubo, da bodo vsi zaupniki šli s podvojeno silo na delo za izvršitev sklepov konference.
Kultura.
Šaljapin v Ljubljani. Čudne reči se gode v Ljubljani. Velike manifestacije za francosko-jugoslovansko pogodbo, zastave, čr-noobrobljeni plakati Jugoslov. matice, dež in sneg, vse to imamo v Ljubljani. V teatru So zadnjič zaigrali marseljezo in kraljevo himno —- za francosko-jugoslovansko pogodbo. V petek zvečer se je vršila premijera »slovite« Kalmanove operete »Bajadere«. Človek bi lahko napisal tisočkrat hujšo »Študijo o gledališču«, kakor je to pred leti storil Ivan Cankar, ko so se podile po odru razne Krpanove kobile. V vlogi indijskega princa je nastopil g. Drenovec, ki je pravzaprav dramski igralec. Zato se sploh človek čudi, kako more biti slab dramski igralec za pevsko partijo v opereti. Nezaslišano! G. Drenovec — opereten stua? To sicer lepo zveni, ampak njegov glas ne . . . Sploh pa je cela uprizoritev nedostojna Nar. gledališča. Tairof (direktor-rcžišer moskovskega komornega gledališča) uprizarja operete z najboljšimi močmi svo-
Evropo v plamenu!
jega ansambla; zakaj, kar je v opereti pod povprečno umetniško mnenje, mora dvigniti dober igralec-pevec. Nikakor ne napadam izrecno operete, ker uprava ima tisoč izgovorov: kasa, kasa . . . Opereta nese. Prav! loda publiko pitati s tako neslano, neopi-ljenimi »dovtipi« in s tako površno uprizoritvijo — je nesramno. Človeku se zazdi, da je prišel v kako razvpito krčmo ali hišo. Za opereto je treba precej več vneme in pridne režije, kakor pa se to dela pri 'nas. Če kaže uprava s slabo zasedbo svoj prezir do operete, se norčuje iz teatra 'in publike. Z neslanimi dovtipi se apelira naravnost na bezniške instinkte. Videl sem predstave v pariškem »Moulin Rouge«, »Folies Bergeres« 'itd., ki so znani po mastnih dovtipih, toda tam jih vsaj spravijo v sklad z dobrim predstavljanjem. Imajo štil. In tisto so revni teatri — mi pa imamo Narodno gledališče, V nedeljo popoldne pri »Traviati« je gostoval g. Pomarušič. G. Drenovec, ki si pri premijeri ni dal niti toliko truda, da bi si maskiral cel obraz, je dobil v osebi gosta g. Pomarušiča svojega enakovrednega tovariša v operi. Med publiko se je slišalo sikanje in žvižganje . . .
človek sploh ne more razumeti, da se take reči gode po veselih trenutkih, ki nam jih je pripravil g, Štritof z uprizoritvijo opere »Zaljubljen v tri oranže«, delo mladega sovjetskega komponista Prokofjeva, polno živih trenutkov, fantazije in satire.	Bratko Kreft.
Prokobjev »Zaljubljen v tri oranže«. Ljubljanska opera uprizarja opero mladega sovjetskega komponista Prokobjeva »Zaljubljen v tri oranže«. Delo, ki ga še Ljubljana ni videla. Vsebina je sicer fantastična, vendar tako lahko otipljiva, da čuti človek njeno satiro, njeno grotesknost. G. Betteto je kot kralj podal gotovo svojo najboljšo kreacijo. Vidi se vsej uprizoritvi, da je produkt ljubezni, ki jo mora vsak dirigent ali režiser čutiti do dela, ki ga uprizori. Največjo zaslugo ima g. Štritof, ki je moral prebiti marsikatero borbo, da je podrl ovire in pomisleke odločujočih faktorjev. G. režiser Šest mu je s svojo režijo stal krepko ob strani in tudi inscenacija se je to pot precej posrečila. Pozivamo vse sodruge, da si opero ogledajo. Nihče pa naj ne pričakuje, da bo slišal kake dolge arije, kakor je to običajno v operah, zakaj delo je revolucija v operni glasbi. V njem se prvič združujeta glasba in teater. Kdor hobe nastopati v taki operi, mora biti prvovrsten pevec in igralec.
Iz ljubljanske okolice.
Kako delajo klerikalni magnati z delavci! Preteklo nedeljo sem šel s svojim prijateljem proti Št. Vidu nad Ljubljano. Spotoma sva se oglasila pri ondotnem tovarnarju in žganjarju. Medtem pride v gostilno tudi neki zgubljeni delavec ves strgan in prosi gospo gostilničarko za štamperl žganja. Gospa gostilničarka je reveža nahrulila in mu rekla, da ne da ničesar, Podila ga je celo ven. Delavca sem vprašal, če ima denar — odgovoril mi je, da ima en dinar in prosil je še nadalje, da mu naj dajo za en dinar žganja. Nato takoj je prišel sam gospodar, kateri je delavca zopet nahrulil z barabo in kaj hoče imeti! Ko mu je delavec povedal, da bi rad za en dinar žganja, se gospod gostilničar razsrdi, pograbj. reveža za vrat in ga premetava in vlači sem-tertja, končno ga porine skozi vrata in mu še klofuto prisoli. Ker se mi je zdelo vse skupaj grdo, sem ga opozoril, da to ni socialno, ker tako se ne dela po krščanskih načelih. Seveda se je gospod zopet razsrdil nad menoj in mi očital, kaj imam s to barabo opraviti. Odgovoril sem mu, da ga istotako smatram za človeka, dasiravno je revež slabo opravljen! Zato delavci, pozor na take ljudi! Kjer delavec največ grošev pusti, tem se mu gospodje zahvaljujejo z batinami!
Maribor.
Narodno gledališče v Mariboru.
Sobota, 19. nov. ob 20.: »Eva, deklica iz tovarne«. Ab. A. Premijera.
Nedelja, 20. nov. ob 20.: »Pygmalion«. Ljudska predstava pri jako znižanih cenah. — Ob 20.: »Eva, deklica iz tovarne«.
Ljudske predstave v mariborskem gledališču. Po vzgledu drugih gledališč bo organiziralo tudi mariborsko ljudske predstave pri najnižjih cenah (ložni sedeži za dramo brez razlike po Din 15, parterni po 12, balkonski po 10, galerijski po 6, stojišča po 3). Prva ljudska predstava bo veleuspela Sha-wova komedija »Pygmalion« v nedeljo 20. novembra ob 15. (3.) uri popoldne. Priporočamo zlasti tudi zunanjemu občinstvu.
Mariborska premijera »Eve« bo v soboto, 19. novembra. »Eva« je mojsterska Leharjeva opereta. Ker ima mariborsko gle-
Evropo v plamenu!
dališče vse predpogoje za kar najboljšo vpri-zoritev tega zares krasnega operetnega dela, je gotovo, da bo imelo velik uspeh. Vstopnice se že dobe pri dnevni blagajni.
Vse naše čitatelje opozarjamo, na prvo ljudsko predstavo, ki bo v nedeljo, 20. nov. ob 15. uri v mariborskem gledališču. Igra:-lepo Shawovo komedijo »Pygmal'ion«, ki je ena najbolj posrečenih kreacij tega ženial-nega angleškega pisatelja — našega somišljenika. Udeležite se vsi te ljudske predstave! Cene vstopnic so znižane.
Albin Eržen. Danes ponoči je umrl v mariborski bolnici sodrug Albin Erčen, dolgoletni uslužbenec Konzumnega društva za Slovenijo. Pokojni je bil zvest član stranke, marljiv sotrudnik v našem pokretu. Deloval je večinoma v Mariboru, kjer je bil delavstvu dobro poznan. Bil je aktiven somišljenik in zlasti v prejšnjih letih zelo delaven v naši kulturni organizaciji »Svobodi«. Naporno delo v službi je povzročilo, da je toliko prej podlegel. Mariborsko-delavstvo in vsi, ki so ga poznali, ga ohranijo v lepem spominu.
Koncert mariborskega kluba novinarskega udruženja se bo vršil 1. decembra v Unionovi (Gotzovi) dvorani v Mariboru. Nastopili bodo najboljši mariborski pevski zbori, tudi nemški »Gesangverein«, vsled česar bo ta prireditev toliko pomembnejša, saj bodo prvič po prevratu skupne nastopili pevski zbori obeh narodnosti. Sodelovala bosta tudi na koncertu odlični član mariborskega gledališča Neralič in dobro znani pianist Frisch itd. To bo nedvomno najelitnejši koncert letošnje sezone v Mariboru.
Podporno društvo žel. del, in uslužbencev v Mariboru in Ljubljani naznanja svojim članom, sorodnikom in znancem, da se vrši dne 20. novembra t. 1. ob 15. uri na mestnem pokopališču Pobrežje pri Mariboru odkritje spomenika po umrlem članu g. Stanko Bergantu, žel. čin. drž. žel. v Pragerskem, umrl dne 6. junija 1927. Prosi se za obilno udeležbo.
Celje.
Berta Floreninijeva.
Kot žrtev proletarske bolezni jetike je v nedeljo 13. tm. umrla sodru-žica Berta Floreninijeva, članica celjske podružnice »Svobode«, Pokojni sodružici je bilo komaj 19 let. Po-grebli so jo v torek popoldan ob številni udeležbi sodružic in sodrugov. Pevski zbor »Naprej«, katerega članica je tudi bila, je zapel žalostinke, ob grobu pa se je od pokojne poslovil s. Bohm. Sodružica Floreninijeva je bila simpatična in nadarjena članica naših kulturnih organizacij. Na predvečer letošnjega prvega maja smo jo videli na odru, ko je deklamirala verze proletarskega dekleta — prvega maja pa je legla, zmučena po proletarski bolezni, kateri je v nedeljo podlegla. Sodružico Berto Fl°re-ninijevo, ki je prišla s svojci med nas kot primorska begunka, ohranimo v častnem spominu, družini pa izrekamo naše sožalje.
Mestno gledališče vprizori Cer-kvenikovo »Roko pravice« v soboto
19.	tm. ob 20. uri in ne v četrtek, kakor smo že poročali. Predstava se je morala preložiti vsled popravila kotla za centralno kurjavo. V nedeljo 20. nov. pop. ob 15. uri se predstava ponovi ob znižanih cenah, na kar opozarjamo posebno delavstvo.
Okoličanskim zaupnikom! V soboto zvečer ob 19. uri zbor zaupnikov pri »Jugoslovenu« v Gaber jih. Noben zaupnik naj ne manjka, ker se bodo na tem sestanku dajala poslednja navodila za agitacijo pri nedeljskih občinskih volitvah. V nedeljo pa vsak volilec ■ na pozor in — hajd k četrti skrinjici!
Lahka rešitev rebusa. Kako daleč je od veličastnosti do smešnosti se v zvezi z občinskimi volitvami v celjski okoliški občini med seboj vprašujejo in prepirajo demokratje in klerikalci. Ker sami ne morejo rešiti te uganke jim priskočimo na pomoč mi: od »veličastnosti« do smešnosti ni prav nič daleč (za oba prepirača nam-
Kdor si še ni osiedol
bogate zaloge in velike izbire mojih, pravkar v večjih partijah dospelih damskih in moških dublov in velurjev, naj takoj pohiti k tvrdki
L. ORNIK
v KoroSko cesto štev. 9,
kjer dobi blago pod ugodnimi plačilnimi pogoji!
reč), ker sta oba že davno padla v smešnost. Posebno so eni in drugi postali smešni, ko hočejo volilcem dokazovati, kdo je v občini več »naredil« za koristi občinarjev. Na to vprašanje pa bodo v nedeljo 20. novembra odgovorili delavski in kmečki volilci, ki bodo volili vsi v — četrto skrinjico!
Boj za osemurnik in nedeljski počitek. Kakor smo že v zadnji številki poročali, so celjski trgovci s sklepom o podaljšanju delovnega časa na 10 ur in uvedbi nedeljskega dela v trgovinah izzvali trgovske pomočnike, ki so se morali postaviti v bran proti napadu od strani trgovcev. Kakor smo informirani so slednji vrnili pomočnikom resolucijo, ki je bila sprejeta na protestnem shodu, češ, da ima o tem sklepati le pomočniški zbor. Pri tem se sklicujejo na določbe in paragrafe obrtnega reda, ki izvirajo menda še iz časov Marije Terezije. Ker je bržčas tudi mentaliteta gospodov, ki so na vodstvu trgovskega gremija iz onih »zlatih časov« je razumljivo, da so pozabili na zakon o zaščiti delavcev, ki je koncem koncev le nekoliko modernejši. Niso pa pozabili na njih, v tem zakonu sankcijonirane pravice trgovski pomočniki, ki so se odločili izvesti od trgovcev izzvano borbo do skrajnosti in s pomočjo najučinkovitejših paragrafov — solidarnosti in organizacije — tudi zmagati!
Ptuj.
Tekstilna tovarna bi se naj ustanovila v Ptuju, kakor smo že zadnjič omenili. V gerentskem svetu se je pri zadnji seji to obravnavalo in se je sklenilo dati temu podjetju na razpolago zemljišče pri sejmišču. Ker se pa za taka podjetja zanimajo tudi druga mesta, ne vemo, ali bo to podjetje ustanovljeno pri nas ali kje drugje. Varaždin je obljubil, da da vse na razpolago, da uredi ceste itd. Tukajšnja občina bi dala stavbišče tudi po 50 para kvadratni meter, mogoče tudi cenejše. Razumljivo je, da bi s tem, če se ustanovi v bližini mesta podjetje, ki bi zaposlovalo okoli 200 ali 300 ljudi, mesto zelo pridobilo in želeti je, da se občina zato posebno zanima.
Še o letu 1922 in 1923, V »Jutru« in »Marburger Zeitung« je bilo čitati, da se Menonijeva afera vleče že v teh letih ter da je bilo ravno ta leta največ poneverjeno. Nato nismo posebej odgovarjali iz razloga, ker smo hoteli počakati na konec zadeve. Da to ni res, kar smo že prej trdili, izvira že iz izjave bivšega predsednika finanačnega odseka, ki je na zadnji seji povedal, da se računski zaključek za leto 1926 lahko odobri, ker je izguba vseh Menonijevih poneverb prišla šele za leto 1927 v poštev. Tako torej. Potem pa ni treba tiščatai zadeve nazaj na čas županovanaja s. Lozinšeka, če pojasnjujete računske zaključke na tak način. Mi verujemo temu pojasnilu bolj.
Trboirlle.
Prave zavednosti in kremenitega značaja manjka mnogim ljudem. To pa vsled tega, ker se dogajajo pri nas takšni slučaji, 'kot se ne dogajajo zlepa morda nikjer drugod. Trboveljska premogokopna družba zna na rafiniran način pridobiti sebi priganjače, ki so prave pijavke za delavstvo. Ona sabotira absolvente rudarske šole. Ti poslednji so primora-
Originalne barve, matrice (kože)
voščeni papir za Gestetner, Cyklostil speeijalni papir za razmnoževanje, se dobi vedno in najceneje pri
LUD. BARAGA, LJUBLJANA
SELENBURGOVA UL. 6/1. - TELEFON 2980.
ni iti za zaslužkom v Srbijo ali kam drugam. Doma pa nastavlja TPD za paznike in priganjače nekvalificirane delavce, ki so voljni prodati se za denar ali ugled in ki ne poznajo mere v šikaniranju delavcev. Ti priganjači iz lastnih vrst so delavcu huda nadloga, kakor janičarji v srednjem veku. Kakor privablja denar in službe delavce iz delavskih vrst v službo TPD, tako skrbi TPD tudi za to, da na sličen način krha moč in zavednost delavskega razreda. Trboveljske meščanske stranke ne bi mogle eksistirati, ko ne bi bilo prodancev iz delavskih vrst, ki bi množili meščanski tabor. Kdor kaže kakršnokoli sposobnost, tega pregovori TPD in mu obljubi boljšo službo, samo da pristopi v kako meščansko stranko ali društvo. Nezavednost dotičnega delavca, ki se proda in pa pohlep po denarju je pa tisto zlo, vsled česar omahujejo najboljši ljudje in postajajo izdajalci lastnega razreda. Več značaja in poštenosti je treba prole-
tariatu, pa bi bilo kmalu boljše. S propalicami in izdajalci pa naj proletariat obračuna in jih naj smatra za svoje največje sovražnike.
SoStanj.
V	soboto zvečer 12. in v nedeljo 13. tm. popoldne je priredil tukajšnji dramatični odsek »Svobode« Ksaver Andrejev »Zaklad«, igra v 4 dejanjih. Igra je precej težka in sama na sebi ne dosti pomenljiva. Jedro tega dela je sicer, jasno v zadnjem dejanju, toda konec, ki je tragičen, nekako osmeši čevljar Klepec. Osebe so glavne vloge precej pogodili. Zlasti Pehač, Berr-nig in Najda, čeravno ni bilo pri vseh scenah dovelj vživi jena v nastop. Raven je igral po narečju, vlogi sicer primerno, toda premalo točnja, do-čim je hčerka Jerica igrala od očeta precej boljše samo ne dovolj živahno. Isto velja za Jožeta, dočim sta Marjeta in Lipe igrala zelo dobro le, da je bilo pri zadnjem opažati nekoliko pretiravanja. Tudi Štefov, Kojžer,
Podpisana naznanjava v svojem kakor tudi v imenu vseh sorodnikov tužno vest, da je naš ljubljeni soprog, odnosno brat
ALBIN ERŽEN
NASTAVLJENEC KONSUM. DRUŠTVA ZA SLOVENIJO
v petek, dne 18. novembra 1927, ob pol 6. uri zjutraj, po dolgi in težki bolezni v 34. letu starosti preminul.
Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil v nedeljo, dne 20. novembra iz mrtvašnice Splošne bolnice, na magdalensko pokopališče v Pobrežju ob 15. (3.) uri.
Maribor, dne 18. novembra 1927.
VIKTOR ERŽEN
brat.
Ostali žalujoči.
SOFIJA ERŽEN
soproga.
Jurče in Klepec so zadostili svoji nalogi in zadnji je bil zelo izvrsten le, da njegov humor ni bil namestu v zadnjem dejanju, ker pa ni kriv on, ampak avtor igre. Nastop ostalih igralk in igralcev je bil pravilen, le je bil preveč v mraku, za publiko skoraj nerazložljiv. Sicer pa gre v obče zahvala vsem igralcem, zlasti s. Uletu in drugim, ki so se dramatike z vso vztrajnostjo in požrtvovalnostjo poprijeli. Želeti bi bilo, da bi občinstvo zlasti delavstvo, kateremu je v razvedrilo in zabavo v prvi vrsti namenjeno, pokazalo malo več zanimanja za dramatično prosveto. Prirediteljem pa svetujemo, da bi bili v ceni vstopnine v bodoče malo bolj zmerni, kakor so bili to pot, pa bo šlo.
Tržič.
Stavbna zadruga »Planinski dom«, ki šteje tudi med tržiškim delavstvom lepo število članov, otvarja v nedeljo, dne 20. novembra 1927 svoj prvi »Planinski dom« na Kofcah.
Boliu darila
v zlatu, srebru in ure po znižanih cenah. Namizna posoda iz alpaka srebra od Din 300'— naprej.
Oolec.Horiboi'
Jurčičeva ulica št. 8.
Popravila ur najcenejše in z jamstvom. — Po stenske ure se pride na dom.
Wiener Radioverlag. Wien. 1.. Pestalozzigasse Stev 6-/11-
Neobhodno potrebno je za vsakega radioamaterja
Radio-koledar 1928
Cena Din 25’— in
Radio-karta 1928
Cena Din 15 —,
izdaja „Radiowelt“.
STAMPILJE.
S. PETAN, Maribor, Aleksandrova c. 43, nasproti gl. kolodvora.
i " Vil 'r	-r	jd
IVAN JAX KN SIN, LJUBLJANA,
___________GOSPOSVETSKA	2.	_______
ŠIVALNI STROJI
izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz lastne tovarne. 15 letna garancija. — Vezenje se poučuje pri nakupu brezplačno.
PISALNI STROJI „ADLER**
Koleaa iz prvih tovarn, Dflrkopp, Styria, Kayser, Waffenrad (Orožnb kolo). Pletilni stroji vedno v zalogi. — Posamezni deli koles in šivalnih strojev. — Daje se tudi na obroke! — Cenike Iranko in zastonj I
Vsi kupujejo ob loke pri
J.Trplnu,Maiilior,Glavni trg 17
ker tam se dobi sukno že od 26 Din naprej, kakor tudi vsakovistnO drugo blago po _________najnižjlhcenah.
JUSTIN GUSTINČIČ,
Maribor, Tattenbachovaullca 14.
Največja, najcenejša in najhitrejša mehanična delavnica, zlasti za kolesa, motocikle, otroške vozičke, šivalne stroje, pisalne stroje, gramofone, kakor vsa mala in velika mehanična popravila in okretala. — Lastni prostori za po-niklanje in emajliranje z električnim pogonom.
Otvoritev je določena na 11. ura dopoldne, tako da se je lahko vsak udeleži. Kolikega pomena je za delavstvo v bližini Tržiča lepo gorsko zavetišče, kamor se lahko vsako soboto po delu pohiti, to bodo znali ceniti delavci sami najbolj. Stavbna zadruga je ponosna na svoje članstvo iz delavskih vrst, ker pomeni delež 100 Din za delavce dosti več, kakor za marsikoga 10.000 Din, Zato je tudi trdno prepričana, da PrI otvoritvi ne bo manjkalo nobenega delavca, ki je zadružnik Stavbne za* druge. Na veselo svidenje v nedelja na Kofcah!
Studenci pri Mariboru,
DTE »Svoboda« Studenci priredi dre
20.	novembra plesni venček v lastni telovadnici pri g. Stumpfu. Igra priljubljena pekrska godba. Začetek ob 3. uri popoldne-Vstopnina 3 Din. Za obilni obisk se priporoča odbor.
Zahvala. Ko odhajam iz Slovenije, se zahvaljujem vsem prijateljem našega abstinentskega pokreta,-vsem oblastem, vsem sodelavcem, predvsem pa vsem sestram in bratom za vso obilno pomoč za časa mojega antialkoholnega in antiniko-tinskega delovanja med mladino v Sloveniji. Prosim, da me tudi v bodoče in še intenzivneje podpirajo v mojem širšem delokrogu v Zagrebu. Vsi v borbo za zdravje! — Dr. Fe-dor Mikič.
IZŠLA JE
BLASNIKOVA
VELIKA
PRATIKA
za prestopno leto 1928,
ki ima 366 dni.
,,VELIKA PRATIKA1* je najstarejši slovenski kmetijski koledar, koji je bil že od naših pradedov najbolj vpoštevan in je še danes najbolj obrajtan.
Letošnja obširna izdaja se odlikuje po bogati vsebini in slikah.
,»VELIKA PRATIKA1* je najboljši in riajcenejši družinski koledar.
Dobi se v vseh trgovinah po Sloveniji in stane 5 Din. Kjer bi jo ne bilo dobiti, naj se naroči po dopisnici pri
J-IUkn naslednikih
tiskarna In lltografltnl zavod
Ljubljana, Breg št. 12.
Iran Jančar, Ljubljana
Izdelovanje oljnatih barv, lakov, ffirneža in steklarskega kleja.
Prodajalna: Miklošičeva cesta štev. 4 Skladišče: Vidovdanska cesta štev. 14
Zaloga vseh potrebščin za slikarje, pleskarje, ličarje in v te stroke spadajoče.
L. MIKUS
LJUBLJANA, MESTNI TRG 15. *
DEŽNIKI
NA MALO.	NA	VELIKO.
USTANOVLJENO 1820. - TELEFON 2282
Pozori 5% popusti Pozor!
Obleke, površnike.
gumijeve plašče, čevlje, gamaše, dežnike, potovalne kovčege, klobuke, čepice, perilo, nogavice (moške in ženske), rokavice, športske telovnike za ženske in moške i. t. d. dobite najceneje pri
Ant. Tkalec, Maribor
Glavni trg štev. 4
Novo dalmatinsko vino
črno, belo in opolo ravnokar prispelo z otoka Vis (Lissa) se toči v
..Prvi dalmatinski kleti"
Istotam se dobi dnevno sveže morske ribe in najfinejše olivno olje in vinski kis.
Priporoča se Jos. Povodnik.
u
„JUNIPER
železno francosko žganje z brinjevlm ekstraktom je najboljše sredstvo proti revmatizmu, glavobolu, zobobolu, trganju, želodčnim boleznim itd. Dobi se v vsaki lekarni, drogeriji in konzumni trgovini. — Glavna zaloga:
VITOMIR DOLINŠEK
Agentura „Juniper“
CELJE, GOSPOSKA ULICA 26
Trgovci, zahtevajte engros cene.
Priporočam svojo veliko zalogo
„DOKO“
čevljev
za dame, gospode in otroke ter vseh vrst usnjatih dokolenic lastnoročnega domačega izdelka. Oglejte si zalogo v Prešernovi ulici št. 9, na dvorišču.
Ivan Čarman.
fUkar: Ljudska Mikana d. d. v Maribor«, prsdstavnik Josip Oilak t Maribora. — Za pokrajinsko načelstvo SSJ za Slovenijo izdaja in urejuje Viktor Eržen v Maribora.