SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (ANO) LXXI (65) • STEY. (N°) 31
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES • 9 de agosto - 9. avgusta 2012
SPREMINJATI ZGODOVINO
Ali Slovenija lahko bankrotira?
MATIJA GABROVSEK
Pred dnevi sem na eni od hiš na Dunajski cesti v Ljubljani opazil spominsko obeležje v spomin na Danila Zelena, vojaškega vodjo organizacije TIGR, ki je padel v spopadu z italijanskim okupatorjem na Mali gori pri Ribnici in sicer 13. maja 1941. Torej dobra dva meseca pred dnem, ki smo ga njega dni praznovali kot dan vstaje slovenskega naroda.
Že vse od časov slovenske pomladi se nekdanji oblastniki krčevito borijo proti vsakršnim spremembam, pri čemer so, seveda ob asistenci poslušnih medijev, v širšo javnost nadvse uspešno vrgli kopico nesmislov, ki pa so se pri ljudstvu še kako dobro prijeli. Od svaril pred grozečim revanšizmom in ustavljanja desnice do hrepenenja po žlahtni desnici in poudarjanja nacionalnega interesa. Ena najuspešnejših floskul pa je bilo prav svarilo pred spreminjanjem zgodovine.
Pri tem apologetov komunistične partije in njenih naslednic niti najmanj ne moti, da so prav komunisti po vojni najbolj grobo posiljevali zgodovino in z lažmi pitali šolarje vse do konca osemdesetih. Torej v letih, ko sta se nam menda v Jugi cedila med in mleko, ko smo bili vsi bratje in sestre, ko se ni nikomur nič zgodilo in ko smo pravzaprav živeli tako rekoč v demokraciji. Vladarji pa so se dan in noč razdajali za dobrobit ljudstva.
Ampak mi smo štirideset let praznovali kot dan vstaje proti okupatorju dan, ko je Slovenec dvignil roko nad Slovenca. Dan torej, ki je vsaj simbolično, če ne celo v resnici, označil začetek bratomornega boja. Dan, ki je naznanil začetek revolucije. Datum resničnega spopada, ko se je resničen domoljub spopadel z resničnim okupatorjem, pa je ves ta čas zamolčan ležal skrit nekje v arhivih komunistične vrhuške, njenih služb in upogljivih režimskih zgodovinarjev. Seveda, ko pa se je vse to dogajalo še globoko v času, ko so bili komunisti in nacisti še zavezniki.
Podobna je tudi zgodba z ustanovitvijo Osvobodilne oziroma Protiimperialistične fronte, kjer blage volje še danes praznujemo dan, ko se je slovenska partija obrnila proti zahodnim zaveznikom.
A je že tako, nismo ne prvi ne zadnji, kjer je zmagovalec pisal zgodovino. Vedno in povsod je tako, razlike so le v stopnji profesionalnosti in pokončnosti zgodovinarjev, ti pa sta seveda neposredno odvisni od (ne)demokratičnosti politične situacije. Zaradi tega je vsaka polpretekla zgodovina, kjerkoli na svetu, nujno preveč subjektivna. Tudi v idealnih družbenih razmerah, kjer politika ne bi popolnoma nič vplivala na pisanje zgodovine, bi še vedno obstajal zgodovinarjev osebni pogled, osebne preference, morda celo osebna vpletenost. Za primerjavo lahko vzamemo družino z več otroki. Ko bodo odrasli, je zelo verjetno, da bodo njihovi pogledi na družino pogosto različni. Ne v podatkih, zagotovo pa v doživljanju in razumevanju odnosov.
In prav zato je zahteva po nespreminjanju zgodovine že v osnovi nesmiselna. Ker je polpretekla zgodovina nujno pristranska in kot taka potrebna obnavljanja, vključevanja novih podatkov in pogledov z večih plati. Objektivizacija zgodovine ni nekaj slabega, še manj nenormalnega. Je popolnoma normalen in celo nujen del procesa. Če temu ne bi bilo tako, zakaj bi se torej danes še kak zgodovinar ukvarjal z Napoleonom ali s Stalinom?
Ali pa bomo dali prav tistim zgodovinarjem in politikom, ki danes svarijo pred spreminjanjem zgodovine, do leta 1989 pa se ob dnevu vstaje niso niti enkrat oglasili in povedali prave resnice, pa čeprav so jo gotovo poznali? In naj jim verjamemo, da je razen teh nekaj očitnih laži vse drugo resnica?
(Časnik.si)
Slovenija je pretekli četrtek, 2. avgusta, doživela še eno znižanje bonitetne ocene. Glavni razloga za to so težave največjih slovenskih bank. Bonitetna agencija Moody's je oceno kreditnega dolga naši državi znižala z »A2« na »Baa2« na kar so se finančni trgi odzvali z višjo zahtevano donosnostjo državnih obveznic; ta je presegla kritičnih 7 odstotkov. Na znižanje bonitetne ocene se je v pogovoru za sobotno izdajo mariborskega Večera odzval direktor Združenja bank Slovenije France Arhar.
Na vprašanje ali lahko jeseni pričakujemo bankrot Slovenije je France Arhar najprej pojasnil, da bankrota države nikoli ne moremo primerjati s stečajem ali prisilno poravnavo pod-
jetja. Država po njegovih besedah bankrotira, ko na dogovorjen dan ne more poravnati svojih obveznosti. Glede na roke zapadlosti obveznosti po njegovi oceni ni pričakovati, da bi se lahko Sloveniji jeseni zgodil bankrot, ker je večji del letošnjih obveznosti zapadel v začetku leta, ko so zapadle v izplačilo določene obveznice. Pri tem ne bi smeli pozabiti, da ima država precej denarja deponiranega v bankah, čeprav ta denar izvira iz zadolžitve.
Glede na stopnjo zadolžitve države je za Arharja večja kredibilnost in najboljši signal za trge, da »pokažemo, da smo sposobni spremeniti rezultate gospodarjenja postopoma, kakor smo jih tudi poslabšali«. Po njegovem mnenju
je to tista pot, ki vodi k realnim pričakovanjem, da bo naš deficit manjši, a da bomo kljub temu sposobni pospešiti gospodarsko rast.
Varčevanje v kombinaciji z rastjo in pozitivnim trendom je zanj najpomembnejše. A ta trenutek tega ni, ker je država z varčevanjem, torej z umikom s trga, z zmanjšanjem povpraševanja negativno vplivala na rast. Poiskati je treba način, kako se da tudi mimo kreditov vplivati na investicije. Arhar bi naredil vse, da ne bi prišlo do tega, ko bi morala država Bruselj zaprositi finančno pomoč. Prepričan je, da imamo možnost za prave korake. Pri tem je treba imeti pred očmi, da nam tovrstna odvisnost od Bruslja jemlje svobodo.
Rokovnik za volitve
Državna volilna komisija je sprejela rokovnik za izvedbo opravil za volitve predsednika države. V njem je tudi uradno potrdila v javnosti že predstavljene roke. Obenem je sprejela obrazca za podpis podpore volivcev oziroma poslancev kandidatom.
O novem predsedniku države bomo volivci (tudi slovenski državljani, ki živimo v Argentini) odločali v nedeljo, 11. novembra, morebitni drugi krog bo 2. decembra. Roki za volilna opravila bodo začeli teči 20. avgusta, uradna volilna kampanja se bo začela 12. oktobra.
Kandidati, ki bodo kandidirali s podporo volivcev ali s podporo poslancev, bodo lahko podpise podpore zbirali od 20. avgusta do 17. oktobra. Ta dan bo hkrati tudi zadnji, ko bo na državno volilno komisijo še mogoče vložiti predloge kandidatur. Uradni seznam bo komisija, potem, ko jih bo preverila, objavila 26. oktobra. Do 17. oktobra bodo morali kandidati sporočiti tudi organizatorja volilne kampanje in podatke o odprtju posebnega transakcijskega računa, na katerem bodo zbirali sredstva, namenjena financiranju kampanje.
Kandidate za predsednika države lahko predlagajo poslanci državnega zbora, politične stranke in volivci. Tisti, ki kandidira s podporo poslancev, mora zbrati podpise vsaj desetih poslancev. Strankarski kandidat potrebuje podpise najmanj treh poslancev ali najmanj tri tisoč volivcev. Tisti, ki kandidira s podporo volivcev, mora zbrati podpise najmanj pet tisoč volivcev.
Kandidaturo za predsednika države so do zdaj napovedali zdajšnji predsednik Danilo Türk, evropski poslanec iz vrst Slovenske demokratske stranke Milan Zver, ki ga podpira tudi Nova Slovenija, ter nekdanji predsednik vlade in stranke SD Borut Pahor. Med manj znanimi kandidati so vstop v predsedniško tekmo napovedali Marko Kožar, Monika Malešič, Fani Eršte, Miro Žitko in Ladislav Troha.
Ob tem je zanimivo zapisati, da je sedanji predsednik republike in predsedniški kandidat Danilo Türk pisno zaprosil Zvezo združenj borcev za vrednote NOB Slovenije za podporo na prihajajočih predsedniških volitvah. Predsednik od članov zveze pričakuje, da mu bodo po upravnih enotah pomagali zbrati najmanj pet tisoč podpisov, ki so potrebni za vložitev predsedniške kandidature.
To na nek način tudi potrdi kritike, ki jih na svojega tekmeca usmerja Milan Zver ko trdi, da je Türk »nastopal bolj kot politik, ne kot državnik, kar pomeni, da se je bolj zavzel za eno politično opcijo in se ni trudil, da bi bil predstavnik vseh Slovencev, vse politike. Mislim, da je to njegova glavna napaka,« je povedal. Dodal je, da je imel Türk še nekatere druge slabosti, kot je potratnost, »vsaj v prvi polovici mandata, spomnimo se, da je potoval po tujini za precej visoke zneske, v tujini prebival v luksuznih hotelih, tukaj bi bilo mogoče kar precej prihraniti«. Menil je še, da sta tako Borut Pahor kot Danilo Türk že imela možnosti, da se izkažeta v svojih funkcijah, pa nihče od njiju tega ni izkoristil.
ZA ALOJZA REBULO
Pomembno italijansko odlikovanje
Italijanski predsednik Napolitano je tržaškega pisatelja imenoval za velikega častnika viteškega reda za zasluge za Republiko Italijo. To je drugo najvišje državno odlikovanje na področjih kulture, gospodar-
stva, javnega ali človekoljubnega dela.
Najbrž je na to podelitev vplivala tudi večja medijska in založniška odmevnost projekta Rebula, ki ga je izvedla Knjižnica Dušana Černeta iz Trsta v sodelovanju z založbo Edizioni San Paolo iz Milana in s finančno podporo deželne uprave FJk. Kulturni projekt namreč temelji na izdaji treh Rebulovih del v italijanskem prevodu. Med leposlovnimi spisi šempo-lajskega pisatelja so pristojni izbrali uspešen roman Nokturno za Primorsko, ki govori o treh totalitarizmih XX. stoletja ter o čutenju in trpljenju primorskega človeka. Prevedla ga je Martina Clerici, mag. Božo Ru-stja pa je napisal spremni
esej o pisatelju, o protagonistu romana, duhovniku--mučencu Filipu Terčelju (1892-1946), ter o primorski polpreteklosti.
Za ta roman so slovenskemu pisatelju meseca marca v kraju Riva del Garda podelili literarno nagrado Mario RigoniStern. Pri založbi San Paolo sta izšli še dve deli, s katerima imajo italijanski bralci zaokrožen vpogled še v Rebu-lovo teološko in esejistično ustvarjanje. Zbirka esejev, razmišljanj in predavanj Da Nicea a Trieste (Od Ni-ceje do Trsta) prinaša izbor besedil, ki jih je pisatelj v tridesetih letih (med 1977 in 2007) napisal v italijanščini, zlasti ko je bil napro-šen, da kot slovenski mislec italijanski ali mednaro-
dni javnosti predstavi kako duhovno, kulturno ali zgodovinsko temo. Za predstavitev Rebulove teološke misli je Knjižnica Dušana Černeta izbrala zbirko šestih teoloških in filozofskih meditacij Smer Nova zemlja, ki jo je že leta 1976 prevedel p. Franc Husu, a je ostala v tipkopisu. Prof. Marino Qualizza je besedilo uredil in napisal teološko spremno besedo. Pod naslovom Destinazione Nuova Terra je izšla januarja letos.
Obvestilo o odlikovanju je pisatelj prejel ob 88. rojstnem dnevu v drugi polovici julija. Kdaj bo vročitev visokega italijanskega odlikovanja, še ni bilo določeno.
(Novi glas, Gorica/Trst)
VTISI IZ SLOVENIJE
IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI
Kjer so nebesa bliže
(Od našega dopisnika)
Priti na Svete Višarje je poseben užitek. Že ko stopiš na vrh, je začutiti oster svež gorski zrak, ki v pljučih vzbudi neverjetno energijo. Ker pa običajno ne prihajamo kot turisti ampak kot romarji, bo kar držala agencijska propaganda Višarij - kjer so nebesa bliže. Stoletna cerkvica z Marijinim kipcem in poslikava-mi Toneta Kralja posreduje še dokončni člen uresničitve propagandne.
Cerkvica je tudi na stičišču treh mej, zaradi česar se vsako leto srečujejo na vrhu tri dežele, tri škofije, trije narodi, pa tudi tri Slovenije.
Sv. Višarij, ki je pred 70-leti bil umorjen v Ljubljani (spomnili so se ga tudi med kulturnim programom), nato pa svoje besede usmeril v sedanje pojave, ko mnogi, »ki so prejeli sv. krst in različne druge zakramente, ne živijo iz krstnega dostojanstva. Nekateri iščejo življenjski smisel v različnih sektah, mamilih in drugih zasvojenostih. Precej vernih živi, kot da Boga ne bi bilo. Smisel svojega življenja vidijo predvsem v pridobivanju materialnih dobrin in uži-
Prvo nedeljo v avgustu je na Svetih Višarjah nekak neuraden letni zaključek poletnih prireditev, ki so namenjene vzdrževanju stika matične Slovenije s slovenskim ži-vljem izven političnih meja Republike Slovenije. Kar je pred tolikimi leti začel izseljenski duhovnik Vinko Žakelj, nadaljujejo njegovi kolegi iz Zveze slovenskih izseljenskih duhovnikov in Rafaelova družba.
Rafaelova družba dvakrat na leto pripravi Višarske dneve mladih, enkrat ravno v dnevih pred romanjem. Na njih je poleg navezovanja stikov in druženja mnogo časa namenjenega spoznavanju in preučevanju slovenske problematike. Letos je pogovor vodil prof. Stane Granda. Veliko več vam bosta pa gotova pripovedovala Jožko in San-di. - Ta srečanja so ustvarila skupino mladih, ki jih je veselje pogledati. V njej so predstavniki tako ene kot druge in tretje Slovenije. S tem, da ima starostno omejitev, si že od začetka prizadeva poskrbeti za pomlajenost svojih vrst.
Na samo nedeljo se že kar zgodaj zjutraj zbere v Žab-nicah skupina pohodnikov, ki romajo na stari način - peš. Že res, da ob poti ne dobiš več polen, da bi jih - za pokoro in dobro počutje v zimskih dneh - prinesel na vrh, je pa vseeno prijeten napor, ki ga ob molitvi križevega pota nameniš v zahvalo ali prošnjo.
Ko je pravo jutro mimo, se začne polniti prostor za cerkvijo, ki je vsako leto lepše urejen. Letošnji predavatelj je bil predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti prof. dr. Jože Trontelj. Svoje misli je razvil pod naslovom »Etične vrednote - up za prihodnost.«
Predavatelj je dobil vsesplošno odobravanje tako s ploskanjem kot z osebnimi čestitkami, ura pa se je počasi bližala poldnevu, ko je upokojeni koprski škof Metod Pi-rih v družbi duhovnikov izseljencev daroval mašo. Med mašo je prepeval cerkveni mešani zbor iz Podbrezij z dirigentom Janezom Kozjekom.
Na začetku svoje pridige se je škof Pirih spomnil dr. Lamberta Ehrlicha, rojaka iz Žabnic in velikega ljubitelja
vanju. Med nami je veliko verskega neznanja in moralne sprevrženosti. Mnogim je vseeno, kaj je resnica in kaj je laž, kaj je dobro in kaj je zlo. Razjeda nas ne samo gospodarska kriza, ampak tudi moralna kriza, ki ocenjuje dejanja predvsem po tem, ali so prijetna ali ne, ne pa po tem, ali so dobra ali slaba. Mnoge moralne drže, ki so bile nekdaj med nami samoumevne, so se izpraznile in oslabele.« Vendar »lahko kot katoličani največ naredimo za duhovni in kulturni napredek našega naroda s svojo zvestobo evangeliju in z življenjem iz evangelija. Vsaka slovenska katoliška skupnost doma in po svetu je kakor vinograd. Kako se vinogradnik trudi, kaj vse naredi od obrezovanja, oranja, gnojenja do zadnjega škropljenja, da bi trte dobro obrodile. Ves ta proces, ki ga vinogradnik vrši v vinogradu, je treba prenesti na duhovno področje in ga uresničiti v sebi. ... Naj višarska Marija, kraljica miru, upira svoje oči v nas, nam kaže Jezusa in pravo usmeritev, da bomo tudi v prihodnje Slovenci med seboj tesno povezani ter povsod polni sonca, vedrine in upanja.«
In spet se napolni prostor za cerkvijo, kjer bo še nekaj točk kulturnega programa. S cerkvenega kora se tudi zbor preseli in zapoje nekaj narodnih pesmi. Med pozdravi so izstopale besede državnega sekretarja Matjaža Longar-ja, prof. Lojzeta Peterleta in Mojce Kucler Dolinar. Tudi Franci Žnidar, predsednik društva Zedinjena Slovenija je vsem navzočim prinesel pozdrave rojakov iz Argentine. Z avstrijske Koroške pa so prišle tri mlade pesnice: Verena Gotthard, Kvina Hutterer in Amina Majetič so recitirale nekaj svojih del.
Kot zadnjo točko, ki jo je povezovalec spretno ovil v skrivnostno pričakovanje, pa je bil nastop podbreškega zbora s pesmijo Pesem o rojstvu. Dirigent se je za solistični vložek na hitro - beseda ni konj - zmenil z Markom Finkom in skupaj so nas razveselili s hudomušno pesmijo.
Družabnost je stalno prisotna (tudi letos so Števerjanča-ni gostili s kozarčkom njihovega belega), zdaj pa se razbohoti ob improviziranem pikniku v zeleni senci ali na terasi Pri Juretu, ki je skoraj obvezna 'postaja' na višarskem romanju. A ne vsi: prijatelj Ivo vsako leto skoči še na bližnje vrhove Lovcev. Ne sonce ne vročina ga ne ustavita (kakor ga lansko leto ni slabo vreme, ko je z dežnikom šel do vrha!).
GB
Maribor v Benetkah
V	sklopu 13. arhitekturnega bienala v Benetkah bo v ponedeljek, 27. avgusta, odprla vrata Galeriji A+A, ki bo prevzela vlogo Slovenskega paviljona.
V	njej bo na ogled projekt arhitekta Toma Kovača 100-letno mesto (Maribor), ki predstavlja arhitekturno in urbanistično vizijo mesta v prihodnjih 100 letih. V Kovačevem projektu 100 Year City (Maribor) / 100-letno mesto (Mari-
bor) je sodelovalo več kot 1000 ljudi z vsega sveta. Rezultat je več kot 100 izbranih projektov 23 univerz, fakultet in arhitekturnih šol, na katerih je pod mentorstvom 37 priznanih strokovnjakov ustvarjalo prek 400 študentov iz 11 držav, so sporočili iz službe za odnose z javnostmi Slovenije na 13. mednarodni razstavi. Na letošnjem arhitekturnem bienalu v Benetkah,
ki bo potekal od 29. avgusta do 25. novembra pod motom Skupni temelji, bo sodelovalo 55 držav. Kurator bienala je britanski arhitekt David Chipperfi-eld. Na letošnjem biena-lu bo predstavljenih 58 projektov, pod katere se podpisujejo 103 arhitekti, fotografi in drugi umetniki. Arhitekturni bienale v Benetkah od leta 1980 ponuja najpomembnejši pregled sodobne arhitek-
ture v svetu. Na dve leti se izmenjuje z likovnim bie-nalom. Na ogled je v osrednjih bienalnih prizoriščih - v Giardinih in Aresanalu ter v posameznih manjših razstaviščih po Benetkah. Slovenija se že vrsto let v sklopu bienala predstavlja v beneški Galeriji A + A. Komisar, avtor in projekta so izbrani na javnem razpisu. Letošnji komisar projekta je Peter Tomaž Dobrila.
TONE MIZERIT _
Najbolj odmevna je bila zadnje dni stavka podzemskih železnic, ki je med koncem tedna, predvsem pa prve delavne dni spremenila mesto in dohode v pravi kaos. A ne gre pri tem le za povišice plač ali delovne pogoje, temveč je v ozadju celotna strategija vlade, kako se znebiti težkega problema transporta.
Ko ni denarja. Kot smo že večkrat omenili in kot se dogaja tudi na drugih področjih, se problem osredotoči v pomanjkanju sredstev. Ob nastopu Kir-chneristične vlade je težak socialni položaj narekoval subvencije transportu, predvsem da se olajša položaj delavstva. Demagoško postopanje in obilna sredstva so potem dopustila, da je v teku let nominalna cena ostala skoraj nespremenjena, medtem ko je inflacija krepko pritiskala na ostalih področjih. Podobno se je dogajalo z javnimi storitvami (elektrika, plin, voda). Kaos na energetskem področju je povzročil, da se danes ogromna sredstva vlagajo v uvoz petroleja in plina, brez katerih se država ustavi. Vedno manj denarja pa je za demago-ške subvencije. Zato je vlada najprej uvedla kartico SUBE, brez katere je v teh dneh vožnja na področju Vel. Buenos Airesa skoraj še enkrat dražja. A tudi to bo kmalu spremenjeno in bodo uvedene različne cene tudi z uporabo kartice. A kljub temu bodo kmalu potrebne nove »aktualizacije« (povišanja) tarif transporta in tudi drugih storitev. Vendar vlada noče plačati politične cene, ki jih bodo te povišice zahtevale. Zato hoče preložiti »krivdo« na druge rame. Tak je primer podzemskih železnic, ki jih hoče vlada nasilno predati mestu, seveda brez potrebnih denarnih sredstev za vzdrževanje. Podjetje je namreč grobo deficitno, mesto pa tudi nima denarja, da bi ga vzdrževalo. Tega se dobro zavedajo tudi uporni podzemski sindikati. Res je, da se z njimi nihče ne usede za pogajanja, ker se vlada izgovarja na mesto, mesto pa na vlado. Vedo, da jim bo laže pritiskati na Macri-ja, ker jih bo podpirala gospa Cristina. Kirchnerizem pa želi preložiti na druge rame tudi ves ostali transport. Sklical je že »trojno komisijo«, kjer naj bodo zastopani država, mestna vlada in provinca Buenos Aires. Namen tega je, da tudi avtomobilski transport prevzameta mesto in provinca in ga seveda denarno zalagata. To je vedno bolj kritično, ker je župan Macri v bojnem stanju s predsednico, ta pa kruto napada tudi guvernerja Sciolija. Vsi
pa si umivajo roke spričo kaotičnega stanja transporta. Seveda, žrtve te igre so ubogi ljudje, ki se trenutno še poceni prevažajo, a v stanju, ki ni primeren človeškemu dostojanstvu in je tudi življenjsko nevaren. Primerov tega je dovolj.
Ko tudi province nimajo denarja. Avtonomno mesto Buenos Aires je eno redkih okrožij, ki za normalno delovanje ni vezano na izredna sredstva iz državne blagajne. Kot menijo razni opazovalci je to trn v peti sedanje vlade. S preložitvijo podzemskih železnic in drugega transporta na mestne rame hoče predsednica ustvariti to potrebo in politično uničiti Macrija. Isto se dogaja z buenosai-reškim guvernerjem, ki ga želi gospa Cristina tudi odstraniti, ker mu ne zaupa in v njem vidi tekmeca. Ves ta položaj prizadeva province, ki morajo biti popolnoma poslušne diktatom iz vladne palače, sicer jih ta finančno zadavi. A pričel se je upor. Cordobski guverner De la Sota se je že pritožil na Vrhovno sodišče, z namenom, da mu država vrne »pokojninski sklad«. Po isti poti hodi socialistični guverner province Santa Fe, ki nagovarja še Sciolija, naj stori enako. Zadeva je takale: ko je Menem uvedel privatne pokojninske družbe, je država ostala brez potrebnih dohodkov za normalno upravo pokojnin. Zato je vsaka provinca odstopila 15% skupnega denarja, da je prispevala v ta sklad. Kirchner je pokojninske družbe ponovno po-državil, zasegel sredstva a ni odpravil tega prispevka. Tako je pokojninski sklad bogat in zalaga vlado, province pa obubožane, odvisne od zveznega prispevka, ki je pravzaprav njihov denar. Vsota tega sklada znaša letno okoli 9.500 milijonov pesov; skoraj polovica pripada provinci Buenos Aires. S tem denarjem Scioli ne bi imel toliko težav, in seveda gospa predsednica ne toliko moči.
Kdo bo krmaril. Posebnost sedanje vlade je v tem, da sta dejansko kapitan in krmar ista oseba. Vse je odvisno od gospe predsednice, ki zaupa le zelo omejenemu krogu sodelavcev. Doslej so nekateri omenjali, da je krmar državni tajnik za trgovino, osovraženi Gu-illermo Moreno. Sedaj pa njegova zvezda toni, raste pa el Axel Kicillof: mlad, predrzen, brez smisla za meje in dostojne odnose. Brezobzirno posega na področja, ki mu niso podrejena in grabi vedno več oblasti. Ima neko prednost: ni tako neotesan kot Moreno, a je enako napadalen. Gospe je všeč. Bo on novi krmar? Kaj vse nas še čaka.
TUCUMAN
Obisk veleposlanika g. Mencina
MEŠANI PEVSKI ZBOR SAN JUSTO
Hvala za vse milosti!
Tucumanski guverner Jose Al-perovich je povabil veleposlanike držav Evropske Unije na tridnevni obisk province Tucuman. Slovenski veleposlanik g. Tomaž Mencin je nekaj dni preje telefonsko izrazil željo, da bi se rad srečal s Slo-
venci, ki živijo na severu Argenti-
ne.
Slovenska šola Janeza Evangelista Kreka je prevzela pripravo srečanja. Inž. Ana Žakelj ravnateljica šole in lic. Ivanka Žakelj, učiteljica, sta s pomočjo sester in bratov, poslali elektronska obvestila vsem dosegljivim rojakom.
In zbralo se nas je kar lepo število: okoli 60 ljudi, večina že potomci Slovencev, rojeni že v Ar-
dobrodošlico in orisala delovanje šole. Osnovnošolci so nam nato zapeli Mi se imamo radi pod vodstvom ge Olge Žakelj.
Sedaj je bila dana beseda gospodu veleposlaniku. Govoril je o Sloveniji, o osamosvojitvi, o svojem delu v državah, kjer ima poslanstvo. Tudi o naših dolžnostih do Slovenije, in o tem, da smo poklicani, da argentinskemu okolju damo spoznati Slovenijo. Škoda, da je moral veleposlanik govoriti v ka-stiljščini, da smo ga vsi razumeli. Sledile so prelepe slike Slovenije, ki jih je pripravila ga. Darja. Nato se je razvila živahna debata o raznih političnih in konzularnih vprašanjih.
Inž. Jože Žakelj je v imenu skupnosti izročil darili - g. Tomažu tipičen tukumanski plet, ge. Darji pa bombonjero z sladkimi dobrotami iz sladkornega trsa, glavni tukumanski pridelek.
Po končanem uradnem delu smo se še dolgo zadržali pri osebnem pogovoru ob kavi in dobro-
gentini. Lep okvir druženju je dajal salon aristokratske vile na glavnem trgu San Miguel de Tucuman kjer deluje Ente Provincial del Tu-rismo. Vilo nam je dal na razpolago ravnatelj te ustanove. Prostor je bil prijetno okrašen s slovenskimi šopki, na steni pa velik perspektivni zemljevid Slovenije.
V to prijetno vzdušje je prišel g. Tomaž Mencin z ženo go. Darjo Zorko Mencin. Pozdravili smo ju z navdušenjem. Združili smo tudi proslavo ob 21-letnici neodvisnosti, zato sta učenca šole Mileva Strehar in Marko Lizarraga Muhic prinesla argentinsko in slovensko zastavo. Zapeli smo obe himni. Napovedovalec Juan Pablo Rebola je v kastiljščini predstavil visokega gosta, nato jima je inž. Ana Žakelj v slovenščini izrekla
Globoka hvaležnost je vrela iz grl članov in prijateljev Meša-
ka zbora, prof. Andrejka Selan Vombergar in Andrej Selan, ki je
nega pevskega zbora San Justo pri sv. maši 1. julija. Hvaležnost Bogu za dar petja, za doživetja in izkušnje na poti, za srečanja, za spoznanja in poznanstva, za srečno vrnitev iz Slovenije in zamejstva, za vse, kar so mogli posredovati in prejeti v dneh, ko sta se oba svetova prepletala.
Zahvalna daritev v stolnici je bila uvod v dogajanje, ki se je nadaljevalo v dvorani Našega doma. Običajni zajtrk je bil tokrat v bolj slovesni, praznični varianti. Poleg gala obleke miz, dišečih šopkov in kave, pa peciva, je bilo razstavljeno slikovno gradivo obiska pevcev in objave nastopov, intervjujev, poročil v medijih, kot so Družina, Goriški prostor, Gorenjski glas, Demokracija, cerkveni list krške škofije Nedelja in Kažipot.
Z besedami, polnimi topline, sta se zahvalila pevcem in Sela-novima dvema - očetu in hčeri -povezovalec Toni Rovan in gospa predsednica Mici Casullo. Oba sta poudarila, da smo sanjuščani res ponosni na zbor. Dirigent-
pred štiridesetimi leti ustanovil ta zbor, sta prejela v znak zahvale in občudovanja za njuno delo šopek rož.
Čeprav nismo bili v živo na
vem nastopu v Trstu, ko so peli V večernem žaru, videli objokane obraze občinstva. Tudi pevci so bili ganjeni ob pogledu nanje in so se morali res zbrati, da so lahko nadaljevali s programom. Zelo so bili veseli srečanj s Slovenci, ki so prej živeli v Argentini. Nekateri so jih šli poslušat večkrat (pisatelj Zorko Simčič celo trikrat).
Poleg besed občudovanja so dobili tudi naslednja priznanja: od Krščanske kulturne zveze v Celovcu priznanje in zahvala za ohranjanje slovenske pesmi v zdomstvu, Borštnikovo priznanje občine Cerklje in kulturnega društva Davorina Jenka Cerklje, Marije Kern
tah, ki smo jih vsi prispevali.
G. Mencin se je imel priložnost, da se je srečal z raznolikimi ljudmi. Bili so 80-letniki: upokojeni univerzitetni profesor termodi-namike Markoč ter inž Šircelj, ki je bil dolga leta glavni vodja železniških delavnic v Tafi Viejo, oba že rojena v Argentini. Bila je tudi hčerka starejšega občana Hrešča-ka. Sin in vnuk ge. Telič Muhič. Prava zanimivost je bila družina Čekada, ki je prišla od 500 km daleč, praktično skoraj z bolivij -ske meje. Omenim naj še nekaj priimkov, da ostanejo v arhivih: Draksler, Ferjančič, Cigale, Pober-šnik, Strehar, Cotič, Rudolf, Šuklje, Boštjančič. Niso se mogli udeležiti druženja, pa so zavedni potomci Slovencev, duhovnika Urbanč in družina Tomšič.
Udeleženci so bili navdušeni. Izrazili so željo, da se naj ponovijo taki obiski, ali vsaj tako druženje.
Bili smo hvaležni g Veleposlaniku in gospe za tak lep in prisrčen obisk: najlepša hvala!
Jožejka Debeljak Žakelj
turneji, smo si mogli ustvariti dovolj točno sliko. Med poslušanjem izvajanj Mise criolle in še drugih skladb, so se na zaslonu pojavljali utrinki s potovanja. Bili smo tako v Adergasu, v Cerkljah, pri izviru Soče ...
Prof. Se-lan Vomber-garjeva pa je ta prikaz še popestrila z anekdotami, izkustvi, podatki. Tako je, na primer, povedala, da so na pr-
ob 40. obletnici zbora na turneji po Sloveniji in pa župana Cerkelj Franca Čebulja.
K uspehu obiska sta veliko prispevali dobra volja in organiziranost, saj je vsak član skupine imel točno določeno nalogo. Vsi pevci so bili deležni aplavza, posebno pa še solisti, instrumen-talisti, Marcelo Brula, ki s svojim znanjem bogati kakovost izvajanj zbora in pa Ivana Tekavec, napovedovalka.
Ta skupni zajtrk pa je imel še zvočni posladek. V živo smo poslušali izvedbo Dajte, dajte! in Pongale por las hileras. Rajsko lepo!
K. J. Q.
ŽIVI ROŽNI VENEC
Srečanje molivk in molivcev
Kraljica presvete-ga rožnega venca. V
lavretanskih litanijah je med drugimi vzkliki tudi ta. »Za dosego božje pomoči je rožni venec gotovo najprimernejše in najučinkovitejše sredstvo«, je zapisal papež Pij XII. Med nami je gibanje živega rožnega venca ustanovil msgr. Anton Orehar. Vsako leto se srečujemo, da si damo novega zagona. Letos smo se srečali v nedeljo, 29. julija. Pred Najsvetejšim smo najprej molili rožni venec.
Po blagoslovu je bila sveta maša, ki jo je daroval msgr. Mirko Grbec. Pri maši je bilo ljudsko petje; na orglah nas je spremljal Janez Žnidar. Pri pridigi je duhovnik govoril o pomembnosti molitve rožnega venca. Posebej je omenil, da je ta molitev ustna in premišlje-valna, ko v skrivnostih mislimo na Kristusovo otroštvo, njegovo javno delovanje, trpljenje in smrt ter poveličanje. Omenil je papeže, ki so priporočali molitev rožnega venca. Tudi,
da je Marija pri vseh prikazovanjih naročala vidcem, naj vsak dan molijo rožni venec, ki je najbolj ljudska molitev. Končno je rožni venec molitev slovenskega naroda, saj so ga naši predniki zvesto molili in z njim častili Božjo Mater Marijo.
Po maši je Dominik Oblak prebral dve pe-semi o rožnem vencu in resnično zgodbo iz druge svetovne vojne. Jezuitska hiša v mestu Hirošima je bila obvarovana, ko so Američani vrgli atomskao bom-
bo. Vsi duhovniki, ki so bili v njej, so ostali živi in brez posledic. V tej hiši so vsak dan molili rožni venec.
Marjetka Selan je podala poročilo o gibanju ŽRV, ki šteje danes 689 molivk in molivcev. S pesmijo "Zmagala si Devica slavna" smo zaključili srečanje in si obljubili, da se bomo prihodnje leto zopet sešli v čim večjem številu, saj živimo v težkih časih in potrebujemo božjega blagoslova.
PO VRNITVI IZ SLOVENIJE
Pogovor z Julio Sarachu
Poročali smo v tem tedniku (št. 18, 17. maja) da je bila pesnica in prevajalka Julia Sarachu, povabljena v Slovenijo. V njeni založbi Gog y Magog je bila izdana že vrsta prevodov slovenskih pesnikov. Udeležba na delavnici je naredila to priložnost bistveno drugačno od prejšnjih obiskov. Zanimivo je torej spoznati njene vtise in odgovore na razna vprašanja. Tukaj glavni povzetki pogovora:
»Iz centra za slovensko književnost sem dobila povabilo za udeležbo na delavnici prevajanja v Sežani. Vse skupaj nas je bilo sedem. Poleg mene še francosko govoreča pesnica iz Alžira, Grki-nja, Ukrajinec, Bask in pesnik iz Malte. Prevajali smo naše lastne poezije v jezike vseh nas. Program je potekal pod krovom Evropske unije in je bil usmerjen prevodu jezikov ne velikih držav oz. narodnosti in hkrati interakcija z razširjenimi jeziki, kot na primer španščina, zaradi katere sem bila sploh sklicana.«
»Skušnja je bila zame enkratna in prilika koristna. V Argentini sem imela možnost udeležbe na festivalih poezije, literarnih delavnicah, a nikdar nekaj podobnega, ker delavnice prevajanja niso pogoste, in ker sploh, kar je v zvezi s tujo književnostjo, je sila malo razvito, tako v knjižnem svetu, kot na Buenosaireški univerzi. Verjetno je vzrok, da živimo v prostrani deželi in celini, ki ima skoraj en sam jezik, ne kot v Evropi, kjer ljudje potrebujejo poznati druge jezike za malo manj kot za vsakdanje življenje. Po drugi strani je pa španščina drugi najbolj govorjen jezik na svetu in tako je skoraj vse prevedeno v le-tega. Tako da se na tukajšnji univerzi vsa tuja dela študirajo v prevodu in ne v originalu. Kljub temu, ali ravno zato, smo s skupino kolegov ustanovili leta 2004 založbo Gog y Magog, z glavnim namenom izdajanja tuje poezije, če le mogoče dvojezično. Tako je tudi z deli slovenskih pesnikov.«
»Delavnica se je razvijala v glavnem v angleščini, a ker smo delali v skupini in imeli priliko pogovora z vsakimi od
avtorjev, nam je uspelo obdelati besedo za besedo vsako sliko, stavek, zelo natančno, do visokega učinka, kar zadeva kakovosti prevoda. Bivali smo v hotelu Grahor v Dani pri Sežani, delali šest ur na dan, tri dopoldne, tri popoldne. Včasih vsi skupaj, včasih po parih, a tudi vsak zase.«
»Ko se je delavnica končala, smo imeli javno branje v kulturnem centru Škuc; na koncu Starega trga je bil postavljen oder, bilo kar veliko ljudi, ljubljanski pisatelji, redni obiskovalci Škuca in mimoidoči. Bilo je prijetno junijsko popoldne. Zelo lepo mi je bilo da sem imela priliko brati naglas na ljubljanski ulici nekaj pesmi, navdihnjenih na slovenskih idejah, ki sem jih podedovala in imam globoko zasidrane v srcu. Drznem si reči, da so pesniško gorivo v žilah.«
»Moj sin je bil tako sproščen in vesel, kot ga še nisem bila prej videla. Čeprav je to tretji moj obisk Slovenije, je nikdar nisem opazovala z vidika čistoče, urejenosti na ulicah, lepega vedenja ljudi, možnosti uživati sprehoda po gozdu deset minut iz središča mesta... Vse to, in še marsikaj, naredi življenje za družino zelo drugačno. Opazila sem, da ni tako pomembno imeti več ali manj denarja, temveč živeti v miru, kar je v Buenos Airesu skoraj nemogoče, tako za revne kot bogate.«
»Imela sem tudi priložnost spoznati Svetlano Makarovič. Res sem ji hvaležna,
ker je kljub artrozi in kljub temu, da bo kmalu operirana, da hodi s pomočjo palice, skočila do Ljubljane samo zato, da sva se sestali. Zelo prijazno je tudi pristala na to, da izdam njena dela v svoji založbi, in odgovorila na vprašanja z vso dobro voljo. Lahko rečem da je sila lu-cidna oseba, ne glede na to, če se strinjaš ali ne z določenimi mnenji, in zelo dobro pozna družbo v kateri živi, in je torej sila zanimivo prisluhniti njenemu opisovanju. Mislim da je včasih zavrnjena ker je odsev temnih, skritih aspektov te družbe, ki so večinoma utopljeni v podzavesti, in seveda, ni lahko spregledati, spoznati se kot v zrcalu. Ko govori ima dva različna glasova, enega svojega, in nenadoma se pojavi drug, kot da je prevzeta od slovenske duše, obrne glavo, pogleda na stran in govori z mišljenjem navadnega slovenskega državljana. Zelo je zanimiv vtis, ki ga napravi ko govori.«
Rok Fink
Nove predstavitve
Znova bodo predstavljeni v Buenos Airesu in okolici prevodi slovenskih avtorjev. Založba »Libros de la talita dora-da« je namreč izdala sledeča dela: Saša Pavček, Visteme con un beso; Tone Pavček, 12 poemas; in Marjan Strojan, El libro azul y otros poemas.
S prisotnostjo Saše Pavček, bodo predstavitve v sledečem redu:
23/8 ob 20.00, La Scala de San Tel-mo, Pasaje Giuffra 371, San Telmo.
24/8 ob18:00, Centro cultural Allegro ma non troppo, La Merced 322, Ensenada, Prov. de Buenos Aires. (blizu La Plate).
26/8 ob18:00, editorial Libros de la Talita Dorada, calle 471 y 29 N° 3429, City Bell, Prov. de Buenos Aires (blizu La Plate).
28/8 ob 19:00, Casa de la Lectura, Lavalleja 924, Villa Crespo, CABA.
Nikoli prepozno
Gre za učenje, izobraževanje in usposabljanje, ki ni nikoli prepozno. Ni važna starost. Učenje je potrebno tako starejšim, kakor tudi mladim. To je povedano v besedah, da se ljudje stalno učimo. Vsi! Starejši od mladih in obratno. Pri tem ni važna šolska doba in tiste šolske klopi, v katerih smo prejeli prvo učenje in prvo znanje. Šola, kot stavba, je že za nami. Življenje pa je stalna šola in leta nas vse in stalno učijo.
Zato ni izobraževanje in šolanje nikdar prepozno. Papež Pij XII. je začel učenje ruskega jezika pri osemdesetih letih svojega življenja. Čutil je potrebo, ne za sebe, ampak za vse človeštvo, posebno za Rusijo in se ni ustrašil truda, ker je upal in verjel v spreobrnjenje Rusije, kot je napovedala Marija v Fatimi.
Učenje, izobrazba in kultura postavijo človeka v nedosegljivo višino.
Tisti, ki to poznajo pravijo, da z vsem znanjem in učenjem, izrabi človek samo eno tretjino sposobnosti svojega razuma. Ostali dve tretjini sposobnosti pa spita neizrabljeni spanje pravičnega in čakata, da bi jih izrabili.
Kako daleč bi namreč prišli v poznanju in izrabljanju vesolja za dobro vsega človeštva, če bi človek uporabljal vse svoje možgane za dobro. Če bi se res hotel učiti, izobraževati in izpopolnjevati vse svoje življenje.
Zelo važna za vse starosti je kultura izobraževanja. Človek je namreč to, kar je, kar zna, kar ve in kolikor kulture ima, ne pa to, kar ima materialnega.
V ta namen smo prejeli talente in sposobnosti in jih moramo izrabiti. Bogu je všeč naše prizadevanje, ne pa naša naveličanost in naša zaspanost.
Nikoli ni prepozno. Kar nismo mogli ali hoteli doseči v preteklih letih, izrabimo čas našega sedanjega in prihodnjega življenja v isti namen.
Ker ni nikoli prepozno, naj nam vsem služijo naše in tuje izkušnje, ko se iz njih učimo za prihodnost.
OB 65-LETNICI NASELITVE
Brezdomci so našli nov dom v Argentini
Janez Hladnik_
V koledarju Svobodne Slovenije za leto 1949, se ko so v
f	• VI	• ,	• v v v
buenosairesko pristanisce se prihajale ladje s slovenskimi protikomunističnimi begunci, je g. Janez Hladnik napisal svoje spomine na dni, ko se je odločala njihova naselitev v Argentini. Z veseljem jih bomo objavili v tej in naslednjih številkah, kot hvaležen poklon njemu in prispevek za osveženje zgodovine.
Dolgo se ni mogel razkaditi dim, ki je zavil vso Evropo v črno sovraštvo zadnje vojne. Časopisna poročila so nam pač povedala, da je Hitler zginil, da je Trst osvobojen, da partizanske čete preganjajo še zadnje ostan ke nemške v o j ske - da se zadnji ostan ki »domobrancev« še bore v d ra-vski dolini proti osvobo-
dilni vojski .
Med vrstami je bilo brati, da se nekaj hudega godi na slovenski zemlji in s slovenskimi begunci. Povod tej misli je dala novica o »škofu-beguncu« in o protestni spomenici slovenskega Narodnega odbora na Koroškem glede nasilnega vračanja beguncev.
Kdo so begunci, kdo so vrnjeni, kdo je bil poklan, to vse je ostalo zavito v skrivnostno temo.
Iz domovine so prihajala redka pisma, ki pa niso povedala drugega kot to, da mnogo ljudi pogrešajo. Jaz nisem dobil vse do oktobra 1945 nobenega glasa. Šele tedaj, po čudnih ovinkih mi pride slednjič po Rdečem Križu glas od moje sestre v begunstvu, toda brez naslova, na katerega bi mogel odgovoriti.
Mesece je še trajala ta nejasnost. Ravno na Novo leto 1946 pa mi je poslal č. g. Franc Gabro-všek iz Severne Amerike kopico pisem, namenjenih rojakom v Argentini, večinoma brez naslovov. Tudi sem dobil pismo, ki mi je prineslo dovolj pojasnil. Izvedel sem slednjič, kaj se je doma zgodilo in kaj se še godi, s toliko gotovostjo, da sem mogel z vso resnico na dan.
Tedaj je postala ogabna psov-
ka o »izdajalcih s krvavimi rokami« in »nekaj so že zagrešili« tista atomska bomba, s katero so rdeči agenti skušali ubiti vsako možnost streznjenja med ljudmi.
Čeprav je večina še vedno prav mislila, je ostalo le malo tistih, ki so si pravo upali povedati. Proti plohi pisem, ki so tedaj deževala iz domovine, kjer so navdušeni ofarji vse naprej poudarjali, da je »izdajalce treba pobiti«, »da je vsak sam tudi izdajalec, če jim kaj pomaga«, je bilo težavno delo za pomoč beguncem.
Med tem so pisemske zveze postale redne. Kmalu so začele deževati prošnje znancev in neznancev, da bi radi prišli v Argentino.
Že leta 1944 mi je pisal č. g. Gabrovšek, da moramo misliti na nekaj tisoče Slovencev, ki bodo v slučaju Titove zmage begunci, če se bodo mogli rešiti. Nisem si upal misliti na to, da bi jim iskal mesta v Argentini. Gospodarski pogoji niso bili ugodni. Pač pa sem po preudarjanju in posvetu s č. g. Mirkom Rijavcem, salezi-jancem v Ecuadorju iskal način, kako preskrbeti morebitnim beguncem dom v Ecuadorju.
Iz tiste bežne misli je nastala
bridka resnica. G. Gabrovšek mi je sporočil, da je za vsako ceno treba iskati beguncem novo domovino. Toda kje?
Iskal sem stikov v Peruju, bil sem v Chile, poizvedoval v Para-guayu. Povsod je izzvenelo, da ta imigracija ni zaželena. Edino Bolivija je kazala voljo, in pozneje tudi Ecuador, toda ko smo prišli na konkretne probleme, se je vse razblinilo v nič.
Pomagajte nam v Argentino!
Tako se je glasila formalna prošnja dr. Kreka v marcu l. 1946. Tedaj so se začela moja pota na Direccion de Migracio-nes in Ministerio de Agricultura. Ljubeznivo me je sprejel generalni ravnatelj in prav po otroško smo snovali načrte za ustanavljanje kolonij z begunci. Toda vse je ostalo pri načrtih. Pač sem dobil nekaterim posameznikom pravico prihoda v Argentino, toda treba je bilo najti način, kako pripeljati vso begunsko družino v Argentino.
Tako so minevali meseci. Naročili so mi, naj sestavim odbor, naj naredimo to, naj storimo ono ... Našel sem šest zaupnih mož, ki so dali svoja imena in tako
smo postavili nekaj formalne podlage za vse delo, toda bil je že zopet mesec oktober, ne da bi v resnici prišel en sam naš begunec in ne da bi bil načelno rešen en sam problem.
Tedaj sem se zatekel do ministra de Salud Publica dr. Ramona Carrillo-a, ki me je že ob drugi priliki prijazno sprejel. Tudi to pot je prisluhnil moji prošnji.
Avdienca pri predsedniku republike
Gospod minister mi je obljubil, da mi bo preskrbel avdienco pri predsedniku republike gen. Peronu. In res! 20. novembra 1946 me je sprejel predsednik republike gen. Juan D. Peron.
Ni bil najin razgovor dolg. Saj je bil o vsem še obveščen. V kratkih besedah sem mu povedal še sam, za kaj gre, mu izročil pripravljeno spomenico, nato pa je on spregovoril: »Jaz hočem, da ti ljudje pridejo v Argentino. Povejte jim pa, naj svoje stare prepire puste v Evropi.«
Nato me je predstavil ede-kanu in mi naročil, naj nadaljnje stvari uredim kar z njim.
(Dalje prihodnjič)
NOVICE IZ SLOVENIJE PISALI SMO PRED 50 LETI
SLOVENCI V ARGENTINI BUENOS AIRES
Vsi rojaki, posebej še mladina, so vabljeni, da se udeležijo desetega Socialnega dne, ki se bo vršil v nedeljo, 12. avgusta 1962 v Slovenski hiši s pri-četkom ob 8. uri zjutraj. Ob uri bo sv. maša potem pa sledijo predavanja gg. prof. dr. Ignacija Lenčka, Rude Jurčeca in Marka Kremžarja.
Na občnem zboru Zveze slovenskih srednješolcev dne 29. julija v Buenos Airesu je bil izvoljen naslednji odbor: predsednik Andrej Duh, podpredsednik Boštjan Petriček, tajnik Jože Mozetič, blagajnik Tone Mozetič, za odbornika pa Jože Vombergar in Jože Ziherl.
OSEBNE NOVICE
Družinska sreča. v družini Marka Kremžarja in njegove žene ge. Pavle roj. Hribovšek, se je rodila hčerka. Družino Avgusta Horvata in njegove žene ge. Francke roj. Žebre je razveselila tudi hčerka. V družini Jožeta Škulj in njegove žene ge. Ane roj. Mohar so dobili sina Marka-Matijo; srečo v družini Janeza Jenka in njegove žene gospe Angele roj. Rogelj, je povečala hčerka. Hčerko so pa dobili tudi v družini Jurija Puhek in njegove žene ge. Ivanke roj. Peršin. Pri krstu je dobila ime Kristina. Srečnim družinam naše čestitke.
Poroka. V soboto dne 4. t. m. sta sklenila zakonsko zvezo v župni cerkvi v San Justo Tone Kraj-nik in gdč. Marinka Poglajen. Poročne obrede s poročno večerno sv. mašo je opravil ženinov sošolec g. župnik Marko Mavrič. Za priči sta bila: ženinu njegov brat Jože Krajnik, nevesti pa njen stric Matevž Železnikar. Novemu zakonskemu paru želimo v novem življenju obilo sreče in božjega blagoslova!
SAN MARTIN
V	nedeljo, 5. avgusta se je vršil ustanovni občni zbor odseka SDO v San Martinu. Zbralo se je 22 deklet. ... Predsednica Jelka Potočnik, podpredsednica Meta Havelka, tajnica Stanka Marinček, blagajničarka Janika Potočnik, kulturna referentka Meta Pavlovčič, športna referentka Marinka Kovač ter gospodinja Mateja Marinček. Kot delegatinje za centralni odbor SDO pa so bile izvoljene: Meta Smersu, Meta Duh, Marija Dimnik, Marija Jenko in Meta Hrovat.
MORON - CASTELAR
V	nedeljo, 5. avgusta je priredil odsek SFZ na Slovenski pristavi, svojo prvo javno prireditev. Mladino od blizu in daleč je povabil na »Veseli popoldan«, kot so dali ime čajanki z glasbenim in zabavnim sporedom.
Svobodna Slovenija, 9. avgusta 1962 - št. 32
RESUMEN DE ESTA EDICION
CENE IN BREZPOSELNOST
V Sloveniji so se cene življenjski potrebščin julija v primerjavi z junijem v povprečju znižale za en odstotek, medtem ko so se cene na letni ravni zvišale za 2,4 odstotka, je objavil državni statistični urad. Julija so bile nižje predvsem cene obleke in obutve, zdravja ter hrane in brezalkoholnih pijač.
Število registriranih brezposelnih v Sloveniji se je julija na mesečni ravni zvišalo, potem ko se je pet mesecev pred tem zniževalo. Registriranih je bilo 106.896 brezposelnih, kar je 1,2 odstotka več kot junija in 0,6 odstotka manj kot julija lani.
TUDI BIVŠIM POSLANCEM SO ZATEGNILI PAS
Začela je veljati novela zakona o poslancih, ki skrajšuje čas prejemanja poslanskega nadomestila po koncu mandata in znižuje njegovo višino. Med nekdanjimi poslanci, ki so prejemali nadomestilo po zaključku mandata, se jih je s sredo sedem upokojilo. Nadomestilo tako prejema še 28 poslancev, od tega se bo šestnajstim pravica do prejemanja nadomestila iztekla 22. avgusta.
znižanje ocene
Bonitetna agencija Moody's je v četrtek spet znižala oceno kreditnega dolga Sloveniji, in sicer za tri stopnje na Baa2, obete za naprej pa je ohranila negativne. Kot glavni razlog za znižanje ocene je Moody's navedel težave slovenskih bank,ki potrebujejo dodatne dokapitalizacije.
Za podoben korak se je odločila tudi agencija Standard &Poor's (S&P); ta je oceno znižala za eno stopnjo, z A+ na A, obete za naprej pa ohranila negativne. Med razlogi za znižanje je navedla naraščajočo politično polarizacijo in pomanjkanje konsenza med koalicijskimi političnimi strankami, kar predstavlja tveganje za načrtovane strukturne reforme v državi, pa tudi težave bančnega sistema.
SUŠA IN POŽAR NA SvETI GORI
Gasilcem je ob pomoči dveh helikopterjev Slovenske vojske in tudi italijanskega helikopterja ter letala canadier, vendarle uspelo omejiti velik požar, ki je izbruhnil na Sveti gori. Požar se je širil na severnem delu proti Grgarju, kjer je teren za gasilce skoraj neprehoden. Kasneje se je začel umirjati.
PO SVETU
VERSKA SVOBODA
Urad zunanjega ministrstva ZDA za demokracijo, človekove pravice in delo je prejšnji teden objavil Mednarodno poročilo o verski svobodi za leto 2011. Njegovo osrednje sporočilo je, da je verska svoboda v svetu naredila korak nazaj. Zaskrbljujoč je porast antisemitizma po svetu pa tudi porast uporabe zakonov o bogokle-tju, na osnovi katerih v posameznih državah omejujejo pravice verskih manjšin. Ameriška zunanja ministrica Hilary Clinton ugotavlja, da pomanjkanje verske svobode lahko ustvarja ozračje strahu in sumničenja, ki slabi povezanost in solidarnost v družbi ter odtujuje državljane od njihovih voditeljev. Po njenih besedah se je še kako potrebno zavzemati za versko svobodo. Poročilo sicer omenja, da s propadom starih režimov v arabskih državah prihajajo v ospredje napetosti med verskimi skupnostmi. Doslej zatirane verske skupnosti si želijo več svoboščin, večinska verstva pa jim tega ne priznavajo. Poročilo še ugotavlja, da napetosti med drugače mislečimi naraščajo tudi v nekaterih evropskih državah. Naraščata tudi antisemitizem in zanikanje pravic muslimanov.
SIRIJA
Sirske režimske sile so tudi v ponedeljek silovito obstreljevale severne predele strateško pomembnega sirskega mesta Alep, pri čemer je bilo ubitih več ljudi, med njimi poveljnik upornikov. Aktivisti znova poročajo o pokolu, za katerega naj bi bil kriv režim predsednika Bašarja al Asada. V pokrajini Hama je bilo ubitih 40 ljudi, medtem ko je v Damasku poslopje sirske državne televizije pretresla močna eksplozija. Sirski minister za informiranje je odgovornost za napad pripisal Katarju, Savdski Arabiji in Izraelu, ki naj bi podpirali upornike in podpihovali vstajo v Siriji.
IZJAVE
Potem ko je italijanski premier Mario Monti za nemško revijo Der Spiegel evropske voditelje pozval k utrjevanju moči za hitre odločitve in k ohranitvi nadzora nad parlamenti, je nemški zunanji minister Guido Westerwelle opozoril, da krize ne gre reševati mimo nacionalnih parlamentov. Monti namreč meni, da bo zavezanost vlad odločitvam parlamentov povečala verjetnost
zloma Evrope, Westerwelle pa je prepričan, da je vloga poslancev ključnega pomena in da je v času negotovosti v Evropi ne gre podcenjevati. Kritičen je bil tudi vodja poslanske skupine nemške vladajoče Krščansko-demo-kratske unija Volker Kauder. Zatrdil je, da morajo vse evropske reforme, ki Bruslju dajejo dodatno moč, še vedno spoštovati vlogo nacionalnih parlamentov.
HIROŠIMA
Ob 67. obletnici uničujoče atomske bombe, ki je 6. avgusta 1945 razdejala japonsko Hirošimo, se je v Parku miru zbralo nad 50 tisoč ljudi. Osrednje sporočilo spominske prireditve je bil poziv k odpovedi jedrskemu orožju in jedrski energiji nasploh. Tragedijo Hirošime in Nagasakija, ki je doživel podobno usodo nekaj dni zatem, so tokrat povezali z lansko katastrofo v Fukušimi.
Fundador: MILOŠ STARE / Director: Antonio Mizerit / Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Franci Znidar / Re-daccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 - C1407GSR Buenos AIRES - ARGENTINA Tel.: (54-11) 4636-0841 / 4636-2421 (fax) / e-mail: esloveniau@sinectis.com.ar in esloveniau@gmail.com Za Društvo ZS: Franci Žnidar / Urednik: Tone Mizerit
Sodelovali so še: Tine Debeljak (slovenska politika), Gregor Batagelj (dopisnik v Sloveniji), Marta Petelin, Jože Horn, Jožejka Debeljak Žakelj, Kristina Jereb Qualizza, Marko Vombergar, Metka Mizerit in Rok Fink. Mediji: STA, Radio Ognjišče, Družina.
NOMBRAMIENTO PARA REBULA
El presidente italiano Giorgio Napolitano distinguio al escritor esloveno de Trieste Alojz Rebula con la Orden al merito de la Republica Italiana en el grado de Caballero de Gran Cruz, la segunda condecoracion mas alta del Estado Italiano. Seguramente influyo la gran notoriedad del proyecto Rebula que llevo a cabo Knjižnica Dušana Črneta y la editorial Edizioni San Paolo de Milan. Este proyecto cultural se basa en la traduccion de tres obras de Rebula al idioma italiano. El escritor recibio el aviso de la condecoracion en su 88 cumpleanos. (Pag. 1)
EL EMBAJADOR MENCIN EN TUCUMAN
Aprovechando la visita oficial prevista del embajador esloveno Tomaž Mencin a la provincia de Tucuman, el mismo quiso reunirse con los eslovenos que viven en el Noreste argentino. El curso Janez Evangelist Krek (que se dicta en Tucuman, cuya directora es la Ing. Ana Zakelj) tomo la posta y fue el encargado de convocar a los eslovenos y organizar la reunion que se desarrollo en el Ente Provincial del Turismo sito en la capital tucumana. A la cita pudieron asistir cerca de 60 eslovenos y sus descen-dientes, quienes oyeron las palabras del Embajador y el acto cultural que prepararon los alumnos del curso men-cionado. En la cronica destacan las presencias del profesor universitario de termodinamica Markoc, ya retirado, y del Ing. Sircelj ex director de los talleres ferroviarios de Tafi Viejo, ambos octogenarios nacidos en la Argentina. La familia Cekada viajo 500 km para la reunion. Estuvieron tambien representantes de las familias Telic Muhic, Draksler, Ferjancic, Cigale, Pobersnik, Strehar, Cotic, Rudolf, Suklje y Bostjancic. (Pag. 3)
SANJUSTO
En la misa del domingo 1Q de julio proximo pasado, el coro esloveno de San Justo, agradecio a Dios el don de cantar y las experiencias vividas durante la gira que realizo por Eslovenia, entre otros destinos. Luego, en el centro esloveno de San Justo compartieron sus anecdo-tas con los presentes a traves de fotograffas y recortes pe-riodfsticos, ademas de las impresiones personales de los integrantes del coro. La directora del coro Prof. Andrej-ka Selan Vombergar y Andrej Selan, fundador del mismo, recibieron un ramo de flores en senal de gratitud por su trabajo y dedicacion. (Pag. 3)
JULIA SARACHU
En dialogo con la escritora, poeta y traductora Julia Sarachu (una de las fundadoras de la editorial Gog y Magog), nos relato sus impresiones del viaje a Eslovenia, que emprendio gracias a una invitacion del Centro para la literatura eslovena a formar parte del Taller de traduccion en Sežana. El grupo de trabajo estuvo conformado por siete traductores de distintos pafses. Considera que la experiencia en el taller fue unica y muy provechosa. Junto al artfculo se detallan las fechas, horarios y lugares en los que se presentaran algunas traducciones de autores eslovenos en Buenos Aires y Capital. De mas esta decir que estan bienvenidos. (Pag. 4)
CUATRO MEDALLAS
Hasta el cierre de esta edicion, la delegacion eslovena en los Juegos Olfmpicos Londres 2012 obtuvo cuatro me-dallas. Cronologicamente, la primera en obtener la medalla de oro fue la judoca Urška Žolnir. Los remeros Iztok Čop y Luka Špik se ubicaron en tercer lugar en la final de doble scull y se llevaron la medalla de bronce (durante gran parte de la competencia estuvieron en primer lugar, pero al final llegaron centfmetros antes de los remeros argentinos Suarez y Rosso). La tercera medalla llego de la mano del tiro olfmpico. Rajmund Debevec obtuvo el bronce en la categona rifle posicion tendida 50 metros. El atleta Primož Kozmus, logro la segunda posicion en lan-zamiento de martillo y recibio la medalla de plata. Diez de los atletas eslovenos que fueron a competir a Londres, se clasificaron entre el 6Q y 10Q puesto en diversos deportes. (Pag. 6)
Naročnina Svobodne Slovenije: Za Argentino, $ 500.-; pri pošiljanju po pošti: sivi papir, $ 635.-; beli papir $ 710.-; Bariloche; $ 560.; obmejne države Argentine, 215.- US dol.; ostale države Amerike, 225.- US dol.; ostale države po svetu, 235.- US dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto, 165.- US dol. za vse države. Dolg za letnike v zaostanku se plača po ceni naročnine tekočega leta. Svobodna Slovenija izhaja s podporo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu RS.
Čeke: V Argentini na ime „Asociacion Civil Eslovenia Unida", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime „Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. / California 2750-C1289ABJ Buenos Aires-Argentina / Tel.: (54-11) 4301-5040 / E-mail: info@vilko.com.ar
SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE
MALI OGLASI
Kozmusu srebrna, in še dve bronasti Štipendije za izseljence
tM
TURIZEM TURISMO BLED
EVT Leg. 12618 Dis. 2089 de Lucia Bogataj Monsenor Marcön 3317 B, San Justo Tel. 4441-1264/1265 TTS VIAJES Alenka Vivod 5294/3884 155/660/0859 - avivod@ttsviajes.com Gregor BATAGELJ, turistični vodnik v Sloveniji. Slovenski/španski jezik. Mob.: +386-(0)31-567-098. E-naslov: mgbatagelj@gmail.com
ZOBOZDRAVNIKI Dr. Damijana Sparhakl - Zobozdravnica - Splošna odontologjia -Belgrano 123, 6. nadstr. "4" - Ramos Mejfa - Tel.: 4464-0474.
ADVOKATI Dobovšek & asociados - odvetniki. Zapuščinske zadeve. Somellera 5507, (1439) Buenos Aires. Tel./Fax: 4602-7386.
E-mail: jdobovsek@hotmail.com Dr. Marjana Poznič - Odvetnica -Uradna prevajalka za slovenski jezik. Lavalle 1290, pis. 402 - Tel. 43821148 / 15-4088-5844 - mariana.po-znic@gmail.com
Dra. Ana C. Farreras de Kocar - Su-
cesiones - Contratos - Familia - Co-mercial - Laboral - Civil - Jubilaciones - Pensiones. Martes y Jueves de 15 a 18 hs. Belgrano 181 - 6° B (1704) Ramos Mejfa. Tel.: 4469-2318 Cel.: 15-6447-9683
e-mail:farrerasanac_te@yahoo.com.ar
PORAVNAJTE NAROČNINO!
Po^ uvodnem zlatu Urške Žolnir so slovenski športniki prispevali v skupno košaro še tri medalje.
Najprej sta v dvojnem dvojcu priveslala bronasto medaljo Iztok Čop in Luka Špik. Nekaj časa sta bila celo na prvem mestu, a proti koncu ostala brez moči, da bi preprečila prehitevajoča čolna. Argentin-
OBVESTILA
SOBOTA, 11. avgusta: Redni pouk na srednješolskem tečaju RMB,
ob 15. uri v Slovenski hiši.
Ob taktu barv X v San Martinu
NEDELJA, 12. avgusta: Mladinski dan v Slomškovem domu
ČETRTEK, 16. avgusta: ZSMŽ San Martin vabi na mesečni sestanek v Domu ob 16h. Govoril bo g. Franci Markež o Vtisih iz Indije. Vsi prisrčno vabljeni!
SOBOTA, 18. avgusta: Celodnevno mladinsko srečanje Mladi val
Igra »Namišljeni bolnik«, ob 20. uri v Našem domu.
NEDELJA, 19. avgusta: Romanje v Lourdes, ob 15. uri v gornji cerkvi. ČETRTEK, 23. avgusta: Izredna seja Medorga-
ski čoln pa je pristal tik za njima.
Njima je sledil strelec Rajmund Debevec, ki jo
enako medaljo osvojil s streljanjem na 50 m leže z malokalibrsko puško.
Zadnjo (zaenkrat) je osvojil z metanjem kladiva Primož Kozmus, ki je to pot s precej krajšim metom kot v Pekingu prejel srebrno.
Deset se jih je uvrstilo med 6. in 10. mestom. Če je res, da so trenerji in atleti imeli v mislih osem možnih medalj, so za enkrat prišli na polovico, a čas in panoge se hitro iztekajo.
CARAPACHAYSKA MLADINA IŠČE
NOVE KULTURNE REFERENTE
nizacijskega sveta, ob 20. uri v Slomškovem domu
SOBOTA, 25. avgusta:
Redni pouk na srednješolskem tečaju RMB, ob 15. uri v Slovenski hiši.
NEDELJA, 26. avgusta:
Mladinski dan v Cara-pachayu
SOBOTA, 1. septembra:
Redni pouk na srednješolskem tečaju RMB,
ob 15. uri v Slovenski hiši.
NEDELJA, 2. septembra:
Dan Zveze slovenskih mater in žena.
SOBOTA, 8. septembra:
Redni pouk na srednješolskem tečaju RMB,
ob 15. uri v Slovenski hiši.
SOBOTA, 15. septembra:
60-letnica Rožmanove šole v San Martinu
SLOVENCI IN SPORT
OSEBNE NOVICE
Krst
4. avgusta je prejela zakrament sv. krsta v župnijski cerkvi sv. Lovrenca na Bizeljskem Cintia Špeljak, prvorojenka Davida in Gabrijele Qualizza. Krstil jo je župnik Vlado Leskovar, botrovala pa sta stric Dejan Špeljak in teta Nataša Qualizza. Srečni družini iskreno čestitamo!
Novi diplomant
Dne 31. julija je na Universidad Nacional de Lomas de Zamora, Facul-tad de Ciencias Sociales, uspešno dokončal študije
in diplomiral Andrej Bernard Grilc ter prejel naslov Licenciado en Relaciones Publicas.
Novemu diplomantu iskreno čestitamo!
valutni tečaj
V SLOVENJI
7. avgusta 2012
1 EVRO 1,24 US dolar 1 EVRO 1,243 KAD dolar 1 EVRO 5,80 ARG peso
PRESELILA STA SE
Slovenski nogometaš Milivoje Novakovic bo kariero nadaljeval v japonski J-league pri klubu OmiyaArdija. Kot so sporočili iz Kölna, so 33-letnega nogometaša posodili na Japonsko, tam pa bo ostal do decembra. Glavni razlog je, da bo Köln, ki je izpadel iz prve lige, na ta način privarčeval del plače, ki je namenjena slovenskemu napadalcu.
Slovenski košarkarski reprezentant Boštjan Nachbar bo kariero nadaljeval pri nemškem BroseBasketsu. Kot poroča uradna stran nemškega državnega in pokalnega prvaka, je izkušeni slovenski krilni igralec z moštvom iz Bamberga podpisal enoletno pogodbo.
NI GA V LONDONU, JE PA ZMAGAL V PEKINGU
Slovenski teniški igralec Grega Zemlja je zmagovalec turnirja challenger v Pekingu z nagradnim skladom 75.000 dolarjev. Za peti tovrstni osvojeni turnir v karieri je 25-letni Zemlja v finalu premagal domačega igralca DiVuja (6:3, 6:0). Kranjčan je za naslov prejel sto točk za lestvico ATP na kateri se bo prvič v karieri prebil med prvih sto igralcev na svetu.
MURA ZMAGALA - NA MIZI
Evropski nogometni zvezi ni ušel podatek, da bi moral eden izmed igralcev Arsenala na tekmi z Muro zaradi kazni počivati. A ni, zato je Mura dobila tekmo za zeleno mizo s 3:0. Komedija zmešnjav je srčne Prekmur-ce nagradila z nepričakovanim darilom, še kako dragoceno zmago v Kijevu. Resda priigrano »na zeleni mizi«, ki pa je Muri 05 zagotovila sladke težave pred povratno tekmo v Mariboru. Mura je v torek prejela uradni dokument, v katerem je disciplinska komisija Uefe zapisala, da je prvo tekmo registrirala s 3:0 v korist slovenskega prvoligaša. Slovenskemu predstavniku se nasmiha nastop v odločilnem krogu kvalifikacij za nastop v skupinskem delu lige Europa. Nekaj, na kar po prepričljivem porazu Mure 05 v Kijevu niso pomislili tudi najbolj optimistični navijači.
V Uradnem listu RS je bil objavljen Javni razpis za dodelitev štipendij za študij v Republiki Sloveniji za Slovence v zamejstvu in Slovence po svetu za študijsko leto 2012/2013, ki ga razpisuje Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije. Vlada RS je na svoji 23. redni seji dala soglasje k pogojem in višini štipendije za Slovence v zamejstvu in Slovence po svetu. Višina razpoložljivih sredstev za štipendije po tem javnem razpisu za študijsko leto 2012/2013 znaša 500.000,00 EUR. Višina osnovne štipendije za študijsko leto 2012/2013 znaša 150,00 EUR mesečno oziroma 1.800,00 EUR za celo študijsko leto. Na podlagi razpisa bo predvidoma podeljenih 150 štipendij.
O pogojih prijave si lahko preberete na spletni strani Javnega sklada RS za razvoj kadrov in štipendije (www. sklad-kadri.si).
Na Vojskem že 16. tabor otrok
Od 28. julija do 4. avgusta je na Vojskem nad Idrijo potekal tradicionalni tabor slovenskih otrok, ki ga je organiziral Svetovni slovenski kongres oz. njegova Slovenska konferenca.
Na taboru je bilo 44 otrok iz Hrvaške, Srbije, BiH, Avstrije, Italije, Švedske, Nemčije in Anglije, je povedala Jelena Malnar, svetnica Slovenske konference SSK. Posebnost je, da prizorišča tabora menjajo, tako da otroci spoznajo različne slovenske
pokrajine. Dopoldne poteka pouk slovenskega jezika, ki ga imajo učiteljice iz tamkajšnjih šol. Zelijo si namreč, da bi otroci izpopolnili znanje slovenščine. Popoldne pa imajo različne športne igre in družabne dejavnosti, tako da se otroci med seboj spoznajo, družijo in navežejo stike.
Z otroki govorijo v slovenščini, če otrok ne razume, pa se sporazumevajo v njegovem jeziku. Kot je še povedala Jelena Malnar, se otroci radi vračajo na tabor.
Nepridipravi vlomili v cerkev
V Argentini se zelo pritožujemo zaradi nenehnih ropov in kraje, a tudi v Sloveniji niso popolnoma varni. Niti cerkve ne. V župnijsko cerkev v Mokronogu so namreč pred dnevi vlomili nepridipravi. Policisti so, potem ko so nekaj minut pred polnočjo prejeli klic, hitro posredovali in pri kraji ujeli tri moške. Bili naj bi njihovi stari znanci, saj so jih v preteklosti že večkrat obravnavali zaradi podobnih kaznivih dejanj.
Sumljivo dogajanje v bližini župnijske cerkve v Mokronogu je zaznal sosed in deset minut pred polnočjo o tem obvestil policijo. Na kraj so najprej prispeli sevniški policisti, odzvali pa so se tudi trebanjski in novomeški policisti ter prometna patrulja. Ze pred cerkvijo so prijeli 34-letni-ka, ki je čakal pri osebnem avtomobilu, v cerkvi so nato zalotili še moška, stara 34 in 32 let. Odvzeli so jim prostost in jih pridržali, s kazensko ovadbo jih bodo privedli k preiskovalnemu sodniku.
Zupnik Klavdio Peterca je pojasnil, da je šlo le za majhen vlom, ki skoraj ni vreden omembe, saj bi, če bi moškim podvig uspel, verjetno odnesli le nekaj drobiža.
Kot je še dodal v pogovoru, je bil to prvi vlom v cerkev v Mokronogu, so pa nepridipravi že trikrat vlomili v tamkajšnje župnišče. Vlomljeno je bilo tudi že v nekaj podružnic. V sami trebanjski dekaniji, v katero sodi župnija Mokronog, so po besedah Peterce vlomi precej pogosti, a tarča tatov so običajno župnišča. »Bojim se, da zato, ker mediji vztrajno ponavljajo zgodbo o velikem bogastvu Cerkve. Če se to ponavlja, ljudje temu verjamejo. So pa bili vedno vsi, ki so vlomili v cerkev ali župnišče, razočarani, saj nihče ni odšel z omembe vrednim plenom.«
Peterca je še dejal, da je bil vesel hitrega ukrepanja policistov, ki jih bo tudi pisno pohvalil. Take pohvale pa so v Argentini bolj redke ...
SLOVENSKI KOTIčEK Slovenija na televiziji
Pričetek v soboto 18. avgusta
na Kanalu Argentinisima Satelital
vsako soboto ob 16: 30 uri
na spletni strani: www.argentinisimatv.com.ar
facebook: Rinconcito Esloveno
Informacije: Turismo Bled 4441-1264/65