Proletarci vseh dežel, združite sel PRAVICA Poštnina plačana « gotovini 12 DANAŠNJE ŠTEVILKE« Odgovori Edvarda Kardelja na vprašanja Leona Peareona Poseben odbor bo sestavil nažrt konvencije o svobodi obveščanja Za drugo leto — za drugo petletko — V mariborski okolicd je zmagala zadruga v Cirknici Fizkultura — Dopisi — Obvestila , XI. — štev. 281. Ljubljana, sobota, 25. novembra 1950 Ueseina naročnina din KO.— Izhaja vsak dan razen ob petkih Cena din 2.— Odgovori Edvarda Kardelja na vprašanja Leona Pearsona šefa evropskega oddelka »National Broadcasting Corporation« New York. 24. nov. Dopisnik Tanjuga poroča: Šef evropskega oddelka »National Broadcasting Corporation« (NBC) Leon Jeanson se je obrnil na šefa jugoslovanske delegacije na petem zasedanju General-°e skupščine OZN, ministra za zunanje zadeve FLRJ Edvarda Kardelja s proš-i 'j 1 bi mu dal itt,erviu v Tadiu NBC. Edvard Kardelj je ustregel njegovi prošnji * j-, naRletNe odgovore na vprašanja Leona Pearsona, ki so jih prenesle vse radijska postaje NBC v Združenih državah ameriikih. Ilt a’ j® JuŽ06lavija za sprejem pekin-režima v Združene narode? . L V tem vprašanju izhaja Jugoslavija Naslednjega stališča: Pekinška vlada “^ia dejansko nadzorstvo v Kitajski, aradi česar pride lahko sodelovanje Ki-»iske v naporih za okrepitev miru na ,!et« do izraza samo s sodelovanjem le ®de v OZN. 2. Smo pristaši univerzalnosti OZN in odimo, da lahko v okviru OZN narodi »ibolje sodelujejo pri odstranjevanju -Porov, ka pomenijo nevarnost za mir. potemtakem mislimo, da bi se sporna JPtalanja Daljnega Vzhoda laže reševala, e oi bila LR Kitajska zastopana v OZN. 3- Sodimo, da odpor na Zapadu proti “Prejemu pekinške vlade v OZN samo ^“»aga težnjam sovjetske politike, ki irenj8 za osamitvijo LR Kitajske in one-‘Jpfiočiti, da bi se uveljavila nova Kitaj-^*a tudi kot samostojni činitel) v med-a*rodnih odnosih. ■ Kakšna so po vaiš'em mnenju pričako-^a za bodoče odnose med Sovjefeko in komunistično vlado Kitajske? Ne bi bil rad prerok. V vsakem slučaju M bo vlada v Pekingu kolikor bo igrala ■ložo satelita tuje sile, razočarala upanja , ^tnega naroda ter izpodkopala svojo st»o zmago. Nova Kitajska lahko zelo j^ogo prispeva k utrditvi miru na svetu napredku človeštva, toda samo v tem riBieru, če bo njena politika neodvisna j® miroljubna. V nasprotnem primeru bo »užila nova Kitajska samo kot sredstvo "le politike, kot takšna pa bo še naprej stala zaostala država brez večjega med-v*^odnega pomena. 0 vsem tem mora sc-*«a odločiti sam kitajski narod, kate-kkU ,a tre^a d«t| č*s* da se na lastnih "HŠsjah prepriča, katera, pot vodi k nje-« vemu resničnemu napredku. Kakšno akcijo morajo napraviti Zdru-narodi, da bi preprečili nadaljnje nenje korejske vojne? Moje mnenje je, da je danes edina jj ki vodi k preprečitvi nadaljnje raz-kitajske vojne, pot neposrednega ^razuma med pekinško vlado in drugimi pr**adetimi državami. f . Kakšne mednarodne diplomatske ko-bi vaša vlada storila v primeru vojaka napada proti Jugoslaviji? j Ne more biti nobenega dvoma, da bi ^"Soslavija v primerih napada ravnala * član Organizacije Združenih narodov, t> Pfavi v takih primerih bi se v duhu 'afi°Vne listine OZN obrnila na Var-sve* ozi*010* na druge pristojne bi- 8 ^ZN za podporo v njeni borbi j napadu. .Toda bolje je, da o tem ne govorimo, temveč da se z vsemi *tti trudimo, da se tak položaj sploh ne |jj*iavi. Vlada Federativne ljudske repub-. e Jugoslavije dela s svoje strani vse, ,®ore v tej smeri. Medtem pa ni potu pritisk vzhodnoevropskih držav. pomeni Albanija nevarnost za ° državo? - Albanija sama zase ne pomeni nobene **nosti za Jugoslavijo, ker je to vj!r°a država, njeno ljudstvo pa goji j. simpatije do Jugoslavije. Lahko pa ^koristijo tuje sile za različna izziva- ¥ 1 tondid Selu - Cinkova sekretarja Mikuliča in za sokandidata Dr ji ^°^eta Jagodica. Za Šmarje ^erovči, a^' Predsednika OF Šmarje Jako 6teh°vgAn>aci’ so sklenili, da bodo po Urj2',yaseh sestanki, kjer bodo volivci Ob iSv°ie mnenje o teh kandidatih. ncu so navzoči podpisovali liste aSanih kandidatov. so- Sliv- V Šmarju so predlagali J’ ‘ate za volitve v okrajni ljudski odbor četrtek zvečer so se zbrali v za-domu v Šmarjah člani odborov nmožičnih organizacij na območju "ilt Žmarie- Sestanek je začel predsed-a Jaka Perovšek, ki je od-jjjj opozoril na važnost volitev okraj-' pre u1 • I . 3. vlada,. FUR Jugoslavije bo nudila recipročno pomoč ZDA, kar bo nadalje omogočalo proizvodnjo in pošiljanje v ZDA tistih surovin in polizdelkov, ki so razpoložljivi v Jugoslaviji in ki so po- na del pomoči v živilih, ki jo bo vlada ZDA nudila Jugoslaviji pred izdajo sklepa ameriškega Kongresa. Od skupne soličine živil, ki jih bodo ZDA poslale v Jugoslavijo, bo tisti del, ki ga določa sporazum, določen za krepitev obrambne sposobnosti FLRJ. Ta del pomoči se bo pošiljal na naslednji obojestranski pogojeni osnovi: 1. vlada FLR Jugoslavije bo uporabila pcmoč izključno v namen, za katerega je le-ta dana, namreč za uresničenje smotrov Ustanovne listine ZN, da se prepreči slabitev obrambne moči FLR Jugoslavije; 2. vlada FLR Jugoslavije ne bo odstopila nobeni drugi državi pomoči, ki ji bo po tem sporazumu izkazana, brez poprejšnjega soglasja vlade ZDA; tencialnega pomanjkanja lastnih virov, in sicer v količinah in v pogojih, ki bodo sklenjeni.Aranžmaji za te transfere bodo upoštevali potrebe za domačo potrošnjo in komercialni izvoz Jugoslavije; 4. vlada FLR Jugoslavije je pripravljena dati vladi ZDA na razpolago dinarje, ki bi jih ZDA uporabile za administrativne izdatke znotraj Jugoslavije v zvezi s pomočjo, ki jo nudijo ZDA na podlagi tega sporazuma. Vladi FLRJ in ZDA bosta v primernem času pričeli razgovore zaradi odpošiljanja zneska teh dinarjev in sklepanja aranžmaja o preskrbi s tem denarjem. Noti, ki vsebuieta zgornji sporazum, sta podpisala za vlado FLRJ pomočnik zunanjega ministra Leo Mates, za vlado ZDA pa g. George AUen. Ob Izmenjavi not med FLRJ in ZDA Beograd, 24. nov. (Tanjug) Vlada FLR Jugoslavije se je obrnila na vlado ZDA s prošnjo, da bi ji odobrila pomoč 105 milijonov dolarjev za nabavo živil, ki jih v Jugoslaviji primanjkuje zaradi letošnje velike suše. V noti jugoslovanske vlade, ki jo je izročil veleposlanik FLRJ v Washingtonu Popovič zunanjemu ministru ZDA Deanu Ac hesonu, je bilo poudarjeno, da je jugoslovanska vlada s skrbno proučitvijo nastale škode zaradi suše ugotovila, da navzlic vsem naporom in skrajni omejitvi potrošnje še vedno ostaja primanjkljaj 105 milijonov dolarjev, ki ga je mogoče pokriti samo z izredno pomočjo iz inozemstva. Ta številka je pa samo majhen del škode, ki jo je utrpela Jugoslavija zaradi omenjene elementarne sile. Na noto jugoslovanske vlade je ameriški zunanji minister Acheson izjavil, da bodo ZDA ugodile jugoslovanski proš- nji, da pa meni, da bo potrebna posebna odobritev ameriškega Kongresa, če hočemo dobiti pomoč v živilih. Acheson je dejal, da ameriško zunanje ministrstvo razmišlja, v koliki meri bi bilo potrebno za to pomoč zahtevati odobritev ameriškega Kongresa, dejal pa je, da uslužbenci raznih odsekov ameriške vlade, ki so pristojni za to zadevo, medtem proučujejo položaj. Nekaj dni pozneje je Acheson na tiskovni konferenci dejal, da bo ameriška vlada zahtevala od ameriškega Kongresa, da odobri pomoč, za katero je prosila jugoslovanska vlada. Obvestil je zastopnike domačega in tujega tiska, da že pro učujejo začasne nujne ukrepe, ki so potrebni, da bi začeli Jugoslaviji pošiljati živila. Izjavil je, da je ameriška vlada odobrila jugoslovanski vladi, da od 15 jev za nakup nujno potrebnih življenjskih potrebščin. Medtem so sledili tudi drugi ukrepi ameriške vlade. Prejšnji teden je izjavil zastopnik ameriške vlade, da bodo takoj začeli pošiljati Jugoslaviji moko kot sestavni del načrta za pomoč. Ta zastopnik ameriške vdale je poudaril, da morajo živila prispeti v Jugoslavijo prej, preden bi slabo vreme onemogočilo dovoz v nekatera področja države. Te pošiljke moke v vrednosti 11.5 milijona dolarjev naj bi prišle iz Nemčije in Italije, ki bosta prejeli povrnjene te količine iz ameriških skladišč. Hkrati s temi informacijami je bilo v Washingtonu objavljeno pismo predsednika ZDA Harryja Trumana, ki ga je poslal vplivnim članom predstavniškega doma iri senata, v katerem jih predsednik obvešča o pripravi zakonskih predlogov za pomoč Jugoslaviji. V tem pismu obvešča predsednik vplivne člane Kongresa o tem, da pristojni činitelji proučujejo, katere ukrepe naj bi napravile ZDA, da bi pomagale Jugoslaviji. Predsednik je obvestil člane Kongresa, da je namenil pomoč Jugoslaviji še pred sklepom kongresa, in sicer v treh delih: 1. Banka za uvoz in izvoz naj bi dovolila Jugoslaviji uporabiti še en del prej dovoljenega posojila za nabavo nujno potrebne hrane; 2. dobavo pšenice iz Italije in Nem-aje^s tem, da bosta prejel^ povračilo iz 3. da se na temelju zakona o vzajemni pomoči ohranijo nadaljnje dobave živil Jugoslaviji, da pa je o tem treba prej doseči sporazum s prizadetimi državami. Zamenjava not 21. novembra se nanaša na tl del pomoči. Pred nekaj dnevi je bilo objavljeno, da bo poslana Jugoslaviji iz ZDA še ena pošiljka moke iz fondov, ki jih bodo dali tia razpolago organi ameriške vlade Pošiljke iz teh fondov naj bi dopolnile pošiljke iz Nemčije in Italije. Ameriški Kongres. ki se bo sestal 27. novembra, bo nedeljah? Da! Kajti tudi ob nedeljah morajo biti kotli za kuhanje celuloze in peči za pridobivanje kisline pod parnim pritiskom, da se v naslednjih dnevih doseže popolna zmogljivost, čeprav so torej ob nedeljah stroji stali, so morali kuriti peči. Zdaj pa, ko dopolnilna izmena dela v nedeljo, izdelajo ob enakem trošenju energije precej celuloze več. In s to dopolnilno izmeno bodo do konca leta izdelali 13% celuloze ter 15% lesovine več... Še zanimiva novica! Za kuhanje celuloze potrebujejo posebno kuhalno kislino, proizvedeno iz žveplovega dioksida, še do aprila letos so žveplov dioksid pridobivali iz pirita, ki so ga žgali v posebnih pečeh. Piritove izgorke pa so največ odmetavali. Po delni preureditvi strojev pa so namesto pirita pričeli uporabljati — cinkov koncentrat. Izgorke tega koncentrata, v katerem je nad 50% cinka, pa potrebuje cinkarna v Celju. Tam namreč tudi sami pražijo cinkov koncentrat, vendar jim prav plin, iz katerega se izdeluje kuhalna kislina, uhaja skozi dimnik in smradi okolico. S praženjem tega koncentrata je torej tovarna celuloze neposredno pomagala dvigniti proizvodnjo v celjski cinkarni, ker jim odpošilja izgorke. Še ena novica! Pri izdelovanju celuloze in lesovine ostanejo leseni odpadki. Do nedavnega so jih sežigali ali pa dajali kmetom. Ker pa lesene odpadke, podobne oblanju, nujno potrebuje tovarna za izdelovanje hferaklitnib plošč, jih v »Celulozi* stiskajo V bale in jih pošiljajo tovarni v Radečah. Spet prihranek v denarju in na »surdvinah«. Novica, da so let&s razglasili 65 udarnikov, od katerih so trije — Miha Mirt, Franc Pirc in Jože Mežič — odlikovani z redom dela III. stopnje, spet priča o delovnem poletu kolektiva »Celuloze«. • Tovarna, celuloze v Vidmu pa ne izdeluje samo celuloze za izdelovanje navadnih vrst papirja, za celulozno /ato itd. Uspešno so izdelali tudi najčistejšo celulozo zi foto-pipir. Kolektivu je v naj-večje priznanje tudi pismena pohvala papirnice v Količevem, da je njihova per-gamin celuloza najboljša. V tej tovarfii izdelujejo — prav tako iz celuloznega lesa — tudi lesovino, ki je nadomestek celuloze. Lesovina ee izdela mnogo hitreje, ker se les samo brusi in tekočo maso preko valjev strdijo v posebne bale. V vsej državi je to edini obrat za izdelovanje lesovine. Še tretji izdelek: ovojni (lans) papir, iz katerega izdelujejo v dragih tovarnah strešno lepenko. Ovojni papir je pravzaprav izdelek, ki ne potrebuje nobenih posebnih surovin, temveč samo grče, ki ostanejo pri kuhanju celuloze in jih znova zdrobe. V zadnjem času izdelujejo ovojni papir tudi iz slame, ki jo predelujejo sladkorne tovarne. V letošnjem letu je »Celuloza« v Vidmu s svojo veliko proizvodnjo, lahko rečemo, rešila obratovanje vseh papirnic v državi. In tudi v bodoče, dokler naša največja tovarna celuloze v Prijedoru ne bo obratovala s polno paro, bo videmska celuloza poleg ostalih še vnaprej zalagala vse naše papirnice. milijonov dolarjev, ki jih je odobrila pretresal celotni načrt /a pomoč Jugo-Banka za uvoz in izvoz za nakup stro- slaviji v smislu prvotnih izjav ameriške-jev m naprav, uporabi 2 miiljana dolar- I ga zunanjega ministra. Pogled na tovarno celuloze Pred proslavo 29. novembra v Beogradu Beograd, 24. nov. S predavanji o pomenu 29. novembra po podjetjih, ustanovah, osnovnih frontnih organiza-f1]™ In šolah, se bo začela v Beogradu letošnja proslava naše ljudske revolucije. 28. novembra zvečer bodo priredili v rajonskih domovih kulture in po večjih podjetjih akademije, v Narodnem gledališču na Trgu republike pa centralno slavnostno akademijo. ‘t'a Paznik naše ljudske Fevolucije bo ljudsko rajanje na Trgu republike m Trgu Dimitrija Tucoviča, nadalje koncerti in prireditev Državnega ansambla narodnih plesov na Kofarčevi ljudski ubiverzi ter filmske in gledališka predstave. ♦ Poseben oilbor bo sestavil načrt konvenciie o svobodi obveščan a Flushing Meadows, 23. nov. (Tanjug) Socialni odbor Generalne skupščine je sprejel danes s 35 glasovi, 15 delegatov pa se je glasovanja vzdržalo, sklep o ustanovitvi posebnega odbora, ki bo pripravil načrt konvencije o svobodi obveščanja. Ta odbor, v katerega so bile izvoljene Kuba, Egipt, Francija. Indija, Jugoslavija, Libanon, Mehika, Kolumbija, Filipini, Sovjetska zveza, Velika Britanija, ZDA, Ekvador, Pakistan in Sau-dova Arabija, bo na prihodnjem zasedanju 6ocialno-ekonmskega odbora poročal o svojem delu. Velika večina malih držav zahteva, da se nadaljuje z delom za sestavo konvencije in ta čimprej sprejme, velike države pa so proti konvenciji. Jugoslovanski delegat Ratko Plejič je poudaril, da bi sprejetje in izvajanje take konvencije vzpodbudilo tiste sile, ki 6e zavzemajo za ohranitev miru. Nadaljevanje razprave o bodočnosti Eritreje Flushing Meadows, 24. nov. (Tomjug.) Razprava o bodoči ureditvi bivše italijanske kolonije Eritreje se v posebnem političnem odboru nadaljuje. Delegati Nizo-zemske, Ekvadorja, Bolivije in Filipinov so se izjavili za federacijo med Eritrejo in Etiopijo. Iraški delegat je predlagal, naj bi se eritrejska narodna skupščina sestala najkasneje do t. junija 1951 in nato sama odločala o bodoči ureditvi Eritreje. Razprava se nadaljuje. Kuomintanške obtožbe proti SZ bo proučevala mala skupgžina Flushing Meadows, 24. nov. (Tanjug.) Politični odbor Generalne skupščine je obravnaval »Ogrožanje politične neodvi*. nosta in ozemeljske nedotakljivosti Kitajske s strani ZSSR, nastalo s kršitvijo kitajeko-sovjetske pogodbe o prijateljstvu«. Med predlogi »o bili! 1. ustanovi- tev anketne komisije, ki bi proučila kuo-mintanške obtožbe proti ZSSR in LR Kitajski; 2. predlog Sirije, naj se vsa zadeva vrne mali skupščini; 3. predlog Salvadorja, naj države v odnosih s Kitajsko ne napravijo ničesar, kar bi utegnil© škodovati stvari miru in stabilnosti na Daljnem vzhodu. Odklonjen je bil salvadorski predlog in sprejet sirijski. Kuo-mintanško pritožbo bo proučevala mala skupščina. Achesonova izjava o sprejemu LR Kitajske v OZN Washlngton. 24. nov. Reuter poroča: Zunanji minister ZDA Acheson .is izjavil na svoji nedeljski tiskovni konferenci, da sprejema LB Kitajske v članstvo Varnostnega sveta ni mogoče preprečiti z vetom enega izmed stalnih članov sveta. Aeheson je dodal, da je po stališču ameriSke vlade vpraSaoje. kdo je upravičen zastopati državo v Združenih narodih, vprašanje postopka, ne pa bistveno vpraSanje. glede katerega je mogoče uporabiti pravico veta. Po načelih organizacije Združemih narodov, je dodal, odloča vsak posamezni organ te organizacije z večino glasov, če bo delegacija kake nove vlade sprejeta v ta organ. Ko je govoril o priznanju kake vlade, je Acheson opozoril, da so po mednarodnem pravu trije klasični kriteriji, namreč, če ima vlada učinkovito nadzorstvo nad večjim delom države, če prevzame prejSnje mednarodne obveznosti svoje države in če prebivalstvo podpira to vlado. Prihodnje zasedanje Skrbstvenega sveta bo v New Yorku Lake 8uccess. 24. nov. (Tanjugl Skrbstveni svet OZN je sklenil na današnjem posebnem sestanku, da bo prihodnje redno letino zasedanje v New Yorku. Zavrnil je tudi sovjetsko resolucijo, ki zahteva izključitev koumintanškega delegata. Odbor za pomoč palestinskim beguncem Flushing Meadow», 23. nov. (Tanjug). Odbor za upravna ln proračunska vprašanja je na predlog Egipta ln Sirije sprejel sklep o ustanovitvi posebnega odbora, ki bo skrbel za pomoč palestinskim beguncem. Delovanje organizacije KER za pomoč FLRJ Beograd, 24. nov. (Tam,jug). Direktor oddelka za Jugoslavijo ameriške dobrodelne organizacije KER gospod F rederick Whitt)e je seznanil na tiskorvni konferenci domače in tuje novinarje o dejavnosti te organizacije v Jugoslaviji. Po izjavi g. Whiteja je glavna urad KER v New Torku ▼ precejšnji meri seznanil ameriško javnost, zlasti pa Američane jugoslovanskega rodu, o posledicah suše, ki je prizadejala našo državo. Prepričan je, da bo delovanje organizacije KER za pomoč Jugoslaviji preseglo pričakovanja. Prve akcije glavnega urada KER v New Torku so zadovoljive ter je že do konca oktobra pri' 6pelo v Jugoslavijo večje število paketov z živili, tekstilijami, gospodinjskimi potrebščinami in drugim. Organizacija KER (Zadruga za ameriške pošiljke v Evropo) je bila usta- novljena takoj po vojni ter je doslej poslali« kot pomoč nad 9 milijonov paketov v vrednosti 100 milijonov dolarjev raznim ’ koristnikom v 22 evropskih državah. Svoje delovanje v Jugoslaviji je pričela organizacija KER 1. septembra 1950. Gospod White, ki je bil Se pred 3 meseci direktor Jointove misije za iu gosi a vi jo in bil za svoje delo odli-ovan z redom jugoslovanske zastave od Ljudske skupščino FLRJ. je tudi izjavil, da je organizacija KER v sporazumu UNESCO pričela akcijo za nabavljanje raznih znanstvenih in tehničnih knjig, ki jih bodo brezplačno dostavili vseučiliščem in znanstvenim ustanovam v Jugoslaviji. Prvi pošiljka 168 knjig za Visoko medicinsko šolo v Beogradu, je že prispela, pošiljke za vseučilišče v Zagrebu in Ljubljani pa so na potu. VeilKa ofenziva amerlShlh Cel na severozapadu Koreje Tokio, 24. n’ov. V posebnem sporočilu generala Mac Arthurja, ki ga prenaša AFP je rečeno, da se je začela velika ofenziva na severovzhodni fronti na Koreji. Napad na severnokorejske sile je začela 24. ameriška divizija, čez dve uri pa so šle v ofenzivo tudi vse ostale enote vzdolž celotne fronte. V posebnem sporočilu je Mac Arthur izjavil, da je smoter napada konec vojne na Koreji. Ameriško letalstvo še naprej napada koncentracije nasprotnikovih sil in preskrbovalna središča. Zažigalne bombe, raketno orožje in bombe »napalm« 60 povzročile požare na več krajih. Lovci na raketni pogon napadajo skladišča, topniške položaje, motorna vozila in tanke. Veletrdnjave bombardirajo ceste in železniške proge na severozapadnem odseku fronte. Izjava Kim Ir Sena Tokio, 24. nov. — Kakor poroča United Press, je izjavil predsednik severnokorejske vlade Kim Ir Sen, da so se severnokorejske sile umaknile pred »eno najmočnejših vojsk na svetu«, da pa pripravljajo splošen protinapad. Dodal je, da so ojačenja že na poti na fronto. Zopet krivična obsodba borca za pravice slovenske manjšine pod Italijo Italijanski šovinistični krogi so pod krinko paragrafov zopet zadali udarec slovenskim ljudem pod Italijo. Pisatelj in odgovorni urednik lista goriških Slovencev Damir Feigel je bil obsojen na štiri mesece pogojne zaporne kazni in poravnavo stroškov dveh sodnih razprav. Za vzrok krivične obsodbe nad zavednim borcem za pravice Slovencev Damirjem Feiglom in nad slovenskim tiskom si je italijansko sodišče izbralo članek »Dovolj je hlapčevanja«, ki ga je objavila »Soča« lani decembra. Obramba tiste pravice, ki je osnova, da se neka narodna manjšina upira raznarodovanju — pravica šolstva — je tako razburila šovinistične duhove, da so naprtili listu proces. Na prizivnem sodišču v Benetkah je javni tožilec argumentiral obtožbo s tem, da je članek šel preko okvira »neke vrste avtonomije«, ki jo imajo Slovenci. Da bi bila mera licemerstva polna, pa je dejal tudi, da je pomenil članek »žalitev državljanskega čuta Slovencev v Italiji«. Kar naenkrat so postala italijanska sodišča zaskrbljena za »žalive« Slovencev in iščejo žaljivce — med voditelji Slovencev. To je pač dovolj za dokaz, da se odgovorni ljudje v Italiji popolnoma brez sramu in predsodkov poslužujejo še tako nesmiselnih argumentov. samo da bi Slovence pod Italijo ustrahovali pred nadaljnjimi zahtevami po osnovnih človečanskih in kulturnih pravicah. Zapostavljanje na področju šolstva, odklanjanje manjšinske zakonodaje in vrsta šovinističnih napadov, to je žalitev pripadnikov slovenske manjšine pod Italijo. Tu naj bi si javni tožilec s policijo in sodišči vred poiskal področje dela, ki bi močno zaposlilo vse za obrambo pravičnosti postavljene in tudi od slovenskih ljudi plačane organe. Samo ta pot je pot pomirjenja in enakopravnosti, drugo pa je licemerstvo in nesramno izzivanje, —k. Srbska akademija znanosti je slovesne proglasila nove dane Moša Pijade — član akademije znanosti V četrtek so bili slovesno proglašeni novi redni in dopisni člani Srbske akademije znanosti. Na slovesnosti so bili dr. Ivan Ribar, predsednik Prezidija Ljudske skupščine FLRJ, Boris Kidrič, predsednik Gospodarskega sveta vlade FLRJ, Ivan Gošnjak, generalni polkovnik JA, Petar Stambolič, predsednik vlade LR Srbije, Rodoljub Colakovič, predsednik Sveta za znanost in kulturo vlade FLRJ, Djuro Salaj, predsednik Centralnega odbora Zveze sindikatov Jugoslavije, Mitra Mitrovič, minister za znanost in kulturo LR Srbije, in člani Srbske akademije znanosti. Otvariajoč slavnostno sejo, je dr. Aleksander Belič, predsednik Srbske akademije znanosti, naglasil pomen, kt ga ima sprejem novih akademikov in dopisnih članov, ter dejal, da z letošnjimi volitvami akademija potrjuje, da čvrsto stoji na tistih temeljih, ki jih ji je postavila ljudska oblast leta 1947 z novim zakonom o akademiji. Predsednik dr, Belič je podal poročilo o delu in problemih Srbske akademije, nato pa razložil delo in zasluge novoizvoljenih stalnih in dopisnih članov Akademije ter poudaril, da oddelek za družbene znanosti Akademije z navdušenjem sprejema tako prekaljenega borca za socialna vprašanja in socialno pravičnost, kot je to podpredsednik Prezidija Ljudske skupščine FLRJ tovariš Moša Pijade. Nato je na slavnostni seji govoril tov. Moša Pijade, ki je dejal: »V naslovu akademika ne vidim neke vrste nagrade za minule zasluge. O minulih zaslugah lahko končno govorimo samo, če govorimo o mrtvih, ko pa gre za žive ljudi, lahko to napravimo samo, če pričakujemo od njih zmeraj novih rov, ki bi te zasluge potrjevali prav d® zadnje ure svojega življenja ali pa dokler ne izčrpajo delovne sposobnosti. Živi 61o* vek mora svoje zasluge vselej na n°T° zaslužiti. Tako je naslov akademika zaffl® v prvi vrsti in v bistvu samo še nov* obveznost, ali natančneje rečeno, saffl® razširitev obveznosti, ki jo že im*®1 delati do smrti v prid ljudstvu, za zgr*' ditev socializma, za katerega se dan** bore naši delovni ljudje s skrajno yd»' nostjo in s tako velikim požrtvovanje®-To pomeni, da v tem naslovu ne vidi® nekega zaključka življenjske kariere zn»J>’ stvenika, umetnika in javnega delavc*i temveč prav nasprotno, vidim samo sP°“” hudo, obveznost in imperativni poziv * neutrudljivemu nadaljnjemu delu. Ko je govoril o pomenu, nalogah živih perspektivah znanstvenega dela pl* nas, je končal z besedami: »Prav veličina vseh teh nalog je veji' kanska spodbuda za radostno ustvarjanja radostno, saj to ustvarjanje služi družb*' nemu napredku, osvoboditvi človeka i* okovov preteklosti, socialistični gradit** naše domovine, zagotovitvi boljšega #T' ljenja, materialne in kulturne blagfoi* naših narodov, krepitvi vloge naše drž*' ve v borbi za mir in enakopravne odnos* med narodi. Za te naloge vas, cenjeni tovariši ak*' demiki, prosim, da bi bil iprepričani. °a mi ne bo žal moje skromne sposobnosti'* Nato se je za izvolitev za dopisnega čl** na zahvalil dr. Ilija Djurišič, redni vseu&' liščni profesor im upravnik instituta 2* fiziologijo dela Srbske akademije znano* sti, za njim pa Se književnica Izidora Se* kulič. Briiansho-egiplshi spor zaradi Sueza in Sudana Sredi novembra je egiptski kralj ob otvoritvi parlamenta med drugim izjavil, da bo Egipt zahteval umik angleških čet iz Sueza in enotnost Egipta m Sudana pod egiptsko krono. Angleško jarvmo mnenje je po komentarjih zapadnega tiska sprejelo vest odnosno pretnjo egiptske vlade, da odpove anglo-egiptsko pogodbo o medsebojnem zavezništvu in prijateljstvu iz leta 1936, s precejšnjo rezerviranostjo. Vendar se je kmalu pokazalo, da Egipt ni pripravljen zaostriti tega problema v mednarodni problem. Prihod egiptskega zunanjega ministra v London so angleški listi sprejeli kot dokaz, da želi egiptska vlada ta spor rešiti mirnim potom, s pogajanji, obojestranskim sporazumom tako, kot je to predvideno v pream-boli an gl o - egiprtsloega sporazuma iz leta 1936. Egipt je zello velikega pomena za obrambo angleških interesov na Srednjem vzhodu. Egipt kontrolira prehod iz Sredozemskega morja v Rdeče morje, odnosno Indijski ocean. V Egiptu pa se ne križajo samo pota, ki vodijo iz evropskega Zahoda na Srednji vzhod, marrei tudi pota. ki vodijo i« severa na jug. Ogromna afriška kopna masa postaja v sedanji mednarodni situaciji vse važnejša za obrambo angleških strateških in gospodarskih interesov. Ze večflcrat je bilo povdarje.no, da se je težišče obrambe teh interesov premaknilo z obal Sredozemlja na vzhodni rob Afrike, v Kenijo. Posebno mesto v tem sistemu zavzema Suez. Kakor znano, so se britanske oete po vojni umaknile iz Kaira in Aleksan-drije v cono Sueškega kanala. V to cono pa so se umaknile tudi britanske čete, ki so bile prej stacionirane v Jordaniji, nekdanji britanski vazalni državici. Pretnja egiptskega kralja ie ijzvala zelo obsežne komentarje v britanskem tisku. Obsežnost tega problema dokazuje med njimi tudi to, da je britanska vlada preko Bevina bila prisiljena Je enkrat, formulirati svoje st,aliSče v vpraSaraju Srednjega vzhoda. Bevin je med drugim izjavil, da »britanska vlada ne bo pristala na mere. ki bi pustile Srednji vzhod brez otirambe.« TežiSče njegove izjave je bilo na besedah, da se »britanska politika do Egipta ne bo spremenila«. AmeriSka agencija TTnited Pres« pa je kljub temu kategoričnemu stališču potegnila iz te izjave zaključek, da je Bevin pripravljen -nadaljevati pogajanja. Po Reuterju se je britanska vlada po*t,avi.!a na stališče. da je obramba Sueftkega kanala, ki je takn velikega pomena pa vzhodni del Sredozemlja, velikega pomela za vse Slanice Atlantskega pakta — pravtako kot za Britanijo ln Egipt (ki ie ni Slan Atlantskega pakta). S tem je po mnenju nekateri n opazovalcev že v bistvu rešena dilema: mednarodni sporazum, po katerem bi bila obramba kanala stvar Slanic Atlantskega pakta, ali pa hiiateralni »poraium iz leta lltafi. ki prepuHSa obrambo britanskim silam. Vplivni angleški list »Torkshire Post« piSe med drugim: ».Tasno je. da Egipt pri svojem maloštevilnem prebivalstvu in skoraj brez vsake Industrije ni sposoben vršiti te funkcije.* »Manchester Guardian« pa se le postavil na »taliiče. da »ni danes ruska infiltracija proti Egiptu nič manj realna kot pa je bila italijaosko-nemška leta 1936.c Isti list’ piše da eo »vEgiptu nekateri še vedno prepričani, da bo lahko Egvpt. v eventuelnem spopadu med Sovjetsko zvezo In zapadnimi silami ostal nevtralen.« »'Dalij' Telegraph« je skušal opravičiti navzočnost britanskih Set v coni Sueškega prekopu s svojevrstnim argumentom: gre za obrambo Atrike. te velike koprne mase. ne »urno Egipta tn Srednjega vzhoda. Prugl del tega problema pa se nanaša na Sudan, ki je od leta 1922 anglo-egiptski dominij. se pravi pod skupino britansko-egiptsko upravo, prsktično pa pod angleškim protektoratom. Egiptsld kralj je formuliral svoj predlog po enotnosti Nilske doline kot historično pravo egiptskih kraljev. Sudan, obsežna dežela med Egiptom in Abestnljo se je takoj razdelila na dva tabora v tem vprašanju. Medtem, ko je stranka Ašiga za združitev z Egiptom, pa so pristali stranke tfma. ki so. tzgleda, v premoči absolutno proti vsaki združitvi z Egiptom, pa naj sl gre preko federacije ali pa. person«10 untje. Generalni sekretar te stranke je v 1®*“ sedem in pol milijonskega prebivalstva dana med drugim izjavil: »Ne priznavanj sporazuma od leta 19315, sporazuma ® Egiptom in Veliko Britanijo, pri katere^ nismo sodelovali.« Egipt hoče kontrolira vode Sudanskega Nila im odpreti vrata ST ji emigraciji — v Sudan. Ta stranka va popolno neodvisnost od Velike Brltajuj In od Egipta. Sklicuje se na Izjavo, ki L je dal predsednik britanske vlade At« te leta 194fi predstavnikom Sudana, da 'odslej ne smejo izvršiti nobene spreme®^ brez privolitve Sudana.« ^ Čeprav napihujejo egiptski listi ta «P£ okrog Sueza in Sudana, pa se da po gih znakih sklepati, da gre le za sonair . nje terena. Egipt, namreč še do dane*«^ predložil tega spora pred Organizacijo "v marveč se je raje omejil na to. da v nem trenutku apelira na Veliko BritaniJ ' se pravi reži spor ne z odpovedjo sp°J.fl zuma. ampak sporazumno. To predpostavi potrjuje med drugim tudi to da je ska vlada zadnje dni celo prepovedala proti britanske demonstracije ki so zavz® že resen obseg posebno v Kairu in Aleksa1!, driji. Britanska vlada ie namreč že r*", rala na to navidezno pretnjo In blokir?i; 50 tankov Centurion, ki jih je egipt6ka da naročila v angleških tovarnah. Francoska vlada obtožuje svoje generale zaradi porazov v Indokin Pari*, 24. nov. (Tanjug.) Na včeraj^ eeiji je francoska narodna skupščina V~. končani razpravi o Indokini s 345 Pr°,j 193 glasovom izglasovala zaupnico vl» Rene Plevena. V razpravi pred glasovanjem je vež111* govornikov poudarila potrebo po šiljanju materiala, vojaških inštruktorl® in novih vojaških enot v Indokino. ** desničarskih poslancev je obtožilo 2eI1,. rala Valluyja, generalnega inšpektor francoskih kolonialnih čet, zaradi por*z. francoskih enot. Član progresivne skup^ ne Paul Rivet je zahteval razgovor vlado Ho Ši Mimha, da bi se na mire način rešil spopad v Indokini. ^ Pred zaključkom razprave je g°.v0fj predsednik vlade Rene Pleven in da bo vlada izmenjala vse generale, »J * bili v zadnjem času na poveljujočih P°‘ žajih v Tonkinu. Sovjetska politika v Vzhodni Nemčiji (Nadaljevanje.) Po cenitvi podžupana zahodnega Berlina dj. Friedeneburga predstavljajo podržavljena podjetja v vzhodnonemškem področju 60 odstotkov industrije in rudarstva, 25 odstotkov imajo v svojih rokah sovjetske družbe in podjetja, ostanek 15 odstotkov pa pripada privatnikom. Po isti oceni naj bi bilo v vsej vzhodnonemški industriji zaposlenih vsega skupaj 2 milijona delavcev. Od tega odpade na 200 na j več j ih industrijskih obratov* ki so v rokah sovjetskih družb, 300.000 delavcev (V rudarstvu je po uradnih poročilih zaposlenih oGl.500 delavcev.) ' . . Uradni 'podatki vzhodnonemškega ministrstva industrije pa pravijo, da je bilo v letošnjem maju pod javno upravo približno 1800 podjetij. Ta imajo 30 odstotkov vsega zaposlenega delavstva. Delež nacionaliziranih >ljudskih obratov« v eknpni industrijski proizvodnji pa je bil po istih uradnih podatkih lani naslednji: rudarstvo 99,5% tekstil elektroindustrija 39.4% gradbena industrija 29.1% 6trojna lahka industrija 17,6% metalurška 53,9% lesna 13,3% itd. ^ 6e upoštevamo, da 6ta razlastitev in podržav-ijenje vseh večjih industrijskih obratov 1946. leta morali odvzeti privatnemu kapitalu vse možnosti; da bi imeLv važnejših industrijskih panogah močnejše postojanke, potem nam te številke hkrati z deležem 60 odstotkov industrije, ki je v »ljudskih rokah«, kažejo tudi delež 25 odstotkov industrije, ki je v sovjetskih rokah. Sicer pa tudi primerjava številke, ki trdi, da je v 200 sovjetskih podjetjih zaposlenih 300.000 delavcev, s podatkom, ki pravi, da je v 1800 obratih zaposlenih 30 odstotkov vsega zaposlenega delavstva ali 600.000, precej jasno kaže razmerje sil med sovjetskimi podjetji in »ljudskimi obrati«. Vidii se torej, da imajo sovjetske družbe določeno premoč v vzhodnonemški industrijski proizvodnji. Potemtakem niti ni čudno, če sovjetska podjetja _ z ozirom na delež v skupni proizvodnji — prevzemajo nase levji del izpolnjevanja vseh gospodarskih pogodb, ki jih Vzhodna Nemčija sklepa z drugimi državami. Trgovinsko poslovanje Vzhodne Nemčije z drugimi državami pa je zelo šibko. Razen pogodb s Sovjetsko zvezo in ostalimi državami vzhodnega bloka nima tako imenovana Demokratična republika Nemčija nobenih drugih gospodarskih vezi. Vzhodna Nemčija skoraj ne vodi nikakršne trgovinske izmenjave z Zahodno Nemčijo, čeprav 6ta včasih druga drugo gospodarsko precej i®popolnje-vali. Seveda se ne more reči, da je temu kriv samo vzhod, marveč ima pri tem gospodarskem mrtvilu, kd vlada med dvema umetno ustvarjenima nemškima državama, tudi zahod svojo besedo zraven. III. V trgovskem poslovanju med Vzhodno Nemčijo in njenimi vzhodnimi trgovskimi partnerji odpada na Sovjetsko zveizo okrog 50 odstotkov vzhodnonemške zunanje trgovine, 25 odstotkov je višina poljskega deleža, ostalo delijo med seboj druge drtave pod sovjetskim nadzorstvom. Po trgovinski pogodbi med Vzhodno Nemčijo in Sovjetsko zvezo uvaža elednja v »Demokratično republiko« v glavnem žito, mast, meso, železo, pisane kovine, tovorne avtomobile, mangan, naftne proizvode, koke in bombaž — v zameno pa dobi razne industrijske obrate, cement, kalijevo sol, kemikalije, briket črnega premoga itd. Kakor rečeno, imajo večji del industrijske proizvodnje v svojih rokah družbe in podjetja pod sovjetskim, odnosno »mešanim« nadzorstvom, k pa nacionalizirani, »ljudski obrati«. Ker pa je praksa sovjetskih delničarjev ponavadi taka, da sproti jemljejo njim pripadajočih 51 odstotkov izdelanih proizvodov, odpade za vzhodnonemški izvoz in notranjo uporabo skoraj povsod komaj ostalih 49 odstotkov tekoče proizvodnje (in še to v najboljšem primeru). Od tega, kakor tudi od celotne proizvodnje »ljudskih obratov«, kjer naj bi ne bilo sovjetskih akelonarjev, pa gre 50 odstotkov tekoče proizvodnje še na račun vzhodnonemških reparacij Sovjetski zvezi in Poljski.^ Kaže torej, da za notranje, domače tržišče v praksi ne ostane skoraj nič. Vendar temu le ni tako. Sovjetska podjetja, ki delajo na vzhodnonemškem ozemlju z nemškimi delavci, zelo često takoj prodajo svojih 51 odstotkov tekoče proizvodnje nazaj »Demokratični republiki«, če tej ne, pa drugim državam na vzhodu, ki te predmete zopet vnovčijo pri svojih kupčijah z Vzhodno Nemčijo. Tako morajo Nemci večkrat kupovati blago, ki ga sami proizvajajo, kot blago »made ln Sovjet Union« ali pa v drugi državi, kakor pač nanese. Kajpada to ni pravilo. So stvari, kri jih Nemčija prav gotovo dobi neposredno n. pr. iz Sovjetske zveze ali drugih vzhodnih držav. Vendar so tudi v teh primerih vedno na mestu »mešane« družbe, ki skrbe, da v takih prilikah sovjetska birokracija ne bi prišla ob svojo dvojno korist. »Demokratična republika Nemčija« n. pr. kupi Sovjetski zvezi nafto. Za razpečavanje nafte na debelo in drobno pa ima na ozemlju Vzhodne Nemčije koncesijo edinole »mešana« družba ali kakor se v tem primeru imenuje »ljudski trust« DERUNAFT, kjer sovjetski delničarji, po nepisanem pravilu, prav tako režejo vsaj 6vojih 51 odstotkov kuponov. Pri trgovskih pogodbah Vzhodne Nemčije 6 Sovjetsko zvezo je posebno očitna še ena stvar. Namreč nerazumljiva postavka, po kateri mora Vzhodna Nemčija uvažati iz Sovjetske zveze žito, mast in meso. Vzhodna Nemčija je bila pred vojno pravzaprav edino agrarno in surovinsko področje tretjega rajha. S svojimi presežki, ki sicer niso bili preobilni, je zalagala milijo^K mesto Berlin, vrh tega pa nekatere poljedel^ proizvode (krompir in tudi prašiče) vsaj do ne» mere oddajala na tržišča drugih nemških d«®* Danes pa je navezana na močan uvoz iz Sovjet^ zveze. Po vzhodnonemških uradnih poročilih t ta uvoz letos 500.000 ton pšenice, okrog 50.000 j masti, 20.000 ton ribe in nekaj nad 20.000 mesa. , ^ Glede tega vprašanja zatrjuje zahodni da so sovjetske oblasti po vojni zasegle v Vzho*1 Nemčiji velike količine žita, kakor tudi, da tn® »Demokratična republika« še dandanašnji odval® od tekoče kmetijske proizvodnje določen del , račun reparacij Sovjetski zvezi. (Pred nekaj d® t je zabodnonemški radio poročal, da so iz Vzh Nemčije odpeljali v Sovjetsko zvezo okrog vagonov žita, kakor tudi, da gre tja polovica vzhodnonemške proizvodnje sladkorja.) SovJeW i birokracija pa vse to, po potrebi, prodaja nemškemu ljudstvu. ^ Ce teh vesti ne upoštevamo, potem °jet-samo to, da je kot rezultat splošne politike skih zasedbenih oblasti v Vzhodni Nemčii1 . ^ čutno padla z industrijsko vred tudi polje® . ^ proizvodnja. Koliko pa je gospodarski ra z vol ^ sovjetskem zasedbenem področju na splošno ^ ostal, pa kažejo številke, iz katerih 6e vidi. ^ je celo na zahodu Nemčije trenutni go^podA^. položaj precej boljši kakor v sovjetskem V primerjavi z 1936. letom bi bil gospod*1^ položaj sovjetskega zasedbenega področja hodne Nemčije, izražen v indeksnih števu (1036 = 100) naslednji: Splošna proizvodnja: »Zvezna republika čija« 90, »Demokratična republika« 70; stri j ska proizvodnja: Zahodna Nemčija 87, na Nemčija 67 do 70; — poljedelska Pr0'z^ v tednu Rdečega križa uprizorili v korist Rdečega križa Celje-mesto tridejanko ‘Navaden človek«. V pripravah za volitve v OF je sodelovalo 17 članov in je kolektiv pomagal pri volitvah na terenu t>isce, V novembru so opravili 700 prostovoljnih delovnih ur. Tudi ostali kolektivi so dosegli lepe uspehe ter jih je republiški odbor pohvalil. Najboljši so bili: Okrajno odkupno podjetje Kranj okolica, Okrajno podjetje sadje, Celje, Vino-sadje, Brežice, grosistično podjetje Železnina, Ljubi j., Okrajni magazin, Celje, Ekonom, Ljubljana, Potrošniška zadruga, Maribor, Potrošniška zadruga, Celje, OZKZ, Ilirska Bistrica, in Žitofond, Ljubljana.— Zelo lep uspeh je dosegel delovni kolektiv trgovskega pod-1 jetja »PapiT« v Mariboru, ki je do 30. septembra letos izpolnil letni plan s 101,04 odstotka. Pri ocenjevanju so vzeti v poštev samo tisti kolektivi, ki so pravočasno poslali poročila. Zaradi slabe discipline v poročanju so pri ocenjevanju izpadla nekatera podjetja, ki bi imela vse pogoje za osvojitev boljših mest, kot na primer Kovina, Ljubljana, Metrop, Maribor, Tekstil-obutev, Ljubljana, itd. Nadaljnja ležišča bakra so odkrili v Boru V okolici Bora so že nekaj let na delu raziskovalci, ki iščejo nadaljnja ležišča bakrene rude. Nove žile pa so odkrili tudi v samem rudniku. Raziskovalno delo v zadnjih dveh letih je bilo zelo uspešno. Največji uspeh je bil, da so odkrili bogata ležišča rude v okolici Majdan-peka. Računajo, da se tamkajšnja ležišča razprostirajo kilometre daleč. Med raziskovanjem ležišč bakra pa so odkrili tudi ležišča cinkove in svinčene rude. Po prvih ugotovitvah gre tudi za bogata ležišča. Nadalje je treba prištevati med velike uspehe raziskovalcev, da 6o v okolici Majdanpeka odkrili vol-framovo rudo, ki je zelo redka in največjega pomena za jeklarstvo in nekatere druge namene. Volframa doslej pri nas še nismo pridobivali. Pričakovati je treba, da se bomo osamosvojili tudi v tem pogledu. OBNOVA IN RAZŠIRJENJE ŠIBENIŠKEGA PRISTANIŠČA Pristanišče v Šibeniku spada med večje morske luke pri na6. Že zdaj more hkrati sprejeti po štiri do pet oceanskih ladij. Pristanišče je bilo po vojni razdejano kakor večina luk na Jadranu. Okrog 80% obale je bilo neuporabljive. Delovne množice so z velikimi napori in s požrtvovalnostjo v nekaj mesecih po osvoboditvi obnovile 700 metrov obale za pristajanje oceanskih ladij. V zadnjih letih so obnavljali obalo nadalje, razširjali pristanišče in ga pre-urejevali. Med drugim so zgradili nad 150 metrov obale v Dobriki, pomol »3. november« v Vrulju in glavno pristanišče na »Šipadu«. Nove pristaniške naprave imajo veliko zmogljivost, tako da morejo pristajati največ j e ladje. SESTANEK SPECIALISTOV ZA KOŽNE IN SPOLNE BOLEZNI Zagreb, 24. nov. V Zagrebu so se sestali zdravniki-specialisti za kožne im spolne bolezni vseh republik. Obravnavali so vprašanja zatiranja spolnih bolezni, posebno pa endemičnega sifilisa in vprašanje zdravljenja mi-koze. Na posvetovanju so poročali o najnovejših načinih zdravljenja kožnih in spolnih bolezni. INOZEMSKI MEDICINSKI STROKOVNJAKI V JUGOSLAVIJI Beograd, 24- nov. (Tanjug). V Jugoslavijo je dopotoval dr. Phillip Blacke;«^, strokovnjak svetovne zdravstvene organizacij?. V naši državi 6e bo dr. Blackerbv posvetil vprašanju o organizaciji preventivnih ukrepov za zatiranje raizinih bolezni. Imel bo tudi več sestankov z jugoslovanskimi zdr-L’-niki. V MARIBORSKI OKOLICI JE ZMAGALA ZADRUGA V CIRKNICI V okviru zadnjega trimesečnega tekmovanja, ki so ga sprejele kmečke delovne zadruge v okraju Maribor-okolica, si je zadruga v Cirknici priborila že drugič prehodno zastavico. Kljub pomanjkanju delovne sile je pravočasno pospravila poljske pridelke in končala z jesensko setvijo. Kmečko delovno zadrugo v Cirknici so ustanovili leta 1949; pristopilo je 46 družin. Prva sta pristopila Stariha in Nebergoj, drugi so jima kmalu sledili. Začetek je bil tudi tukaj težaven. Kmetje so dali v zadrugo 35 glav živine, kar ni zadoščalo za vprego in za obdelovanje zemlje, še manj pa za gnoj. Med zadružniki je prišlo večkrat do prerekanja. Ta ali oni je hotel delati le na ohišnici, ko pa so delili žito po storilnih dnevih, je terjal toliko, kakor oni, ki je delal vse leto v zadrugi. Prepiri so bili vej-krat vzrok, da so zanemarjali delo in malo pridelali, kar je vplivalo na vrednost storilnega dne, ki je prvo leto znašal le 61 din. Vodstvo v zadrugi je ob začetku prevzel tovariš Nebergoj iti postavil zadrugo na trdne temelje. Lani je zaradi starosti vodstvo izročil Janku Cagranu, ki dobro nadaljUje delo. Delo si delijo tri brigade. Polje so razdelili tako, da vsaka brigada dela na bližnjih njivah in s tem mnogo prihranijo na času. Večja dela opravljajo skupno. Imajo 260 ha orne zemlje, ki jo zajadi hribovite lege obdelujejo le z vprežno živino. Zemlja je težka, ilovnata in nikjer si ne morejo pomagati s stroji. Tako obdeluje vsak zadružnik povprečno 5 ha zemlje. Vse leto delajo od ranega jutra do poznega večera v zadrugi. Ohišnice jih ne ovirajo. Letos so do novembra opravili skupno nad 23.000 delovnih dni, tako da odpade na posameznega člana povprečno 269.6 storilnega dne. Ko govorijo o najboljših zadružnikih, omenjajo Dobajevo, Turkovo in Novakovo družino. Ti so pri delu vedno prvi. Zadružnika Rudolf Brus in Božnik sta prav tako med prvimi. Letos sta opravila največ delovnih dni. Z delom so vedno na tekočem. Jesensko setev so pravočasno opravili in posejali 1.14 ha več kot so planirali. Letos Beograd, 24. nov. Na podlaRi Šeste točke odredbe o sklepanju pogodb na temelju planskih kvot za leto 1951 Izdaja Gospodarski svet vlade FLB.T navodilo o cenah, po katerih bodo proizvodna podjetja dobavljala surovine in pomožni material (material za reprodukcijo) lokalnim pronzvodntm podjetjem in na podlagi pogodb za leto 1951. 1. Vsa proizvodna podjetja (v pristojnosti zveznih, republižkih in lokalnih organov) bodo dobavljala v 1. 1951 surovine in pomožni material (material za reprodukcijo) proizvodnim podjetjem v pristojnosti ljudskih odborov po viž jih enotnih (komercialnih) era ah. 1. Te cene morajo biti sprejete tudi v pogodbe, ki se bodo sklepale s podjetji ljud- IZPOLNJEN LETNI PLAN IN ZRAVEN ŠE DVA MILIJONA PRIHRANKOV Delovni kolektiv skopljamske tovarne Usnja »Goče Delčev«, ki je eden največjih kolektivov industrije usnja LR Makedonije in nosilec prehodne zastavice Cenilnega odbora ZSJ, je danes izpolnil letni plan po vrednosti s 100%, po količini pa s 103%. Kolektiv 6e je približal todi izpolnitvi nalog petletnega plana. 25. decembra, pet dni pred sprejeto obveznostjo, bodo tovarniške sirene razgla. *ile največjo zmago tega kolektiva — izpolnitev petletnega plana. Letos so v tovarni razglasili 211 udarnikov. Vrednost prihrankov, ki jih je do 8egel kolektiv v devetih mesecih, znaša okrog 2 milijona dinarjev. Tovarna pro-danes najrazličnejše vrste usnjenih ‘Sdelkov, po številu več kot sto. (Tanjug.) Uradno poročilo o nesreči na Savi pri Orašju ,,®*r*Jevo, 24. nov. Posebna komisija minl-VMtva ia notranje zadere LR Bosne in Hercegovine je ugotovila, da Je pri nedavni Ujsreži na Savi pri Orašju Izgubilo življe-?Je Sl ljudi, ne pa 94. kolikor Je bilo prej Javljeno. In da ie do nesreče prlilo v glav-zaradi samovolje potnikov slabega r^nja splava ln nemo6I splavarja, da bi '»drial potnike, da ne bi sami krenili ‘•nem vremenu. . , H ”o poročilu ministrstva za notranje zt-!?;e LH Bosne In Hercegovine Je nesrečo J?*rIvllo 1» oseb, od pogrešanih pa so do-nagli In Identificirali 17 oseb. Nesreča ni n*Jboli prizadejala vasi brCko-lamalkega ®*r«Ja. ker so bili vsi. razen treh ljudi 1-Jfadačaijtega In 1 osebe Iz Sldskega, I "»a okraja. . Komisija je ugotovila, da so *a ne1gr®**} dfovorni sami potniki, ki nUo posluSjul ■PlavarJa Sulejmana Tromnjanlna. naj hi Pomakali, da mine neurje, temveč so, z lz-i*W« 11 potnikov, ki so ostali, samovoljno niiTf?®1* »olav ln se napotili čez Savo. Ko-f“**lJa pa ne oprošča odgovornosti niti i,vaY«rJa, ki ne bi smel, potem ko Je od-'onl| vožnjo, enostavno zapustiti dolžnosti oH?r,*T le že bila nesreča na pomolil, ln ."Iti v vas Orašje. Komisija Je ugotovila. le za nesrečo odgovoren tudi Ibrahim Bi*upravnik brodarskega podjetja, ki Je l,A lastnik splava. Misli« ne bt smel dovo-i *• da bi uporabljali splav, katerega steber *0oc*b Da *lavon*Jtl *tranl popolnoma ne* NAVODILO GOSPODARSKEGA SVETA VLADE FLRJ CENAH MATERIALA ZA LOKALNA PROIZVODNA PODJETJA skih odborov na podlagi planskih kvot za leto 19M. ». Ako podjetja v pristojnosti ljudskih odborov dobavljajo svoje proizvode po državnem planu razdelitve (za zagotovljeno preskrbo, za preskrbo po vezanih cenah itd.), bodo imela na podlagi posebnih predpdsov pravioo do poipolnega regresa z razliko v cenah surovin in pomožnega materiala, porabljenih v proizvodnji za dobave po državnem planu razdelitve. 4. Ib navodilo prične veljati takoj. Minister vlade FLHJ predsednik Gospodarskega sveta BORIS KIDRIČ. 1. r. so oddali 1000 k? ječmena kljub temu, da niso imeli obvezne oddaje žita. Krompirja so oddali 43.000 kg. Sejali so tudi sladkorno peso. ki so je na 1.14 ha pridelali in oddali 38.000 kg. Repe so letos oddali 10.000 kg, 2000 kg več kot lani so imeli obvezne oddaje. Letos so pričeli gojiti povrtnino, ki so jo med sušo, in pomanjkanjem zelenjave nudili mariborskemu živilskemu trgu. Prodali so večje količine solate, cvetače in 3.5 vagona kumaric. Imeli so lepe dohodke, zato so sklenili, da bodo prihodnje leto pridelovali še več povrtnine. V cirkniški zadrugi imajo še 30 ha vinogradov. Letos so kljub temu, da so vinogradi že stari, imeli lep pridelek. Na 1 ha so pridelali povprečno 1000 litrov vina. Mošta so oddali 430 hi, 55 hi več, kot so imeli predpisano. Kvaliteta vina je dobra. Pozimi bodo rigolali in obnavljali vinograd, obnoviti ga morajo 30 odstotkov. V cirkniški zadrugi posvečajo vso skrb dvigu živinoreje. Od ustanovitve zadruge se je povečalo število goveje živine za 43. Ker nimajo skupnega hleva, je živina razdeljena po hlevih zadružnikov. Letos so oddali nad 2600 kg mesa, za oddajo pa imajo še pripravljene par goveje živine. Pri oddaji mleka so bolj slabi. Letos so staremu svinjaku prizidali še novega. Svinjerejka Mica krmi 70 prašičev. Samo letos je Mica spitala za oddajo 38 prašičev, tako da so dosegli plan oddaje do novembra, za ostanek pa imajo pripravljenih še več pitancev, katerih eden tehta okrog 200 kg. Zadnje lepe jesenske dneve izkoriščajo za spravljanje stelje in pripravljajo drva za zimo. Tudi pozimi ne bodo počivali. Rigolali bodo v vinogradih, čistili in škropili bodo sadovnjake. Starejši zadružniki, ki niso sposobni za težka dela, bodo čistili in popravljali orodje, zadružnik Brus pa že prinaša butare vrbovih vej, iz katerih bodo pozimi pleli koše in košare. Uspehi zadruge se kažejo v tem, da so letos zvišali vrednost storilnega dne od 60 na 120 din ter si priborili prvo mesto med zadrugami v okraju. Grobe nepravilnosti odkupovalcev v okraju Murska Sobota Odkup mesa in masti je zelo važna naloga, ki pa je ni tako težko izvesti, ako KLO sodelujejo z ljudmi in z odkupD-valci. Kjer pa tega sodelovanja ni in kjer vršijo posle odkupovalcev ljudje, ki imajo do kmetov in živine biriški odnos, tam pride do nepravilnosti, ki so vsega obsojanja vredne zlasti letos, ko moramo 6 prirejo plemenske živine pomagati tudi drugim republikam. Nadvse slabo izpričevalo v tem pogledu so si napisali odkupovalci, ki so pretekli teden odkupovali zaostanke mesa in masti na sektorju Mačkovci v murskosoboškem okraju. Odkupili so večje število goveje živine, od katere so 18 glav strpali v nizko občinsko šupo tako na gosto, da živina ni mogla niti stati, kaj šele ležati. To sicer ne bi bilo nič čudnega, če bi živino haslednje dni odpeljali. Tako pa je stlačena živina v blatu in mrazu mukala od ponedeljka do petka, zaradi česar je tako oslabela, da so se posamezne živali komaj držale na nogah. Predsednik KLO je sicer ponudil odkupovalcem seno, V desetih mesecih nad 33.000 pacientov-živali Najti upravnika veterinarske postaje v Kočevju, dr. Antona Kovača, je tako, kot zadeti v loteriji. Ko sem ga pred kratkim iskal na postaji in sem že nekaj časa pritiskal -na kljuke, sem pri vratih naletel na bolničarja Jožeta, ki je vihtel v roki nož. »Saj ni z« vas,« s« je nasmehnil, »svinje grem secirat. Z državnega posestva so jo poslali — crknjeno. Tako je, ker pravočasno ne kličejo veterinarja.. .1« Še nekaj je zamrmral in odšel na dvorišče. Jaz pa za njim, prepričam, da bom upravnika, če ne prej, našel pri seciranju svinje. Z upravnikom sva se končno našla. Sprejel me je tako, kot sprejme vsakdo nenapovedan obisk, pa ima dela čez glavo. Rad ali nerad se je zapletel z menoj v pogovor o veterinarski postaji v Kočevju. Kočevska, bodoče živinorejsko središče Slovenije, kjer bodo že v prihodnjem letu vzredili samo v socialističnem sektorju nad 200 glav goveje živine, ima veterinarsko postajo upravičeno. Ne toliko zaradi znanstvenega dela v laboratorijih, kot je sprva kazalo. temveč zato, ker je treba na Kočevskem č.imprej iz komaj delno odbranih pasem sivorjavega goveda, dobavljenih iz odkupov vzrediti pasmo, ki bo ustrejala kočevskim prilikam. Tudi ni majhna stvar, vzrediti na Kočevskem take plemenske bike za potrebe Slovenije. Like, Črne gore, Makedonije in Bosne, ki bodo vajeni skromne krme. Dolg je bil najin pogovor v bodočem živinorejskem središču. Stvarnost terja svojel Zato je tudi sedanje veterinarsko delo usmerjeno predvsem v dvig živinorejske proizvodnje. Veterinarsko delo je manj vezano na ambulantne prostore, a več na teren .k živini. Kurativno zdravljenje — ne-kužne bolezni, kirurgično delo in podobno — je pravzaprav edino opravilo v- sami postaji. Preventivno zdravljenje — usmerjanje živinorejcev k hi-gienskemu in prirodnemu načinu v; terina/rje: »Noč in dan, v vsakem pri- 1 meTu, na vsak poziv.« »2e razumem, zakaj je veterinarje — razen dežurnega — težko najti v veterinarski postaji 1« Moji pripombi se je upravnik nasmehnil: »In kaj so pljuča natšega dela?« — Odgovora nisem vedel. »Naša pljuča so prevozna sredstva. Kajti oddaljenost državnih posestev in zadrug od Kočevja je na splošno velika. Če kličejo veterinarja tudi drugi kmetje, na primer iz oddaljene Banje Loke, je pomoč uspešna le, ee smo čimhitreje pri pacientih!« »Veliki so naši uspehi,« nadaljuje tov. Kovač. »Ze to, da praktično ni na Kočevskem nobenih kužnih bolezni več, je mnogo. Zanimivo je tudi upadanje tuberkuloze M 945. leta 7,7%, lani 5.9%, letos pa znaša komaj 1,05%. Sistematični pregledi in strokovna navodila živinorejcem pa so tudi praktično odpravila jalovost, ki je je bilo še 1948. leta 65%.« V veterinarski postaji 6e iz knjige pacientov razvidi, da so imeli leta 1945 le 175 pacientov, naslednje leto 1493, v letu 1947 se je število povečalo na 2616, pred dvema letoma na 3738, lani jih je bilo 49.630, v desetih mesecih letos pa so imeli 33 000 pacientov. Večje število obiskov ne gre na račun težjih bolezni, temveč kaže zaupanje živinorejcev sodobni veterinarski znanosti Najin živahni razgovor pa sva morala nenadoma prekiniti. Pripeljali so štiri, komaj po dva meseca stare prašičke, ki so poginili. Upravnik — hočeš nočeš — je moral na delo. No, pa sva hkrati obšla še poslopja veterinarske postaje. I Okolica poslopij, pa dvorišče samo tudi — vse daje občutek gradbišča im ne veterinarske postaje. Prejšnji prostori, preurejeni iz vinske kleti. Se niso ustrezali sodobni veterinarski postaji. V dokaj kratkem času so zgradili nove prostore, med njimi secirnico, hleve za poizkusno krmljenje go- .oucaomu iu lila™.™« __________________ . vpda in svinj itd. A kaj bi našteval zreje, preprečevanje bolezni, diaigno- sicer dograjena, a napol opremljena stično cepljenje itd. — pomeni sa ve- 1 poslopju! Upravnik je istega mnenja. Čez dober mesec pa bodo prostori opremljeni in veterinarska postaja bo Še uspešneje vršila službo. V preprosti secirnici na prostem je bolničar Kolenc že »raztrančiral« crknjene svinje. Upravnik ne izgublja mnogo časa za diagnozo: >Pastereloza pri svinji im gripa pri ostalih!« Zroč na vešče delo bolničarja je upravnik s poudarkom dejal: »K skupnim uspehom je mnogo prispeval tudi pomožni veterinarski kader. Nešteto stvari opravljajo brez nadzorstva, s tem pa razbremenjujejo veterinarje, da se le-ti lahko čim bolj posvetijo preventivni veterinarski službi na terenu.« — ba ki so ga odklonili. Šele na intervencijo kmetov so nekje sami iztaknili nekaj sena ter ga dali živini. Odkupovalci pa so zagrešili pri odkupu živine še vrsto drugih grobih na- ?ak, kar so jim kmetje zelo zamerili, ako so pri bajtarju Janezu Boraku (posestnik 0. skupine) nasilno odvzeli kravo, ki je bila že v 8. mesecu brejosti, kar ie bil Borak odkupovalcem tudi povedal. Kljub temu je morala krava z ostalo živino tesno privezana na zbirno mesto. Na spolzki poti pa je padla v blato, iz katerega ni več vstala. Krava je ostala čez noč v blatu, kjer je tudi nasilno povrgla telička. Šele drugo jutro so kravo zaklali, drobovino in telička pa zakopali. Posestniku Viktorju Firedi pa so za zaostanek masti zaklali suho plemensko svinjo, ki je imela 4 tedne stare pujske. Ker so posamezni kmetovalci oddali tudi vprežno živino, so zaprosili, da se živina pusti tako dolgo da pridejo vagoni, vendar brez uspeha. Posestniku Ri-toperju, ki pa dolguje meso še za julij in oktober, pa so vendarle pustili živino, da si obdela polje, menda za>o. ker ima sina na OLO. Tudi to ni bilo pravilno, da so si odkupni organi pri oddaji živine zaračunavali 20% za potne stroške, kar jim pripada le v primeru, če imajo kmetje zaostanek, ne pa tako, da so zaračunavali navedene odstotke tudi tistim kmetovalcem, ki so oddali predpisane količine za november. Takih in podobnih napak bi se kmetje v sektorju Mačkovci sicer lahko izognili, če bi oddajo redno izpolnjevali, za kar nosi odgovornost tudi tamkajšnji KLO, ki se ni poglabljal v problematiko odkupov ter je dopuščal, da so se poedini špekulanti izmikali obveznim oddajam. Kljub temu pa je navedeni primer nepravilnega ravnanja vsega obsojanja vreden ter zasluži, da pride pred sodišče, —k. Pred koncertom jugoslovanskih narodnih pesmi Mešani in moški zbor Slovenske filharmonije imata za seboj 2e okoli 100 nastopov po raznih kraiih naše domovine. Znane so izvedbe Bravničarjevega »Hlapca Jerneja«, Škerjančevega »Sonetnega venca«, Havdnovih »Letnih časov in pa koncerti v Gallusovem tednu. Zbor vodi naš znani dirigent in skladatelj tov. Rado Simoniti. Poleg tega bo na istem koncertu nastopil tudi mladinski pevski zbor Slovenske filharmonije pod vodstvom Avgusta Šuligoja. Kot solista pa bosta nastopila tenorist Rudolf Franci in basist Ladko Korošec. Pri klavirju bo prof. Pavel Šivic. Na sporedu so narodne in umetne pesmi. Na sliki: moški zbor Slovenske filharmonije. SPREJEM V LONDONU na ča«t jugoslovanskih nogometašev London,'24. novembra. »Jugoslovani so zares pokazali, da lahko nudijo izredno igro« je; dejal sinoči na sprejemu, prirejenem v čast jugoslovanskega moštva, podpredsednik Nogometne zveze Anglije gospod Anf.o.ll, pozdravljajoč- jugoslovanske goste. Sinočnjemu sprejemu in banketu so prisostvovali poleg jugoslovanskih in angleških igralcev tudi funkcionarji obeti moštev, mnogi znani Športni delavci ter novinarji iz Anglije in inozemstva. Na sprejemu je tli! navzoč tudi veleposlanik FLRJ v Londonu dr. Jože ' Brilej. Med trosti so bili tudi predstavniki Nogometne zveze Irske, škotske, Francije. Nizozemske, Saverne Irske In švice. ■ < »Vala igra je bila pravo odkritje za občinstvo.« je izjavil dalje gospod' Ansell. »Pravo zadovoljstvo je bilo opazovati vaše igralce med tekmo; Posamezni med nami so lahko zadovoljni ali nezadovoljni z rezultatom; Toda. kaj pomeni rezultat pri tako važnem srečanjul Važen je duh. v katerem je bila tekma odigrana, ne pa sam rezultat.c . Na koncu je g. Ansell izjavil, da bo srečanje Anglija — Jugoslavija prispevalo svoj delež k nadaljnji kre- Sitvi prijateljskih stikov Anglije in ugoslavije. Navzoči so to izjavo toplo pozdravil^. V' inlenu jugoslovanskih gostov je odgovoril na Ansellovo zdravico dr. Andrejevič. V imenu angleških gostiteljev je govoril nato drugi podpredsednik Nog:ometno zveze g. Drewny. Kot drugi je govoril iugoslbv. veleposlanik Kapitan angleškega moštva Ramsey je čestital Jugoslovanom k izredni igri in dejal: -Ako, je občinstvo vsa-i na pol toliko uživalo pri današnji igri obeh naših moštev, kolikor {.mo mi v nji uživali, tedaj je zares bilo naše včerajšnje popoldne koristno uporabljeno.« , \ ■ Nato se je Bajko Mitič, kapitan jugoslovanskega moštva: zahvalil v svojem in svojih tovarišev imenu za izredno gostoljubje in pozornost, ki eo ga jim ižkhzali'v Angliji, in Izrazil željo, da bi »e dosedanji bratski stiki med obema državama čimbolj razširili. Po tem banketu, ki ga je priredila angleška Nogometna zveea. so se jugoslovanski igralci udeležili proslave 2!): novembra, ki id je organizirajo društvo britansko -' jugoslovanskega prijateljstva, povezujoč proslavo z njihovim prihodom V London. Povračilna tekma z Anglijo v Jugoslaviji bo leta 1952 v Beogradu. Jugoslovanski in angleški igralci o tekmi Nogometnemu srečanju med Anglijo in Jugoslavijo v Londonu J« prisostvovala cela vrsta vidnih zastopnikov britanskega javnega in političnega življenja, vštevši člane vlade in vidne člane izvršilnega odbora laburistične stranke, nato več narodnih poslancev in Številni čJani diplomatskega zbora, med njimi tudi veleposlanik FLEJ v Londonu dr. Jože Brilej. Na stadionu se, je zbralo tudi veliko število britanskih in tujih časnikarjev kakor tudi mnogo tujih nogometnih strokovnjakov. Britansko občinstvo je bilo nenavadno nepristransko in j« toplo po* zdravljalo vsako dobro potezo, pa naj jo je napravilo njihovo ali pa naše moštvo. Čeprav jugoslovanski igralci niso potrebovali podžiganja na tei tekmi, ki 6o jo igrali odločno in z veliko požrtvovalnostjo, jih je vendar podpirala mala skupina jugoslovanskih navijačev. Pred koncem igre pa je vzklikanje -plavi-plavi« prešlo od majhnega števila Jugoslovanov na drugo občinstvo. Občinstvo je za- čelo vzklikati v trenutku, ko je bilo videti, da bi Jugoslovani lahko dobili tekmo. Jugoslovanski igralci so si pridobili londonsko občinstvo * svojo fair igro in športnim vedenjem. Sodnik je bil dober in nepristranski. Prezrl je tudi kakšno malenkost na škodo obeh moštev, morda celo več na škodo jugoslovanskega. Splošno mnenje je. da je. bila igra fair in enakovredna ter da je rezultat stvaren. Pridašamo še nekai izjav, ki so zanimive tudi zato, ker se nekatara mnenja o igri posameznikov precej nasprotujejo. Wlnterbaden. zvezni kapetan angleškega moštva: »Zelo dobra igra enega in drugega moštva me je na- Jugoslovanski nogometni pokal Jutri Crvena zvezda: Železničar V Ljubljani bo Jutri zanimiva tekma za - jugoslovanski nogometni pokal med Crveno zvezdo iz Beograda, ki je letos drugo moštvo v državi, in ljubljanskim Železničarjem. Kot smo že poročali, bo trboveljski Eudar igral za pokal z zagrebškim Dinamom, mariborski Branik pa z zagrebškim Metalcem. Tekma v Ljubljani med Crveno zvezdo in Železničarjem bo na Centralnem stadionu v Ljubljani ob 14.30 s predtekmo mladincev Sobote in Železničarja ob 12.45. Tekma v Trbovljah bo ob 14.15 s predtekmo, a v Mariboru ob 14.30. uri. KLADIVAR : KRIM V nedeljo 26. XI. bo na igrišču Kri: ma (Rakovnik i ob 10.30 uri prvenstvena nogometna tekma med Kladivarjem iz Celja in domačim Krimom. Predtekma ob 8.30. Državno prvenstvo v kegljanju se bo začelo jutri v Ljubljani • Jutri se ho Začelo v Ljubijani • moštveno prvenstvo države v! kegljanju. Tekmovalo bo 17 moštev, od teh - iz Hrvatske 7, Vojvodine 4, Bosne in Hercegovine 2 in Slovenije 4. Poleg tega bo tudi tekmovanje posameznikov. Le-teh bo ?5 in sicer 11 iz Hrvatske. 5 iz Vojvodine, 3 iz JA. 1 član Partizana, 2-iz BiH in 3 iz. Slovenije, Moštveno tekmovanje bo od ponedeljka do srede in sicer na novozgrajenem dvosteznem kegljišču v Šiški (Ilirija). Posamezniki pa bodo tekmovali na kegljišču »Slovenskega po-rdševalca« in sicer v nedeljo popoldne ob 17. uri, v ponedeljek ob 10.30 in sredo ob 10. uri. Moštvena tekmovanja se bodo začela v nedeljo ob 9. ponedeljek ob 8. uri, torek ob 9. uri in v sredo ob 7.30 uri. : Namizji tenis VSV (Beljak) : železničar (Ljubljana) — namiznoteniški dvoboj, ki se je začel danes ob 20. uri v fier-cerjevejn domu. vdušila. Jugoslovansiko moštvo j« igralo odlično. Navdušen sam z branjenjem Beare. Vaše moštvo je igralo dobro, toda ne toliko, d« bi moralo zmagati.« Sodnik tekme Wan der Meer: »Vaša ekipa, je igrala zelo dobro. Zelo so mi ugajali, half linija centerhalf in v. napadu Bobek. Igra je bila prav zaradi tega. ker. ni bila prehitra, zelo točna Angleško moštvo ,ie igralo zelo dobro, toda njegova igra ni bila »zvita« kot mi to temu rečemo.« Reader, sodnik, ki je vodil finalno tekmo v Riu med Urugvajem in Brazilijo: »Vaši igralci so imeli več .ognja. Rezultat je realen.« Prav tako so zelo zadovoljive lajave naših in angleških igralcev. Beara: »Lahko bi jih celo premagali, posebno v drugem polčasu,« Čajkovski: »Najboljša igra našega moštva. Obramba je Igrala taktično dobro« Haneooks, desno krilo angleškega moštva: »Zelo lena igra. Beara me je navdušil.« Mannlon. desna zveza angleškega moštva: »Vaše moštvo nam je preprečilo žmago, a posebno Beara. Ml smo se zelo trudili, kar pa je bilo brezuspešno, kajti vaša ožja obramba je Igrala odlično.« Horvat: »Rezultat je realen. Igra je bila. kar se tiče tehnike, na zelo visokem nivoju. Angleži igrajo izvrsten nogomet, hiter, s straiovitim prenašanjem in ostrimi udarci na vrata.« ■ S A H Mednarodni turnir V Amsterdamu POLOVICA TURNIRJA KONČANA 8. kolo: 0!Kelly—Doner 1:0,.dr. Euw-e —Gligorič remi. Kottnauer—Go.lombek: remi. Foltvs—Szabados remi, Van -d. Berg—Najdorf 0:1, Pirc—Stahlberg remi; partije Roš&olimb—Gutmundson, Kramer—Reshewsky, Pilnik—dr. Trifunovič in dr. Tartakower—Van Scheltinga so prekinjene. 9. kolo: dr. Trifunovič—Pirc remi, Gligorič—Foltys remi. Gutmundson— Kramer remi, Golombek—dr. Euwe remi, Donner—Van d. Berg remi, Naj-dorf~Kottnauer 1:0, Stahlberg—O’ Kel-ly remi. Van Scheltinga—Pilnik remi. Reshewsky—dr. Tartakniver 1:0, Szabados—Rossolimo prek 10. kolo: Kottnauer—Donner 1.0. dr. Euwe—Najdorf remi, Foltys—Golombek remi, Rossolimo—Gligorič remi, KrameiwSzabado« 1:0, dr. Tar.takover —Gutmundson remi. Pilnik.—Reshew-sky remi, Stahlberg—dr. Trifunovič remi; partiji 0’Kelly—Van d. Berg In Pirc—Van Scheltinga sta prekinjeni. Stanje po 10. kolu: Najdorf 8. Re-sh'ewsky 7 (1), Stahllperg 7, GllgoriJ 6.5, dr. Enn-e 6, Rossolimo 5 (2), Pirc 5 (1) dr. Trifunovič, dr. Tartakower, 0’Kelly 4 in -pol (!) Kottnauer 4.5, Pilnik, Gutmundson 4 (1), Golombek, Foltys, Donner 3 in pol, Van Scheltin- Sa 3 (2), Szabados, Kramer. Van (1. erg 8 (1). UNIVERZA - SREDNJEŠOLCI Jutri. 26. t. ffi. bo v okviru proslave Dneva republike tradicionalno ereča: nje na 50 deskah med srednješolci in univerzo za prehodni pokal Komiteja za fizkulturo. teta 194» je zmagala univerza z 28 in pol : 21 in pol, lansko leto eo bili srednješolci zmagoviti s 26 in pol : 23- in pol. Eno kot drugo moštvo sestavljajo sami znani igralci, kar bo borbo za prestiž napravilo posebno zanimivo in izid je popolnoma negotov. Tekmovanje ee začne popoldne ob 13. uri v veliki predavalnici ekonomske fakultete (Trgovski dom). Postave igfalcfev' so v Šahovskem domu. Dober začetek izobraževalnih tečajev Trebnje, 24. novembra. Letos računajo v trebanjskem okra- iu, da bo 20 Izobraževalnih tečajev, canske Izkušnje Jim pomagajo, da »o mislil) na pripravo že v oktobru: v prvih dneh novembra pa so se že začeli zbirati tečajniki k zanimivemu večernemu pouku v Čatežu, Sv Križu Tržišču, na Mirni, v St. Janžu In še nekaterih drugih krajih. V Sv. Križu obiskuje Izobraževalni tečaj 30 ljudi. V Čatežu, majhnem kraju, je tečaj organiziralo ob pomoči učiteljstva mladinsko Izobraževalno umetniško društvo »Kajuh«; zdaj obiskuje »večerna šolo«, tako ji pravijo na Čatežu, ie 40 mladincev ln mladink. Letošnji tečaj je vse kaj drugega kakor je bil lanski. V programu ni več šolske prl-slljenostl; tečajniki so sami predla- fall vrsto praktičnih predmetov, ki Ih najbolj zanimajo, zato pa je tndl obisk zelo dober. Iz Mirne so pred kratkim sporočili, da obiskuje tečaj samo 13 prljavljencev,--vendar pa bodo to število povečali. Dobernlčanl, ki so Imeli lani najboljši Izobraževalni tečaj v okraju, pa se letos niso še nič razgibali; Izgovarjajo se, da eo Jtb poljska dela zadržala. V trebanjskem okraju nimajo referenta za ljudsko prosveto — ne na okrajnem ljudskem odboru, ne pri OO OF, so pa zato člani okrajnega odbora Ljudske prosvete bolj pridni. Tl ZADNJI SO, BITI PA HOČEJO PRVI Ljubljana, 24. novembra. V sredo zvečer so se zbrali člani terenske organizacije Zveze borcev terena »Ajdovščine«, da se pogovore o nalogah v zvezi z bližnjim republiškim kongresom ZB NOV. Od občnega zbora, ki Je bil letos v marcu, Je ta organizacija ZB organizacijsko spala. Saj oa tndl ni čudno, kajti tovarišica, ki je na občaem zboru prevzela tajniške posle, se ni potrudila niti toliko, da bi bila v devetih mesecih pregledala, kaj Ima v mapi. Tako je po devetih mesecih Izročila svoji naslednici mapo s članskimi Izkaznicami, seznamom članov, značkami ' ln manjšo vsoto denarja hedo-taknjeno. In ko so jo vprašali, zakaj Je bila tako malomarna. Je odgovorila. da za to nima nobenega opravičila. In vendar je na občnem zboru prevzela tajniške posle, ne da bi le z besedico omenila, da jih ne bo mogla ali hotela v redu opravljati. Kdo bi se potemtakem čudil, da so na rajonskem plenumu ZB NOV ugotovili, da Je organizacija teren« »Ajdovščine« najslabša v vsem rajonu! Nedelavnost te organizacije ZB kot celote pa nekoliko opravičuje marljivo delo posameznih njenih članov, med njimi zlasti predsednika. Saj je značilno, da so vsaj člani terenskega odbora OF, ki Jih je 15. hkrati tndl člani Zveze borcev, ln tla kreoko primejo za delo, kjer koli je to potrebno Terenska organizacija ZB terena »Ajdovščina« pa je na sestanku v sredo trdno sklenila, da se bo v kratkem povzpela z zadnjega na eno prvih, če že ne na prvo mesto v rajonu. Odbor, Iz katerega Je Izpadla od občnega skoraj polovica članov, so Izpopolnili z novimi člani, sprejeli pa so tudi program tekmovanja. Med drugim so sklenili ustanoviti na terenu strelsko družino, organizacijsko utrditi svoje vrste, organizirati več kulturnih prireditev In poskrbeti za lepo novoletno jelko na terenu Ko so Izvolili delegata za rajonski nlennm, eo se razšli v prepričanju, da bo terenska organizacija ZB zaživela ln »e za vedno ostresla sramote, da je bila doslej najslabša na terelu. I. Z. pomagajo pri ustanavljanju novih Izobraževalnih tečajev, pri občnih zborih vaških kulturno - umetniških društev, pri odpravljanju nepismenosti, ker sl pomagajo z Individualni ml obveznostmi posameznih prosvetnih delavcev, sodelujejo pa tndl pri pregledovanju knjižnic. TEČAJ ZA USLUŽBENCE JE DOSEGEL NAMEN Celje, 24. novembra. Okrajni ljudski odbor Celje-okollca je v okviru šestmesečnega tekmovanja v čast 10. obletnici OF organiziral s sindikalno podružnico 30-dnevnl tečaj za uslužbence krajevnih odborov. S tem se Je osebje, ki opravlja na terenu važne ln odgovorne naloge, v mnogočem izpopolnilo. Kljnb pripravljalnim težavam ln nerazumevanju nekaterih ljudi na krajevnih odborih, ki uslužbencev niso hoteli pustiti ?» tečaj, češ da bo trpelo delo, se je te-čaj pravočasno začel. ... Redkokje eo tečajniki pokazali toliko volje za uničenje ln vzgojo uslužbenci, ki so prišli na tečaj v Teharje pri Celju. Učni uspehi so Pr®" segli pričakovanja Izpitne komisije *» administrativno stroko. Justi Remeniu lz KLO Ponikva, Konrad Leskov«* lz Sv. Vida pri Planini ln Zinka P** sanec Iz Sv. Petra no dobili o dl 1 Cno oceno, 10 obiskovalcev Je zdelalo s Pr®’ dobrim uspehom. Takih ocen komisu* doslej ni bila vajena. . „ Okrajni Izvršilni odbori naj bi •• za te tečaje bolj zanimali, pri čemer naj jim ne bo žal vloženega denarij-ln materialnih sredstev. Z dobrin osnovnim kadrom bodo dobili trdno podlago za delo v vseh organih f*• vzgor. F. •• Ke uničujmo blagovnih fondov in delovne sile! Ljubljana, 24. nov. Na ljubljanski železniški postaji ob Masarykovl cest! eo od skladišča do severnega prometnega kolodvora takolmenovanl prosti tiri za nakladanje ln razkladanje vozovnih pošiljk. Dnevno natovorijo ln raztovorijo na teh tirih nad 100 vagonov različnega blaga, predvsem goriva, gradbenega materiala, živil Jtd. Kljub hajvečjl pazljivosti se dogaja, da pade pri tem nekal blaga na tla. Kadar dežuje, nastane ob prostih tirih debela plast blata, v kotanjah pa se nabira voda. Vozila, ki pridejo So blago, 6l le s težavo utirajo pot o vagonov. Delavci morajo gaziti brozgo do gležnjev. Blago, ki pade ob tekem vremenu na tla, Je uničeno Kamioni čakajo med tiri več ur ln njihove pnevmatike se v mešanici zdrobljenega premoga, apna, cementa ln drugih snovi, močno kvarijo. Poleti ee vsa gmota spremeni v debelo plast prahu ter Je reševanje izpadlega materiala skoraj orav tako nemogoče. Vsako leto se s tem uniči več ton premoga, ki Je namenjen naši Industriji ln široki potrošnji. Razen tega ljudje, ki delajo v takih pogojih, hitreje uničujejo svojo obutev, obleko ln končno tudi zdravje. Ko bi Dosamezna podjetja vestneje vodila evidenco o Izgubi materiala ln o kvaru voznega parka, bi v sporazumu z direkcijo železnic že zdavnaj lahko rešila zadevo. Kakšen izhod bi bil tu najboljši, naj ugotove strokovnjaki, vsekakor pa Je treba vprašanje rešiti člmprej. J. K. Površno so delili živilske nakaznice Kamnik. 24. nov. V kamniškem okraju Je trgovinska inšpekcija pri preiskavi ugotovila, da so nekateri krajevni ljudski odbori dokaj napačno razdeljevali živilske nakaznice. Tako je KLO Vir dajal mnogim osebam nakaznice popolnoma neupravičeno, na drugi strani pa Je odtegoval maščobo ln meso ljudem, ki so v delovnem razmerju Jn živijo samo od plače Temu je kriv poverjenik za preskrbo, ki ne Izpolnjuje zaupane dolžnosti; obsojanja pa sta vredna tudi tajnik In predsednik pri KLO Vir. Podobne nepravilnosti le odkrila inšpekcija tudi v KLO Nevlje, kjer Je gledal poverjenik za nresk^bo predvsem na lastno korist Drugače Je KLO Zalog. Poverjenik za preskrbo tov. Peter Bilka pazi, da dobijo živilske nakaznice lo upra- vičeni potrošniki ln da ni pri t*® nihče prikrajšan. Bilka Ima 15 sko družino ln posestvo v veliko«« 1.29 hektarjev, živilske nakazni®? prejema le pet njegovih otrok, ostal« živijo od skromnega posestva. P. ». POŽAR NA OSNOVNI ŠOLI Slovenj Gradec, 24. novembra- V gorski vasici Koprivna pri Crnl v slovenjgraškem okraju je pred ne* davnim nastal ponoči požar Učitelji®? Štefka Senica, ki Je stanovala v šoli s svojo 10 letno sestrico Je rešila !• sebe ln otroka, vso njeno lastnino y podBtrešnl izbi In 20.000 din prlhraj' kov pa je požar uničil. Ko so P"" hiteli ljudje lz bližnje kmetije, eo komaj rešili šolsko upravo iz razr®-da v pritličju. Vzrok požara ni znan; domnevajo, da je nastal zaradi nezavarovane®* tramovja, ki se je na podstrešju skoraj dotikalo dimnika. Poverjeništvo za prosveto je takoj določilo kredit za najpotrebnejša nel-la In knjige Učiteljici je poverjeništvo poiskalo stanovanje ter naši« prostor za razred. Tako se je Pou)£ spet nadaljeval. Izvršilni odbor OLO Je nakazal učiteljici 20.000 din ter jr priskrbel Posebno nakaznico za nakup najnujnejših stvari. Tudi sindikat prosvetni« delavcev In ZB NOB so pomagali ufl* teljlcl z denarjem. vSe to dokazal9 Izredno skrb naše ljudske oblasti z® šolstvo In prosvetne delavce; izjem« so le birokrati. Ko Je nekaj dni po požaro prispel® za tov. Senico na pošto v Crnl meseč-na plača, ji sjužbnjočl uradnik narja ni hotel Izročiti, ker ni lmel* S etata osnovne šole, čeprav mu ]e Ho dobro znano, da je pečat e vred zgorel Sele ko je posredoval0 finančno poverjeništvo, je prizadet® učiteljica dobila plačo. J. G. Zagorje. — Cesta Loke pri Z®' gorju je bila pred kratkim y *e12 slabem stanju. Ker Je po končan®? »Tednu cest« še vedno ostalo na ccs*1 polno Jam In Jarkov, ki so silno &k°' dovall motornim vozilom, so šoferji/ zagorskem rudniku sklenili, da bodo v okvlrn S mesečnega tekmovanja O* sami popravili najslabše dele cest*-Svoj sklep so (»polnili; zasuli so jark® ln Jame ter usposobili cesto za rede® promet. Njihova samolnlclatlva je lahko zgled ostalim šoferjem v trboveljskem okraju. i. S (oBVEmuaD ODREDBA o obratovanju prodajaln v dneh 26., 29. ln 30. nov. 1950 v Ljubljani Dne 26. nov. (nedelja) so vse trgovine odprte od 8. do 12. ure. Ostale prodajalne so odprte kot ob drugih. nedeljah. V dneh 29 In 30. nov. (državni praznik) so odprte samo one prodajalne in tako kot ob nedeljah, z izjemo dežurnih špecerij, ki so Oba dneva zaprte. Izmed prodajaln »adja in zelenjave obratujejo oba dneva samo one na Pogačarjevem in Vodnikovem trgu od 7. do 11. ure. Pekarna na Trrievi cesti 6.je odslej odprta vse delavnika nepretrgano od 6. do is., ob nedeljah pa je zaprta in prodaja tedaj kruh mlekarna v 'pasaži nebotičnika od 6. db 10. ure Poverjeništvo za trgovine-ln preskrbo IO MLO Ljubljana. VAŽNO OPOZORILO O POGOJIH SPREJEMA V BOLNICE! Ponovno opozarjamo.' da v bolnice v'nobenem primeru in pod nobeaim pogojem. Ue bodo sprejemali bolnikov, ki he bodo prinesli' s seboj predpisanih dokumentov, predvsem napotnice zdravnika ali ustanove, ki jih pošjlja v zavod na zdravljenje”in" vsa ostala izkazila. ki jih upravičujejo do brezplačne bolniške oskrbe (potrdilo'delodajalca o zaposlitvi; če gre za socialnega zavarovanca, pbtrdllo o invalidnosti. rojstni' llet za. otroke do 3. leta, študentje potrdilo o morebitni štipendiji oziroma potrdilo, da so v internatu. člani delovnih zadrug potrdil b, da niso člani KDZ, potrdilo KLO o nepremožnosti itd.) V bodoče bodo bolnišnice odklonile sprejem vseh tistih, ki predpisanih’ dokumentov 'ne bodo ob sprejemu predložili, razen v resnično nujnih primerih, ko je potrebna takojšnja zdravniška pomoč odnosno bolniška oskrba. Ministrstvo'za ljudsko zdravstvo. OPOZORILO VSEM INVALIDSKIM UPRAVIČENCEM! Opozarjamo , vse invalidske upravičence, ki imajo' invalidske izplačilne knjižice, da dvignejo invalidske prejemke za leto 1950- pri "blagajnah podružnic Narodne banke odnosno pri poštah, najkasneje do-20. decembra letošnjega leta. V nasprotnem primeru teh prejemkov ne bodo mogli dvigniti z izplačilnimi knjižicami, ampak jim bodo nakazani šele v letu -1951. če bodo nedvignjene zneske pravočasno prijavili Komiteju za socialno skrbstvo vlade FLRJ v Beogradu kot obveznost iz preteklih let. ‘ « •• • • s Upravičenci.' katerim bo Invalidska uprava izdala nove ali pa popravljene izplačilne knjižice po Ž5. novembru 1950, Kodo lahk0 dvigali 6voje prejemke s knjižico šele od 1. januarja 1951 dalje. Neizplačane zneske, ki Jim pripadajo do konca 1950. leta. bodo prejeli po čekovnih nakaznicah. Ministrstvo ja soc. skrbstvo LRS Invalidska uprava. ODDAJA PREMOGOVIH UGASKOV Uprava mestnega vodovoda oddaja brezplačno pri vodarni v Klečali pre: mo go v e ugaske. Interesenti dobe pri upravi Mestnega vodovoda v Ljubljani, Krekov trg 10-11- dovoljenje za odvoz. Prevozna sredštva si morajo interesenti 6ami preskrbeti. Uprava Mestnega vodovoo*. Ljubljana OPOZORILO DELEGATOM! 1. Rajonski zbor OF rajona I. se bo vršil dne 27. nov. ob 14.30 v Mladinski dvorani v Frančiškanski ulici, ne pa 26. nov. kot je bilo prvotno javljeno delegatom. 2. Rajonski zbor OF rajona II. se bo vršil dne 27. nov. ob 14.30 v kinu »šiška« v Medvedovi ulici, ne pa 26. novembra, kot je bilo prvotno javljeno delegatom. 3. Rajonski, zbor OF rajona III. se bo vršil 27. novembra ob 14.30 v kinu »Triglav«, Ob. Ljubljanici 29, ne pa 26. novembra, kot je bilo prvotno javljeno delegatom. PRESELITEV Mestni ljudski odbor glavnega mesta Ljubljana — Poverjeništvo za znanost in kulturo sporoča, da se je preselilo iz dosedanjih prostorov v Gosposki ulici 15 v nove prostore v Magistrat — levi vhod, Mestni trg 27-11. Telefon; 21-16 in 41-21 do 41-26. DNEVNI VESTI--------------------- Vse bralce Delavske knjižnice. Prešernova 42. obveščamo, da bo knjižnica izposojala knjige do končna otvoritve knjižnice ob ponedeljkih, sredah in petkih od 12. do 19. ure. S poslovanjem smo začeli včeraj 24. t. m. Vhod v knjižnico je na oglu Prešernove (bivše Bleiweisove) in Gosposvetske ceste. Na Dan republike organizira Putnlk v Ljubljani dvodnevni izlet v priljubljena letovišča na Jadranu Portorož in svetovnoznano kopališče Sv. Nikolaj. Prijave sprejema poslovalnica Putni-ka v Ljubljani. Pohitite s prijavami, ker je število mest omejeno. Mestni komite LMS Celje-mesto poziva vse upnike, da prijavijo svoja terjatve do -3. 12. 1950, ker poznejših reklamacij ne bomo upoštevali in računov ne bomo plačali. Pri dostavi računov priložite prepis naročilnice. Planinsko društvo Jesenice obvešča vse planince, da bo Tičarjev dom na Vršiču od 29. XI. 1950 dalje zopet redno odprt in oskrbovan. Važno opozorilo članom FK »Ljubljana.« Nedeljski sestanki 60 do nadaljnjega pri »Keršiču« v Šiški. Delimo: Porto VUJA STT. Člane opozarjamo, da nemudoma vplačajo razliko v distributivni fond. Vplačila sprejema blagajnik. 29. in 30. nov. so redni sestanki. — Odbor FKL. Obveščamo vsa društva, klube ln sekcije, da ima Fizkulturna zveza Slovenije z vsemi svojimi sestavnimi organizacijami od 27. t. m. novi uradni čas od 9.—14. ure in od 17,—19. ure v svojih prostorih v Likozarjev) ulici, tel. št. 33-85. — FZS Planinsko društvo Ljubljana priredi na praznik dne 29. t. m. dvodnevni izlet k svečani priključitvi daljnovoda na Komno. Odhod 29. t. m. ob 5.15, povratek 30. t. m. ob 20.20. Cena izleta za vožnjo po železnici in avtom ter prenočišča 250 din. Prijave do ponedeljka do 13. ure v društveni pisarni. Zdravniško dežurno službo v Celju ima od 'sobote 25. t. m. opoldne do ponedeljka 27. t. m. do 9. ure zjutraj dr.t Bitenc Maks, Ljubljanska c. 9. • PREIMVAIIA------------------------ Pediatrična eekcija Slov zdrami ikega društva vabi zdravnike in me-dicince na redni sestanek dne 27. XI. 1950 ob 19. url v predavalnici Otročke klinike. Tema: Dr. Humar Zdenka: O aktmomikozi pri otrocih. Dr. Matajc Leo in dr. Jeras Jože: Letoiaja otro &ka epidemija inJiuance. GLEDALIŠČE------------------------- DRAMA Sobota, 25., ob 20.: Moličre: Ljudomrznik. Red dramski G. Nedelja, 26., ob 15: Calderon: Dama-škrat. Izven in za podeželje, ob 20.: Pucova: Operacija. Izven ih za podeželje. Drama pripravlja v režiji Slavka Jana Cankarjevo delo »Pohujšanje v dolini šentflorjanski«. Premiera bo 29. novembra. OPERA Nedelja 26. ob 28« Hrlstič: Ohridska legenda. -Izven. Torek, 28.. ob 20.: Mascagni »Cavalle-ria rusticana..« Leoncavallo: Glumači. II. repriza. Sprememba repertoarja v Operi.. Zaradi bolezni v solističnem ansamblu Opere bo II. repriza »Cavallerie ru-sticane« in »Glumačevi šele v torek, 28. t. m. V nedeljo 26. t. m. uprizori Opera bajet »Ohridska legenda« izven, to je, d» bodo vse vstopnice v soboto popoldne in nedeljo dopoldne v prodaji pri operni blagajni. VESELI TEATER 90’ IZ LJUBLJANE GOSTUJE V Medvodah (dvorana »Gradisa^ v soboto 25. novembra , ob 18. uri. V Horjulu v eoboto 25. novembra ob 20.30.: KUD »IVAN ROB«, LJUBLJANA Nedelja, 26. novembra ob 17. in 20. uri. Gogolj: »Ženitev«, Gostova- nje v Polju. 8KUD »IVAN CANKAR« LJUBLJ. MOSTE Lutkovno gledališče v Titovem domu. Nedelja, 26. nov. ob 17.: Grimm-Žužek: »Krojaček-junaček« lutkovna igra v 5 dejanjih'. SKUD »IVAN CANKAR« LJUBLJ. MOSTE Gledališče (bivši kino Moste) Sobota, 25. novembra ob 20.: Ivan Cankar: »Pohujšanje v dolini šentflorjanski. Režija: Zvan Jaša. Nedelja. 26. nov. ob 20.: Ivan Cankar: »Pohujšanje v dolini šentflorjanski- Režija zvan Jaša. KUD »OTON ŽUPANČIČ gostuje v nedeljo 26. t. m. ob 20. uri v Prosvetnem domu- OF, Korunova 14, Trnovo, s komedijo v treh dejanjih: »Pričarani ženin« Vlada Novaka. Vstopnice se dobe v predprodaji v trafikah: Pred konjušnico: v Cerkveni ulici in pri Prulskam moatu, ter eno uro pred predstavo pri blagajni prosvetnega doma. KUD »SIMONČIČ GAŠPER« LJUBLJ. DOLENJSKA CESTA Sobota, 25. nov. ot 20.: Linhart »Županova Micka«. Nedelja, 26. ob 17.: Linhart: »Županova Micka«. Obakrat v Domu kulture na Dolenjski cesti. SKUD »TINE ROŽANC« DOM KULTURE ŽELEZNIČARJEV LJUBLJ Sobota,'25... ob’20.: Premiera: Angelo Cerkvenik: »Jernač«. Krstna predstava Nedelja, 26. ob. 20. Angelo Cerkvenim: »Jeraač«. — Predprodaja vstopnic v petek, soboto, nedeljo od 10-do 12. in od 16. do 18. ure, ter eno uro pied pričetkom predstave v Domu kulture želeemičarjev Masaryko- • v a S. MESTNO GLEDALIŠČE CELJE Gostovanje Slovenskega narodnega gledališča lz Maribora Sobota, 25. nov. ob 20.: Marin Držič: »Plakir«. Nedelja, 26. nov. ob 15.30: Marin Dr-žič: »Plakir«. Zaključena predstava za tovarne in šole. ob 20.: Marin Držič: »Plakir«. Predprodaja vstopnic dnevno od 16. do 18. ure oziroma dve uri pred pričetkom predstave. OKRAJNO GLEDALIŠČE PTUJ Sobota, 25. nov. ob 20.: B. Nušič: ‘-Žalujoči ostali komedija v treh dejanjih. Petič. Režija Cegnar Vladislav. Nedelja, 26. nov. ob 19.; B. NušiS: »žalujoči ostali« komedija v treh dejanjih. Šestič. Gostovanje v Majšperku. SINDIKALNO GLEDALIŠČE TRBOVLJE Sobota, 25. nov. ob 13.30: B. Nušič: »Gospa ministrica«. Petič. Predprodaja vstopnic v trgovini državne založbe. Predstava bo v Delavskem domu. MESTNO GLEDALIŠČE JESENICE Sobota, 25. nov. ob 19.30: Fran Govekar: »Rokovnjači«. Premiera. Režija Riko Poženel, scena Marijan Pliberšek. Nedelja, 26, nov. ob 19.30: Fran Govekar: »Rokovnjači«. Sreda, 29. nov. ob 14.30: Fran Govekar: »Rokovnjači«. SKUD DOMŽALE Sobota, 25. nov. ob 19.: »Rokovnjači«. Sedmič. Nedelja, 26. ob 15.: »Rokovnjači«, Osmič. — Vstopnice je možno naročiti pismeno in dvigniti v predprodaji od 16. do 19. ure pri dnevni blagajni. Ponedeljek, 27. nov. ob 15.: »Rokovnjači;« (devetič!). Predstava za gimnazijo Kamnik. VRHNIKA - DOM »IV. CANKARJA« V njdeljo 26. t. m. ob 20. gostovanje povskegai zbora in folklore sindikalnega društva Oblačilne produk. zadruge iz Ljubljane. -KIIO- KONCERTI V Godešiču pri Škofji Loki bo jutri 26. novembra ob 17. koncert ženskega zbora »Prešeren« iz Kranja. ‘■VESTI IZ MARIRORA- OBVESTILO Poverjeništvo za trgovino ln preskrbo MLO Maribor obvešča potrošnike na področju mesta in okoliških okrajev, da bodo v nedeljo dne 26. novembra v dopoldanskem času odprte vse trgovine na področju MLO Maribor. Potrošniki, posebno kmetje, po-elužite se ugodae prilike za nakupi Posedovalci bonov imajo s prežigosa-njem istih 60“/» popusta pri nakupu prostega blaga. Dežuratmo lekarn v Mariboru: V, soboto 25. nov. IV. mestna lekarna.. Gorkega ulica 18. LJUBLJANA: UNION angl. film: Božične pustolovščine, bos. mesečnik 31 Predstave 0b 16.15 18.15 In 20.15 -MOSKVA: amer. film: »Zmajevo seme« I. dal. — Hrvaški pregled 9. Predstave ob 15., 17., 19. in 21. uri. SLOCrA: amer. film »Zmajevo seme« II. del. — Hrvaški pregled B. — Predstave ob 15, 17. 19, in 21. -TKI GL A V: amer. film: »Bruca v Oifordu« kratki film Slov. Primorje. Predstavi ob 18. in 20 - ŠIŠKA: ameriški film »Močvh-je« kratki film Za novo zemljo in krUh. Predstavi 18. in 20. LITOSTROJ: zaprto. MARIBOR PARTIZAN: amer. film »Zmajevo seme II. del., tednik — UDARNIK: amer, film »Zmajevo seme« I. del. — Tednik. POBREŽJE: češki film »Gosli in sanje*-. Tednik. CELJE METROPOL: italj. film »Mlin na Padu«, film. novosti 20. — DOM angl. film »Noro srce«, obzornik 43. PTUJ: angl. film »Daj nam danes«. Filmske novosti 18. KRANJ STORŽIČ: angl. film »Lju-bavna zgodba«, Filmske novosti 19. SVOBODA: amer. film »Jane Eyre«, Obzornik 44. RADOVLJICA: jugoslov. film »Jezero«. Mesečnik JA 14. JESENICE: jugosl. film »Jezero«, Mesečnik JA 14. KAMNIK: amer. barvni film »Nepozabna pesem«, Filmske novosti 16. DOMŽALE: franc, film »Chlochemer-le«, Obzornik 47. BLED: angl. barvni film »Rdeči čeveljčki«. Filmske novosti 15. NOVO MESTO: angl. film »Ne zapusti me«, krat. film T. festival. KDD Hr- KOČEVJE: franc, film »Clochemer-Obžomik 47. VEVČE: amer. film »Večna Eva«, Srb. mesečnik 28. ŠOŠTANJ«: ital. film »Rigoletto«, Fil. novosti 28. VRHNIKA: amer. film »Večna Eva«, »rb. mesečnik 28. -RADIO--------------------------- PRESKRBA Spored za soboto, dne 25. nov. 1950. Poročila ob 5.15, 6.00, 12.30. 15.00. 19.30 22.00 In 23.55 5. Jutranji pozdrav — 5.25 Poskočne melodije — 5.50 Jutranja telovadba — 6.10—7. Jutranji koncert — 12. Iz opernega 6veta 12.40 Zabavna glasba in ! objave — 13. Lahek opoldanski koncert — 18.50 Kulturni pregled: Adam Mickiewicz — 14 Igra zabavni orkester radia Ljubljana pod vodstvom Mihe Gunzka. poje Jelka Cvetežar — 14.30 Fizkultumi pregled — 14.40 Trije Straussovi valčki — 15.10—15.30 Pojo naši zbori — 18. Igra zabavni orkester radia Zagreb (Prenos iz Zagreba) — 18.80 Oddaja za pionirje: Otroci — pozor na zdravjel (Pred lužnim kamnom vas svari Manica Komanova) — 19.50 Pester spored skladb za mladino — 19.45 Zabavna glasba in objave — 20 Tedenski zunanjepolitični pregled — 20.20 Hrvatska narodna glasba (Prenos iz Zagreba) — 20.50 Veseli večer — 21.30 Za ples igra Veseli kvintet — 22.15 Kaj DO Jutri na sporedu — 22.30 Za ples in razvedrilo — 24. Glasbena medigra — 24.15 Oddaja v italijanščini — 0.45 Zaključek oddaje. Oreja orednlškl od boi - Odgovorni urednik Dušan Bale - Naslov ur»a nlštva: Kopitarjeva 6 - Uprava: Kopitarjeva J - Telefon uredništva ln uprave: 52-61 do 52-65 - Telefon naročniškega oddelka 80-30 - Telefon oglasnega oddelka >6-8} — Številka čekovnega računa 604 -90321-4 DELITEV MESA Poverjeništvo za trgovino in prosk|' bobo MLO v Ljubljani obvešča potroj' nike, da si v soboto dne 25. nove®' bra t. 1. lahko nabavijo sveže meso &1' po želji mesne izdelke na odrezke živilskih (razen D-l) in dodatnih kaznic za mesec november 1950. j Meso bodp delile neprekinjeno 0 6. do 18. ure vse prodajalne mesa-Navodila za delitev mesa bodo n® bita na vidnem,mestu v prodajalni- Danes prodajamo v trgovini drž^TJ nih posestev na Gosposvetski (Slamič) sladkovodne ribe (krape) prosti prodaji. — Trgovska drzavD® posestva. OGLASI IZJAVLJAM, da so vse govorice J tov. Studen Ati in tov. Pavšič JlSf, su neresnične. Miklavčič Silva, štu- dentka šole med. teh., Ljubljans-TOVARNE IN PODJETJA POZO® Nujno zamenjamo 500 kg bakren žice sedemkvadrat za 250 kg g kvadrat in ostanek pleteno bakr«“ vrv dvajtetpet.kvadrat. Ponudba v , slati na ogl. odd. »Ljud. pravice* P »Šapjane«. ROKAVICE, semiš, 6ive, izgubli^t od kina »Moskva« do kina oddati proti nagradi pri .vratarju spodarske fakultete, Gregorčič’ ulica 27. PRIKROJEVATI (urezati) vso žen6^. garderobo naučim posamezno c ko. Popoln uspeh zagotovljeni žica Cvetičanin, Jadranska 22, ^ liana-Vi6 < INŠTRUIRAM NEMŠČINO. Naslo^ , oglasnem odd. »Ljud. pravice« " št. 6022. . .j. IZGUBLJENO IZKAZNICO Zveze cev in sindikalno člansko izk preklicuje Turk Jože, Društveni št. 1., Novo mesto. .. „(> MOŠKO ROČNO URO sem izgubi ^ gimnazije v Mostah po Koroščevi ^ tramvaja. Najditelja prosim. “oer odda proti nagTadi na naslov: » ■,. netič, Koroščeva ul. 14., Moste, ljana. . INSTRUKCIJE iz matematike, ali nemščine za srednje šole u. študent univerze. Naslov'v dj£}/ »Ljudske pravice* pod št. 60«-VELIKI ELEKTRIČNI FRIil^fri- omara, 2800 lit., znamke ’£oj?p05 ger« prodamo. Na ogled: Ranl »Frigidaira«, Rijeka, Kružna 1-RJAV OTROŠKI ČEVELJČEK d° izgubila v vlaku od Ljubi j*Be po-Kranja ter od postaje do Cir1“• štenega najditelja prosim, ne oz. sporoči 'naslov proti nss j, na Flerin Nežka, Cirče 116. p- VREMENSKO POROČILO HIDROMETEOROLOŠKE SLU*” Danes vlada v Sloveniji sP?1^5j§> ljiva oblačnost ,z meglo v Ju.t-r jjj» nrah. Najnižja . temperatura J® —2» C v Planici, zračni pritisk 3® 7jfi,5 šal danes ob 7. uri v Ljubljani mm. temperatura 2 fin C. relativna *a 100»/«. Napoved za soboto, 25. nove® iJSd Pretežno oblačno vreme s kraje^, C padavinami temperatura ponoči čez dan +8n C. „o^! Napoved za uedeljo. dne 26- re®o Se nadalje pretežno deževno