GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI TOVARNE OBUTVE
v ttòrormsKà knjižnica ■ 64290
TRZIC
TRŽIČ
LETNIK XIV
ŠTEVILKA 9
SEPTEMBER 1974
Glavni direktor lože Dolenc se je poslovil
Direktor tov. Jože Dolenc bo odšel iz podjetja. S 1. septembrom 1974 se bo upokojil. Rojen je bil 19. marca 1912 v Železnikih, študiral je v Ljubljani in leta 1933 na Dunaju diplomiral na konzularni akademiji.
V naše podjetje je prišel 1. 9. 1967. Kljub temu, da nimamo namena ocenjevati njegovega dela, saj o tem zgovorno pričajo rezultati izkazani z zaključnimi računi, bi vendarle veljalo omeniti najbolj pomembne mejnike v zgodovini Peko iz tega razdobja, pri katerih je odločilno vlogo imel prav tov. Dolenc.
Nedvomno je eden takih pomembnih mejnikov leto 1969, ki pomeni začetek organiziranega, samostojnega nastopa na svetovnem trgu in sklenitev komercialne pogodbe s firmo AFIS. Način poslovanja, ki smo ga takrat definirali ni pomenil le napredek v oblikovanju proizvodnje, ampak zlasti prehod na moderno industrijsko proizvodnjo, ki v največji možni meri poskuša odgovarjati zahtevam sodobnega tržišča. Hkrati je bila to najbolj racionalna pot na svetovni trg, ki zdaj že daje lepe rezultate.
Leta 1970 smo dogradili nov obrat za izdelavo zgornjih delov v Trbovljah. Na ta način se je bistveno povečal obseg poslovanja. Dodatne kapacitete so omogočile specializacijo proizvodnje tako, da smo začeli izdelovati izključno samo modno obutev, opustili pa smo izdelavo copat in vulkanizi-rane obutve, v katere je bilo vloženega manj dela. Pri tem je pomembna ugotovitev, da ni bila važna samo odločitev sama, da investiramo nov obrat, ampak zlasti hitra in uspešna realizacija postavljene naloge, saj je obrat v zelo kratkem času zaživel in pričel s proizvodnjo.
Odnosi s kooperanti so se v omenjenem času bistveno spremenili: namesto starih odnosov iz kupoprodajnih pogodb smo razvili nov način sodelovanja, skupen nastop na domačem in tujem trgu, skupno kreiranje proizvodnega programa, razvoj kapacitet stranskih dejavnosti za potrebe naših kooperantov, skupna vlaganja (Trio, Limka, Budučnost).
Razvoj proizvodnje stranskih obratov se je v tem razdobju nadaljeval s pospešeno rastjo. Najprej smo začeli sami proizvajati plastične pete, nato pa še proizvodnjo poliuretana. Velike investicije so se do danes že povrnile, nedvomno pa predstavljajo solidno garancijo za uspeh v prihodnosti. Med te pomembne dogodke sodi tudi spremenjen odnos do razvoja v trgovski mreži. Prav v omenjenem obdobju smo začeli spet večati število prodajaln, širiti in renovirati obstoječe, promet v prodajalnah je zelo lepo napredoval, investicije so se kmalu odplačale. Lahko bi naštevali še druge pomembne dogodke in odločitve, pri katerih je sodeloval tov. Dolenc: izgradnja nove tovarniške hale za skladišča in upravo, obnova montaž in šivalnic z novo strojno opremo, njegovo delo na gospodarski zbornici v družbenopolitičnih organizacijah, bilo bi jih veliko, vendar naj na nekaj vprašanj odgovori sam:
Upokojili vas bodo. Po napornem delu se gotovo ne boste predali brezdelju. Za naše bralce povejte nekaj ob odhodu.
»Ker sem izpolnil vse pogoje za upokojitev že aprila letos, je razumljivo, da po polni delovni dobi želim dobiti položaj upokojenca in se pridružiti krogu številnih delavcev našega podjetja, ki so že pred menoj dosegli te pogoje. Vsekakor pa tudi po upokojitvi z delom ne mislim prenehati in mislim biti še delovno aktiven, čeprav morda v skrajšanem delovnem
Miran Potrč v naši tovarni
V četrtek, 22. avgusta, je bil na obisku v naši tovarni član izvršnega komiteja predsedstva CK ZK Slovenije in predsednik Komisije za druž-beno-ekonomske odnose pri predsedstvu centralnega komiteja ZKS tov. Miran Potrč. Skupaj s sekretarjem OK ZK Tržič tov. Janezom Piškurjem in predsednikom Štaba za ustanavljanje TOZD tov. Viktorjem Kraljem je prisostvoval zboru družbenopolitičnih organizacij in imel razgovor o uresničevanju ustave v Peko in integracijskih procesih v 125 panogi, da bi dobil jasno sliko o naših prizadevanjih čimprej uresničiti ustavna določila.
Po uvodnem poročilu se je razvila dolga diskusija o različnih vprašanjih v zvezi s samoupravnim sporazumom v kateri so poleg tov. Potrča in Janeza Bedine sodelovali še: Jože Dolenc, Janko Rozman, Slavko Hvalica, Vida Rozman, Marjan Markič, Jože Gros, Janko Mladič, Ivan Gregorc in Leopold Trdan.
Zbor je trajal skoraj 3 ure, ki pa so zelo hitro minile, saj smo na vsa vprašanja, ki jih je postavljal, poskušali temeljito osvetliti z vseh strani.
Tov. Potrč je na koncu izjavil, da je z razgovorm izredno zadovoljen in da ga je diskusija prepričala, da smo
na svoji poti uresničitve ustavnih določil že zelo daleč. Hkrati se je opravičil, ker je bila naša delovna organizacija imenovana v diskusiji na CK in javnih sredstvih obveščanja med tistimi, ki na uresničevanju ustavnih dopolnil še niso ničesar naredili ali pa zelo malo in obljubil, da bo napako poskušal popraviti tako, da bo o nas poročal na CK, k nam pa poslal novinarje, ki naj za javnost povedo resni"".
Na koncu smo tov. Potrča povabili, naj še pride med nas, saj bi se z njim radi pogovorili tudi o drugih vprašanjih.
času, verjetno pri SOb Radovljica, ker se bom v tem kraju, če ne že letos, pa zanesljivo spomladi z družino stalno naselil.«
Opišite nam na kratko čas odkar ste v Peko in kakšni spomini vas bodo vezali nanj.
V podjetju Peko sem bil zaposlen natančno sedem let. To ni niti dolga, pa tudi ne kratka doba, saj sem bil po svojem položaju z delom in razvojem podjetja življenjsko povezan in to v zelo pomembnem obdobju razvoja podjetja. Ne morem se spuščati v presojo moje uspešnosti, imam pa v sebi občutek, da so se mi izpolnile želje, ki sem jih imel pred vstopom v podjetje, da bi bil podjetju čimbolj koristen. V teku teh sedem let so se zvrstila tudi pomembna jubilejna obdobja in je razumljivo, da me na vse to vežejo spomini, ki bodo trajnega pomena. Najlepši spomini pa bodo vezani na izredno delovno vzdušje in prizadevanje, ki je značilno za naše podjetje in mnogo lepih spominov bom ohranil prav na delovno in tovariško povezanost z vsemi člani delovne skupnosti, tako v proizvodnji kot v prodajni mreži, in zlasti še z vsemi ožjimi sodelavci v vodstveni režiji in s sodelavci družbenopolitičnih organizacij, s katerimi sem sodeloval ne samo po svojem položaju, temveč tudi iz prepričanja o koristnosti takega dela.
Kakšne so vaše napovedi za nadaljnji razvoj podjetja?
Moje napovedi so realno optimistične, ker ta razvoj temelji na solidni podlagi dosedanjega razvoja in mislim, da bo prednostni položaj naše delovne organizacije v obutveni industriji Slovenije in Jugoslavije lahko ostal neokrnjen. Kakorkoli se bodo splošne gospodarske prilike zaostrovale, sem prepričan, da bo kolektiv s tako delovno prizadevnostjo na dosedaj izgrajenih temeljih lahko uspešno premagoval težave in zagotovil uspešen nadaljnji razvoj.«
Ob praznovanju občinskega praznika ste dobili srebrno plaketo mesta Tržiča. Kaj vam to pomeni?
Ko omenjate priznanje, ki sem ga bil deležen s podelitvijo srebrne plakete mesta Tržič ob letošnjem praznovanju občinskega praznika, lahko napišete, da mi to priznanje mnogo pomeni, ker mi dokazuje, da sem bil pri svojem delu koristen tudi za širše območje mesta Tržiča.
Tovarišu Dolencu želimo veliko zadovoljstva v zasluženem pokoju, za trud in uspešno vodenje podjetja pa se mu najlepše zahvaljujemo.
Kongres ZH Slovenije
Na seji sveta gorenjskih občinskih konferenc je bil za delegata na IX. kongresu zveze slovenske socialistične mladine izvoljen član naše delovne skupnosti tov. Ludvik Perko.
Tov. Perko je zaposlen v orodjarni od leta 1965. Od leta 1972—1974 je bil predsednik tovarniškega aktiva ZM, sedaj pa je sekretar občinske konference ZMS Tržič. Tov. Perku je to nedvomno veliko zaupanje in priznanje.
Kongres ZMS bo od 2. do 4. oktobra v Murski Soboti. Kongres bo dal poudarek
predvsem potrditvi in sprejetju Statuta ZMS in programskim načelom o delovanju, oziroma delu ZM Slovenije. Tržiško mladino bodo na kongresu zastopali štirje delegati.
Posvetovanje o kvaliteti jugoslovanske obutve v Moskvi
Po končani izbiri vzorcev, ki se je vršila letos v juniju iz pripravljene skupne kolekcije jugoslovanskih tovarn obutve za leto 1975 sta sovjetska uvozna organizacija Raznoexport in izvozno-uvoz-na združena organizacija dela Centrotextil organizirali posvetovanje o kvaliteti obutve v Moskvi za obutev, ki jo dobavljajo jugoslovanske tovarne čevljev iz Jugoslavije v SSSR.
Oktobra 1973 je Zvezna industrijska zbornica v Beogradu organizirala posvetovanje o kvaliteti obutve, ki se izvaža v SZ. Na tem posvetovanju so sodelovali predstavniki vseh jugoslovanskih tovarn obutve, ki izvažajo v SSSR in sovjetska delegacija. Sovjetski kupci so posvetili temu posvetu izredno pozornost. To smo lahko ugotovili po tem, da je bil sestav delegacije iz najvišjih predstavnikov Raznoexporta in predstavnikov ministerstva za finance in trgovino SSSR.
V Moskvi je bilo nadaljevanje posvetovanja v Beogradu in ugotavljanje stanja kvalitete obutve izdobavljene v letu 1973 in v prvem kvartalu leta 1974. Posvetovanje je otvoril tovariš Buljo Bašič, direktor predstavništva Cen-trotextila v Moskvi in pozdravil vse prisotne.
Prisostvovali so predstavniki Raznoexporta iz Moskve, direktorji veleblagovnic in predstavniki republiških baz SZ, predstavniki Centrotexti-la Beograd in jugoslovanskih tovarn obutve.
Iz prve točke dnevnega reda objavljam kratek povzetek. Glavni referat je imel direktor sektorja za obutev Raznoexporta A. N. Evdokimov.
Sovjetski kupci so nezadovoljni zaradi visokega odstotka reklamacij od obutve, ki se dobavlja iz Jugoslavije. Vsa obutev, ki se dobavi, se kontrolira na vseh 40 mestih, to je v zbirnih bazah po republikah kamor se dobavlja. Trdijo, da je kvaliteta jugoslovanske obutve nezadovoljiva. Zaradi tega bodo primorani, da v pogodbah zaostrijo sankcije za nekvalitetno nošeno in nenošeno obutev, za dobave v neodgovarja-jočih sortimentih in uporabi materialov, ki niso predvideni v pogodbi.
Reklamirali so od skupno izdobavljene količine obutve 1,81 procent. Skupni procent vrnjene nenošene obutve v letu 1973 je 2,48. V prvem kvartalu 1974 pa znaša procent vrnjene nenošene obutve 2,80 %. Nošene obutve je reklamirano v prvem kvartalu 1974 _ 2,20 %.
Direktorji veleblagovnic iz posameznih baz so poročali na osnovi svojih statističnih podatkov ter dokazovali visoke procente reklamirane nenošene in nošene obutve. Tarnali so, da je bonifikacija, ki
jo dobijo za kritje stroškov reklamacij prenizka.
Iz izvršenih analiz reklamacij vrnjene nenošene obutve in iz poročil predstavnikov Raznoexporta na posvetovanju, se obutev reklamira iz sledečih razlogov:
—	osnovni največji defekt je odlepljenje podplatov (preozka lepilna površina ali za-kosmateno zgornje usnje)
—	uporaba slabega (flama-stega zgornjega usnja), odpadanje barve, pokanje laka
—- neizcvikana in raztrgana podloga
—	slabo nacvikana obutev
—	nepravilno našite obrobe in prekinjeni okrasni šivi (šivano brez sukanca)
—	zadrge se ne odpirajo (nepravilna vgraditev in uporaba nekvalitetnih zadrg)
—	odpadanje okraskov in zaponk
—	nepravilno pritrjene pete na ženski obutvi in odpada-
nje napetnikov (uporaba nefunkcionalnih napetnikov) Kvaliteti izdelave naj se posveti posebna pozornost, da bi se % reklamacij zmanjšal!
Na posvetovanju so nas zadolžili, da vsak v svoij tovarni poročamo o problemih kvalitete obutve. Predlagajo, da organi upravljanja skupno z vodstvom OZD ugotovijo, kakšne probleme ima posa-menza tovarna in ukrepajo v cilju zaostritve kontrole in izboljšanje kvalitete obutve, katera se izdobavlja v SSSR. Nabavlja naj se odgovarjajoči material, izboljša naj se delo priprave proizvodnje, medfazni in končni kontroli.
Vsi navzoči so bili mnenja, da je ta problem resen in da moramo storiti vse, da zaščitimo lastne tovarne in renome jugoslovanske obutve na sovjetskem tržišču.
(Se nadaljuje)
Jože Gros
5. avgusta 1974 so v kadrovskem oddelku sprejeli v delovno razmerje 2500. delavko. To je Marija Polak, roj. 30. 10. 1958 iz Tržiča, Ulica Heroja Bračiča 7.
Poiskali smo jo v oddelku 512 šivalnica zgornjih delov po pekaj dneh,
Predstavi se prosim bralcem čevljarja, kot jubilejni 2500. član delovnega kolektiva:
»Nisem vedela, da sem postala 2500. član kolektiva Peko. Zelo sem vesela in presenečena, da delam v tako velikem kolektivu.
Junija sem končala osemletno šolanje. Po posvetu s starši in lastni presoji sem se zaposlila v Peko. V oddelku 512 šivalnica zgornjih delov lepim trakove. V delo me uvaja mojstrica. Imam občutek, da so me v kolektiv lepo sprejeli, ne počutim se zapostavljene ker sem ,Nova'.«
Mariji želimo veliko delovnih uspehov.
Marija Slapar
Sprejem novih delavcev
Kot vsako leto, tako je bilo tudi v letošnjem letu sprejeto na delo večje število mladink in mladincev, ki so v tem letu zaključili obvezno osnovno šolanje, vendar je bilo to število letos občutno manjše kakor pa smo ga bili vajeni v preteklih letih. Zakaj tako stanje? Da bi dobili odgovor na to presenetljivo vprašanje je prav, da se seznanimo z nekaj zanimivimi podatki.
Po podatkih, ki smo jih dobili od vseh treh osnovnih šol v naši občini, je v letošnjem letu zaključilo obvezno osnovno šolanje 172 učencev. Iz istih podatkov tudi rezultira, da so se vsi, ki so imeli z ozirom na učni uspeh možnost, usmerili v nadaljnje šolanje in sicer v poklicne ter druge srednje šole. Ob tem je zanimivo tudi dejstvo, da se je usmerjenost in nagnjenje mladine do posameznih poklicev bistveno spremenila. Zlasti izrazita je ta sprememba pri mladincih. Pred nedavnim so bili poklici kovinske stroke (strojni ključavničarji, orodjarji, električarji itd.) zelo iskani. Danes pri mladincih skorajda ni več interesa za te poklice. Ravno tako so bili še pred nedavnim prenekateri starši zainteresirani, da se njihov otrok po končani šoli čimprej zaposli in tako postane pridobitni član družine. Danes temu ni več tako. Večina staršev želi, da se njihov otrok še naprej izobražuje in si z višjo strokovnostjo zagotovi čimboljšo življenjsko perspektivo.
Taka sprememba mentalitete ljudi je brez dvoma pogojena z rastjo življenjskega in družbenega standarda ter splošno preobrazbo naše družbe. Iz navedenega lahko razberemo, da v bodoče ne smemo več pričakovati večjega priliva mladine o vsakoletnem zaključku šolskega leta. Ob tej priliki bom ponovil že enkrat izrečeno misel v zvezi s pomanjkanjem delovne sile, ki je akutno že kar za celo Slovenijo, kar nam narekuje potrebo po intenziviranju proizvodnje, kajti za ekstenzivno povečanje iste bo vse manj možnosti.
In končno še podatek o zaposlitvi pošolske mladine in vključitvi v nadaljnje šolanje preko naše delovne organizacije.
5.	8. 1974 je bilo sprejetih na delo 10 deklet in 7 fantov, ki so bili seznanjeni z osnovami organizacije delovne organizacije in samoupravne strukture. Naslednji dan so pričeli z delom, le 4 od njih bodo pričeli z delom v naslednjih 3 mesecih, ko bodo izpolnili starostni pogoj — (15 let) za nastop dela.
Poleg navedenih pa je bilo sklenjenih 17 štipendijskih pogodb in 7 učnih pogodb za nadaljnje šolanje v srednjih, oziroma poklicnih šolah.
Vsem novosprejetim delavkam in delavcem želimo čim boljšega počutja v naši delovni skupnosti, vsem novim štipendistom pa čim boljših uspehov pri nadaljnjem izobraževanju v srednjih in poklicnih šolah.
Marjan Markič
Solidarno za Kozjansko
21.	junija letos je močan potresni sunek v trenutku razdejal Kozjansko, ki je bilo že prej označeno kot najbolj revno področje v Sloveniji. V občinah Šmarje in Šentjur so po tej naravni katastrofi ostali v celoti ali napol porušeni družbeni objekti, gospodarska poslopja in stanovanjske hiše. Prebivanje v napol porušenih objektih je postalo nevarno za življenje, ker so se razpokani zidovi in razmajana ostrešja podirala. Prebivalci teh krajev so ostali brez strehe nad glavo, brez šol in gospodarskih poslopij. Pomoč je bila nujna, ukrepati je bilo treba takoj. Pri republiških sindikatih je bil formiran štab za ublažitev posledic od elementarnih nesreč. Naloga štaba je zbiranje materialnih in denarnih sredstev. Za prizadeto območje je takoj poslal šotore in avtomobilske prikolice za začasno preselitev ogroženega prebivalstva.
Razumljivo, pomoč samo v taki obliki ne more ostati. Za toplim poletjem, ko je bivanje v šotorih še toliko znosno, pridejo hladni in deževni jesenski in zimski dnevi. Do takrat pa je tem ljudem treba urediti kaj več kot samo šotor. Treba jim je obnoviti stanovanja in družbene prostore ter s tem zagotoviti njihove osnovne življenjske pogoje.
Akcija pomoči, ki so jo izvedli slovenski sindikati, je stekla v smeri zbiranja denarnih in materialnih sredstev za omenjeno področje in je zajela gospodarske organizacije iz vse Slovenije. Do jeseni naj bi se, po načrtu, obnovile vse stavbe, ki so v celoti ali delno porušene, tako da bi življenje spet steklo po normalnem tiru. Za tak načrt pa so potrebna velika denarna in materialna sredstva, zato je bil predlog o prispevku enodnevnega neto osebnega dohodka vseh gospodarskih organizacij utemeljen in so ga podprle vse osnovne organizacije sindikata v vseh delovnih organizacijah.
Gospodarske organizacije na celjskem območju so ponudile pomoč v dveh ali celo treh dnevnih zaslužkih, veliko pa so prispevale tudi v materialu. Pozivu za pomoč so se odzvali tudi iz drugih republik, tako je med prvimi prišla pomoč iz Skopja, mesta ki ga je pred desetletjem prizadela enaka elementarna nesreča. Tudi delovne akcije za odpravo posledic potresa so že stekle. Mladinske delovne brigade že od samega potresnega dne delajo na tem področju, da bi obnovili porušeno Kozjansko.
Človek, ki je dovolj močan, da obrača v svojo korist vsa naravna bogastva, da izkorišča naravne sile v prid izboljšanju življenjskih pogojev, ki je v stanju priti na naše sosednje planete, pa je še vedno nemočen proti takim naravnim silam kot je potres. Ostane pa nam še vedno v takem primeru kamen in človeški odnos do sočloveka ter dolžnost, da prizadetim v takih primerih pomagamo. Solidarno in enotno se moramo zavzeti zato, da se posledice elementarne nesreče na Kozjanskem odpravijo in da prizadeti te posledice čim manj občutijo. Nudimo jim svojo pomoč danes, saj ne vemo, če ^o bomo kdaj tudi sami potrebovali.
Pavel Roblek
lubilejna 2500
Deset let gumorne
Med malico na »čik pavzi«
Ob 10-Ietnici obstoja gu-mame, oziroma vselitve v nove prostore, bo mogoče bralce zanimal nastanek in razvoj te delovne enote.
K odločitvi, da smo v naši tovarni začeli razvijati izdelavo gumijevih podplatov in drugih tehničnih artiklov, nas je predvsem vzpodbudila možnost hitrejše in pravočas-nejše dobave podplatov montažnim oddelkom, boljša kvaliteta izdelka, cenejši proizvodi in vedno večja potreba po gumijevih podplatih. Izdelava podplatov doma je pomenila za ostale delovne enote večji prihranek na času in pri denarju. Kot je bilo navedeno že v prejšnji številki
glasila, so bile glavni vzrok, da smo sami začeli izdelovati gumijeve podplate, težave, ki smo jih imeli z dobavo podplatov. Dobavljali so nam jih: RIS — Zagreb, Kraš — Kar-lovac, Wibram in Dawos — Italija in drugi.
Bilo je veliko reklamacij zaradi lepljenja podplatov, ker so izdelovalci uporabljali za transparentne podplate oljne kavčuke, ki niso ustrezali tedanjim in tudi ne povsem sedanjim lepilom.
V drugi polovici leta 1957 je naša tovarna začela izdelovati vulkanizirano obutev, za katero smo dobivali surovec od drugih gumarn. Plan proizvodnje vulkanizirane obutve je bil 200 parov dnevno. Prve stiskalnice so bile narejene kar v naši tovarni. Pri izdelavi so poleg ostalih sodelovali tudi direktor tehničnega sektorja tov. Gros, šef elektro delavnice tov. Perčič in tedanji mojster mehanične delavnice tov. Sajovic.
Z ustanovitvijo laboratorija leta 1961 in prihodom tov. Ažmana, šefa laboratorija, v tovarno, so se začele intenzivne priprave za nadaljnji razvoj vulkanizirane obutve.
Vzporedno s tem so stekle tudi priprave za razvoj proizvodnje gumijevih podplatov. Z nabavo stiskalnic Lo-renzini, dvovaljčnika (velikosti 350x800) in stroja za pripravo granulata ter s planiranjem izdelave gumijevih podplatov je bilo nujno zgraditi novo stavbo. Načrt je bil sprejet in nova gumama je bila dograjena leta 1964. Istega leta se je vulkanizacija iz starih prostorov bivše tovarne Ljubelj preselila v novo stavbo.
Že takrat je bila predvidena dobava še enega dvovaljčnika (velikosti 550 x 1500), ki je bil montiran v današnjo stavbo in pričel obratovati
20.	7. 1964, nekje v istem obdobju pa smo nabavili tudi prvo stiskalnico za vulkanizi-ranje podplatov. V začetku je gumama obratovala le v eni delovni izmeni, da pa so bili stroji bolje izkoriščeni, smo pričeli pri stiskalnici z delom v treh izmenah. Takrat je bilo v gumami zaposlenih 15 ljudi. Prvi vulkanizer podplatov je bil Kristjan Štrukelj, ki je danes skladiščnik modelov v gumami, prvi mešalec pa je bil Ciril Košir, sedaj vodja izmene v gumami. Prvi podplati, ki smo jih izdelali doma, so bili iz surovca pe-cent, podplati pa so se imenovali koritasti montažni podplati Zelenica.
Zmogljivost obeh dvovaljč-nikov je bila tolikšna, da bi zlahka zadostili potrebe vul-kaniziranja podplatov še ene stiskalnice s štestimi etažami oziroma z dvanajstimi modeli, kar pomeni, da bi z majhno investicijo povečali proizvodnjo stoodstotno. Tržne razmere, pomanjkanje spodnjega usnja, hitrejša obdelava gumijevih podplatov, manjša obraba gumi podplatov — vse skupaj je povzročilo, da smo leta 1966 nabavili še eno Saspol stiskalnico. Pri vsem tem se je pojavil zopet problem prostora za skladiščenje kemikalij, gotovih zmesi in gotovih podplatov. Stiskalnici smo prestavili v prostor, v katerem je prvotno obratoval oddelek vulkanizirane obutve. Ker je povpraševanje po gumijevih podplatih še vedno naraščalo, smo v oddelku marsikaj spremenili. Porušili smo nekatere pregradne zidove, prodirali nova vrata, razširili sestavljalnico — krčil se je prostor oddelka vulkanizirane obutve. Leta 1968 smo kupili še eno Saspol stiskalnico in čez dve leti še eno. Takrat smo skrčili prostor oddelka vulkani-zirane obutve, ne prostor priročnega skladišča.
V istem obdobju se je pokazala potreba po povečani količini surovca. Dvovaljčnika nista več zadovoljevala potreb stiskalnic. Le s pripravljenostjo delavcev pri dvo-valjčniku smo nekako pokrivali potrebe z nadurnim delom. V nekaterih primerih smo dobavili surovec tudi iz Save — Kranj, ki nam še danes ob kritičnih trenutkih pomaga. Takrat smo se odločili za nakup še enega dvovaljčnika, leta 1971 pa smo kupili še tri litostrojske stiskalnice in leto dni kasneje še štiri. Oddelek vulkanizacije se je izselil iz stavbe gumame.
Ves čas obratovanja smo imeli težave pri sekanju surovca. Imeli smo že iztrošene in zastarele sekalne stroje, za katere smo le s težavo še dobivali rezervne dele in od-
pravljali pogoste okvare. Leta 1973 je bil na svetovnem tržišču prvič izdelan »moderni« dozirni stroj za doziranje surovca. Kupili smo ga od firme Barwell — Anglija. Ustreza vsem tehničnim in varnostnim pogojem ter pomeni za naš oddelek veliko pridobitev. Z njim smo pričeli dozirati surovec ob koncu leta 1973. Z nabavo tega stroja smo dosegli boljši izkoristek materiala, natančnejše doziranje za posamezne artikle, prehod sekanja surovca iz treh v dve izmeni in, kar je najvažnejše, varno delo delavcev pri sekanju.
V letu 1974 je v gumarni zaposlenih povprečno 70 delavcev. Plan dnevne proizvodnje
Število brezposelnih v Zahodni Nemčiji se še ni spustilo od pol milijona. Uradi za zaposlovanje so registrirali koncem aprila 517.400 brezposelnih, 7,9 % manj kot v marcu, vendar 115 °/o več kot pred letom dni.
Največ brezposelnih je v metalni industriji (69.000), sledi gradbeništvo (64.900), pisarniški in pravni poklici (63.800) in trgovinski delavci (43.100). Med brezposelnimi je bilo 63.700 inozemskih delavcev. Z
2,7	% je kvota zaposlenih ino-
ROMIKA SE ŠIRI
je 7300 parov. Sodobna tehnologija in zadovoljiva strojna oprema pa še ne zagotavljata takšnih proizvodnih uspehov, kot jih dosegamo. V letu 1973 smo izpolnili plan 103,6 %, v letu 1974 (v obdobju januar— junij) pa 109,4 %. Pri doseženih uspehih se predvsem kaže trud celotnega delovnega kolektiva gumarne, ki ob svojem delu razumevajoče sprejema delovne potrebe, čeprav je treba včasih delati tudi na »prosto« soboto in zaradi nujnosti izdelave celo na nedeljo, za kar vsaj ob priliki 10-Ietnice zaslužijo pohvalo in priznanje, saj bodo z veliko delovno zavestjo še vnaprej uspešno izpolnjevali zaupane jim naloge. Horžen Valentin
zemskih delavcev daleč višja kot kvota vseh zaposlenih.
Zmanjšalo se je število delavcev, ki delajo v skrajšanem delovnem času. Sredi aprila jih je bilo registriranih 211.500, 44.800 manj kot sredi marca. Največ delavcev s skrajšanim delovnim časom je zaposlenih v avtomobilski industriji (62.300). Njim sledijo tekstilci (17.700), delavci iz oblačilne obrti (13.800). Število nezaposlenih delovnih mest se je zvišalo, in sicer za 12.500 ali 3,5 % in znaša malenkostno v aprilu 361.500.
Čestitke
V pretekli izobraževalni sezoni je na oddelkih za izredni študij na srednjih in višjih šolah diplomiralo več naših delavcev in jim iskreno ČESTITAMO:
Ivanki Horžen, diplomirala na višji pravni šoli Ireni Meglič, diplomirala na ekonomski srednji šoli
Janezu Rožiču, diplomiral na STŠ — elektro oddelek
Polonci Ahačič, diplomirala na STCŠ
Luciji Feme, diplomirala na STCŠ
Mihaeli Jeglič, diplomirala na STCŠ
Dragici Kocjan, diplomirala na STCŠ
Marjeti Teran, diplomirala na STCŠ
Dragi Štucin, diplomirala na STCŠ
Oskarju Camerju, diplomiral na Delovodski šoli
— strojni oddelek
Pri opravljanju delovnih dolžnosti želimo vsem kar največ osebnih in delovnih uspehov!
Romika Trier iz Zahodne Nemčije izdela dnevno preko 50.000 parov razne obutve z zgornjim delom povečini iz tekstila, spodnji del pa iz gume in drugih umetnih materialov. Zatem, ko je ustanovila podajne punkte v Holandiji, Luxem-burgu, Belgiji, Španiji in Franciji se je razširila sedaj tudi v Avstriji. Podjetje v Avstriji je bilo ustanovljeno, ker so odgovorni iz Triera spoznali, da ugodnega tržnega položaja Ro-mike v Avstriji ne bo možno obdržati z dobavami iz Nemčije. Tržna analiza je pokazala, da nudi Avstrija vse pogoje za ustanovitev samostojnega podjetja v tej državi. V avgustu 1973 je bilo vsled tega registrirano trgovsko podjetje Romika d. o. z. s sedežem na Dunaju. V decembru istega leta pa odprto veliko skladišče, iz katerega se pokrivajo potrebe avstrijskega trga.	Rozman Janko
Obrat gumame
V Nemčiji še zmeraj preko 500.000 brezposelnih
Poslovalnica v Kočevju
Kočevje ni veliko mesto. Poslovalnica »Peko« je v središču, tik pred mostom čez počasno, temnozeleno Rinžo. Zunanji videz trgovine ni nič posebnega. Ko pa stopiš v prodajni prostor, imaš občutek, da si v lepo urejeni dnevni sobi. Videz domačnosti dajejo lepe zelene lončnice in fotelji v isti barvi kot tapi-son v ozadju. Poslovalnica je bila prenovljena letos spomladi, točneje, otvoritev je bila 29. marca. Adaptacijska dela je izvajalo Stanovanjsko podjetje Kočevje. Da gre
za obisk poslovalnic Peko v Idriji in Prevaljah. Zelo lepo se razumemo in smo zadovoljne. Prav zares škoda, da je ni.«
Dalje mi je Olga, ki nadomešča poslovodkinjo še povedala, da sta avgust in januar nekako mrtva meseca. Drugače gre prodaja, odkar so v prenovljenih prostorih zelo, zelo lepo. Kupci so zadovoljni in radi pridejo. Ob prvem sezonskem znižanju 15. junija so prodale prav vse. Do julija so že polovile zaostanek prodaje za čas, ko
prodaja najbolje se trudijo: poslovodja Glavač Ivana, pomočnica Mavrin Olga in vajenka Košir Alenka.
»Poslovodkinja je na dopustu,« mi je povedala Olga. »Joj škoda, da je ni. Odšla je v Dolenjske Toplice. Na morju se ne počuti dobro, pa bo del dopusta izkoristila v zdravilišču, del pa ga bo porabila
so prodajale kar v kolesarnici — medtem so lokal adaptirali. Vsak drugi »Kočevar« nosi Peko čevlje. Večji promet pa si obetajo potem, ko bo stekla nova cesta Kočevje — Delnice. Velik del prometa proti morju se bo usmeril na Kočevje.
Dopust so že izkoristile. Olga je bila 20 dni na Rabu pod
Varstvo pri delu
Nezgode pri delu:
V mesecu avgustu je bilo skupaj 7 nezgod pri delu, kar je zaskrbljujoče veliko število, saj v avgustu 1973 ni bilo niti ene.
Ob pregledu vzrokov nezgod vidimo, da se je 5 nezgod pripetilo zaradi nevarnega načina dela in nepazljivosti. Poškodovali so se predvsem kvalificirani delavci z daljšo delovno dobo. To nas privede do razmišljanja o tistemu, kar stalno ponavljamo, da namreč tisti, ki je stro-
kovnjak na svojem področju misli, da vse zna, da mu ni treba previdnosti, da se mu ne more ničesar pripetiti.
Če razčlenimo poškodbe po posledicah, dobimo:
—	dve poškodbi oči (tujek v očesu)
—	dva udarca
—	eno globoko odrgnino
—	dva ureza
V mesecu avgustu torej ni bilo težjih poškodb, zavedati pa se moramo, da bi se vse lahko končale s težkimi posledicami, v najhujših primerih celo z invalidnostjo.
Feme Pavel
šotorom, Alenka pa na otoku Pagu.
V Kočevju imam nekaj znancev. Vprašala sem jih za mnenje, če so zadovoljni kupci in ali ima Peko trgovina v Kočevju »primat« med trgovinami.
Vsak mi je potrdil, kar mi je povedala že Olga. Hotela sem le slišati še »nevtralno« mnenje.
Marija Slapar
Še je čas, dopolnile svoje znanje
Pričelo se je novo šolsko leto in s tem tudi nove možnosti, da si ob delu človek pridobiva nove poklicne usposobljenosti in da z napredkom proizvodnje, tehnologije in družbenih odnosov dopolnjuje svoje znanje.
Delavska univerza iz Tržiča nam je posredovala programe izobraževalnih akcij v tem šolskem letu. Programi so na voljo pri referentu za izobraževanje, več o tem pa bo napisano v enem izmed čevljarjevih obvestil. Vabimo vse tiste, ki se želijo vključiti v izobraževanje, da se zglasijo v kadrovskem oddelku podjetja, kjer bodo dobili podrobnejše informacije.
Milka Meglič
Sklepi IV. konference ZSS
31.	maja.je bila v Ljubljani ustanovna republiška sindikalna konferenca delavcev tekstilne in usnjarske industrije. Konferenca združuje 53.290 članov in šteje 68 delegatov. Žal se jo je udeležilo le 55 delegatov. Našo OOS sva zastopala s tovarišem Ludvikom Perkom.
Najprej je bilo na dnevnem redu konference izvolitev njenih organov, in sicer:
—	delovnega predsedstva
—	verifikacijske komisije
—	zapisnikarja in overova-telja zapisnika.
Po uvodni obrazložitvi je konferenca sprejela svoj poslovnik o delu, vključno s predlaganimi spremembami ter sklenila, da se na osnovi tega konstituira.
Sprejeto je bilo poročilo o uresničevanju programske usmeritve sindikatov delavcev industrije in rudarstva Slovenije in sklepov IV. konference ZSS, ki ga je podal tovariš Srečko Mlinarič, predstavnik republiškega odbora.
V	smislu nove organiziranosti sindikatov in mladine, je konferenca ustanovila aktiv mladih delavcev. Aktiv sestavljajo delegati konference mlajši od 27 let, obravnaval pa bo vprašanja, ki posebej zanimajo mlade. Novoustanovljeni aktiv šteje 25 članov, njegov predsednik pa je tovariš Tone Rozman iz tovarne pletenin »ALMIRA«, Radovljica.
V	razpravi na poročilo in teze za program dela, ki je sledila, je sodeloval tudi naš delegat tov. Ludvik Perko, ki je govoril predvsem o kadrovski politiki.
Konferenca je nadalje v celoti sprejela teze za program dela, kot temeljno delovno usmeritev za nadaljnje obdobje.
Po obrazložitvi postopka evidentiranja in kandidiranja, je konferenca izvolila 13-član-sko predsedstvo, predsednika in podpredsednika ter imenovala svojega sekretarja. V predsedstvo so bili izvoljeni:
1.	Fistrovič Ljuba »SVILA« Maribor
2.	Kosirnik Ivan Tovarna usnja, Kamnik
3.	Jurajevič Mara
»BETI« Metlika, obrat Črnomelj
4.	Peček Helena »MURA« Murska Sobota
5.	Perko Ludvik »PEKO« Tržič
6.	Poslančec Drago MTT Maribor
7.	Rihar ing. Dora IBI Kranj
8.	Rozman Tone »ALMIRA« Radovljica
9.	Savkovič Vojislav industrija usnja Vrhnika, obrat Šmartno pri Litiji
10.	šega Slavka TEKSTILANA Kočevje
11.	Štor Cveta »TOPER« Celje
12.	Rozman Silva »PLANIKA« Kranj
13.	Travnar Mira VOLNA Laško
Za predsednico RSK je bila izvoljena tov. ing. Rihar Dora iz Industrije bombažnih izdelkov Kranj.
Podpredsednik RSK je tov. Kosirnik Ivan iz tovarne usnja Kamnik.
Za sekretarja RSK pa je bil izvoljen tov. Sinutič Jože, tajnik pri RO (republiški odbor).
Kot delegat v predsedstvo republiškega sveta ZSS je bila izvoljena ing. Rihar Dora, predsednica RSK.
Po sprejetju teh sklepov je konferenca ustanovila 5-član-sko komisijo, ki naj bi pripravila zaključke in predlog delovnega programa.
Ob koncu se je sestal še aktiv mladih delavcev na svoji prvi ustanovitveni seji.
Olga Gramc
Po poteh kokrškego odreda
V sklopu akcij ob tržiškem občinskem prazniku, 5. avgustu, je OK ZMS organizirala dvodnevni pohod po poteh Kokrškega odreda.
Tretjega avgusta zjutraj so se mladinci zbrali pred paviljonom NOB, kjer so položili venec na spomenik padlih in se nato odpravili pod Storžič. Med potjo so ob vsakem spomeniku počastili spomin padlih z enominutnim molkom. Ko so prišli na cilj, so uredili tabor, potem pa so prisostvovali proslavi pri spomeniku na jasi, kjer so fašisti avgusta leta 1941 izvršili znani pokol skupine partizanov komaj ustanovljenega Storžiškega bataljona. Po proslavi so se pogovarjali s preživelimi borci, ki so bili takrat prisotni in se vsako leto udeležijo proslave. Po-
poldan so bila v taboru športna tekmovanja, zvečer pa je miting ob tabornem ognju preprečil dež.
Naslednji dan zgodaj zjutraj so se odpravili po poti, ki je bila za nekatere zelo naporna, čez Mali in Veliki Javornik mimo Stegovnika na planino Brsnine in do vojaške karavle v Medvodjah. Vojaki so skuhali pasulj, po kosilu pa so se pohodniki odpravili proti Tržiču.
Pohoda so se poleg mladincev in mladink iz vseh trži-ških aktivov in tabornikov udeležili tudi vojaki iz karavle na Ljubelju.
Ideja, da bi postal pohod ob 5. avgustu tradicionalen, je brez dvoma uresničljiva in je ena od uspešnih oblik oživljanja tradicij NOB.
N. G.
»ČEVLJAR«, glasilo delovne skupnosti tovarne obutve »PEKO« — ureja uredniški odbor: Sašo Ahačič, Franc Grašič, Slavko Hvalica, Franc Jazbec, Branko Košir, Vida Rozman, Marija Slapar. — Glavni in odgovorni urednik Marija Slapar. — Naslov uredništva: Peko Tržič. Telefon 50-260 int. 217. — Tisk: GP Gorenjski tisk Kranj v 3300 izvodih — Izhaja vsak prvi petek v mesecu. List dobijo člani delovne skupnosti brezplačno.
Obiskovanje bolnih sodelavcev
Letošnja šustarska nedelja je bila spet dobro obiskana (več o tem v naslednji številki)
Literarni kotiček
SLOVO
Poletje, visoko poletje nad senožetmi. V zraku opojen vonj po 1posušenih rožah in travniških nageljnih. Oblak, bela ovčka, izginja za obzorjem. Počasi .gre čez zrelo travo nekaj kakor vzdih silne, neminljive sreče, dotik večnosti. Ne, samo rahel veter otresa seme z dolgih, tenkih prašnikov.
Globoko spodaj zori pšenica, reka se vije med njivami kot šop svilenih niti. Njegove njive. Tja dol je uprl pogled in slutim, da ve za vsako bilko, za vsak klas, ki medli v poletni vročini in ga tu pa tam potrese veter, da Skupno z brati za-valovi v široko zlato jezero. Gledam njegove močne, rjave roke: varnost in toplina zemlje, moč grčavih .hrastov, vzvišenost in resnoba Sejalca. Prideš, se vrne njegov pogled, razbiješ svoje steklene sanje, preliješ se iv valovanje žita, v toplo penasto mleko, v silovitost pomladnega prebujanja. Prideš, vztrepečeš, ogreješ bele kamnite stene, lesene pode in starinske svetilke na steni. Pozabiš nase, iz neizčrpne zakladnice razdaš bogastvo, razmetavaš ga v polje, med trave in v tople človeške dlani...
Sklonim glavo. Nočem prenesti pogleda oči, rjavih kot zemlja. Steklene so kat moje sanje, preženem slabo vest. Odhaja med visoko stražo praproti. Veter zadoni njegov vrisk: gore pošljejo odmev nad polje in v široko senožet. V vrisku je bilo bodalo bolečine, odmev je obrnil ostrino. Zaskelelo je rahlo, kakor neko tenko razočaranje, kakor droben prezir ali majhno ponižanje.
Zeleni zaliv valovi, valovi, in bele livanjščice v njem in rumene kampanke. Na obzorju izginja oblak, majhna bela ovčka.
Adela
Vsak bolnik je vesel, če ga med boleznijo kdo obišče. Še posebno drag mu je obisk iz njegove delovne sredine, ki mu je mnogo pomenila in kamor bi se tako rad čimprej vrnil.
Da je res tako, priča eno izmed pisem oziroma zahval bolnic in bolnikov, ki so jih med boleznijo obiskovali sodelavci. Takole je napisano: »Ne najdem besed, s katerimi naj se vam zahvalim za pozornost, ki ste mi jo izkazali z obiskom in z darili. Koliko človeku, ki je bolan, pomeni tak obisk, ve le tisti, ki je bil
Dopisuj
v
Čevljarja!
že sam v takem položaju. Vidim, da kolektiv še ni pozabil name, čeprav sem že precej časa zaradi bolezni izločena iz vaše sredine.
Vsem skupaj, posebno še obema tovarišema, ki sta me obiskala, se iskreno zahvaljujem.«
Spričo navedenega je prav, da je ali naj bi bila v delovnih organizacijah ustaljena navada, da predstavniki podjetja, sindikata ali sodelavci obiščejo bolne sodelavce.
V Peku je IO 00S sprejel avgusta 1972 sklep, da se vsem bolnim članom nudi skromna finančna pomoč v času njihovega bolovanja in da jih sodelavci, po možnosti člani plenuma sindikalne organizacije obiščejo. Le-ti so navadno pokazali polno razumevanja in so z veseljem storili to humano dejanje.
Višina pomoči se določa za vsak primer posebej in je odvisna od socialno-ekonomske-ga položaja prizadetega, zne-
sek za nakup darila ob obisku pa je za vse enak.
V letošnjem letu so člani plenuma ali sodelavci obiskali 174 bolnih sodelavcev, IO OOS Peko pa je v ta namen prispeval 29.250 din.
Marija Meglič
VOJAKI NAM PIŠEJO
Prejmite 'lepe pozdrave in veliko delovnega uspeha vam želiva voj alka Lojze Fus in Jože Kavčič. Obenem vas lepo prosiva za vaše glasilo »Čevljar«, če bi ga lahiko pošiljali v Bovec, kjer služiva vojašiki rok.
Fulks Alojz in Jože Kavčič 1098/20 B 65230 Bovec
Hvala za pozdrave. Čevljarja bomo redno pošiljali. Oglasita se še. želimo, da bi vama kar najhitreje minili dnevi vojaščine.
Urednik
Novosti na policah tržiške knjižnice
Čingiz Ajtmatov: DŽAMILI-NA LJUBEZEN
Delo je preprosta lirska zgodba o ljubezni, življenju in naravi, napisana v prvi osebi. Glavni junak se kot odrasel moški, umetnik spominja svoje mladosti v rodni deželi med drugo svetovno vojno, ki kroji usodo kirgiških ljudi in spreminja podobo njihovega sveta, nesebične ljubezni do bratove žene in njenega bega z drugim človekom. Ta beg pomeni beg iz ustaljenih okvirov vaške tradicije in hkrati prelom v njegovem življenju. Delo je polno čudovitih opisov narave in ljudi Kirgizije, njihovih etičnih norm in osebnega prebujanja.
O, ta moda!
Se vam zdi današnja moda morda smešna in neumna? No ja, nekoliko neumna in smešna je hotela biti moda že od nekdaj — vsekakor pa ni bila v preteklosti nič manj neumna.
V starem Rimu so imele ženske veliko dela s pričeskami. Za slavnosti so zgradile na glavi cele stolpiče s pomočjo raznih podlog in tujih las.
Na dvoru Ludvika XIV. so nosile dame podobne umetne nebotičnike iz tančic platna, muselina, čipk, cvetic in dragega kamenja.
Višek norosti je bil konec 18. stoletja, ko so dosegle pričeske do 1 m višine, ženske manjše postave so imele nos točno na sredini. To je bila obenem velika doba dolgih
kovinskih praskal za glavo, s katerimi so se skozi lasno zgradbo lahko popraskale po glavi, saj je bila pričeska pravi raj za naglavne uši. Modni krik te dobe je bila 50 cm dolga in 80 cm visoka fregata, ki je z razvitimi jadri plula na vrhu pričeske. No, na kakšen majčkeno hitrejši korak ni bilo niti misliti; ženske so zelo težko obdržale ravnotežje in so si pri hoji morale pomagati s palico, da se niso preveč gugale.
Da bi obenem s plaščem ali obleko ukrojili tudi rokavice, tega današnja moda še ni iznašla. Pred približno 1000 leti pa so modni ustvarjalci iznašli obleke z rokavi, ki so jih lahko zamenjavali. Dame visoke družbe so imele k vsaki obleki po ducat različnih ro-
kavov, ki so bili včasih tako dragoceni kot kakšen najbolj izbran nakit. Baje jih je neka dama imela več kot 500.
Grozne muke so doživljale z oblekami ženske v 19. stol. — v dobi krinolin. Če so hotele ustvariti lep videz, so morale nositi pod obleko do 9 spodnjih kril iz različnih materialov. Krinoline so postajale širše in širše in nastali so tehnični problemi za vožnjo v kočiji, vstopanje skozi vrata, sedanje in še kaj, dokler niso krinolinam predpisali določenega obsega. Ta odlok je bila smrtna obsodba za krinolino.
Lahko smo srečne in zadovoljne, da živimo v dobi »današnje mode«, mar ne?
Odlike »Džamiline ljubezni« so: čudovit pripovedni jezik, živa pripoved in iskreno čustvovanje.
Johannes Mario Simmel: VČASIH JE TUDI JOKATI UŽITEK
Novi roman sodobnega nemškega pisatelja Simmla »Včasih je tudi jokati užitek« menda sloni na resničnih dejstvih, njegovo prizorišče pa je današnji Dunaj, kjer delujejo obveščevalci z Vzhoda in Zahoda, se med seboj izigravajo in kdaj pa kdaj tudi sodelujejo. Spretni fabulist Simmel vzporedno zapleta in razpleta več človeških usod, vmes pa bralca kakor za oddih včasih popelej v neki današnji dunajski klub, ki ni samo zbirališče tujih agentov, ampak tudi prizorišče divjega spolnega življenja.
Zajetni roman je nabit z dogodki, mestoma pretres, ljiv, predvsem pa vseskozi napet.
Karel Štorkan: ME, ZGUBLJENA DEKLETA
Knjiga pripoveduje o sicer vsakdanjih, vendar za dora-ščajoča dekleta izredno pomembnih dogodkih. Sošolki Zofijo in Dominiko druži podobna usoda: njimi starši so ločeni, razlika ej le v tem, da ži prva pri materi, druga pa pri očetu.
Dekleta, ki jih opisuje pisatelj, niso zašla na kriva pota, kot bi morda kdo po naslovu sklepal, ampak so »zgubljena« v svetu, ker imajo docela drugačne skrbi, drugačen odnos do srečnejših sovrstndc in do okolja, saj se morajo boriti za svoje me-
sto v družbi in same opraviti z bolečo praznino, ki nastane zaradi pomanjkanja družinske topline in celovitosti.
ZAHVALA
Vsem sodelavkam in sodelavcem v prodaji se najlepše zahvaljujem za poklonjeno darilo, ki sem ga dobila v spomin za skupaj preživete dni. Vsem želim še v naprej dosti uspeha pri delu.
Zdenka Maglica
ZAHVALA
Ob odhodu v pokoj se najlepše zahvaljujem direktorju splošnega sektorja in vsemu vodilnemu osebju za sprejem in lepo denarno nagrado ob upokojitvi. Prav lepa hvala vsem obračunovalkam v izplačilnem oddelku.
Še posebna zahvala vsem sodelavkam splošnega sektorja za lepo in praktično darilo in cvetje, ter obisk na domu.
Še enkrat vsem skupaj iskrena hvala.
Janez Grm
Ob smrti moje mame Antonije Jerman se zahvaljujem vsem sodelavkam v oddelku 511 za izkazano pozornost in denarno nabirko namesto venca.
Vera Vuk
Iskreno se zahvaljujem vsem, ki so spremili mojega očeta Januš Konrada v prerani grob in mi izrekli sožalje.
Sin Janko z družino
Nagradna križanka
EDEN OP .TREH MUŠKETIRJEV
PODATEK K POGODBI
'ELAVEC I/RUPNIKU
RIMSKI BOO MRI3A k Ju * UUBEŽHI ISTENIČ	F
A
EDINA JOR-MHSKALW
SEBANC
CVETKA
TOEPOUS. MOS. IME
KATI y LOVRiNIC
VRSTA
MINERA1A
INDIJCI
DROBIŽ
5TAROÌIDOV
Mm-1
A
A
RUKOLA
TESLA
KRM ZA ŽIVINO
ZBIRALEC STAREC,A PEHARJA
EPVARD
lrSki BOC, LOUBElNI
OSMODITEV
VIDWI
ORtjAN
FRANC
lESKOSfR
TOPOVSKA ((RAMATA S KROOIICAMI
K
MOl IME (TEODOR)
PEL L03TRMECA VOZA
DALOSE
08P0B3E
LOUDMILA
ŠVAB
IVAUKA
TllEPEČEK'
AVTOR .MIME ZALE
TIETEN
PULOVER
LCIPČAUSIKA iDETA PTICA
T
(JAŠA
LUKA
COME V BaQARIJI
REKA MED
51LVA
ROZMAN
UREDITEV.
ETABL1RAHTE
SOVRAŽ-
NOST
5TÀR0ME5TO
OBTOAIDU
B
S
ODKOP,
POSLOVITEV
VELIKO
FINSKO
JEZERO
VNETJE
SLUZNICE
*
BRUS ZA KOSE
IT.NÖCDM.
KLUBtüHA
LORA V KARAVA«
KRV.SKlADA
TRIPOSTO)
IVAUKA
KOPER
CNUS
ŽENSKO
IME
jRARDOVEC
IVANKA
KONJSKA
ODEJA
NADA
NOVAK
UKRAJINSKI
ESTRADUI
PEVEC
VZORNIK,
MALIK
NORDIJSKO:
SMUČI
TOVARNA V MARIBORU
TIŠINA, SPOKOJE*. MIR
NEVESTIN PElEì V ZAKONU
KRADLJIVEC
THOMAS
NASHE
PELAVKE V LABORATORIJI
PUSTO LOVšČlNA
DEKLICA IZ PRAVLJICE. .VfUPEŽUI
M'
POVELJ-
NIK
KOMANDAH!
KRIŽANKA
Tokrat smo dobili v uredništvo 53 rešitev za križanko št. 8. žrebala je Šparovec Marija iz kadrovskega oddelka, žreb je bil naklonjen naslednjim reševalcev:
1.	nagrada 80.00 din — Janko Gros, laboratorij
2.	nagrada 60.00 din — Mikolič Boris, prodajni sektor
3.	nagrada 40.00 din — Marija Kikel, Bečanova 21, Tržič
4.	nagrada 20.00 din — Legat Helena, finančni sektor
5.	nagrada 20.00 din — Nika Gros, laboratorij
Rešitve današnje križanke pošljite v uredništvo do 18. septembra.
Vstopi v prodajalno mrežo
Laško: Marija Korun Skopje I: Olga Atanasov-ska. Dragica Bogdanovska Zemun: Slavica Milosavljevič
Bitola: Verka Hristova Celje II: Bernarda Ulaga Zagreb I: Mirjana Šoštarič
Kranj I: Marta Tratnik, Marjanca Zupan
Krško: Bojana Majcenič
Novo mesto: Slavka Gregorčič
Sevnica: Simona Zupančič Valjevo: Branka Mijatovič Osijek: Zlatko Rebič
IZSTOPI IZ PRODAJNE MREŽE
Banja Luka: Rudolf čajič Ljubljana II: Marjana Koritnik
Reka I: Mladena Grabar
VSTOPI DELAVCEV V TOVARNO
v času od 13. 7. do 27. 8. 74
Splošni sektor: Jožefa Osredkar, Boštjan Fürst, Svetislav čirkovič
Finančni sektor:	Alojzija
Pangeršič
Tehnični sektor: Slavko Bohinc
Prodajni sektor: Janez Dobrin, Boštjan Močnik Izdelava zg. delov 511: Jožica Geč
Izdelava zg. delov 512: Marjeta Aljančič, Majda Mecilo-šek, Marija Papier, Marija Polak, Ivana Primožič, Nada Ravnik, Frančiška Razinger, Helena Tomc, Franc Jerman, Olga Ušeničnik Izdelava zg. delov 550: Nada Šmergut, Ana Babič, Miroslava Slanšek Montažni oddelek 520: Zvonko Purgar, Milka Marinkovič Montažni oddelek 521: Antonija Antolič Montažni oddelek 522: Zal-ka Anko
Montažni oddelek 523: Ana Gregorc
Poliuretan: Šefkija Lonča-revič, Zdravko Smolej, Marija Perkič, Milorad Ilič, Teodor Stojanovič, Franc Kogoj Plastika:	Ivan Razumič,
Alojz Košir, Leopold Klemenčič
Mehanična delavnica: Bojan Koder
Elektro delavnica: Miran Tišler
Orodjarna: Ciril Ropret, Janez Dolžan
IZSTOPI DELAVCEV IZ TOVARNE v času od 13. 7. do 27. 8. 74 Prenehanje zaradi upokojitve: Janez Grm
ZAHVALA
Ob nenadni izgubi moža in očeta JOŽETA TOMAZINA se iskreno zahvaljujemo za izkazano in izrečeno sožalje ter darovano cvetje; Sindikalni organizaciji tovarne Peko Tr-
Prenehanje zaradi invalidske upokojitve: Alojz Žagar, Ida Semič
Sporazumno prenehanje dela: Janez Bahun, Irena Pretnar, Borivoje Nikolič, Olga Konjar, Joži Zrim, Bosuljka Petreš, Zdenko Dodič
Prenehanje zaradi odpovedi delavca: Avguštin Mikliša
Samovoljna zapustitev dela: Bojan Švab, Veseljko Petreš, Štefanija Zupančič, Zdenko Babič, Ljuba Babič, Marija Zaplotnik, Ana Kovačevič, Kata Marič, Branko Mežnar
Prenehanje delovnega razmerja za določen čas: Mirko Novak
Žič, delovni skupnosti, šivalnici 512/2, mizarjem in vsem, ki ste ga pospremili k zadnjemu počitku.
Zena Metka, hči Andrejka, sinovi; Renato, Leon in Marko.
Obdelava fizikalno-mehanskih in organoleptičnih podatkov za kvalitetno in uporabnostno oceno jsnja
Napredek v čevljarski industriji zahteva vse bolj popolne postopke in materiale, na katere se lahko stoodstotno zanesemo. Čas, ko se je čevelj izdeloval še polindustrijsko je mimo in ravno mehanizacija v čevljarski industriji zahteva, kot rečeno, kvalitetne materiale, ki pa jih je na tržišču vse manj in manj. Vzreja zidne je izredno hitra, kar se seveda močno odraža na kvaliteti surovine, to je na surovi koži. Po drugi strani, pa se vse bolj in bolj teži v usnjarstvu k enostavnejšim in hitrejšim postopkom predelave surovih kož v usnje. Po tretji strani pa čevljarska industrija, z ozirom na razvoj mehanizacije, zahteva vse boljše materiale, in ne nazadnje ima tudi moda pri tem večji vpliv. Znano je, da se pri ročnem navlačenju lahko tudi naj slabši materiali navlečejo brez posebnih naprav. Stroj za na-vlačenje pa vleče vedno z enako silo in zato se zahteva, da ima material iste osnovne lastnosti, da bi lahko prenesel tiste sile, ki ga napenjajo.
Gabor - ekspanzija samo v inozemstvu
Po stalnem zviševanju proizvodnje v preteklih letih ocenjuje tovarna ženske obutve GABOR Rossenheim, letošnje poslovno leto z umirjenim optimizmom, če tudi kažejo inozemski trgi odličen razvoj, bo zaradi domačih izgub na prometu težko doseči lanski obseg. V prvem polletju so izdelali 2,4 % manj kot lani in pristali na 2.017.000 parih, pri 2320 zaposlenih (od tega v Teheranu 440).
Na tržiščih v Franciji in prav posebno v skandinavskih deželah in Sovjetski zvezi je promet v letošnjem prvem polletju dosti večji kot lani v istem času. Tudi v letu 1973 ustanovljena nova tovarna Gabor Iran Shoe Company v Teheranu izkazuje pozitiven razvoj.
Manj razveseljive tendence se kažejo na domačem trgu, na kar vplivata v glavnem dva razloga. Poraba ženske obutve, ki je znašala v lgtu 1972 4,5 parov na prebivalko, je v letu 1973 nazadovala na
3,9,	letos pa kaže, da bo še manjša. Po drugi strani pa se je konkurenca iz Italije zaradi razvrednotenja lire močno povečala.
četudi se proizvodnja izven Nemčije lepo razvija, želi podjetje zadržati proizvodnjo doma. Pod pritiskom stagnacije v prometu in porasta proizvodnih stroškov je uveden v Gaborju drastičen program zniževanja stroškov. Vanj spada tudi zmanjšanje kolekcij za 20 %.
Rozman Janko
čas je prinesel odprtost meja, tako proti VZHODU kot proti ZAHODU in z njimi konkurenco, ki postaja iz dneva v dan ostrejša, saj smo priče zaprtim čevljarskim tovarnam v svetu. Doba, v kateri živimo in kvaliteta ustvarjata strogi imperativ podjetja, ko se varčuje vse bolj in bolj pri delovni sili, času in surovinah, katerih je vedno manj zaradi stalnega naraščanja prebivalstva in povečanih zahtev tržišča in mode; je od bistvene važnosti, da se pravilno oceni tako kvaliteta kot uporabnost materiala.
Naslednji sestavek bo obdelal določene analize, ki jih je pri zgornjem usnju potrebno opraviti in na osnovi katerih je možno oceniti kvaliteto oziroma uporabnost materiala. Omenjeni testi, ki smo jih prevzeli pri nas v tovarni, so bili izdelani na osnovi desetletnih izkušenj in statistične kontrole materiala.
Zaradi natančnosti je vse podatke obdelal naš računski center. Ob tem bi se najpreje ustavili pri fizikalnih preizkusih in meritvah. Ugotovljeno je bilo, da sedanje meritve in izračuni, ki so navedeni v JUS-u in DIN-u ne držijo in ne dajejo več zadosti točne slike o materialu. Kot primer sta navedeni dve skrajnosti pri izračunu raztržnosti pri dveh govejih boksih. Prvi ima debelino 1 mm, drugi pa debelino 2 mm. Za govej boks se po JUS-u zahteva raztrž-nost 180 kp/cm2, da se doseže .omejena vrednost v prvem ‘primeru mora usnje imeti raztržnost v absolutnem iznosu, to je odčitek na dinamo-metru 18 kp, v drugem primeru pa more biti 2 x-na večja vrednost, to je 36 kp. Če npr. stroj za na vlačenj e vleče s silo 30 kp, potem bo v prvem primeru sigurno prišlo do trganja usnja, to je drugo usnje je veliko bolj kvalitetno, dasi v obeh primerih po izračunu, po veljavnih jugoslovanskih standardih dobimo vrednost 180 kp/cm2. Torej v obeh primerih je izračunana relativna vrednost za raztržnost enaka. Do omenjenih primerjav se je prišlo ob izkušnji, da je bil dan v proizvodnjo tenak material, ki je imel raztržnost 180 kp/cm2, pa je prišlo pri navlačenju do trganja materiala. Medtem, ko pri debelejšem materialu z enakim relativnim rezultatom ni prišlo do raztrganja. Do enakih spoznanj se je prišlo tudi pri drugih fizikalnih analizah, zato so bile izdelane nove tablice, pri katerih so bile upoštevane tudi debeline. Podana je možnost ali da se za posamezne debeline določi absolutna vrednost, to je preračunana na debelino in se s tem dobi relativni rezultat. To je, da se ob upoštevanju debeline vrednost poda v kp/cm2. Če se upošte-
va že omenjene debeline za govej boks, potem obe variante izgledajo naslednje:
I.	varianta
debelina
1.0	mm
2.0	mm
II.	varianta debelina
1.0	mm
2.0	mm
Na osnovi mnogih poizkusov je prišlo do zanimivega fenomena, da sta testa istrga-nja šivov in raztržnosti odvisna od orientiranosti izsekanih epruvet, to je, če sta izsekani dve epruveti iz istega dela usnja, vendar tako, da sta druga na drugi pravokotno; ena je izsekana v smeri glava-rep, druga pa pravokotno na to smer; so bili rezultati vedno različni. Meritve pri epruvetah, ki so bile izsekane pravokotno na smer rep-glava, so bile vedno občutno manjše kot one druge. Medtem pa so razlike v Rezultatih nadaljnjega trganja v obeh primerih zanemarljivo majhne in se lahko trdi, da so enaki. Omenjeni fenomen je bil upoštevan tudi pri sestavi tabele. Pri sestavi tabel je bilo upoštevano približno 3500 vrst različnega usnja, ki so bila razdeljena z ozirom na surovinsko bazo (goveje, junečje, telečje, svinjske itd.), na izdelavo boks, hunting, anilin itd. in debelino znotraj posameznih surovinskih baz. Izbranih je bilo tri vrste podatkov. Najprej je bil izbran najvišji in najnižji rezultat, nato pa je bilo tvorjeno poprečje. Po Gaussovi krivulji verjetnosti je bilo izločeno 32 % naj višjih in naj nižjih rezultatov in iz preostalega odstotka rezultatov izračunano povprečje, ki je med 154 kp in 200 kp/cm2. Pri nadaljnjem trganju med 30 in 60 kp/cm2 in pri istrganju šivov med 60 in 160 kp/cm2, v primeru govejega boksa. Končno so bili izbrani podatki še tako, da so bili zajeti samo tisti rezultati oz. meritve, pri katerih so vrednosti pri raztržnosti bile večje od 140 kp/cm2, pri nadaljnjem trganju 30 kp/cm2, pri istrganju šivov preko 60 kp/cm2 v primeru govejega boksa. Iz tabel, ki so objavljene samo za goveje usnje, ker za ostalo ni prostora, je razvidno pravilno zaporedje naraščanja rezultatov fizikalnih meritev z ozirom na debelino. Primerjave z ostalimi usnji z ozirom na surovinsko bazo pa pokažejo, da so znotraj iste debeline usnja, ne oziraje se na surovinsko bazo, tudi določene zakonitosti. Tako npr. govej boks 1.1—1.3 ima poprečno raztržnost 172 kp/cm2, junečji boks iste debeline pa 190 kp/cm2, telečji boks pa 185 kp/cm2. Iz tega je razvidno, da ne bi bilo po-
trebno imeti z ozirom na surovinsko bazo narejene tabele, temveč da bi bile te tabele prirojene z ozirom na debelino materiala. To pa še posebno zaradi tega, ker se je prejšnja diferenciacija telečje kože od 0.7—1.3, junečje od 1.3—1.7 in goveje na 1.5 mm debeline podrla in danes iz-
Čas dopustov in izletov še ni pri kraju. Izleti se bodo pravzaprav šele pričeli v lepih jesenskih dnevih. Začelo se bo tudi nabavljanje ozimnice, seveda z avtomobilom.
Kadar je avto polno naložen in zaseden s potniki do dovoljene teže ali celo več, moramo posvetiti našo pozornost predvsem zavoram.
Za konstruktorje je bila teža avtomobila že od nekdaj hud problem. Samo pravilna teža daje avtomobilu stabilnost in sigurnost. Ta sigurnost pa je velikokrat ogrožena, posebno ob koncu tedna, ko se odpravljamo na vikend ali k sorodnikom po ozimnico. Bo naš avto preveč obremenjen. Prekoračili bomo dovoljeno težo in v takem primeru se prične avto obnašati čisto drugače. Pri preveliki obremenitvi najbolj trpijo zavore. Zavorna razdalja postane dosti daljša. Pri preobremenitvi avtomobila se zavore bolj razgrejejo in utrudijo. če prekomerno zavi-
SLUŽBA
Mlad mož pride v banko:
»Prišel sem zaradi prostega mesta. V časopisih sem bral, da iščete blagajnika.«
»Hm, iščemo pravzaprav dva: starega in novega.«
»Poročila sem heroja,« pravi Ivanka svoji najboljši prijateljici.
»Verjamem ti. Človek te mora samo dovolj dobro poznati, da ve, da bi te poročil res edinole heroj.«
Rečem ti, Martin, na potovanju smo skoraj dosegli ekvator,« se je za stalnim omizjem hvalil France.
»Beži, beži,« je odvrnil Martin, »kaj pa je to! Mi smo lani celo prišli skoraj do njegovega vrha.«
»Vera, pa ima doktor, s katerim se nameravaš poročiti, kaj pod palcem?«
»Jasno! Menda vendar ne misliš, da se bom poročila iz zdravstvenih razlogov.«
delujejo goveje usnje v debelinah od 0.9 mm naprej.
Primerjave, ki so podane za raztržnost, veljajo tudi za ostale fizikalne meritve, tako pri nadaljnjem iztrganju šivov in iztrganju zanke.
(se nadaljuje)
Janez Ažman
ramo, se zavorne obloge segrejejo do take temperature, da ne jamči več za uspešno zaviranje.
Nujno pa je, da so zavore vedno brezhibne, če niso, tudi previdnost in sposobnost voznika ni dovolj.
V naštetih okoliščinah je dobro upoštevati:
Varnostna razdalja naj bo pri preobteženem avtomobilu večja kot običajno. Ne zavirajmo za vsako malenkost. Za zmanjšanje hitrosti največkrat zadostuje, da umaknemo nogo s pedala za plin.
Če opazimo, da se začne zavorni pedal mehčati, moramo hitrost zmanjšati. Tudi vožnja po mestu, kjer je treba veliko zavirati, pospešuje obrabo zavor. Zavorne obloge morajo biti vedno kvalitetne.
Zavore moramo večkrat kontrolirati, ne samo enkrat na leto, ko peljemo avto na tehnični pregled.
Srečno vožnjo!
NEPOTREBNO
Profesor: »Dokaži, da sta ta dva trikotnika enaka!«
Dijak: »Kaj bi dokazoval, ko se že na prvi pogled vidi.«
NE GRE VEČ
žena se vsa topi v solzah, mož pa bere časopis.
»Že dolgo se mi je zdelo, zdaj pa vem zagotovo!« zahlipa žena. »Nič več me ne ljubiš!«
»Saj ni res, dragica,« ji odgovori mož mimo. »Toda moji prejemki mi ne dopuščajo, da bi te vedno, kadar jočeš, vprašal, kaj bi rada.«
VZROK
ženska ustavi na cesti policaja:
»Vidite tistega moškega? Ves čas mi sledi; po mojem je pijan.«
Policaj še enkrat pogleda žensko in zamrmra:
»Po mojem tudi.«
odčitek na dinamometru 30 kp 30 kp
relativna vrednost 100 kp/cm2 150 kp/cm2
Neha) za naše voznike
Za dobro voljo
Rokometni turnir 74
V soboto, 17., in nedeljo, 18. avgusta, je bil v Tržiču ob organizaciji TVD Partizan Tržič in pod pokroviteljstvom tovarne Peko Tržič Rokometni turnir v počastitev občinskega praznika. Na turnirju so sodelovali Med-veščak Zagreb, član I. zvezne lige, ŽRK Celje, član II. zvezne lige ter Ribnica in Tržič, člana slovenske rokometne lige.
Tako kvalitetnega turnirja doslej v Tržiču še ni bilo, saj smo na delu lahko videli kar štiri državne reprezentante, in to: Miljka, Zorka, Zouka in Bojoviča. Da je bil to resnično kvaliteten turnir, priča tudi to, da si ga je ogledal tudi zvezni kapetan naše državne reprezentance Ivan Snoj, ki sta skupaj s trenerjem državne reprezentance Miljkovičem preverjala formo reprezentantov, kateri bodo 24. in 25. tega meseca sodelovali na turnirju v Budimpešti.
Kljub temu, da sta nastopila dva zvezna ligaša in dva republiška ligaša pa je bil turnir izredno izenačen, saj je o prvem mestu odločala le gol razlika. Tržičani so zasedli zadnje mesto, pa kljub temu ne bi mogli reči, da nismo zadovoljni z njihovo igro, predvsem so dodobra namučili oba zvezna ligaša.
Vrstni red je bil naslednji:
1.	Medveščak Zagreb
2.	ŽRK Celje
3.	RK Ribnica
4.	TVD Partizan Tržič
Na žalost pa ugotavljamo, da si je turnir ogledalo izredno malo ljudi, verjetno je temu vzrok prevelika vročina, ki je bila v teh dneh in pa, da ni bila v Tržiču to edina privlačna prireditev. Turnir bo tradicionalen vsako leto in upamo, da bomo imeli v prihodnjih letih več sreče pri obisku kot sedaj.
Niko Hladnik
Navijačev seveda ni manjkalo
Igra je bila kvalitetna
Ekipe so bile v dobri formi
V okviru praznovanj občinskega praznika Tržič je bilo tudi strelsko tekmovanje z vojaško puško na 200 metrov, ki so se ga udeležili tudi naši strelci. Tekmovanje je uspe-
lo.	Sodelovalo je 15 ekip iz tržiških sindikalnih podružnic.
Rezultati:
1. mesto: PEKO, 94 krogov (Gustelj Knific, Vili Globočnik, Lado Jekovec), 2. mesto: PE Tržič, 91 krogov (Ivko Bergant, Adi Boncelj, Janez Slapar), 3. mesto: BPT, 87 krogov (Milan Rustja, Marči Štamcar, Jelko Rustja).
Prvouvrščena ekipa je prejela lep pokal v trajno last.
Med posamezniki pa je bil vrstni red naslednji:
1.	Boncelj A., 39 krogov, PE
2.	Knific G., 36 krogov, PEKO
3.	Ahačič T., 36 krogov
4.	Jekovec L., 36 krog., PEKO
5.	Bergant I., 36 krogov, PE
Trinajstega septembra so imeli graničarji svoj praznik. Ob tej priliki so povabili vse osnovne organizacije sindikata v tržiških občinah na športno tekmovanje v streljanju s polavtomatsko voja-
ško puško na strelišče na Cimpru.
Tudi tega tekmovanja so se udeležili naši strelci, tokrat manj uspešno.
Rezultati:
1. mesto: 112 krogov, Štab SO, 2. mesto: 97 krogov, BPT,
3. mesto: 95 krogov, SZDL,
4. mesto: 95 krogov, PEKO
in 5. mesto: 87 krogov, PE. Posamezniki:
L Lado Jekovec, 43 krogov
2.	Jelko Rustja, 41 krogov
3.	Ado Boncelj, 40 krogov
4.	Janez Ivnik, 40 krogov
5.	Milan Ogris, 39 krogov Prvouvrščena ekipa je prejela pokal in diplomo, prav tako posamezniki.
Naši športniki imajo že lepo zbirko
Tekmovanje v streljanju
šivalnica v Trbovljah
Foto
količek
Naše poslovalnice so sodobno opremljene