NEODVISNO GLASILO ŽELEZNIČARJEV, UPOKOJENCEV IN TRANSPORTNEGA OSOBJA
Važni dogodki
Predsednik vlade je napovedal velike spremembe
gospodarske politike
Na Svečnico je predsednik vlade g. Jevtič govoril po radiu ter je v svojem obširnem govoru napovedal, kakšno gospodarsko politiko bo vodila njegova vlada. Povdaril je, da hoče vlada v prvi vrsti ublažiti davčno prakso in način iztirjave davkov, ker so se množile skoraj iz vseh krogov davkoplačevalcev pritožbe proti sedanjemu davčnemu sistemu.
Enako je napovedal, da bo vlada ukrenila dalekosežne ukrepe za poživitev gospodarstva. V ta namen bo vlada koncentrirala vse državne in napoldržavne denarne zavode pod kontrolo in vpliv finančnega ministrstva ter znižala obrestno mero pri vseh bankah.
Eden glavnih ukrepov za olajšanje gospodarskih razmer in omilje-nje nezaposlenosti je sklep vlade, da bo financirala velika javna dela, v prvi vrsti gradbo cest in železnic. V to svrho bo vlada votirala in najela eno milijardo dinarjev, kateri znesek se bo porabil v dveh letih. Ta denar bo zbrala pri domačih državnih in poldržavnih zavodih (Narodna banka, Poštna hranilnica. Državna agrarna banka itd.) ter v inozemskih državnih zavodih, tako, da je celoten znesek že potom teh zavodov za-siguran in ne bo treba iskati tega denarja šele med širšimi plastmi naroda. To posojilo bo srednjeročno in se bo amortiziralo v največ desetih letih, omogočilo pa bo v prvi vrsti zaposlitev deset in deset tisočev nezaposlenih, ki jih bo zopet uvrstilo v produkcijski proces ter bo nudilo večja dela domači industriji.
Finančni minister !
Že pred predsednikom vlade je dne 18. januarja na seji upravnega odbora Narodne banke podal finančni minister važno poročilo o vrednosti našega dinarja in o finančni politiki, ki jo namerava voditi.
Minister je v svojem poročilu omenjal, da je znašala vrednost dinarja aprila 1926. 9.12 švicarskih frankov za 100 dinarjev. Leta 1931. je bilo najeto posojilo 2 milijardi dinarjev za stabilizacijo dinarja, toda 1932 je znašala vrednost le še 9 frankov za 100 Din. Vrednost je padala, dokler se je dinar stabiliziral na 7 frankih. Med tem so se jemala posojila v Franciji (340 milijonov francoskih frankov), za katera se je zastavilo zlato. Zato je tudi vrednost zlate podlage manjša kakor se izkazuje. Odkrito je treba priznati sedanjo vrednost dinarja. Nimam pa namena, da bi se je dotaknil. Ljudje, vsaj mnogi, mislijo, da bi bilo treba znižati vrednost dinarja ali pa provesti inflacijo. Joda v denarju ni zdravila, denar ni vzrok gospodarske krize. Kdor predlaga inflacijo, misli samo na dolžnike, pozablja pa na vse druge, pozablja na mezdne uradnike in delavce, na hranilce itd. Znižati vrednost dinarja pomeni, pomagati enemu sloju v škodo drugega, pomeni morda rešiti ene, uničiti pa druge. To bi bila krivica. Tudi
Dobavil se je predsednik tudi z zaščito kmetov. Moratorij in čakanje s prekrižanimi rokami ne more pomagati, je rekel. Potrebno je olajšanje davkov, zlasti zemljarine in obresti. Kmetiško vprašanje nikakor ni finančno, marveč gospodarsko vprašanje. To je, olajšanje mora služiti obenem podvigu gospodarstva in kmeti morajo storiti svoje dolžnosti. Vlada noče oškodovati enega (upnika) na tak način, da drugemu ni nič pomaganega. Dosedanje naredbe v zaščito kmeta so bile le pasivne, odpraviti se pa mora gospodarska zamrznjenost. Pospeševati je treba dvig gospodarstva z melijora-cijami in dvigom gospodarstva sploh.
Ministrski predsednik je torej v ekspozeju na Svečnico razvijal program vlade, iz katerega odseva pozitivna politika. Za nas je najvaž-neji del, da je dovolila vlada eno milijardo kredita za dobo dveh let za javna ela. V ostalem govoru je pomemben poudarek, da je treba dvigniti konzum in splošni socialni položaj.
Tu setu spada nedvomno omejitev r < >! *' k-i izkoriščanja delavstva, ki ga je mogoče omejiti s sprejetjem zakona o minimalni plači kakor tudi zlasti z zvišanjem davka prostega eksistenčnega minimuma od sedanjih Din 4800 vsaj na Din 12.000 letno.
Nadalje je pogoj za izboljšanje socialnih razmer točno izvrševanje socialnopolitične zakonodaje in
uvedba invalidskega in starostnega zavarovanja ter zavarovanja za nezaposlene.
i njegova politika
druge države v svojih bojih za gospodarstvo ne mislijo na inflacijo, ker vedo, kakšno pogorišče pušča inflacija za seboj.
Minister je izjavil, da hoče ohraniti sedanjo vrednost dinarja. Zmotno je tudi, če vodimo v Narodni banki skoraj 60 odst. zlato kritje, ko je del zlata v francoski banki in moramo za lesk zlate zaloge plačati na leto v devizah okoli 30 milijonov di-narajev. Narodna banka mora posojilo 340 milijonov frankov vrniti, da prihrani na leto 30 milijonov stroškov.
Vlada je znižala zakonito zlato zalogo Narodne banke od 35 na 25 odst., oziroma pri zlatu na 20 odst., kar zadošča. Faktično pa zlata zaloga tudi po plačilu dolga še vedno znaša za skupno kritje 30.6 odst., za klitje v zlatu pa 27.56 odst. Narodna banka pa mora iti za tem, da bo imela kritje samo v zlatu, oziroma z zlatom plačljivih devizah. Narodna banka ne sme v nobenem primeru obremeniti zlate in devizne podlage. To je prava slika politike vlade brez vsakršnega friziranja.
V skladu z vlado je Narodna banka takoj povrnila 340 milijonov dinarjev Franciji ter s L februarjem znižala obrestno mero za poldrag procent.
Sšazpust Narodne skupšžine
Vlada je na svoji seji dne 6. februarja razpustila Narodno skupščino ter razpisala nove volitve v Narodno skupščino za dne 5. maja 1935. 7- r a/ent * t, •.«.» t'«i n« * -1. i* 11).i itlii MU
Volitve v Narodno skupščino se bodo vršile po sedanjem volilnem zakonu, torej z javnimi glasovanjem.
Cetin«'* .»v# i>tt.Oa>u t« isrti*
kandicUtDb Im lfc*np))tmanJ je stolna	i »
Iz predpisov bolniškega fonda
Sprememba naredbe glede dajatev fonda
V zadnji številki smo objavili nove predpise, kdo se smatra kot rodbinskega člana v bolniški blagajni, nadalje kakšni so roki za zdravljenje v bolnici, nadalje v slučaju poroda in koliko znaša pogrebna podpora.
Pri pogrebni podpori moramo omeniti, da pripada 30% pogrebna podpora za zakonske in pozakonjene ter adoptirane otroke samo do dovršenega 18. leta starosti.
Sprejem upokojencev v članstvo bolniškega fonda
Na zadnji glavni skupščini bolniškega fonda je bil sprejet sklep, da se da upokojencem ponovni rok treh mesecev, da izjavijo, ali ostanejo člani bolniškega fonda.
Železniški minister je z odlokom od 11. I. 1935 odredil sledeče:
»Vsem sedanjim upokojencem se odredi ponovni rok treh mesecev, da se prijavijo v članstvo fonda s pogojem, da plačajo članske prispevke za ves čas nazaj od upokojitve dalje ter zadobe pravice v fondu šele po
tem, ko so poravnali zaostale prispevke za ta čas.«
Ljubljanski upravni odbor je sklenil k temu odloku še sklep, da se da vsem upokojencem možnost, da v tem roku pristopijo, odnosno tudi lahko odstopijo od bolniškega fonda. Pozdravljamo ta sklep kot popolnoma pravilen, ker se mora « «it •— n*
v pogledu ugodnosti pri bolniškem fondu dati prizadetemu fakultativnemu članstvu možnost, da izstopi, ako se «	ne strinja.
Prispevek fakultativnih članov za bolniško zavarovanje
V	eni zadnjih številk smo objavili, kako stojijo pritožbe odnosno tožbe, ki so jih vložili administrativnim potom in pred rednim sodiščem prizadeti člani radi 100% povišanja članskega prispevka za fakultativne člane bolniškega fonda.
Pritožba člana Kovača, ki leži že poldrugo leto pri Centralni upravi humanitarnih fondov v Beogradu, izgleda, da bo tekom tega meseca rešena (seveda negativno) in bo potem šla pritožba na ministra ter proti odloku ministra na Državni svet, ki bo definitivno rešil to pritožbo. Pričakovati je ugodne rešitve pri Državnem svetu, ker zamore po § 34. le redna glavna skupščina zaključiti spremembe v pogledu članskih prispevkov, ne pa centralni upravni odbor, še manj Centralna uprava.
V	zadevi tožbe pred rednim sodiščem je sedaj odločalo okrožno kot rekurzno sodišče, ali je dopustna pravdna pot ali ne ter je sklenilo, da je pravdna pot pri rednem sodišču nedopustna. Utemeljitev te razsodbe je v glavnem sledeča:
»Član z ministrovo naredbo ustanovljenega fonda iztožuje povrnitev polovičnega članskega prisipevka, ki mu je bil kot članu po- odredbi Centralne uprave fondov navedbonia nezakonito odtegnjen od njegove penzije. Gre za spor iz zavarovalnega razmerja, t. j. koliko je fond upravičen zahtevati od tožnika kot člana na članarini. Glede na to da je bolniški fond prava javna ustanova, ki ga upravljajo državne oblasti, nadalje da prispeva država polovico- v ta fond, ni zavarovalno- razmerje med tožnikom in fondom privatnopravno, ker ne sloni na zavarovalni pogodbi, marveč je javnopravnega značaja. Vprašanje glede članskih prispevkov, t. j., ali je centralna uprava fondov, od-no-sn-o Ministrstvo za promet, opravičeno- brez izglasovanja -glavne skupščine (§ 34 cit. nar.) spreminjati višino -prispevkov do izdaje definitivnega pravilnika po glavni skupščini, spada na administrativno pot, ne pa na pot redne pravde.«
Visi e d te odločbe rekurznega sodišča je sodnijska pot izključena in je dovoljena le administrativna pot, v kateri odločuje v zadnji instanci Državni svet. Vprašanje upravičenosti odnosno neopravičenosti povišanja, članskega prispevka za fakultativne člane bo torej še več mesecev čakalo na rešitev.
Ker se je sedaj s spremembo naredbe stanje fakultativnih članov v bolniškem fondu zopet občutno poslabšalo, je upravni odbor bolniškega fonda sklenil, da se da ponovno vsem upokojencem, fakultativnim članom, možnost, da se v roku treh mesecev definitivno izjavijo, ali ostanejo člani bolniškega fonda, ali pa izstopijo iz fonda.
O tem ukrepu bodo prizadeti člani fonda itak službeno obveščeni od fonda samega potom službenih edinic in naj se v odrejenem roku izjavijo, ali ostanejo še naprej v bolniški blagajni ali se jih črta. V doglednem času bo minister saobraćaja uveljavil novo uredbo o zavarovanju za slučaj bolezni, v kar je pooblaščen s finančnim zakonom za leto 1934-35 in v tej novi uredbi bodo sigurno na novo in precizno odločene obveznosti člana, pa tudi dajatve fonda. Na vsak način se bodo obveznosti člana v glavnem gibale v mejah, kot jih predvideva splošni zakon za zavarovanje delavcev ter pri sedanjem stališču centralne uprave fonda ni misliti na kako zboljšanje.
Marca meseca bo sicer glavna skupščina bolniškega fonda v Beogradu, ki ima na dnevnem redu tudi točko: Razprava o načrtu nove uredbe, vendar ni sigurno, da se bo o tem sploh razpravljalo, ker je prvotni načrt naredbe razveljavljen in sedaj izdelujejo strokovnjaki drugega. V kolikor se bo to vprašanje razpravljalo na tej glavni skupščini, bomo takoj po skupščini v informacijo našim čitateljem objavili glavne izvlečke.
Skupščine bolniškega fonda preložene
Dne 17. II. bi se imele vršiti na sedežih vseh Direkcij redne oblastne skupščine bolniškega fonda. Za te skupščine so skupščinarji v posameznih direkcijah vložili celo vrsto samostojnih predlogov ter so skupščine izredne važnosti z ozirom na dejstvo, da se pripravlja nova naredba o za-
varovanju železničarjev za slučaj bolezni in nezgod. Kakor smo doznali, pa so te skupščine preložene na nedeljo, dne 3. marca ter se bodo tedaj vršile z istim dnevnim redom. !'■>)*
Va_Q |<5“cn	Q	:
JiUlh	U «{»«
Razne odredbe
Važna obvestila
Nadaljne spremembe pravilnika o voznih ugodnostih
Novi železniški minister je z odlokom MS 1450 od 24. I. 1935 spremenil pravilnik o voznih ugodnostih v sledečih točkah:
1.	Vsi bivši železniški ministri brez razlike imajo pravico do letne brezplačne karte I. razreda za vse železniške proge. (Dosedanji pravilnik je predvideval to pravico samo za ministre, ki so bili najmanje eno leto železniški ministri).
2.	Uradnikom glavnih grup I. in
II.	kategorije in železniškim zdravnikom od Vi. grupe navzgor pripada
I.	razred, vsem ostalim uradnikom in uradniškim pripravnikom pripada
II.	razred, zvaničnikom, služiteljem in delavcem pa III. razred. Upokojencem pripada oni razred, ki so ga uživali dokler so bili aktivni.
3.	Prevoz življenjskih potrebščin in praznih zabojev se vrši zopet brez-
plačno (doslej je bilo predvideno plačilo 10% tarifne vozarine).
4.	Prevoz drv, na katerega imajo pravico oženjeni uradniki do 10.000 kg, oženjeni uradniški pripravniki, kontraktualni uradniki, zvaničniki in služitelji pa do 5.000 kg, se vrši odslej po znižani vozni ceni 10% redne tarife. (Doslej je znašala vozna cena 20%).
Tekom zadnjih šestih mesecev je izšlo	sprememb, dopolnitev in
raznih tolmačenj pravilnika o voznih ugodnostih, đ* >« u >»*4* t*».* Mbda in bi bilo res dobro, da bi železniška uprava izdala kon-čnoveljavno pravilnik o voznih ugodnostih, KI «aj VI »MtJtrtsj
(»■ii»**.	M Rt Elite p«t r»r>*	k«)
Predujmi na pokojnine
»Naš glas« je v zadevi predujmov na pokojnine objavil navodila, ki jih je izdal finančni minister pod štev. 48.673 1-34, katere ponatiskujemo:
1.	Zahteve za izplačilo pokojnine se smejo pošiljati finančnemu ministrstvu šele tedaj, kadar je odločbo o odmeri pokojnine že odobrila glavna kontrola.
2.	V izjemnih in opravičenih primerih, kjer se zaradi upravnih težav ne morejo takoj urediti pokojnine ali se ne morejo takoj- izplačati že odmerjene pokojnine, se morejo splošnemu oddelku finančnega ministrstva pošiljati zahteve za izplačilo predujma na pokojnino skladno s predpisom čl. 131 zak. o drž. računovodstvu,
3.	V zahtevi za izplačilo predujma na pokojnino se mora navesti:
a)	nesporna službena doba, priznana za pokojnino,
b)	vsota, ki naj se izplačuje kot predujem na pokojnino,
c)	kraj, kjer se je upokojeni uslužbenec stalno naselil.
4- Znesek predujma ne sme presegati dveh tretjin vsote, ki dotične-mu uslužbencu po zadevnih zakonskih predpisih pripada kot pokojnina ne-glede na draginjsko doklado, ki se bo plačevala k dovoljenemu predujmu po predpisih, ki veljajo za to.
5.	Na zahtevo za izplačilo predujma na pokojnino se izda odločba o angažiranju izdatka in izplačilni nalog na podlagi pooblastila iz členov 51 in 52 pravilnika o poslovnem redu v finančnem ministrstvu.
6.	Kadar bo pokojnina dokončno urejena in bo odločbo o tem odobrila glavna kontrola, se bo na zahtevo
pristojnega ministrstva izdala izplačilna naredba. V njej se mora označiti številka spisa, s katerim je bilo dovoljeno izplačilo predujma z nalogom, naj pristojna blagajna ob izplačilu urejene pokojnine obračuna vsote, ki so bile izplačane na račun pokojnine, z vsotami, katere je po odločbi o odmeri pokojnine izplačati.
7.	Zaradi točne evidence predujmov bo personalni in pokojninski odsek splošnega oddelka finančnega ministrstva vodil poseben kontrolnik predujmov s potrebnimi podatki o osebi upravičenca, številki naloga za izplačilo predujma, o znesku predujma, o dnevu, od katerega teče predujem in o blagajni, ki mora predujem izvrševati.
8.	Določbe 2., 3. in 4. točke tega navodila se nanašajo samo na osebne pokojnine. Glede izplačila predujmov na družinske pokojnine se bo postopalo po določilih 2. odst- § 150 u. z. in 2. odst. § 156 zak, o drž. prom. osebju v zvezi s 5, 6 in 7 točko tega navodila.
Prednjemu odloku je pritrdila glavna kontrola z odločbo splošne seje od 7. decembra 1934, štev. 123.991.
(Navedeni 2. odst. § 150 u. z- se glasi: »Dokler se rodbinska pokojnina ne določi, se daje rodbini umrlega uslužbenca na račun pokojnine tretjina vseh uslužbenčevih prejemkov, če je umrl kot aktiven uslužbenec, ali pa polovica, če je umrl kot upokojenec. Prav to velja tudi, če je treba uslužbenca proglasiti za mrtvega, in sicer od dne, od katerega se pogreša, do dne, ki se s sodno rešitvijo določi za dan smrti.«)
Vlagajte pravočasno prijave za prejemanje draginj-
Skiti doklad
Uredba o draginjskih dokladah predvideva v čl. 29., da mora uslužbenec predložiti najkasneje v roku 90 dni od dneva, ko je pridobil pravico na osebno in rodbinsko doklado odnosno, ko je nastopila kaka sprememba, po kateri ima pravico do rodbinske doklade, drugače — če ta rok prekorači — se mu prizna rodbinska odnosno draginjska doklada šele od prihodnjega prvega, ko je prijavo vložil.
Večkrat se pripeti, da je prijava napačno sestavljena in tedaj morajo pristojne oblasti prijavo vrniti uslužbencu z navodilom, da jo popravi in morajo odrediti tudi rok, v katerem mora uslužbenec popravljeno prijavo vrniti.
Uslužbenec se mora'točno drža-
ti tega roka, ker če ta rok prekorači, se smatra, da je prijavo prekasno vložil in mu teče nova doklada šele od prihodnjega prvega po predložitvi popravljene prijave. V slučaju pa, da pristojna oblast ne odredi nikakega roka, potem uslužbenec ne zgubi pravico do doklade za nazaj, čeprav šele čez dalj časa predloži popravljeno prijavo.
Torej v interesu vsakega upokojenca je, da pred potekomi stavljenega roka vrne prijavo z vsemi dokumenti.
Če pa gre za spremembo, vsled katere izgubi pravico na osebno ali rodbinsko doklado, mora upokojenec tozadevno novo prijavo predložiti najkasneje v roku 30 dni od dne-1 va, ko je nastopila sprememba.
Ukinitev 1% dodatnega davka?
V našem listu smo objavili razsodbo upravnega sodišča v Celju, kakor tudi Državnega sveta v zadevi ukinjenja 1% dopolnilnega davka. Finančna direkcija v Ljubljani je na podlagi teh razsodb izdala razpis, da se nadaljnje ubiranje davka ukine, vendar velja ta razpis samo za privatna podjetja, železniška uprava pa ga ne upošteva.
Vsled tega je zaprosil Centralni sekretarijat delavskih zbornic Ministrstvo financ, da se čimpreje izda od strani Ministrstva nalog za uki-njenje nadaljnjega pobiranja tega davka. Te dni je dobil Centralni sekretarijat delavskih zbornic zagotovilo, da bo tozadevni odlok izšel še tekom meseca februarja.
Tožba za povračilo 10% odtegnjenih delavskih plač še ni končana. Te dni bo skupna razprava v obeh slučajih (Jernejčič in Kokol). Vendar z razsodbo prve instance zadeva še ne bo končnoveljavno rešena, ker je sigurno, če bo državni erar obsojen v plačilo, da se bo zastopnik državnega pravobranilstva pritožil na dru go instanco. V slučaju pa, da bi sodnik odklonil tožbeni zahtevek, se bo pritožil pravni zastopnik prizadetih železničarjev.
Ker se gre za zahtevke, ki so manjši od Din 5000.—, bo razsodba druge instance pravomočna. O poteku bomo poročali.
Za povrnitev pravice do režijskega premoga za vdove upokojencev in začasne delavce so bile od strani prizadetih izvršene ponovne intervencije pri generalni direkciji. Po izjavi odločujočih je pričakovati v kratkem ugodne rešitve, kar je edino na mestu.
Še ena tožba pred rednim sodiščem. Pri rednem sodišču v Ljubljani je vložena še ena tožba proti držav-
nemu zakladu in sicer v slučaju, ko je železniška uprava z 7 dnevno odpovedjo odpustila iz službe delavca, ki je bil že nad 3 leta neprekinjeno v službi in je izpolnjeval vse pogoje za stalnost.
V tej tožbi se bo razčistilo vprašanje, ali zadobi delavec po izpolnitvi pogojev automatično vse pravice stalnega delavca, ali pa jih zadobi šele, ko se mu izstavi tozadevni dekret.
Po današnji praksi lahko drži železniška uprava delavce po 5 in tudi več let za nestalne in jih potem odpusti, kar se zlasti pogosto dogaja pri progovnih delavcih.
Odmera dopusta. Tudi za leto 1935 so posamezne edinice sestavile tabele za dopust nastavljencem le z upoštevanjem službe od dneva nastavitve.
Proti tej praksi, ki se je lansko leto uvedla, je v konkretnem slučaju že vložena tožba na državni svet (avgusta 1934), ki mora biti te dni rešena. t-	.tv ffyv	C> V v ^ .^v fT t"l
v«*-**	ivt
Zanimivosti za železničarje
Zvezarji za upokojence.
Iz »Glasnika železničara i brodara« (glavno zvezarsko glasilo, op. ur-) razvidimo, da je mnogobrojna deputacija zvezarjev posetila novega ministra saobraćaja, kateremu je predložila baje 17 spomenic. Med drugimi je predložila tudi spomenico glede pravilnika o voznih ugodnostih, v kateri zahteva samo, da se v celoti povrne stari pravilnik o voznih ugodnostih iz leta 1930 ter je pri tem popolnoma prezrla vse upokojene železničarje (nastavljence in delavce).
Stara zahteva vseh upokojencev — in teh je na desettisoče — je, da se jim povrne pravica do neomejenega števila režijskih voženj. Vendar kakor vidimo, je šlo oficielno vodstvo zvezarjev preko te upravičene zahteve upokojencev in je s tem, da zahteva v celoti uveljavljenje pravilnika o voznih ugodnostih iz leta 1930, prizadelo najtežji udarec vsem upokojencem. Z izjavo, da smatra Udruženje povrnitev pravilnika iz leta 1930 kot »edino pravilno rešitev voznih ugodnosti«, je priznalo, da je pravilno, da imajo upokojenci pravico samo na 12 režijskih voženj letno.
Proti temu stališču zvezarjev so, kakor čujemo, prizadeti upokojenci potom svojih društev najodločneje protestirali ter bodo izvajali napram Udruženju potrebne konsekvence.
Tumpejeve tožbe teko naprej.
V svojih pravdah g. Tumpej nima dosti sreče. Kakor smo že poročali, je g. Tumpej tožil želez, uradnika g. Vokača radi žaljenja časti, ker je ta očital, da je g- Tumpej ponujal narod-no-socialistično stranko po gospodu Žebotu bivši slovenski ljudski stranki.
Pri prvi razpravi je g. Vokač nastopil dokaz resnice ter je bil oproščen. Proti tej razsodbi se je pritožil g. Tumpej in je te dni razpravljalo prizivno sodišče o tej častni zadevi ter izreklo zopet oprostilno razsod-
bo. G. Tumpej pa mora poleg izgubljene tožbe nositi še stroške, ki niso ravno majhni.
Oficijelni zvezarji so delno uspeli pri mariborski železničarski kreditni zadrugi.
Zadnja postojanka g. Tumpeja po njegovem prostovoljnem umiku iz na-bavljalne zadruge je bila med železničarji Kreditna zadruga, kjer je bil predsednik. Oficijelni zvezarji so začeli šturmati še to pozicijo in po trikratnem neuspelem napadu so na zadnjem občnem zboru le dobili gotovo večino in uspeli v toliko, da je imenovan neželezničar g. Anton Hren, starosta Sokola iz Studencev za neke vrste komisarja odnosno nadzornika v tej zadrugi.
Volitve v bolniško blagajno.
Proti volitvam skupščinarjev bolniške blagajne v ljubljanski direkciji je bila vložena pritožba ter sedaj direkcija preiskuje poedine slučaje nepravilnosti.
Gospodje zvezarji so za svoje »zmage« že dobili zadosti prakse pri »dobro organiziranih« volitvah delegatov Nabavljalne zadruge in podpornega društva-
Vprašanje je, če bo dovolila oblast, da to prakso izvajajo tudi pri volitvah v bolniški fond.
Skupščina Nabavljalne zadruge bo!
Vsi zunanji znaki kažejo, da bo kmalu skupščina bolniškega fonda!
yodstvo zadruge, ki je celo leto molčalo in ni odgovarjalo na vprašanja članstva, ki jih je to javno stavilo potom časopisa, smatra sedaj za potrebno, da izve za želje članstva. Enako želi isto vodstvo pred občnim zborom informirati delegate o »delu zadruge« in zato sklicuje konference delegatov!
Mogoče bodo gg. voditelji sedaj pojasnili, zakaj je odstopil g. Kobel, kako je bilo z mesnim oddelkom in slično!
ŽELEZNIČARJI IZ LJUBLJANE IN OKOLICE!
Železničarsko glasbeno društvo »ZARJA« v Ljubljani priredi v soboto, dne 2. marca 1935 v dvorani Delavske zbornice predpustni
DRUŽABNI VEČER
s plesom, koncertom, kupleti in drugimi zabavami.
Igrala bo godba »ZARJA«.	/
Začetek ob 20, uri.	Vstopnina Din 6.—.
Illllllllllllllllllllllllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll
Glasbeno društvo železničarskih delavcev in uslužbencev v Mariboru
bo imelo v nedeljo, dne 10. marca ob 15. uri v dvorani hotela »Orel« svoj 10. redni letni občni zbor.
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIW
Ali si že pridobil novega naročnika za naš „Ujedinjeni Železničar“? Če nisi, stori to še tekom tega meseca!
Tražimo poboljšanje
Bolesničkog fonda!
U nedelju 17. o. mj. sastaju se novoizabrane skupštine Bolesničkih fondova, koje će — u zajednici sa polovicom po Direkciji imenovanih skupštinara — izvršiti svoje konsti-tuisanje, provesti izbor nove Oblasne uprave i odrediti smjernice za budući rad fonda. Još prije, nego se skupštine sastanu, osjećamo se dužnima izjaviti slijedeće: U izbornu borbu ušli smo sa jedinom namjerom, da — ako ostanemo pobjednici — upravimo svoju djelatnost onamo, da se prilike u Fondu poboljšaju, kako bi koristi, koje željezničari od Fonda mogu imati, bile čim stvarnije. To je naša osnovna direktiva, na njenom ostvarenju raditi ćemo smjelo i nesebično. Mi smo daleko od svake demagogije, od svakog neshvaćanja mogućeg i nemogućeg, pred nijednom teškoćom mi ne ćemo zatvarati oči a niti ustuknuti pred njenim uklanjanjem. To treba da se zna! —
Na neke teškoće, koje su osnovne, ukazujemo pažnju već unapred. To je autonomija Bolesničkog fonda. Sadanji sustav Fonda isključuje takvu. Ona ne postoji ni formalno ni stvarno. Autonomija, u koliko je prividna sistemom izbora skupštinara i Oblasnih uprava, eliminirana je sistemom nadzora, koju vrši sam poslodavac, i sistemom administracije, koju opet vrši sam poslodavac. Ovakav sistem omogućuje, da se u bolidu, pored svestrane želje članova i pored mnogih i jednoglasnih zaključaka skupštinara i uprava, ništa bitnog izmijeniti ne može. Konačna odluka pripada g. Ministru Saobraćaja i ustanovi, kojih interesi i namjere vrlo retko koincidiraju sa interesima i potrebama članova - željezničara. Ona donosi se ne po intencijama članova, već po intencijama poslodavca, a ove su posve oprečne. Otuda i činjenica, da bezbroj predloga i sugestija članova, uprava i skupština, učinjenih sa najboljim namjerama i na posve realnim osnovima, nije sprovedene u život.
Ovo je, po našem mišljenju, osnovna teškoća za napredak Bolesničkog fonda, koju treba ukloniti.
Nadzor nad Bolesničkim fondom treba dati u vlast jedino za to nadležnoj ustanovi, a to je Ministarstvo socijalne politike i Narodnog zdravlja. To treba učiniti ne samo radi toga, da se iz Fonda isključi prejaki uticaj poslodavca, već i radi koncentracije službe oko socijalnog i zdravstvenog staranja u našoj zemlji. Jer kaošto je potrebno, da se saobraćajem upravlja iz jednog Ministarstva, isto je tako potrebno — ako ne još i više — da briga za narodno zdravlje bude skoncentrisana na jedno mjesto. Istovremeno je potrebno, da se članstvu, odnosno skupštinarima i izabranim upravama, zagarantuje pravo uplivi-sanja na dodjelivanje činovnika i liječnika na službu Fondu, Nedopustivo je to, da nam se funkcioneri naturaju i da članstvo neima nikakve mogućnosti, da menja nesposobne sa sposobnima, neuvidjavne sa uvidjav-nijima, nesocijalne sa socijalnijima. Isto tako nedopustivo je, da članstvo neima nikakvog uticaja na uredjenje i sredjenje administracije, sa kojom se ne može biti zadovoljan.
Ovo su, rekli smo, osnovne teškoće, radi kojih Bolesnički fond, i kod najspremnijih skupštinara i uprava, ne može da bude upravljan kako to interesi članova iziskuju. Uklanjanjem tih osnovnih teškoća dalo bi se više zamaha inicijativi članova, koja je u svim sličnim ustanovama dragocjena i služi kao motor njihovom napretku. Gušenje te inicijative jednako je kočenju samog napretka. Nu pored tih teškoća ima još jedna, vrlo važna: rasparčanost našeg socijalnog osiguranja. I ako svih radnika i najamnika u našoj zemlji imade svega oko 700.000, njihova osiguranja za bolest rastrgana su na nekoliko ustanova, sa zasebnim upravama, zasebnim sistemom poslovanja, posebnom administracijom i t. d. Stavljanjem svih tih ustanova pod nadzor Ministarstva socijalne politike i postepe-
nim stapanjem bili bi dani neizmjerni uslovi usavršavanju službe oko našeg zdravlja i poboljšanju staranja za bolesne i za rad nesposobne željezničare, Naročito materijalna strana efikasnijeg pomaganja bila bi time posve obezbijedjena. Radi toga i toj koncentraciji treba težiti.
To su naši zahtjevi šireg značenja, koji su jednako aktuelni za sve skupštine Bolesničkih fondova, a pored ovih imademo i specijelne, koji se odnose samo na oblast zagrebačke Direkcije. Ti zahtjevi su slijedeći:
1,	Zahtjevamo poštivanje prava autonomije Bolesničkog fonda, zajamčenog postojećom naredbom, jer samo tako može ustanova Bolesničkog fonda odgovarati svrsi, kojoj je namjenjena,
2,	Da poslodavac dade bezuvjetno svoj puni doprinos u smislu čl, 43 Naredbe Ministarstva saobraćaja, a Centralnoj upravi stavlja se u dužnost, da taj doprinos osigura budžetom,
3,	Da se i penzionisani radnici prime za fakultativne članove Bolesničkog fonda, koje im je pravo zaga-rantovano po čl, 18, Naredbe o osiguranju državnog saobraćajnog osoblja,
4,	Da se dokine	—-'**
naredba Centralne uprave br, 1462-33 od 7, VI, 1933, kojom je povišen prinos za Bolesnički fond od 1, V- na 3% za fakultativne članove,
5,	Da se upostavi besplatno liječenje zubi, kao što je bilo u godini 1923, te potpuno slobodan izbor liječnika, Da se uštedjena svota na partiji za liječenje zubi od ca, 200,000 Din upotrebi za poboljšanje liječenja zubi članova i njihovih porodica, dok se ne riješi pitanje besplatnog liječenja zubi.
6.	Radi ograničenja liječenja na osnovu čl. 56 Naredbe o osiguranju državnog Saobračajnog osoblja, po kojem plaća Bolesnički fond radnicima liječenje samo 26 nedjelja, te porodičnim članovima imenovanih i radnika samo 12 nedjelja, a kako me-dju članovima fonda ima dosta oboljelih na raznim bolestima, kojih liječenje iziskuje duže vremena, tražimo da se radnicima produži potrebno liječenje na 52 nedelje, a članovima porodice bez razlike na 26 nedjelja,
7.	Da se povrati pravo na besplatno liječenje u banjama i bolnicama, kao što je svojevremeno postojalo,
8.	Da se ukine prepisivanje lijekova po tabelama i crvenim knjižicama, te da se to prepusti slobodnoj volji i Ijekarskoj savjesti.
9- Da se reorganizira zdravstvena služba za djecu, u tom smjeru imalo bi se:
a)	odijeliti dječju ambulantu od odraslih,
b)	za bolesnu djecu izgraditi depandansa na moru Kaštel Lukšiću, a u visinama u Šumetlici (kod Nove Gradiške).
10.	Da se isplaćuje 70% hranari-ne za sve dane u mjesecu računajući 8-satni radni dan, te da se ista sa zaključkom 24, mjesečno obračunava i sa platom isplaćuje.
U slučajevima nezgode, da se postupak oko isplate pomoći skrati na minimum i isplaćuje najkasnije do 5« u mjesecu.
11.	Da se izmjeni čl, 18 Pravilnika za Ijekare u predmetu plaćanja podvoza liječnika pri posjetu članova i njihovih porodica, koji stanuju dalje od 3 km izvan rajona. — Na taj način, da ovaj trošak pada na teret Bolesničkog fonda,
12.	Da se radnicima plati naknada za izgubljeno vrijeme prigodom ambulantnog liječenja, kao što je i ranije bilo; ovo važi i za liječenje zubi,
13.	Da se dokine Naredba izašla
u Službenim Novinama državnih saobraćajnih ustanova br. 2 od 15. I. 1935. (i raspis br. 3 od 22. I. 1935), kojom su ponovno snižene dojiljske pomoći za opremu djeteta te pogreb-’ nine — k	«iw»4»jc se
vrate prava na dotične pomoći potpuno u opsegu čl. 18 Naredbe o osi-
guranju državnog saobraćajnog osoblja.
14.	Da se izabere odbor, kojemu se stavlja u dužnost što skorije izgradnje sanatorija za tuberkulozne,
15.	Da se u saradnji sa Školom narodnog zdravlja v Zagrebu započne zajednički i praktični rad na polju zaštite matera i djece te suzbijanja tuberkuloze i sanacija stanova.
16.	Uslijed premalenih prostorija današnje ambulante u tolikoj mjeri, da se u jednoj sobi liječe i pregledavaju luetičari, tuberkulozno zaraženi i oboljeli na uhu, grlu i nosu, koje je stanje neodrživo te iziskuje neodlož* no preuredjenje prostorija — tražimo da se ustanova hitno pobrine za pravilno riješenje ovoga pitanja.
17.	Tražimo u ambulanti u Zagrebu dežurnu službu po danu i po noći, jer sadašnji sistem nemogućeg ra-jonskog rasporeda ne odgovara potrebama ni interesima članova ni fonda. Ujedno se zaključuje nabava ;
auta za dežurne liječnike, kako bi dežurna služba besprikorno funkcionirala.
18. Da Oblasna uprava Zagreb postavi šefa liječnika, a ukoliko postoji bilo kakav ugovor sa drugim licem, da se takav ugovor raskine, jer je zajednička funkcija šefa liječnika fonda i šefa sanitetskog odsjeka direkcije inkompatibilna.
Ovo je program za skupštinu, koja se sastaje 17. o. mj. Boriti ćemo se za njegovo ostvarenje, jer smatramo, da bez toga neima napretka. Mnogo želimo, da bi aktuelnost ovog programa uvidjeli i imenovani skup-štinari, kako bi samim time bio ebez-bijedjen skladan rad i bili donašani korisni zaključci. Oni treba da nastoje, da budu više željezničari, a manje zastupnici poslodavca i njegovih interesa.
Željezničar.
izmene naredbe o osiguranju drž. saobr. osoblja za slučaj bolesti
Novi ministar saobraćaja inž. Vu-jić dne 11. I. 1935 pod MS br. 241-35 izmenio je na osnovu ovlašćenja u § 41 fin. zakona za 1934-35. god. naredbu o osiguranju željezničara za slučaj bolesti i to u §§ 19 (ko se smatra za člana porodice), 56 (pravo na bolničko lečenje), 58 (prava članova za vreme trudnoće, porodjaja, babinja i dojenja) i 59 (posmrtnina). Jer su ovim izmenama smanjena gotova prava kao i visina opreme za dete i t. d., objavljamo izvadak ovih novih propisa.
§ 19 naredbe glasi se sada:
»Kao članovi -porodice, koji imaju pravo- na pomoći, smatraju se:
1.	V-enčand bračni d-i-ug bez imetka i stalne zarade, dok živi sa članom fonda u porodičnoj zajednici.
2.	Neveneani bračni drug, ako član fonda nema venčano-g bračnog druga i dokaže, da mu postojeći zakoni onemogućuju sklapanje zakonitog braka.
3.	Bračna i usvojena (adoptirana) deca, koju član fonda izdržava, ako nisu .za slučaj bolesti na -drugi način osigurani i ne-maju imetka -ni stalne zarade naj-dalj-e -do navršene 18 go-dine, a ženska ako nisu ranije udomljena. Deca koja su na redovnom školovanju, imaju pravo na pomoći najdalje do navršene 24 godine. Deca, koja su usled telesnih ili duševnih mana trajno nesposobna za rad i nemaju imetka, imaju pravo bez obzira na godine starosti,
4.	Nezakonita deca, koja žive sa članom u porodičnoj zajednici i koju član izdržava, ako nemaju imetka i stalne zarade i ako član -dokaže, da mu postojeći zakoni n-e daju mogućnosti, da tu decu pozakoni ili adoptira.
5.	Roditelji, odnosno -ded i baba člana fonda, ako žive sa njim u porodičnoj zajednici, nemaju imetka, nisu sposobni za rad te se član kao1 jedini branilac stara za njihovo izdržavanje.
6.	Braća i sestre i -unučad člana fonda, koja žive sa članom u porodičnoj zajednici i koje član -izdržava, ako su bez roditelja i nemaju imetka i zarade.
7.	Kod obudovlj-enog člana fonda sa nezbrinutom bračnom decom rodjaka, ako stalno živi u kući člana i vodi besplatno brigu o kući i deci.
Ostali srodnici i posluga nemaju prava na pomoć iz bol. fonda.
Lica navedena pod 4. i 6. imaju pravo na pomoći iz bob fon-da najdalje -do navršene 16 godine, a ako su na redovnom školovanju, može im uprava fonda priznati prava do navršene 21. godine. Jedino u slučaju nesposobnosti usled telesnih ili duševnih mana za rad ovo ograničenje ne važi, ako nemaju imetka.
Deca člana fonda, koja zbog pohadjanja škole stanuju van roditeljske kuće, imaju samo onda pravo na lekarsku pomoć i Jekove, -ako -stanuju u mestu u kojem ima saobraćajni lekar i ako mu -se za to naročito prijavi.
§ 56, koji -govori o bolničkim troškovima, sada se glasi:
»Bolesnički -fond plača bolničke troškove za jedan isti slučaj -oboljenja:
Za članove, koji imaju pravo na hrana-rin-u (radnike) najviše za 26 nedelja.
Za članove, -koji nemaju pravo na hra-nar-inu (regulisano osoblje i fakultativni članovi) za 52 nedelje.
Za članove porodice: Za bračnog druga i -decu za 12 nedelja. Za -ostale članove 4 nedelje.
Fakultativni članovi i članovi porodice člana fonda stiću -po istome obolenju ponovo pravo na lečenje posle roka od tri godine, old kada im -j-e prestalo pravo na lečenje po toj bolesti.
§ 58 naredbe predvid-ja sa-da ova prava za vreme trudnoće, porodjaja itd., ako je diotičnii član bio najmanje tri meseca član fonda:
1.	za ženske članove bol. fonda, koji nemaju godišnju -platui (aktivne radnice):
a)	porodiljsku pomoć u visini o-d 80% onih prinadležno-sti, koje su -usled zatražene i -odobrene porodiljske pomoći obustavljena. Ova porodiljska pomoć daje se za 6 nedelja pre porodjaja i 6 nedelja posle poro-djaja na osnovu nalaza saobraćajnog lekara. (Radnica ima dakle pravo, da -ostaje 6 nedelja pre porodjaja sa posla te isto i 6 nedela po-sle porodjaja i -dobiva mesto hranarine 80% svojih prinadležnosti kao porodiljsku pomoć);
b)	na babičku pomoć u iznosu Din 225,— odnosno Din 150,— kao do sada:
c)	na pripomoć za opremu deteta u iznosu Din 200.— za svako dete, koje živi više -o-d tri dana (72 sata);
-d) na -dojilsku pomoć za svako dete i to po prestanku -porodiljske pomoći Din 4.— -dnevno kroz 12 nedelja.
Ako je porodiljska pom-oč izčrpana, a ženski član usled bolesti ostao i dalje nesposoban za rad, plaća mu se hranarina za v-re-me bolesti, a najduže do konca 26 nedelje -računajući o-d dana p-o-rodjaja.
2.	Oni ženski članovi fonda, koji imaju godišnju platu (regu-lisane činovnice, zvanič-nice itd.) dobivaju u slučaju porodjaja samo babičku pomoć, lekove i pripomoć za opremu -deteta u iznosu Din- 200.—.
3.	Član bolesničkog fonda ima u slučaju porodjaja njegove žene pravo za ženu na -babičku -pomoć i lekove i potporu za opremu d-et-eta u iznosu Din 200.—. (Sve ostale -dosadašnje pom-oći ukidane su). Ova potpora pružaće se ženi i posle smrti člana fon--da, ako je poro-djaj usle-dio u roku o-d 300 dana u smrti i ako je član fonda za života na njih stekao pravo.
§ 59 naredbe predvidja za slučaj smrti sledeče pogrebne pomoći:
U slučau smrti člana bolesničkog fonda isplati s-e zaostalom bračnom -drugu ili, ako ovoga nama njegovoj porodici, koja se za sabranu stara, pogrebnu pomoć u visini 120% jednomesečnih prinadležnosti člana. Ako članu fonda umre bračni drug isplati se posmrtna pomoć 60% prinadležnosti.
Ako članu fonda umre nezbrinuto dete, staro preko -godinu dana, a manje od 18 go-fđina, isplati se posmrtna pom-oć 30% pri-nadležnosti, a za -d-ete ispod godinu1 dana 10% prinadležnosti. Pod -decom razumevaju se bračna i usvojena (adoptirana) deca, a nezakonita -deca samo onda, ako su ispunjeni uslovi § 19, t. 4.
Ako umrli član fonda nema svoje porodice ili druge rodbine, isplatiće se onome pogrebna pom-oć, koji se -stara za sahranu i to samo faktičke troškove ali- najviše -do- iznosa pripadajuće pogrebne pomoći.
Dopisi sa raznih strana
Nevolje sekcijskih radnika u Sisku.
I pored Pravilnika, kolji je željezničkim radnicima zakonskom snagom obezbijedio mjesečni rad i zaradu od najmanje 160 sati, odnosno o-d najmanje 20 radnih dana, sek-cijiski radnici III. sekcije zarade tek 6 do 15 dnevnica, a privremeni radnici najviše 4 do 5 -dnevnica u mjesecu. Kad se od zarade -o-dUzmu prinosi za fondove, porez i t. d., onda ra-d-niku jedva što i ostane. Radi toga medju radnicima vlada formalna glad, oni traže ra-dlai i kruha. — "■ t-v-***-tv,*A-S J-oš jedna nepravda čini se našim radnicima. Imade ih -priličan broj, koji su već po 5 do 8 godina u poslu željeznice, posje-
duju sve u-slove da po-stanu stalni, ali ih se i dalje drži kao privremene sa svim za njih štetnim posljedicama. Radnici traže, da se ta nepravda ispravi i da ih se postavi stalnima.
Član 50 Pravilnika za radnike predvidja obavezu za željeznicu, -da radnicima, ako rade prekovremeno, pored satnine isplati još 50% više. Kod nas se to ne čini.
-> to** -*■ *
Isto tako ni godišnje odmore naši radnici n-e dobivaju, ma da su im čl. 90 Pravilnika zagarantovani. Ka-d radnik odmor zatraži -dobije odgovor: neima kredita. — * ter» «Mkhsft
O svemu ovome nelka gg. predpostavljeni u Sisku povedu više računa i neka nastoje, da nevolje radnika ne uvećavaju!
Bjelovar,
Radilici XII. sekcije podnjeli su Direkciji žalbu, što šel omogućuje, da se uposluiju prigodlni radnici, a stalne radnike šalje kući. &;& ti4 > tv vvftitvtit«	träial«) n»•
na vrani očiju ne vadi. — Direkcija, mjesto da stvar izvidi i istinitost žalbe provjeri uvidom u isplatne liste, odredjuje, da se preslušaju i pronadju oni radnici, koji su se žalili. Ljudi se opravdano bore za kruh, t
\r/v •	►J »»A » H rn -ćji) C)i •
ot-.i* Direkcija bi daleko korisnije postupila, dla provede istragu i odredi, da se prvenstveno uposli -starije, stalne i familijarne radnike! —-
Smrtna nesreća Kranjc Vjekoslava u radionici Zagreb.
23. I. o. g. blanjarski stroj zgnječio je spomenutoga tako, da jie ostao na mjestu mrtav. Već ranije Kranjc Vjekoslav izgubio je jedno oko i bio dodijeljen »lakšem« poslu — na stroj za blanfanje. Kako nije dobro vidio, a imao je na brizi rad na dva stroja, molio je da ga se premjesti na drugi posao, ali mu nije udovoljeno'. Naznačenoga dana uhvatio ga je remen od jedlioga stro-ia i stisnuo u iprsnome košu. Kad su ga drugovi oslobodili, Kranjc je već bio mrtav.
Ova nesreća izazvala je kod radionič-kih radnika veliko ogorčenje, jer je očito, da se je o želji Kranjca, da dobije drugi posao, vodilo računa, njegova strašna smrt bila bi uklonjena. Još je nešto za osuditi.
tCr« H-a	^	>*< S-.— •!». f T 4 • .-"i , *
Radionički radnik.
Još povodom »Purgerskih običaja«.
Diug J. piše nam:
Sa člankom pod gornjim naslovom posve se slažem. Sasma je na mjestu, da se za
Med privatnimi železničarji ter upokojenci (torej med osobjem, za katerega ne veljajo določbe zakona o državnem prometnem osobju), je obstojal že od leta 1931 dalje Savez saobraćajnih i transportnih službenika i radnika ter je zlasti med industrijskimi železničarji zboljšal položaj z intervencijami ter mezdnimi gibanji.
Dne 15. decembra pa je vodstvo tega Saveza dobilo sledeči odlok Kr. Banske uprave dravske banovine:
II. No. 20.264/2
Na podstavi § 11. zakona o društvih, shodili in posvetih z dne 18. septembra 1931 razpuščam društvo »Savez saobraćajnih i transportnih službenika i radnika Jugoslavije« v Ljubljani, čigar pravila so bila vzeta na znanje z odlokom kr. banske uprave Dravske banovine v Ljubljani, II. No. 7176/3 od 23. aprila 1934.
Razlogi:
Po §§ 2 in 15 zakona o železnicah javnega prometa od 23. junija 1930, vrši minister za promet nadzorstvo nad vsemi železnicami in odobrava predpise o dolžnostih in pravicah tudi onih uslužbencev, ki so zaposleni pri nedržavnih železnicah.
V smislu cit. določil je tudi za ustanovitev in dopustnost delovanja »Saveza saobraćajnih i transportnih službenika i radnika Jugoslavije« med uslužbenci nedržavnih železnic analogno predpisu § 78. zakona o državnem prometnem) osebju bil potreben pristanek in soglasnost ministra za promet. Savez pa se je ustanovil in deloval, ne da bi si zato izposloval ta pristanek.
Ko pa je g. minister za promet proučil pravila in delovanje Saveza, je izdal pod M. S. br. 19.000/34 od 22. oktobra 1934, re-
Doma in po svetu
Nadaljnja imenovanja v železniškem ministrstvu.
Za referenta ministra saobraćaja je bil imenovan upokojeni direktor direkcije rečne plovidbe inž. Milivojevič Stanoije. Za vršilca dolžnosti pomočnika generalnega direktorja je hil imenovan načelnik mašinskega oddelka inž. Popovič Aleksander. Za predsednika tarifnega odbora ije bil imenovan ljubljanski železniški direktor Cugmus Josip. Dolžnosti predsednika tarifnega odbora je till razrešen bivši pomočnik železniškega ministra inž. Djuričič. Upokojeni so tudi vsi pomočniki direktorjev pri oblastnih direkcijah, katerih mesta ne bodo več zasedena.
Velika rudniška nesreča v rudniku Srbski Balkan pri Zaječarju.
Dne 21. januarja je nastala v rovu rudnika Srbski Balkan strašna eksplozija metana ter je 'bilo 12 rud'arßev ubitih, več pa težje ranjenih. Rudnik je last znanega indu-stnšjca in bivšega srbskega ministrskega predsednika Djordja Genčiča. Uvedena je bila takoj preiskava, da se ugotovi krivce. Katastrofo so 'na/hrže zakrivile slabe varnostne naprave, posebno še nezadostne ventilacijske naprave, Delavska zbornica v Beogradu je proti lastnikom rudnika v imenu prizadetih rodbin že vložila tožbo,
veće obaveze, koje mi kao zadrugari treba da preuzimemo na naša ledja, održe izvanredne skupštine i tek one da o tim obavezama riješavaju, ali sam odlučno protivan, da se uporedo aranžiraju i neki banketi, na kojima se banči nakon »dobro svršenog posla«. To može biti savremeno u nekim privatnim grupama; ako; na pr. akcioneri nekog tečevnog podluzeića učinb dobar kapitalistički posao, dočim kod nas zadrugara to je samo štetno. Na naš račun nikakvih banketa ne smije biti. Pogotovo ne, jer delegati nisu na skupštinu išli da1 svrše posao pa da se tposle dobro najledd i napijlu, već da djeluju za interes lopćenitoisti — zadrugara. Učinjena je vrlo dobra lekcija g. ing. Ribiću, koji treba u svakoj zgodi da smatra zadrugare zadrugarima, a ne samo kad sjedi kod punog stola. Zadrugarstvo je uvijek, a ne samo kod izvjesnih zgoda, ^protivnost birokratizmu i aristokratrzmu. Kod toga moram g. ing. Ribiću saopćiti, da sam; kao savjestan zadrugar želio 'prisustvovati godišnjoj skupštini, ali me straža na vratima nije htjela pustiti. Kako mu je to zadrugarstvo? Htio sam da čujem raspravu, kad se preuzima milijonska obaveza — obaveza i na moj račun — ali sam bio otjeran;. Ne mogu to pregorjeli i tražim;, da se naredna redovna skupština održi uz sudjelovanje svliju; članova. Mi se ne ćemo pačati u rasprave, ali ih želimo čuti! Neka se neide sa skupštinom ui prostoriju Obrtnog zbora, kamo stane jedva 100 osoba. — To naročito stavljam na srce radničkim predstavnicima i upravi konzuma. Oni, mislim barem, ne-imaju razloga, da bježe ispred zadrugara.
Skupština bolesničkog ionda od-godjena je na 3. mart 1935, kada će se održati sa istim dnevnim redom.
šenje, da ne soglaša s pravili in delovanjem saveza, ker je njegovo delovanje poizkus oživljanja (pod drugim imenom) Ujedinje-nega saveza železničarjev Jugoslavije, kateremu je bilo z izvršnim odlokom; g. ministra za promet M. S. br. 521/33 zabranjeno daljnje delovanje.
Ker je po prednjem rešenju g. ministra za promet vsako nadaljnje delovanje Saveza po predloženih pravilih nedopustno, Savez v bodoče ne more več izvrševati statutarnega delokroga.
S temi pa je v smislu § 11. zakona o društvih, shodih in posvetih utemeljen razpust saveza.
Zoper to odločbo je dopustna pritožba na ministrstvo za notranje posle, ki jo je vložiti, kolekovano s kolekom za Din 20.— v 15 dneh po dnevu vročitve te odločbe pri kr. banski upravi dravske banovine v Ljubljani. Pritožbi pa se z ozirom na rešenje g. ministra za promet M. S. br. 19.000/34 od 22. oktobra 1934 in na podstavi § 119 odst. 2 in 3 zakona o občem upravnem; postopku ne prizna odložilna moč glede nadaljevanja delovanja, ampak mora Savez (centrala in vse podružnice) takoj ukiniti vsako delovanje.
Izdano uradoma, takse prosto.
Namestnik bana, pomočnik: Pirkmajer, I. r.
Naši zvezarji bodo gotovo z velikim veseljem pozdravili ta ukrep, saj so v svojem glasilu že opetovano namigavali o »primernih odgovorili, ki jih bodo dali njihovi gospodje«.
Odlok Kr. Banske uprave je bil takoj izveden ter se je delovanje društva ukinilo. Po informacijah s strani odbora razpuščenega društva, to društvo na teritoriju dravske banovine ni imelo nikakih podružnic.
da se tudi sodnijsko dožene krivdi in da dobe težko prizadete družine primerne odškodnine in preskrbo.
Volitve senatorjev v dravski banovini.
Dne 3. februarja so se izvršile volitve treh senatorjev. Lista JNS je dobila 321 glasov, lista prejšnje SLS, kater» nosilec je bil g. Žebot, je dobila 86 glasov. Izvoljeni so bili za senatorje minister dr. Marušič, ter bivša ministra dr. Kramer in Pucelj.
Kolektivna pogodba za 400.000 železničarjev.
Na Angleškem so minuli teden sklenili družba železnic in zastopniki strokovnih organizacij železničarjev kolektivno 'pogodbo, ki velja za 400.000 železničarjev. Na Angleškem so železnice last privatnega kapitala. Pogodba spada med najpomembnejše v zadnjih letih. Pogodba izključuje stavko in izpor od strani delodajalcev, dokler ne odreko vsi drugi pomočki. Zato pa pogodba določa 'Ustanovitev komisije nevtralnih osebnosti, ki jo tvorijo' predsednik in še dva člana. Komisijo volita cbe stranki (delavci in delodajalci) sporazumno. Komisija ima 'nalogo, da s sodelovanjem predstavnika oblasti posreduje v nastalih sporih.
Delo klerikalnega režima v Avstriji.
Dunajski listi prinašajo bilanco delovanja avstrijske policije za prošlo leto. Po
tem -poročilu je bilo v času od 15. marca do 31. decembra leta 1934. izvršenih v Avstriji 38.132 političnih aretacij in 106,319 hišnih preiskav. V zaporih pridržanih je bilo 19.090 oseb, od teh je bilo 12.276 nacijonal-nih socijalistov in 6.775 marksistov. Hišnih preiskav je pa bilo 46.582 pri nacijih in 59.737 pri marksistih.
Pred važnimi dogodki v Belgiji. Belgijska vlada ie začela izvajati deflacijsko politiko, vsled katere je v prvi vrsti prizadeto delavstvo vsled občutnega znižanja delavskih plač. Vlada je izjavila, da bo znižala plače vsemu uradništvu in nameščenstvu sploh, vsled česar je uradništvo priredilo velike demonstracije v Bruslju, katerih se je udeležilo tudi delavstvo in je tako demonstriralo nad 40.000 oseb. Vodstvo socialistične stranke je pozvalo vse delavstvo, da naj ne pričenja lokalnih akcij, marveč počaka ukrepov, ki jih bo izdal skupni kongres stranke in strokovnih organizacij.
Vodstvo rudarske organizacije je postavilo vladi zahtevo, da mora do 4. februarja
Železničarji —
zasigurajte
Pri volitvah dne 5. maja bo zamo-gel voliti samo dotični, ki bo vpisan v volilni imenik. Ne zanašajte se, da ste vpisani v volilni imenik, odnosno, da bodo že drugi poskrbeli za vaš vpis. Dolžnost slehernega zavednega železničarja je, da se takoj, najkasneje do 21- februarja osebno prepriča, ali je vpisan v volilni imenik in če ni, da se takoj vreklamira.
Navodila za reklamacije so:
1.	Vsakdo (tudi nevolilec) ima pravico volilne imenike pri občini pregledati in tudi prepisati. Za to se poslužite te pravice in preglejte Imenike.
2.	V volilni imenik mora biti vpisan vsak moški, ki je star najmanj 21 let in ki biva vsaj eno leto v občini.
3.	Aktivni državni in javni nameščenci ter uslužbenci državnih ustanov in uradov (železničarji, poštarji itd.) morajo biti vpisani v volilni imenik dotične občine, v kateri se nahaja njih službena edinica. Na pr. železničar, ki stanuje v Litiji, a dela v Ljubljani glavni kolodvor, mora biti vpisan v imenik v Ljubljani in ima tam volilno pravico. Vsi ostali delavci in nameščenci, kmetje, obrtniki itd, pa morajo biti vpisani v volilni imenik občine, kjer bivajo.
4.	Kdor ne bo vpisan v volilni imenik, ne bo sunet voliti pri volitvah v narodno skupščino 'dne 5 maja t 1.
5.	Reklamacije so dopustne samo še do 21. februarja t. L, za to se takoj prepričaj pri občinskem uradu, ali si pravilno vpisan v volilni imenik. Poglej tudi, ali so pravilno vpisani drugi zavedni delavci in somišljeniki iz tvoje občine.
6.	Ge nisi vpisan, ali če nisi pravilno vpisan (mogoče imaš napačno hišno številko, ali je kaka pomota pri tvojem- imenu itd.) vloži takoj pri občini pismeno reklamacijo.
7.	Reklamaciji je treba priložiti vse potrebne dokaze, s katerimi dokažeš, da imaš pravico biti vpisan v volilni imenik, odnosno' da je treba popraviti eventuelno' napako pri tvojem vpisu.
Če še nisi vpisan, moraš priložiti dokaz, da si 21 let star in da bivaš nad eno leto- v občini, če pa si uslužbenec državnih ali javnih ustanov pa potrdilo- dotične ustanove, da si res tam v službi.
Če pa zahtevaš popravek kake napake, moraš priložiti potrdilo pristojnega oblastva, ki dokazuje upravičenost zahtevanega popravka.
Vsa oblastva (na pr. župni uradi glede izpiskov iz rojstne knjige glede starosti, po-
Že takrat, ko še ni bilo železnic, ampak je le pošta prevažala blago in ljudi iz kraja v kraj, se je slavna gosposka zelo brigala za širino razdalje kolesa do kolesa. '1 a skrb je bila utemeljena v brigi za varnost prometa. Ceste niso bile vedno dovolj široke, da bi se mogla dva zelo široka voza drug drugemu ogniti in zato je bila oblast primorana, da napravi na cestah red. Vozniki so namreč radi prevažali vedno večje tovore naenkrat in so zato naročali vedno širše vozove, oblast pa je morala končno le omejiti vedno večjo širino vozov.
Nered na cestah je postal zaradi večnih prepirov zaradi izogibanja tako velik, da se je moral s to zadevo baviti celo angleški parlament, ki je izdelal zakon, da notranja razdalja od kolesa do kolesa tudi pri zasebnih vozovih ne sme biti večja kakor pa je pri poštnih vozovih in sicer mora znašati razdalja natanko 1372 milimetrov (1 meter in 372 milimetrov).
Kasneje so kolarji začeli izdelovati tudi ožje vozove, ki pa so bili namenjeni samo za promet po mestnih ulicah. Za deželo taki ozki vozovi niso bili pripravni, ker so morali na deželi voziti dostikrat tudi po pesku in že izvoženih tirih.
Leta 1825 pa je izdelal George Stephenson svojo prvo lokomotivo in je začel tudi polagati prve tire za svoje novo vozilo. Takrat pa se je gosposka takoj vmešala v njegove načrte in mu je predpisala, da tudi
preklicati vse napovedane redukcije pri rudarjih, drugače stopi v splošno stavko-Temu ultimatu rudarske organizacije so se pridružile tudi ostale delavske in nameščenske organizacije. Vodstvo socialistične stranke pa je zahtevalo takojšnje sklicanje parlamenta, ki naj sklepa o ukinjenju napovedanih redukcij.
Velika rudniška nesreča v rudniku Srbski Balkan pri Zaječarju. Dne 21. januarja je nastala v rovu rudnika Srbski Balkan strašna eksplozija metana ter je bilo 12 rudarjev ubitih, več pa težje in lažje ranjenih. Rudnik je last znanega industrijca in bivšega srbskega ministrskega predsednika Djordja Genčiča. Uvedena je bila takoj preiskava, da se ugotovi krivce. Katastrofo so najbrže zakrivile slabe varnostne naprave, posebno še nezadostne ventilacijske naprave. Delavska zbornica v Beogradu je proti lastnikom rudnika v imenu prizadetih rodbin že vložila tožbo, da se tudi sodnijsko dožene krivda in da dobe težko prizadete družine primerne odškodnine in preskrbo.
si volilno pravico I
licijski in občinski uradi glede enoletnega bivanja v občini, službene jedinice glede zaposlitve, so dolžna izdajati potrebna potrdila brezplačno in prosto vsake takse ali koleka.
Po § 14. zakona o volilnih imenltih morajo dati oblastva take listine v 24 urah. Tudi reklamacije so koleka proste.
8.	Pismeno reklamacijo napišeš tako-le
a)	Ako še nisi vpisan v volilni imenik:
Občinskemu uradu
v............
-Podpisani ,...., po. poklicu . . , . ,
stanujoč v...... sem že dovršil 21. leto
in bivam v tej občini že nad eno leto.
V	dokaz prilagam potrdilo župnega urada in občine.
Zahtevam, da se me vpiše v volilni imenik.
V	........ -dne......
Podpis.
b)	Ako zahtevaš vpis kot državni uslužbenec, nameščenec, delavec:
Občinskemu uradu
Podpisani......... po- poklicu..........
stanujoč v........sem že dovršil 21. leto
in sem zaposlen pri............ kot .... .
Vsled tega imam pravico do vpisa v volilni
imenik -naslovne občine, ker se v njej nahaja moja službena edinica.
V	dokaz prilagam potrdilo' župnega urada in potrdilo; službene edinice. Zahtevam, da se -me vpiše v volilni imenik.
V	........ dne........
Po-d-pis.
c)	Ako zahtevaš kako spremembo, ker je pri tvojem vpisu napaka:
Občinskemu uradu
v.............
Podpisani......... po poklicu..........
stanujoč v.......zahtevam, da se spremeni
v volilnem imeniku, v katerem sem vpisan
pod štev......... moj naziv v...............
(ali: moj naslov v........).
Prilagam potrdilo pristojnega oblastva, ki utemeljuje gornjo spremembo.
V	........ dne........
Podpis.
Sodrug! Naredi svojo dolžnost!
pri lokomotivah in pri vagonih ne sme biti razdalja od kolesa do kolesa večja kakor pri poštnih vozovih, torej natanko 1372 milimetrov in niti milimeter več! Stephenson se je temu ukazu sprva pokoril, a kmalu je spoznal, kako zelo bo ta ukaz oviral vsak napredek pri železnici. Pri njegovi lokomotivi je ležal namreč parni kotel še med kolesi in ne nad kolesi. Zato je Stephenson napel vse sile, da doseže dovoljenje za širšo razdaljo. Romal je torej od urada do urada, dokler ni dosegel preko parlamenta dovoljenja, da sme zvišati razdaljo med kolesi na 1435 milimetrov. V drugih deželah takrat še niso imeli izkušenj z železnico in s potrebami železnice, kajti prvo železnico so zgradili na Nemškem' šele 1. 1835 in sicer 6 kilometrov dolgo progo Nürnberg—Fuerth, a tu je vozila na Angleškem izdelana lokomotiva. Tudi ta lokomotiva je imela seveda »normalno« širino 1435 milimetrov m tako se je zgodilo, da je postala ta sinna »normalna« ne samo v Angliji, ampak v večini evropskih dežel.
Drugačno širino imajo železnice samo v Rusiji, na Španskem in Portugalskem,: ruska »normalna« širina znaša 1524 milimetrov, španska pa 1740 milimetrov. Na Grškem znaša »normalna« širina 1 meter.
Poleg »normaino«-tirnih železnic imamo pa še ozkotirne, ki imajo vsaka svojo širino po potrebi.
Razpust „Saveza saobraćajnih i transportnih službenika i radnika Jugoslavije“
Kako je postal „normalni tir“ na železnicah
Tiska: Ljudska tiskarna, d. d., Maribor. (Predstavnik: Jos. Ošlak.) — Odgovorni urednik: Adolf Jelen, Maribor. - Lastnik in izdajatelj: Konzorcij »Ujedinjeni Železničar«.
Predstavnika: Jurij Stanko v Ljubljani in Adolf Jelen v Mariboru.