PRIMORSKI IMETNIK
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
Uto VI
- 1 ~j z /1 cz-7\ Poštnina plačana
Otev. 176 (1567) Spedizion
v gotovini in abbon. post. I. gr.
TRST, četrtek 10. avgusta 1950
Cena 15 lir
Rejsolusija Odbora Tržaškega ozemlja za obrambo miru
utrditev slovansko-ital. bratstva, vzaienmci narodnostno spoštovanje
^narodnostno,politično, gospodarsko in kulturno enakopravnost ter za iztrebljenje sleherne oblike šovinizma
Odbor Tržaškega ozemlja za obrambo miru je po vsestran-»^citVL mednarodnega in krajevnega položaja ter spričo špekulacij, ki se delajo ob želji po miru, ki jo gojijo * vseh dežel, odobril sledečo
RESOLUCIJO Odbor Tržaškega ozemlja za obrambo miru je že na enem
»»jih
te
jjjr ®reišnjih sestankov odobril resolucijo, s katero se obso-^tožanie miru, ki ga predstavlja protiljudska težnja velikih
ITavica
Po delitvi sveta v interesna področja, s čimer se tepta
Odbor
malih narodov do neodvisnosti.
znova poudarja svoje že znano stališče in ponovno
koS^a Javnost, da je največja nevarnost vojne v dejstvu, da v, »velike države razširiti svoj hegemonistični in izkorišče-
VJr ‘VPHV na čim obsežnejša ozemlja in je zaradi tega ne-1 da pridejo posamezni interesi teh držav do navzkrižja. j(j0 tei svoji hegemonistični politiki se velike države vmešu-brutj, n°*ranje zadeve drugih držav in jih skušajo vedno bolj 110 Podrediti, da bi lahko povečale njih izkoriščevanje.
tegJ°'lbor Tržaškega ozemlja za obrambo miru poziva zaradi demokratične množice na borbo za uvedbo odnosov veij(£7*fravnosti med posameznimi narodi, ne glede na njihovo turno Za svobodni razvoj, za politično, gospodarsko in kul-0*"*^ posameznih narodov ter za odpravo sleherne _ 5 svobodne trgovine med državami.
Tržaškega ozemlja za obrambo miru
»olitiko
ODLOČNO OBSOJA blokov, nadaljevanje hladne vojne, tekmo v oboroževa-
nju, grožnjo o uporabi atomske bombe in drugih uničevalnih sredstev.
O PO Z A R J A javnost na akcijo tako imenovanih pristašev miru, ker je ta akcija podrejena hegemonističnim interesom organov Sovjetske zveze, ker je neiskrena in ker predstavlja nevarnost za mir, kakor to dokazujejo nebrzdana gonja klevet proti socialistični Jugoslaviji, hujskanje na sovraštvo prott vsemu, kar je jugoslovanskega, poizkus, da se v Jugoslaviji odpravi zakonito postavljeni red, ter pozivanje na upor proti obstoječemu redu v tej državi.
OBSOJA
ravno tako odločno vse lažne branitelje miru, ki so podrejeni zahodnemu imperializmu in ki imajo skupno stališče borbe proti komunizmu, kar je edini smoter, po katerem teži njihova akcija.
OBSOJA
gonjo klevet in sovraštva proti jugoslovanski coni Tržaškega ozemlja ter pozivanje prebivalstva te cone na upor, ki jo skupno vodijo kominformisti ter novi in stari fašisti, in
OPOZARJA na to nebrzdano gonjo kot ogrožanje svetovnega miru.
PRIPOROČA za odpravo ene od nevarnosti za mir v svetu rešitev vprašanja Tržaškega ozemlja na podlagi mirnega sporazuma med Italijo in Jugoslavijo, ki naj upošteva interese obeh obmejnih narodov ter interese prebivalstva tega ozemlja.
POZIVA
prebivalstvo Tržaškega ozemlja, naj utrdi italijansko-slovan-sko bratstvo, ki je neobhodno potrebno za mirno sožitje tu živečih narodnosti, za vzajemno narodnostno spoštovanje, za u-vedbo narodnostne, politične, gospodarske in kulturne enakopravnosti ter za premaganje sleherne oblike šovinizma.
Odbor Tržaškega ozemlja za obrambo miru po temeljiti proučitvi v celoti odobrava sklepe, ki jih vsebuje resolucija Nacionalnega komiteja Jugoslavije za obrambo miru in
IZREKA PRIZNANJE
pobudi tega odbora, ki je povabil gibanja za obrambo miru, naj pošljejo svoje predstavnike v Jugoslavijo, da se na mestu prepričajo o dejanskem notranjem stanju v tej socialistični državi.
Odbor Tržaškega ozemlja za obrambo miru
P O U D ARJA
da smatra nepotrebno poslati v Jugoslavijo svoje predstavnike, ker so njegovi člani ter posamezniki in številne skupine demokratov ob raznih in številnih prilikah imeli možnost, da se na mestu prepričajo o miroljubnih namenih narodov Jugoslavije ter o njihovi, trdni in odločni volji, zgraditi si boljšo prihodnost v svoji socialistični domovini. Zato pozdravlja jugoslovanske narode, njihove napore in njihovo borbo za obrambo miru v svetu.
V Trstu, 9. avgusta 1950.
„GENTE DA GALERA"
Ma v J
TRSI, 9. — Danes popoldne je preko Opčin in Sežane potovala iz Turina delegacija 23 članov, ki je namenjena v Jugoslavijo. V. delegacij} so razni delavci tovarne «FIAT» dva in. ženirja, en arhitekt, dva novinarja in drugi. Dalje so v skupini prijatelj Jugoslavije dr. Bina Carlo, komandant brigade «E. Curiel« in , nekateri bivši partizani. Delegacijo vodi Franco Vergano.
Skupina potuje Y Jugoslavijo na vabilo glavnega odbora Zveze sindikatov Jugoslavije. Ostala bo 3 ali 4 dni v Sloveniji in bo nato potovala po ostalih krajih Jugoslavije.
V razgovoru, ki smo ga imeli s člani delegacije, so ti izjavili da želijo na lastne oči videti ter se prepričati (> dejanskem stanju v Jugoslaviji, o tamkajšnji gradnji socializma ter ugotoviti stvarna dejstva v zvezi S kominformistično kampanjo proti Jugoslaviji, ki prikazuje Jugoslavijo kot gnezdo vojnih hujskačev in kot deželo, kjer se pripravljajo na vojno. Pripomnili pa so, da že sedaj ne morejo verjeti vsej tej kampanji, ker jugoslovanske narode poznajo še iz narodnoosvobodilne borbe in ker tudi dobro poznajo njihove voditelje.
Kljub kominformistični kampanji, naj bi ne šli v Jugoslavijo, so sklenili, da gredo tja na obisk ter upajo, da bodo tam imeli možnost vsestransko videti in ogledati si vse, kar zanima delavski razred in miroljubno človeštvo sploh.
Pri
p poišče Pohang ogroženo - Ameriške sile pred mestom Sinju ■ 01°žaj na reki Naktong resen za Američane in Južne Korejce
DELEGACIJA FLRJ ODKLONILA VABILO na sestanek zahodnih delegatov v V S
jIANG, 9. — Glavni ^^^hokorejske vojske je JUtra^ sledeče vojno pote ^ vseh področjih fron-bujiij °"delki ljudske vojske °4Por sovražnih edinic, 'n južnokorejske peho-2lt4tah°V’ t°Pn*štva in motori-^i. v^delkov ter napredo-
ljudske vojske so osvo-bnji 40 km severno od .^Predevale proti jugu 50 se ,de sovražne edinice, ki ttieti ?®rčeno upirale. Zaple-veiiltn , bogat vojni plen in
j,a "Jetnikov.
e^em drugem področju
!alsl«> w±talstv° in protile-
^tfelil Pni^tvo ljudske vojske
K j-	sovražnih bombni-
!uli 5iaD°reaev’ ki so skušali ovili^ dedovanje ljudske voj-
^•jujiCe 'Andske vojske, ki na-iivzhort„2 °tenzivo na področji Skrvn °bsle. so osvobodile .e 18	n (Kir.sio) in uni-
etl ’ ameriški regiment, da-
eno tL .otor' '
ske v“ lško
°t)koliigS'5.e S0 na tem P0<tr°eiu ^Siiheothničiie prvi in 16. !?r 2 Južnokorejske vojske Meo, epile ogromen vojni
^ečern
J^iske ®or°čilo severnoko-j fočiih , 0 Pravi: «Na vseh ]i„j e prodirajo od-s^eteni	vojske, ki so
Stikom og°rčene b°je,.S
^°dne	področju
VeLoba>e so čete ljudske *e nekatere protir.a-
en° toDn7f°ri2iran regiment in v°jskr divizii°- Cete liud-
pade ameriških pehotnih oddelkov.
Oddelki ljudske vojske, ki napredujejo na tem področju, so z osredotočenim topniškim ognjem odbili poskus izkrcanja v zaledju, ki so ga hotele izvesti južnokorejske čete. Potopljena je bila ena sovražna ladja. 8. avgusta so ameriška letala po-, r.ovno napadla Piongiang ter prizadejala ogromne izgube civilnemu prebivalstvu«.
Pregled bojišča po poročilu nekega dopisnika agencije AFP. -Zvečer 9. avgusta, četrti dan bojev na Naktongu se je položaj zboljšal pred Taegu in na skrajnem južnem delu polotoka. Cez dan sta bili uničeni dve sovražni mostišči na vzhodnem bregu reke Naktong severno in južno od Veagvana. Najboljši uspeh so sile Združenih narodov dosegle, na mostišču blizu Nosogdonga 4 km južno od Veagvana in 20 km severno-zahodno od Taegu. Ameriška prva konjeniška divizija je v odločnem napadu pregnala čez reko dva sovražna bataljona. V samem mestu Taegu se je jutranja vznemirjenost spremenila v mir.
Prva južnokorejska divizija je čez dan uničila drugo mostišče 10 km severno od Veagvena. kjer je uspelo neki severnokorejski četi doseči vzhodni breg reke.
Poročilo generala Mac Arthurja poudarja, da se je ofenziva sil Združenih narodov uspešno nadaljevala. Te sile so čez dan napredovale približno
I
5 km. Tako se je fronta pomaknila za 20 km od ceste, ki teče vzhodno od Sinju. Poročajo, da se severnokorejske sile pripravljajo na evakuacijo mesta. Prva ameriška napadalna skupina ob cesti bolj na severu, je baje dosegla kraj Sungšoni. Druga in tretja kolona, usmerjeni proti cesti, ki teče bolj na jugu, sta prav tako napredovali, kljub ogorčenemu odporu sovražnika vzdolž južnega roba ceste, kjer so napadli tudi mornariški strelci.
Na_področju reke Naktong je položaj ’še vedno resen. Kljub izboljšanju položaja severno in zahodno od Taegu. Nevralgična točka položaja, je še vedno važno mostišče na južnem kolenu pred Jongsamom. Sovražne sile, ki so tu postavile mostišče so zelo močne. Poudariti je treba, da sovražne sile, ki so prekoračile Naktong, r.e vzpostavijo vselej borbene črte na vzhodnem bregu, pač pa se vrinejo za obrambnimi črtami sil. Združenih narodov. Uničenje kakega mostišča še ne pomeni torej, da je sovražnik povsem pregnan čez reko. Končno je treba pričakovati, da bo sovražnik znova skušal prekoračiti reko severno in zahodno od Taegu. Zato je prezgodaj predvidevati stalno izboljšanje položaja.
Popoldansko poročilo generala Mac Arthurja govori tudi, da sovražnik dobiva okrepitve na podrožju Jongdoka in da se vodijo ogorčene borbe. Grozi namreč, da bodo severnokorejske sile obkolile pristanišče Pohang, kjer so zaznamovali severnokorejske sile, za katere pa ne vedo, ali so to redne severnokorejske vojaške edinice, ali pa partizani. Ameriška mornarica je namreč obstreljevala cilje severno in zahodno od Jongdoka. Letalske sile pa so izvršile 347 vojnih poletov.
BOGOTA, 9. — Včeraj je neko lovsko letalo padlo na neko hišo v vasi Manrique pri Meddlinu. Pri nesreči je bilo 9 mrtvih, med katerimi tudi pilot letala.
Sovjetski delegat Jakob Malik pristal, da se bo udeležil novega sestanka, ki bo danes pred sejo Varnostnega sveta
LAKE SUCCESS, 9. — Ameriški 'elegat v Varnostnem svetu je danes povabil vse člane Varnostnega sveta, izvzemši sovjetskega, na konferenco.
Jugoslovanska delegacija je odklonila vabil« za to konferenco, na kateri so razpravljali, kako naj bi odlpomogli sedanjemu položaju v Varnostnem svetu. Sestanek je bil v uradih britanske delegacije pri OZN. Po končani seii so javili, da so sklenili, da" bodo skupno z Ma-likc-m proučili vprašanje postopka v Varnostnem svetu. Malik je načelno pristal, da prisostvuje novemu privatnemu sestanku, ki bo jutri v Lake Successu predi javno sejo Varnostnega sveta.
Današnji seji je predsedoval britanski delegat. Norveški delegat Arne Sun-de Pa je bj.l pooblaščen, da stopi v stik s sovjetskim delegatom.
Domneva se, da so sklepali tudi o možnosti predložitve Skupne resolucije, ki naj zahte-
va od predsednika Varnostnega sveta, da podvzame sklepe o vprašanju zaslišanja predstavnika Južne Koreje.
Delegati so baje proučili tudi možnost ustanovitve posebnega odbora, ki bi til odvisen cd' Varnostnega sveta in ki bi razpravljal o korejskem vprašanju, ločeno od Varnostnega sveta.
Na seji so proučili tudi možnost spremejmbe postopka, tako da bi odvzeij sovjetskemu delegatu predseaništvo. kakor tudi način, kako naj bi se izognili novim sejam Varnostnega sveta v tem mesecu, dc-kler traja predsedniška doba sovjetskega delegata. --------
BELGIJSKA KRIZA
Odobren zakon
o prenosu kraljeve oblasti
BRUSELJ, 9.	—	Belgijska
zbornica se je danes lotila debate o zakonskem načrtu o pre-
^OrnS*?1, 3C Prostor' ki je ie Ostal Američanom in si-
1oJ ,temeni	Severna fronta vzdolž vzhodne obale ie se-
tzu ^lile • Severnokorejske sile namreč grozijo, da bo-°žen?i N^lanišče Pohan9- Na skrajnem jugu zahodno oi in «	0,10 v tnorje le ameriški sunek pridobi! na
V?rf Severnokorejci pripravljajo na izpraznitev meje mostis- J reke Naktong pa so Severnokorejci postavili tako l'e^n0 Cj. 'katera od teh so bila sicer uničena, toda eno
Indonezijski protest
nizozemski vladi
JAKARTA, 9. — Iz političnih I postaja v Makasaru, ki je odda. krogov javljajo, da ie indone- jala pozive upornikov, naj se zijska vlada sklenila vložiti pri j Celebes pridruži republiki Juž-
nizozemski vladi uradni protest, ker je ta poslala rušilec «Ketenaer» v Makasar, ne da bi se prej posvetovala z Indonezijo. Verjetno bo v tej noti vlada Indonezije obtožila Nizozemsko, da je kršila sporazum sklenjen za «okroglo mizo«. Čeprav je indonezijska vlada nocoj izdala uradno poročilo, ki pravi, da so se končale sovražnosti, jg položaj v Makasaru še vedno zapleten. V nizozemskih krogih, kjer nimajo nobenega potrdila, da so. se so-važnosti končale, pravijo, da je edina zveza z mestom ona, ki jo jg vzpostavil rušilec, zasidran pred luko, na katerem je general Scheffelaer, poveljnik nizozemske vojske, ki pa ne more stopiti y mesto. Radijska
nih Molukov, je danes prene hala oddajati. Sliši se samo streljanje v mestu.
V ponedeljek in v torek so indonezijske vojne ladje obstreljevale taborišče vojakov domačinov pripadnikov bivše kolonialne vojske. Komisija QZN za Indonezijo je Sklenila poslati V Makasar 5 vojaških opazovalcev, ki pa še niso mogli odpotovati zaradi pomanjkanja prometnih sredstev. Sklep OZN je bil baje sprejet na zahtevo Nizozemske.
PEKING, 8. — Kitajska agencija «Nova Kitajska« pravi danes, da so južnokorejski žandarji s pristankom ameriških uradov poklali 7 tisoč korejskih domoljubov.
nosu kraljeve oblasti na princa Baldovina. Na dnevnem redu je bilo vpisanih nič manj kot 25 govornikov.
Kasno zvečer je bil zakon o prenosu kraljeve oblasti odobren. Zanji je glasovalo 165 poslancev, proii 27, glasovanja pa se jih je vzdržalo 7.
Wallace pojasnil vzroke svoje ostavke
WASHINGTON, 9. — Kakor smo že včeraj poročali, je Hen-ry Wallace izstopil iz ameriške progresivne stranke. Vzrok njegove ostavke je, kakor stno že včeraj poudarili, dejstvo, da se z ostalim vodstvom stranke ne strinja glede korejskega vprašanja. 2e cd začetka sovražnosti je Wallace namreč izjavil, da brez pridržkov podpira stališče ZDA. To stališče Pa je kmalu potem uradno obsodil nacionalni odbor progresivne stranke.
Wallace je javil svojo ostavko s pismom, kj ga je poslal tajniku sitranke Baldvvinu. V pismu pravi medi drugim: <<Za-radi stališča, ki ga je pred kratkim zavzel nacionalni odbor progresivne stranke in razne državne komisije, se.m se prepričal, da bom lahko bolje služil stvari miru, če bom izstopil iz tega odbora in izvršilnega odbora stranke. Smatrajte torej to moje pismo kot moj uradni izstop iz stranke«.
Wallace je izjavil, da do sedaj nima »nobenega političnega načrta«. Pripomnil je: «Naravno, da bi hotel napraviti kar koli za mir. V preteklih letih sem sodeloval y političnem življenju ravno zaradi tega, ker sem hotel nekaj napraviti za mir«.
Po objavi ostavke je Wallace izjavil, da bo morda podal izjavo o položaju na Koreji, «ko bo končana šahovska partija v Varnostnem' svetu«.
Harriman poroča
o razgovorih z Mac Arthurjem
WASHINGTON, 9. — Po svojem prihodu v Washington je Harriman poročal predsedniku Trumanu o svojih razgovorih z Mac Arthurjem.
Popoldne ie Harriman imel
tiskovno konferenco, na kateri je novinarjem izjavil, da predstavlja «vprašanje obrambe Formoze samo vojaško in strateško vprašanje«. Pripomnil je, da njegovo potovanje «ni imelo političnega značaja pač pa samo namen proučitve vojaških vprašanj, ki se'nanašajo na obrambo otoka«.
Dejal je dalje, da Mac Arthur razpolaga «s potrebnimi sredstvi, da prepreči invazijo Formoze in da.bo vsak poizkus invazije tega otoka onemogočen«.
V zvezi z vojno na Koreji je Harriman dejal, da zaupa kakor Mac Arthur v zmago. Glede prispevanja japonskega go. spodarstva za obrambo Daljne, ga vzhoda in možnosti ustanovitve iaponske vojske je Harriman izjavil, da je imel dolge razgovore z Mac Arthurjem o vseh vprašanjih, ki se tičejo Daljnega vzheda, ter da samo Truman, če misli, lahko objavi zaključke teh razgovorov.
Včerajšnja milanska «L’UNI-TA’», glasilo Komunistične partije Italije Je objavila člančič pod naslovom iiGENTE DA BASTO, DA BASTONE E DA GALERA«. Zadnji odstavek tega članka se glasi:
«SE C’E’ QUALCUNO CHE DOVRA’ ESSERE BUTTATO FUORI DALLA CASA DEL PO-POLO Dl VIA MONTECCHI E DA TRIESTE, QUESTE SONO PROPRIO LE FACCE DA GALERA CHE SI SONO INSEDIA-TE IN VIA MONTECCHI E IN VIA RUGGERO MANNA«.
Ali po slovensko: kAKO JE NEKDO, KI GA JE TREBA VREČI IZ LJUDSKEGA DOMA V UL. MONTECCHI IN IZ TRSTA, SO TO PRAV TISTI OBRAZI IZ ZAPOROV, KI SO SE VGNEZDILI V UL. MONTECCHI IN V UL. RUGGERO MANNA«.
Te besede, ki so očitno vzete iz možganov ljudi, ki imajo prav tisto mentaliteto, s katero je bil pisan fašistični nPICCOLO«, sta objavila fašistični razbojnik in ubijalec španskega ljudstva DAVIDE LAJOLO-ULISSE kot ravnatelj lista (iL’Unita» ter njegov namestnik (redattore capo) FI-DIA GAMBETTI, prav takšen fašistični razbojnik ter dobrovo-Ijec v fašističnem korpusu «Ar-mir«, na sovjetski fronti. Ce vzamete v roke list «IL PICCOLO« iz leta 1930 in čitate poročila o procesu pred razbojniškim posebnim fašističnim tribunalom proti bazoviškim junakom in njihovim tovarišem, lahko prečita-te prav takšne stavke, kajti ljudje, ki so pisali v listu nIL PICCOLO« so prav takšni fašisti kakršni so Ulisse, Gambetti, Gombacci (fervido milite della idea fascista), Zidar (ki se je pismeno ponudil Mussoliniju za službo fašističnih idealov) itd. itd. Skratka: omenjeni kominformistični propagandisti so bili tudi glavni propagandisti fašizma.
Zato nas kot za časa ranjkega dučeja tudi danes zmerjajo z istimi besedami in njihove parole so iste kot pred dvajsetimi leti: «Ven iz hišel Ven iz Trstal« Kdo naj gre ven iz stavbe v Ul. Montecchi? Kdo naj gre ven iz Trsta?
JASNO: vsi uredniki »Primorskega dnevnika«, (Ljudskega tednika«, «La Voce di Trieste«, «11 Progresso«, »Glas mladih« ...
Kdo so ti uredniki?
To so tisti ljudje, ki jih je fašistično posebno sodišče sodilo in obsojalo na deset, dvajset, trideset let ječe in na dosmrtno je čo in na smrt! To so tisti ljudje, ki so pet, deset in več let preživeli v fašističnih razbojniških ječah.
To fašistični kominformistični banditi od lista «L'Uniti», ki so omenjeni člančič napisali in tisti, ki so ga objavili prav dobro vedo! In prav zato smo mi zanje nGENTE DA GALERA« in liFACCE Dl GALERA«! To se pravi, da smo tudi danes, sedem let po padcu fašizma za fašiste cd lista «L'Unita« isto kar smo bili za iste fašiste iz fašističnih španskih in ruskih dobrovoljskih korpusov takrat, ko nas je posebni tribunal sodii in obsojal!
Boljšega dokaza pač ne more biti, da je fašistični razbojnik Ulisse ostal prav takšen fašistični razbojnik, kakršen je bil, ko je klal in požigal po Španiji ter da je Fidia Gambetti prav takšen fašistični razbojnik, kakršen je bil ko je ubijal sovjetsko ljudstvo in požigal ukrajinske vasi.
Da, mi smo «gente da galera«! Smo!
In ponosni smo na to! Ponosni smo, da so nas sodili in obsojali, ponosni smo, da smo trohneli po ječah takrat, ko je Davide Lajolo-Ulisse pisal pane-girike za pete obešenemu razbojniškemu fašističnemu poglavarju in ga imenoval »principe di giovinezza«.
Ponosni smo, da so nas mučili, brcali, klofutali in nam pljuvali
v obraz takrat, ko Je Fidia Gambetti pisaril knjige pod gesli «Duce tu sel tutti noi«!
Ponosni smo, da so nas in naš narod, preganjali in gonili po 360 zaporih, koncentracijskih taboriščih in internacijah vesoljnega v fašistično temo zavitega italijanskega škornja, da so nas ubijali in mrcvarili, mučili in požigali takrat, ko je Ferdinand Zidar pisaril in prosjačil Benita Mussolinija naj se ga usmili in naj ga vzame v svojo službo, da mu bo pomagal propagirati fašizem!
Ponosni smo torej, da smo uFACCE DI GALERA«, toda tiste »FACCE«, ki so dali vse od sebe, da bi bil fašizem premagan! Vendar — ne premagan tako, da bo danes na videz spokorjenim fašističnim razbojniškim propagandistom pod ko-minformističnim plaščem omogočeno zmerjati antifašista s psovkami iz fašističnega slovarja, ki so ga uporabljali takrat, ko nas je fašizem hotel iztrebiti z rodne grude!
Mi, bGENTE DI GALERA«, smo se borili in se borimo zato, da bodo namesto nas in našega naroda iztrebljeni vsi takšni s kominformizmom zakamuflirani fašistični razbojniki kakršni so tisti, ki pišejo in objavljajo članke, s katerimi prav v času, ko italijanski klerofašistični vladni De Gasperijev režim ■ začenja z izvajanjem obsodb fašističnega kriminalnega posebnega tribunala!
In prav v tem je bistvo in pra.
vi pomen kominformističnega fa-šistovskega člančiča, ki kaže s prstom na redakcije demokratičnega tiska v Ul. Montecchi, češ: tam so še tisti, ki niso odsedeli kazni na katero jih je obsodilo posebno sodišče! Tam: v Ul. Montecchi in v Ul. Ruggero Manna!
V tem je vsa denunciantska podlost zakrinkanih fašistov pod kominformistično masko!
Pa ne samo to! Člančič «GEN-TE DA BASTO, DA BASTONE E DA GALERA« je nov bitni doprinos v hujskaški kampanji kominformističnega fašistovskega tržaškega tiska proti nam. To je najnovejši način hujskanja čita-teljev kominformističnega tiska na napade, kakršne od zloglasne resolucije IU do danes doživljajo naši uredniki, naši politični, sindikalni in prosvetni delavci Kenda, Petronio, Bubnič, Lauren-ti, Lipovec, Švara itd itd. To je novo hujskanje kominformistič-nih zaslepljencev, naj mečejo bombe na sedež demokratičnih organizacij v Ui. Ruggero Manna, naj napadajo naše prosvetne in kulturne prireditve, naj mečejo bombe na naše dijaške domove.
Altroche appello di Stoccol-ma ... 1 Toda zapomnijo naj si eno: Tako kakor so «gente di galera« znali obračunati s tistimi fašističnimi razbojniki, ki se niso utegnil zakrinkati s kominformizmom, tako bodo «gente di galera« znali obračunati tudi s tistimi, ki mislijo, da jim je uspelo prevariti naše ljudstvo s puhlimi protiatomskimi frazami, m mislijo, da naše ljudstvo ne ve, da se pod temi frazami skriva njihova razbojniška fašisiična duša.
Naše ljudstvo si je zapomnilo, zelo dobro tisto, kar so še pred osmimi leti trobili današnji uredniki milanskega lista «L’UNITA’»:
»FAŠISTOV, KI SO STRAŽARJI REVOLUCIJE JE MALO; TO SO TiSTT OD VČERAJ, TISTI OD DANES, TISTI OD ZMERAJ. BILO JIH JE DOVOLJ, DOVOLJ JIH JE SEDAJ IN JIH TUDI BO DOVOLJ!«
Tako Je zapisal v knjigi kGUERRA DI RIVOLUZIONE« Ulissejev adjutant Fidia Gambetti. Tako je mislil, tako Je pisal. Tako misli še danes in zato tudi še danes tako piše.
Ilanshl narlamfiiil razimscen
Nove volitve bodo 5. septembra - Vlada ni mogla dobiti večine v zvezi z davčnimi in finančnimi ukrepi, ki naj krijejo izredne vojaške izdatke
KOPENHAGEN, 9. — Danski ministrski predsednik Hans Hedtoft je danes predlagal kralju, naj razpusti parlament in naj' razpiše nove volitve za ■ 5. septembra.
Med deba.to v parlamentu, ki je trajala vso noč, je ministrski predsednik uvidel, da vlada ne piore dobiti parlamentarne večine za odobritev gospodarskih in finančnih zakonov, Iti jih je predložila, da na podlagi teh dobi sredstva za kritje novih vojaških kreditov. Vlada je tu-dj zahtevala 200 milijonov kron posrednih davkov, da kompenzira primanjkljaj trgovinske bilance; predlagala je, naj se uvoz zniža za 300 milijonov. Vlada pa ie ni podala ostavke, Pač pa jo bo podala po splošnih volitvah, ki bodo v°rietno razpisane za 5. september.
Sedanja vlada je na oblasti od 12. novembra 1947. Od 150 poslancev- v sedanjem parlamentu je 5.7 socialdemokratov, 49 liberalcev, 17 konservativcev, 10 levičarskih radikalov, 9 komunistov in 8 drugih tendenc.
Pri debati sq socialdemokrati. ki imajo 57 poslancev, naleteli na skupno opozicijo liberalcev in konservativcev, ki imajo 49 poslancev prvi in 17 drugi.
Danska spodnja zbornica je bila sinoči razpuščena takoj potem, ko je odobrila nov oborožitveni program, ki določa 350 milijonov kron dodatnih izdatkov. Tudi zgornja zbornica je odobrila omenjeni načrt.
Predsednik je nato izjavil, da je kralj podpisal ukaz o razpustitvi spodnje zbornice na
dan 4. septembra in nove volitve bodo 5. septembra. Zbornica šteje 150 članov, toda sinoči se je glasovanja udeležilo samo 115 poslancev. Ostali so že odpotovali v svoja mesta, da se pripravijo na volivno kampanjo.
Smrtna kazen v ZDA za vohunstvo
1VASHINGTON, 9. — Senat je danes odobril osnuitek zakona, ki ga ie predložil demokratični senator Eastland. Zakon zahteva smrtno kazen ali 30 let zapora za vohunstvo v času miru. Do sedaj je bila določena smrtna kazen samo za vohunstvo v vojnem času; v času miru je bila najvišja kazen 20 let zapora.
Pobožna rimokatoliška fašistovska sveta podobica
,ie ^«‘1
ia le p«) trn v peti v ameriškem obrambnem sistemu, hoiozaj za ameriške in južnokorejske sile m tem Področju ie vedno zelo resen
Takšne podobice z molitvijo, kakršno vidite naslika-no, širi v des?t in desettiso-čih izvodih reorganizirana fašistična stranka v Italiji. To je pač v času klerofašističnega režima, ki prav te dni začenja izvajati obsodbe zločinskega pssebn-iga sodišča za zaščito države, najno-vejši rtmokatoliški način fašistične propagande.
Besedilo, ki je natiskano na drugi strani dučejeve podobice se glasi v slovenskem prevodu:
((Njegova ljubezen d Italije, ki jo je hotel imeti in jo je tudi imel veliko, svobodno, spoštovano, se je borila proti sovraštvu hegemonistlčnih čil, ki so hotele; da bi bila
"$t»u
naša domovina slaba, zasmehovana in zasužnjena. Izdali so ga tisti, ki so se prodali tujcu, tisti podleži, ki niso poznali dolžnosti, brezčastne-ži brez časti. Ubili so ga tisti, ki so se bali neizprosne pravice ter so si zato hoteli zajamčiti esebno svobodo in pri tem žrtvovali svobodo vse domovine«.
V Italiji se dogajajo čudovite stvari in zato se prav nič ne čudimo, da klerofaši-stična vlada dopušča širjenj' Uikšnih rimokatoliških fašističnih podobic. Pri tem ni važno, da s tem ista. vlada krši zakon, ki prepoveduje apologijo fai^zma, zakon, za katerega so vladne stranke same g\asovalet
' BCKito mmxm
13gg|ij
I	|M
' -iv.
:: v/ivt- \>
' . .. >; <><*>>■,*
: V-
>**■
Pa r»e samo to, da vlada ne kaznuje tistih, ki slavijo fašističnega zločinsk:gi poglavarja, De Gaspenjevi vlada gre še dalje in je začela z izvajanjem obsodb tistega posebnega fašističnega sodišča, ki je izrekalo obsodbe po direktnem naročilu Mus-solinijevem...
Mi se torej ne čudimo, da s" Mussolinijeve pobožne podobice nemoteno širijo. Mi se čudimo, da jih ni dala tiskati ter da jih ne širi demo-kristjanska De Gasperijeva vlada sama, ter da na podobici ni podpisan n. pr. minister Za prosveto Gonnella...
Mcrda pa se m-.tirno. Morda pa manjka le podpis... Za sedaj,
mm*
Profesf Novinarske zveze zaradi zločinskih napadov na njene člane
Ko poteka že teden dni od napada kominformovskih pretepačev na urednika »Primorskega dnevnika« tov. Milana Lipovca, Novinarska zveza v okviru Razrednega enotnega sindikata ostro protestira zaradi dejstva, da tukajšnja policija še ni aretirala dveh pobeglih napadalcev, čeprav ima aretiranega tretjega, ki ostala dva gotovo pozna. Prav tako še niso znani nikaki ukrepi, ki bi bili sposobni zagotoviti v zgradbi v Ul. Montecchi 6 nemoteno delo, kakor ga za novinarsko stroko jamči celo zakon. Novinarska zveza poziva odgovorne organe, <fn omogočijo mirna in nemoteno delo v stavbi, ki je last Ci-ril-Metodove družbe, in odstranijo iz nje komintormistične razbijaške postojanke. Nadalje zahteva, da se krivci za dosedanje incidente, ki vsi po vrsti predstavljajo hude prestopke zoper svobodno izvrševanje novinarskega poklica, eksemplarično kaznujejo. Pri vsem tem naj se oblast ne poslužuje dvojne mere.
Zakaj.
ZAKAJ ZVU ne ve kolika )e površina STO-ja? V učbe-• niku za zemljepis za slovenske nižje srednje šole, ki ga je izdala ZVU (Urad za Presveto), meri STO 783 km2, v učbeniku za višjo srednjo šolo pa 717,86 km2. aTrieste Handbook 1950» pa pravi, da ima 738 km2. Glede prebivalstva STO-ja pa trdita omenjena učbenika, da ga je na STO-ju okrog 350.000. med tem ko «Handbook» trdi, da ga je okrog 383.000. Prosim-) ZVU, naj se. potrudi in skrbi, da se bodo tržaški di aki naučili enotnih in pravilnih podatkov o prebivalstvu in površini STO-ja.
ZAKAJ v ((Zgodovini novega veka» za višje razrede srednjih šol, ki jo je izdala ZVU — Urad za prosveto, sestavila pi prof. Roža Sturm (Trst 1950), ni poglavja o drugi svetovni vojni? Mogoče zaradi tega, ker bi morala biti omenjena v tem poglavju narodno osvobodilna vojna jugoslovanskih narodov, o kateri — po mnenju ZVU — mša mladina ne sme ničesar vedeti?
* * *
ZAKAJ pa je v italijanskem učbeniku udobne zgodovine Za srednje š:le posvečeno drugi svetovni vojni kar 12 strani ter je vsaj z dvema besedama omenjeno partizansko gibanje?
Prosvetno društvo Lonjer-Katinara v Novi Gorici
Na povabilo Zveze borcev in invalidov NOB iz. Nove Gorice sta pevski zbor in dramska družina prosvetnega društva Lonjer-Katinara dne 6. t. m. nastopila v Novi Gorici. Goste so pozdravili predstavniki Zveze borcev ter krajevnih oblasti. Po sprejemu so si člani prosvetnega društva ogledali gradbišče Nove Gorice in pokazali zlasti zanimanje za nove stanovanjske bloke ter bili naravnost presenečeni, ko so lahko obiskali že dokončano stanovanje, kjer delavci zelo udobno živijo.
Ob 3 popoldne je bil nastop v dvorani, kjer se je zbralo veliko število občinstva. Na pozdrav zastopnika Zveze borcev je v imenu prosvetnega društva Lonjer-Katinara pozdravil vse navzoče ter se zahvalil za prisrčen sprejem tov. Leo Pečar. Sledil je zelo pester program. Pevski zbor je pod vodstvom tov. Lavrenčiča Justa nastopil z raznimi partizanskimi in narodnimi pesmimi. Tov. Oskar Kjuder je izvajal nekaj točk na harmoniko. Sledili sta 2 recitaciji, ki sta ju izvajali pionirka Pečar Andrejka in tov. Udovič Duilija. Nato je tov. Pečar Mc<s s spremljevanjem harkonikaša tov, Oskarja zapel samospev ter na zahtevo poslušalcev dodal še drugo pesem. Dramska družina pa je nastopila z enodejanko ((Vrnitev«, ki jo je režirala tov. Kalan Anica Ob zaključku je se pevski zbor zapel »Hej brigade» in ((Mlada garda«.
Občinstvo je sledilo z velikim navdušenjem poteku celotnega sporeda. Ob koncu programa so nastopajoči dobili lepo darilo od Zveze borcev. Tovariši iz Nove Gorice so izrazili željo, da bi se taki kulturni stiki večkrat vršili. Tovariši iz Lonjerja in Katinare so zagotovili, da se bodo že vrnili in da ne bodo nikoli pretrgali vezi z brati v svobodni domovini.
Prošnje za namestitev otroških vrtnaric
Vse začasne vrtnarice, ki hočejo poučevati v obiinskih o-troških vrtcih v šolskem letu 1950-51, morajo predložiti Uradu za občinsko osebje prošnjo na kolkovanem papirju in ji predložiti sledeče dokumente: državljanski list; zdravniško spričevalo, izdano od občinskega zdravstvenega urada; družinski list; šolsko spričevalo in druga usposobi jenostna spričevala.
Prošnje je čas vložiti do 31. avgusta t. 1..
Kje vse so vzroki za naraščanje draginje
Spekulacija preko Trsta močno podražila maščobe
«24 ORE» z dne 5- 1- m. se pri pregledu kvotacij za svinjsko mast ki ie zabeležila skok od 180.— lir za kg v sredi julija na 400.— lir za kg v začetku avgusta, vprašuje, kako je prišlo do tako ogromnega porasta. Izraža tudi mnenje, da bo cena še naprej poskočila. Po poizvedbah na tržišču je člankar ugotovil, da je med raznimi vzroki poglavitni v tem, da so posegli na italijanski trg agenti po nalogu inozemstva, ki nakupujejo zelo naglo svinjske maščobe, tako da so se zaloge, ki so bile izredno velike, že precej zmanjšale.
Nakupi imajo večinoma legalno obliko. Drugo vprašanje pa je transport t. -j. po kakšnih, kanalih se blago izvozi.
Maščobe so namreč blago, ki ga ni dovoljeno kar prosto izvažati.
Eden največjih kanaiov pri tem vodi preko Trsta. Ugoto-
Slovenski dijaki v Ljubljani gradijo sebi in rodovom, ki pridejo za njimi, Študentsko naselje.
KAJ SI NAPRAVIL ZA SVOJ »DIJAŠKI DOM« TI, SLOVENSKI DIJAK TRŽAŠKEGA OZEMLJA?
Sedaj, v jmčitnicah ie čas, da se ozreš okoli sebe in PRIDOBIŠ ZA ČLANE »DIJAŠKE MATICE« SVOJE RODITELJE. BRATE IN SESTRE, BLIŽNJE IN DALJNO SORODSTVO, SOSEDE IN PRIJATELJE.
vili so namreč, da je bil največji del poslednje dni nakupljenih maščob odpremljen na anglo-ameriško področje Trsta; ki tvori carinsko-gospodarsko enoto z Italijo. Od tod pa je hi-lo mendg blggo «ražpqrejeno» proti Avstriji in Nemčiji. Po drugi strani so bili izvršeni na. kupi tudi za Švico in Anglijo.
Državno nadzorstvo nad manipulacijami, ki jih ped rlj-ščem raznih političnih vestj delajo vsakovrstni inozemski špekulanti je torej kaj slabo. Za
Trst in tukajšn-jo upravo stvari, ki jih razgalja ta vest, nikakor ne morejo prinašati dobrega slovesa. Po eni strani dobiva naša 'luka v očeh italijanske javnosti videz notranjega «Tan. gerja«, ki. ji pije kri in od koder je pot za špekulaci-je vedno odprta. Po drugi se na ta. način tudi tukajšnjim potrošniškim množicam nesramno po-dražuje blago.
Ali tukajšnje carinske in druge oblasti kaj vedo o zadevi?
Prehranjevalni urad S E PRAL jetreba ukiniti, kerni potreben
Pred časom je zavezniška vojaška uprava izdala ukaz o ukinitvi prehranjevalnega urada «SE-PRAL», ki je z ukinitvijo živilskih nakaznic postal nepotreben. V tej zvezi kaže, da je bila določena tudi odpustitev iz službe vseh nameščencev. Obenem pa ,ie bil dan ukaz o vrnitvi pisarni, ških prostorov SEPRAL-a lastniku stav.be za njegove potrebe.
V zadnjih dneh je prišlo vprašanje ukinitve SEPRAL-a ponovno na dan, ker uslužbenci niso hoteli zapustiti svojih uradov in so izjavili, da se bodo uprli vsakemu nasilnemu izgonu. Danes bi Se morali uradi SEPRAL-a izselit'. Zdi se pa, da so oblasti preklicale to odredbo.
Nekateri tržaški listi kot «Ulti-
me Notizie« in »piornale di Triesto) zagovarjajo ustanovo SEPRAL in izražajo mnenje, da je nemogoče kar tako ukiniti to ustanovo, ker je vključena med državne ustanove. Dokler uradi SEPRAL-a obstajajo v Italiji, morajo, po mnenju teh listov, ostati tudi v Trstu. Torej v Trstu morajo obstajati uradi, ki nimajo več nobenega posla samo zato, ker taki uradi obstajajo še v Italiji. Jasno je, da ni pravilno, da se uslužbenci neke ustanove kar tako vržejo na cesto. Tem ljudem je treba preskrbeti delo drugje. Ustanovo, pa, ki ne služi nobeni javni koristi in katere stroški za vzdrževanje težijo ramena vseh občanov, je treba odpraviti ne glede na to, ali so jo v Italiji odpravili ali ne.
Pozdravljeni,	rojak
Danes se vrača preko Sežane in Opčin kulturna skupina ameriških študentov j ugosl. rodu „Tamburica44, ki je bila na obisku v Jugoslaviji
Pred mesecem dni je potovala skozi naše ozemlje skupina-34 dijakov , in . dijakinj z univerze v Pittsburgu (ZDA), članov kulturne skupine »Tamburica (Duquesne Univerzity Tamburitzans)». Člani skupine so vsi sinovi jugoslovanskih izseljencev v Severni Ameriki. Kulturna skupina je, imela s seboj svoj orkester, tamburaški zbor in solopevce. S skupino je potovalo tudi nekaj naših starejših rojakov v Ameriki. Skupino, je vodil prof. L. Gouzs.
! Po prihodu v Sežano sp mladi gostje odpotovali v Opatijo, kjer so prvič nastopili pred svojimi rojaki v domovini. Nastop je popolnoma uspel. 2e prve dni so se
počutili kot doma. Ljubljana jih je sprejela z odprtimi rokami in iskreno dušo, kakor zna sprejeti slovenski človek svoje ljudi, ki živijo daleč od domovine. Po vsej Sloveniji so se vršili nastopi, obi. ski, sprejemi in izleti. Vsi so jih hoteli videti, vsi spoznati. Vsakdo bi jih rad vprašal po kakem svojem sorodniku, ki je moral pred leti zapustiti svoj rojstni kraj.
Iz Slovenije so odpotovali v Za-grep, Beograd, Skopje, Split, Dubrovnik, Cetinje in zopet v Split. Od tu z ladjo ob dalmatinski obali na Reko, v Pulo in danes po mesecu dni jih imamo zopet v Sežani, od koder bodo z vlakom preko našega ozemlja šli v Ge-
novo v Italijo, kjer se bodo vkrcali na ladjo za Ameriko.
Ne bomo opisovali njihovih posameznih nastopov in vsega, kar so doživeli in videli v novi Jugoslaviji, ker bi morali o tem pisati celo knjigo. Z gotovostjo pa lahko poudarimo, da so se naši bratje izseljenci iz Severne Ame: rike, v' novi Jugoslaviji počutili res v svoji domovini, v domovini svojih očetov.
Zeljno smo jih pričakovali tudi mi. tržaški Slovenci. Želeli smo jih videti,' jih spoznati in želeli smo si, da tudi oni nas spoznajo in vidijo na lastne oči, kako živimo, kako' se moramo trdo boriti za naše najosnovnejše narodnost-
NAJBOLJŠA INOZEMSKA BRIGADA
Vaše delo se bo nadaljevalo v Trstu
je dejal tovariš Franc Štoka članom tržaške mladinske delovne dvakrat udarne brigade, ko je bila drugič razglašena za udarno
ZAGREB, 9. — Udarna mladinska delovna brigada «Trst» je včeraj končala z delom ns gradbišču .študentskega nabija, pri Zagrebu Pred odhodom iz
PISMA OTROK IZ KOLO. NIJ v Sloveniji se dobijo: za Ricmanje pri Silvestru Kuretu štev. 19; za Boršt pri Josipini Žerjal štev. 55; za Boljunec pri Marijanu Sancinu 65; za Dolino pri Doroteji Samac štev. 17; za Dcm-jo pri Slavku Sturmanu štev. 549; za Plavje pri Josipu Jamšku (krojač); za Sk. fijP pri Doroteji Furlanič štev. 220
taborišča ie brigada imela konferenco, na kateri sta govorila komandant brigade tov. Sodnik in član štaba tov. Mesesnel.
Tov. komandant je naznanil, da je glavni štab odločil, da se mladinski delovni brigadi «Trst» podeli drugič naziv u-darne brigade, kar je največje priznanje, ki si ga brigada lahko pridobi v dvajsetih dnevih dela. Brigada je povprečno presegala normo za 188 odstotkov ter jo je zaradi tega šteti kot najboljšo inozemsko brigado.
Stab brigade je zaradi požrtvovalnega dela in discipline proglasil deset tovarišev za u-darnike, deset jih je bilo pa pohvaljenih.
NAZIV UDARNIKA SO SI PRIBORILI:	Giordano Umer,
Mara Rajone, Emil Gombač, 1-vanka Grgič, Rado Benčič, Odo
I Kalan, Sergij Povh, Mario A-bbnddhza, Gnido Gdndusio, Milan Sancin.
POHVALJENI SO BILI:	1-
ban Oberdank, Milan Babič, Novella Pulger, Giovanni Pipan, Julij Stoka, Egidij Cepek, Gorazd Tavčar, Josip Ferluga, Igor Gruden, Bruna Gregorič.
Brigadnike je na konferenci pozdravil v imenu .tržaških množičnih organizacij tov. Franc Stoka, ki je čestital brigadi za dosežene uspehe, postano J? udarnikom in pohvaljenim, ki so največ pripomogli, da je brigada dobila naziv drugič udarne brigade. Tov. Stoka je nadalje opomnil brigadnike, naj. dobro odprejo oči na svojem študijskem potovanju, kjer bodo lahko videli, kako jugoslovanski narodi gradijo socializem v svoji državi. «Vaše delo se ni končalo tukaj« ,ie dejal tov. Stoka, »nadaljevalo se bo v Trstu,, v vaših yaseh, Šolah. tovarnah, kjer boste povedali, kaj ste videli in doživeli v Jugoslaviji«.
Glavni štab je zvečer precl odhodom priredil tržaški brigadi večerjo, na katero so Lili povabljeni člani mestnega odbora hrvatske mladine. Člani glavnega štaba in drugi.
Po večerji se je brigadi zahvalil član glavnega -taba, ki je v svojem govoru poudaril, da se je tržaška brigada uspešno kosala z najboljšimi jugoslovanskimi brigadami t»r da je bila najboljša inozemska brigada. Zahvalil se je za požrtvovalno delo in prosil, da mla-
dinci povedo mladini V Trstu le tisto, kar so videli, kajti resnica ne potrebuje olepševanj. «Povejte to tudi komin-formistom, in če vam ne bodo verjeli, tedaj jih pustite, da lažejo — toda vi Lcste vedeli, da oni lažejo«, je dejal član glasnega štaba.
Zagrebška mladina je brigad-nikom izročila več daril, fined njimi lepo rdečo zastavo, dar mladink tekstilne tovarne.
Okoli 21. ure je brigada odpotovala z brzim vlakom v Sa-
rajevo, kjer se bo ustavila en dan. Nato bodo mladinci odšli v Zenico, kjer si bodo ogledali' . železarne, gigante Titove petletke. Iz Zenice bodo odšli v rudniški center. Brezo, nato si pa bodo ogledali dela pri gradnji hidrocentrale v Jabla nici. Preko Dubrovnika bo brigada odšla v Split, nato pa preko Reke in Opatije v Pulo, Rovinj ip preko Divače ter' Ljubljane v Preddvor pri Kranju, kjer bo brigada taborila.
K. E.
Sodnij ska kronika
Mladoletna pustolovca
Na zatežni klopi zavezniškega sodišča za, določevanje narokov smo včeraj, zagledali dva 13 ali največ 14-letna dečka, ki< sta se naveličala mirnega družinskega življenja ter se odpravila v širni svet. Oba sta avstrijska državljana, Walter. Fries iz francoske, Erwin Pres-sul pa iz sovjetske cone v Avstriji. F red. predsednikom sodišča maj. Baj-llisem, ki je že prvič odločil naj ju odpremijo na njun dom, sta bila že v soboto >5: t. m. Njegove odločitve pa kompetentne oblasti zaradi birokracije, kot je izjavil sam maj. Bayllis, še niso izvedle, zaradi česar bosta morala še nekaj dni ostati v zaporu, nato pa ju bodo z izgonskim listom
Maria Caniglia v „Cavallerii rusticani"
na tržaškem gradu
Med operne predstave na prostem, ki ]ih prireja tržaško gledališče, se, je v torek zvečer uspešno uvrstila Mascagnijeva «Cavalleria rusticanan. To o-perno delo, ki je nastalo pod vplivom italijanske glasbene struje, imenovane «verizem#. se je od ostalih Mascagnijevih del še do danes ohranilo v repertoarjih vseh opernih gledališč in to Po pravici. Karakteri-žira jo bogatd melodična in-vencija, ki je včasih naslonjena na ljudsko popevko in dinamični dramski potek, ki predstavlja dogodek iz življenja preprostega ljudstva, pri čemer so posamezni motivi povsem prvobitni.
Marsikdo od stalnih obiskovalcev tržaških opernih predstav se je v torek zvečer napotil z neko bojaznijo v srcu k premieri ((Cavallerie rusticanen — ali se ni glas slavne pevke v letih njene odsotnosti iz Trsta močno spremenil? Pa ni bilo nobenega razočaranja. Maria Caniglia je še vedno tista pevka, ki jo je narava obdarila z glasom, kateremu med italijanskimi primadonami skoraj ni para. Njen prijeten, mezzosopransko barvan glas je čist, lepo izenačen v vseh legah in I pevka ga oblikuje po svoji mi-
li volji. Posebna odlika je njena jasna artikulacija, ki jo tako pogosto pogrešamo tudi pri priznanih pevkah. Vloga San-tuzze je slavni pevki kakor ustvarjena; lik vročekrvne Sici-lijanke, ki jo mož vara z drugo, je oblikovala prepričljivo, strastno; njena igra je doživeta in prosta vseh konvencionalnih kretenj.
V vlogi Jurriduja smo slišali tenorista Antonia\ Annaloro. Kakor pozimi v vlogi Don Joseja tako se je tudi tokrat dobro uveljavil, zlasti je lepo nazna-čil dramatsko ' močne efekte. Zapeljivo Lolo je predstavila Maria Amadini, Lucio Lola Pe-dretti, kot Alfio pa je nastopil mladi Fernando Piccini, Efektne zborovske vložke je naštudiral Adolfo Fanfani. Režiral je Do-menico Messina, ki bi lahko v miljeju, v. katerem se dejanje odigrava, zmanjšal število duhovščine, ki prehaja preko odra.
Drug. del večera je izpolnil balet ((Čarobni carlllon« (Škofljica z godb o) skladatelja Ric-carda Pick Mangiagallija. Ta izredno plodovit italijanski skladatelj se je v mlajših letih uveljavil kot izboren pianist in je šele kasneje v večjem obsegu začel komponirati in to pr-
venstveno klavirska dela. Kot orkestralni skladatelj pa se je izkazal z. deli s področja baleta. V te svoje stvaritve, v katerih je spojil elemente francoske, ruske in italijanske koreografske umetnosti, pri čemer ni izostala močna osebna nota, je vnesel obilo znanja in okusa in tipično obeležje fantastičnega sveta.
((Čarobni cdrillon» je ena od najuspelejših kreacij voditeljice tržaškega baleta Anjte Bronzi. Ta Mangiagallijev balet ne predstavlja posebnih zahtev in stilnih težav, tako da so se so-loplesalke: Vera Venier, Sonja Marmoglia, E Ude Bonagiunta in Licia Proietti vsestransko lepo uveljavile kot Colombina, Pierrot, Harlekin in Pricesa sanj. Scena je bila okusno predstavljena.
Ne smemo pozabiti tudi Um-berta Berrettonija, ki je z veščo roko dirigiral obe deli in seveda tudi prvovrstne tržaške člane orkestra.
Publika je v velikem številu napolnila prostorno grajsko dvorišče in stranske galerije, vendar pa smo pogrešali tisti topli odnos med njo in izvajalci, katerega izpričuje običajno navdušeno ploskanje in glasno odobravanje.	■— r
in v spremstvu odposlali vsakega na svoj dom. U neizbežni moralni pridigi jima je maj. Bayilis končno, zabičal, naj se v bodoče brez dokumentov nikdar več ne napotita v svet.
Brizganec boljši od vina
Joseph Farkaš, je doma nekje iz Madžarske, tukaj pa stanuje v begunskem taborišču pri Sv. Soboti/, Pred sodišče jg moral zaradi tega, ker se ga je nekaj dni tega tako, napil, da ni mogel, več stati na lastnih nogah. V. takem stanju ga je našla neka patrulja. civilne policije, ga odpeljala v taborišče ter ga prijavila sodišču. Včeraj se je izgovarjal, da je spil samo 1 liter vina, kar pa je bilo zanj, ki nima močne hrane, preveč. Predsednik sodišča mu je v. smehu priporočil, naj v bodoče nič ve« ne pije, če ga Pa že mora pokusiti, naj cuka raje brizganec. Obsodil ga jg na 7 dni zapora pogojno.
Vse je mogoče
I. B. je bila pred nekaj dnevi aretirana na Velikem trgu. Po aretaciji sp jo odpeljali na pregled v tukajšnjo glavno bolnišnico, od tu pa v zapore Koroneja. Pred sodišče je prišla, ker se je družila z zavezniškimi vojaki, dogodek pa se je zgodil nekako takole. Obtoženka, ki je bila malo prej z nekim mornarjem v neki priložnostni sobi, jg prišla k nekemu članu civilne policije ter mu povedala, da ii je «galantni» «mornar» ukradel 50.000 lir vredno zapestno uro. Predstavniku pravice se je sicer posrečilo dohiteti ljubimca, vendar pa pri njem ure niso našli. Tako je I- B. romala v zapore, kjer bo po včerajšnji odločitvi maj. Bayllisa ostala toliko časa, dokler ne bo o njeni bodoči usodi odločilo redno sodišče.
TdelbiiHlii številki uredništva
93 808 in 94 838
Poštni predal 502
ne pravice kljub zmagoviti borbi nad fašizmom. Oblasti jim niso dovolile, du bi se lahko ustavili tudi v Trstu.
Samo Karl Bauervič je dobil dovoljenje, da lahko pride v Trst. Včeraj zvečer smo ga obiskali! Prišel je z ženo in l51etno hčerko. Tako on kakor njegova žena sta se redila v Ameriki od hrvatskih staršev. V razgovoru nam je g. Bauervič mnogo povedal,o vtisih v Jugoslaviji. Dejal je, da niso pričakovali tako navdušenega sprejema. »Kjer smo bili, kjer smo dali koncerte in predstave, tam je blio toliko ljudi, kot še nikoli. Večkrat smo morali ponavljati razne točke programa. V Ljubljani, v Zagrebu, v Beogradu, v Skopju, povsod so nas sprejeli predstavniki ljudske oblasti,, povsod nas., je sprejelo ljudstvo, ki nam je prirejalo nepozabne sprejeme. Vtisi iz Jugoslavije nam bedo ostali v trajnem spominu.«
Ko smo šli minio stavbe bivšega Narodnega doma. smo rr.u pokazali stavbo in raztolmačili, da je bil to slovenski narodni dom v Trstu, sedež vseh slovenskih kulturnih organizacij. Stari tržaški slovenski prosvetni delavec mu'je govoril o našem kulturnem življenju in o splošnem kulturnem življenju, ki se je razvijalo x_t'čffT ddlhu.1 Fašisti, so nam- zažgali stavbo, a s tem niso uničili našega jezika in naše kulture. G. Bauervičnsiege stavbo ogledoval in se zanimal, če je bila Slovencem povrnjena škoda. Ko je zvedel, kako se moramo še danes boriti in kako nam na vsakem koraku kratijo narodnostne pravice, se je zgražal nad tem početjem in skoraj ni verjel našemu pripovedovanju.
t
Slo
Ob Slovesu nam je dejal: »Vračamo se v Ameriko. V našem mestu in v bližnjih okoliških mestih živi mnogo Jugoslovanov, med katerimi je tudi mnogo Slovencev. Zeljno nas pričakujejo, da se vrnemo. Ko smo odpotovali, so nam naročili, naj pozdravimo rojake. Ko se bomo vrnili, jim bomo govorili o vsem, kar smo videli in doživeli v Jugoslaviji. Povedali bomo resnico: kar je slabo. je slabo, kar je dobro, je dobro. Reči pa moram, da bomo o novi Jugoslaviji lahko govorili samo dobro. Naše potovanje je bila za nas vse šola. Kar smo se na tem potovanju po Jugoslaviji naučili, bomo jutri med Jugoslovani v Ameriki širili in pripovedovali. Tudi o vas Slovench in predvsem o tržaških Slovencih jim bomo povedali vse, kar smo od vas in od drugih slišali. Zal nam je, da nismo mogli nastopiti tudi v Trstu. Osebno sem se zanimal pri ameriških oblasteh, da bi narti dovolili nastop. Ničesar nisem mogel doseči. Jutri zjutraj odpotujem v Sežano, kjer se bom priključil skupini in od koder bomo odpotovali dalje. Se bi ostali v Jugoslaviji, ali čas nam ne dovoljuje. Mi starejši imamo svoje posle, mladina pa ima. šolo«.
Tako smo se poslovili od g. Bauerviča.
Tudi nam je žal, da nismo mogli sprejeti svojih rojakov, ki živijo onstran velike luže. Zal nam je. res nam je žal. Veseli pa nas, da so videli našo novo domovino, socialistično Jugoslavijo, da nesejo s seboj spomine iz življenja v Jugoslaviji.
Želimo jim srečno pot, obenem pa izražamo željo, naj tudi v imenu tržaških Slovencev pozdravijo vse jugoslovanske izseljence, Slovence, Hrvate, Srbe, Makedonce in Črnogorce. Vsem' naj povedo, da se trdno držimo na naši jadranski obali.
KOLEDAR
Qhda(i&če - -pačilo-
Četrtek 10. avgusta
Lavrencij, Juriča . Sonce vzide ob 4.57, zatone ob 19.22. Dolžina dneva 14.25. Luna vzide ob 0.51, zatone ob 17.54.
Jutri petek 11. avgusta
Fiburcij. Bdemir
GLAVNI ODBOR ENOTNEGA RAZREDNEGA SINDIKATA GRAFIKOV izraža svojemu članu Silviiu in težko prizadeti družini globoko sožalje ob nenadomestljivi izgubi očeta Romea.
V včerajšnji številki našega lista bi se bil; morali prvi dve vrstici pod naslovom «Pozdrav invalidom v Dolenjskih Toplicah« glasiti pravilno takole: Skupina invalidov, mater in vdov padlih borcev iz NOV Tr. žaškega ozemlja itd.
SINDIKALNI PREGLED, ki ga vsak petek oddaja koprski radio, bo do nadaljnjega iz tehničnih razlogov odpadel.
SINDIKALNI AKCIJSKI ODBOR javlja, da je vsak četrtek ob 18. uri sestanek glavnega odbora Enotnega razrednega sindikata pekov; vsak petek ob 19. uri sestanek glavnega odbora Enotnega razrednega sindikata grafikov; vsako soboto ob 19. uri sestanek glavnega odbora razrednega sindikata industrijskih delavcev.
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 9. avgusta 1950 se je v Trstu rodilo 6 otrok, porok je bilo 9, umrle pa so 4 osebe.
POROČILI SO SE: elektrotehnik Josip Malinar in gospodinja Marija Griperič, šofer Angel Sponza in služkinja Ameiia Mini, pomorščak Edvard Jelovič in gospodinja Olimpia Pezulich, gostilničar Alojz Bubnič in gospodinja Gizela Živec, mehanik Evgen Cor-va in gospodinja Ana Marija Jurič, šofer Luciano Cotrozzi in gospodinja Nidia' Rosmann, trgoV. ski poslovodja Mario Massi in prodajalka Lucia Scorazzato, zidar Marino Rota in gospodinja Lida Viezzoii, prodajalec Nazario Scher in gospodinja Marija Scial-lino.
UMRLI SO: 701etni Ulderico To-masini, 711etni Ermano Gabrielli, 70!etni Ivan Cecovini, 771etna Ana de Berger vd. Sauli.
HI! RADIO IH
JUG0SL. CONE TRSTA
(Oddaja na srednjih valovili 212.4 m ali 1412 kc>
ČETRTEK 1«. 8. 195«
6.30: Jutranja glasba; 6.45: Poročila v ital. in objava sporeda; 7.00: Napoved časa - poročila v slov in objava sporeda; 7.15: Jutranja glaspa.
12.O0: Iz opernega sveta; 12.30: Nekaj klavirskih skladb:	12.45:
Poročila v ital. in objava sporeda: 13.00: Napoved časa - poročila v slov. in objava sporeda; 13.15: Pisan koncertni spored; 13.45: Našim ženam (ital.); 14.00: Igra Stojan Stenovic s svojo kapelo; 14,30: Pregled tiska v ital.; 14.45: Pregled tiska v slov.; 15.00; Zaključek.
17.30: Politične aktualnosti (it.); 17 40: Mplodije v plesnem ritmu; 18.00: Nekaj slovenskih samospevov; 18 20: Iz ruske orkestralne glasbe; 18.45: Poročilo v hrvaščini; 19.00: Glasbena medigra; 19.15: Poročila v ital.; 19.30: Napoved časa poročila v slov.; 19.45: Zabavna glasba; 20.00: Večerni koncert; 20.30:	Zborovska glasba;
21.00:	Radijski obzornik:	Dva
meseca vojne na Koreji (slov.); 21.15: Slovenska in hrvatska vedra glasba: 21.40: Kulturni pregled (ital.); 22.05:	Feuilletons
(ital.); 22.20: 2 valčka P. J. Čajkovskega; 22.30: Igra plesni orkester iz Sv. Nikolaja; 23.00: Zadnja poročila v ital.; 23.05: Zadnja poročila v slov.; 23.10: Objava dnevnega sporeda za naslednji dan y ital. in slov.; 23.15:	Romance;
23.30: Zaključek.
L JUBLJANA. MARIBOR in rel. postaja NOVA GORICA
(Oddaja na valih 327,1; 188.9;
212,4; 202,1 m.)
ČETRTEK 10. 8. 1930
5.00: Jutranji pozdrav; 5.15: Na. poved časa, poročila, vremenska napoved in objava dnevnega spo. reda; 5.30:	Slovenske narodne
pesmi; 5.50: Juvanja telovadba; 6.00: Napoved časa, poročila in radijski koledar; 6.10:	Jutranji
koncert.
12.00: Iz opernega sveta; 12.30. Napoved časa ih poročila; 12.40: Zabavna glasba raznih narodov; 13.40: Basist Ladko Korošec poje slovenske samospeve; 14.00: Lahko orkestralno glasbo izvaja Stojan Stenovic s svojo kapelo; 14.30: Ljudska univerza:	14.50:	Nekaj
četverospevov Antona Hajdriha; 15.00: Napoved časa in poročila; 15.10: P, I. Čajkovski: «Mozartia-na« - uiita.
18.00: Koncert sopranistke Majde Dugan - Lovše, pri klavirju Marijan Lipovšek; 18.20: Pogovor s pionirji; 18.40: igra orkester Al-ftedo Antonini;	19.00:	Napoved
časa in poročila; 19.15: Dela L. van Beethovna; 20.00: Predavanje za izobraževalne tečaje; 20.20: Nekaj skladb za violinp; 20.30: Poje tržaški Komorni zbor p. v. Ubal-da Vrabca; 21.00:	Petletka	naSb
teče . . .; 21.40: Francoska glasba; 22.00: Prenos poročil Zvezne postaje Beograd;	22.15:	Zabavna
nočna glasba;	23.30:	Poročila;
23.35: Konec oddaje.
DAROVI IN PRISPEVKI
Cigan in ciganka sta se stepla
V Bošketu nekje se je utaborila ciganska skupina, v kateri sta tudi 31-ietni Jakob Muha in 32-letna Cita Karis. Včeraj se je med njima vnel prepir iz njega pa pretep, pri katerem se je «cigo» posluževal pesti, ciganka pa se je branila s kamnom, s katerim se cigana tako dobro otepala, da se bo moral Jakob Muha zaradi poškodb zdraviti okoli 8 dni. Seveda je bila dobro potolčena tudi Cita, za katero so zdravniki mnenja, da bo zdrava v 7 dneh. Oba cigana so Po pretepu pripeljali v bolniško am-bu'lanco, kjer so jima nudili prvo zdravniško pomoč.
Vrsta nesreč
Včeraj ob 12.30 so v bolnišnico sprejeli 51-letno Marijo Cri-viglieri iz Ul. Istria 4, kateri je
Ob priliki rojstnega dne strica Franca darujeta LALI IN ANDRO Lir 1.000— ZA DIJAŠKO MATICO;
Mesto cvetja na grob pok. FRANJA RUPENE daruje Jolanda Lir 500.—. mama, Gabrijela in Giorgi Lir 500.— za Dijaško matico.
LEKARNE ODPRTE DANES
Rinaldi - Ul. Settefontane 99;
assa Prov. Mal. - Ul. XX. sept.
Dott.. Praxmaier - Ul. S. Giu-
5 1; Rovis - Trg C. Goldoni; t zzan - Trg Venezia 2; Prendi-lk .- Ul. T. Vecellio 22; Gmeiner -Ul. Giulia 14; Codermatz . Ul. T. S. Piero 2.
NOČNA SLUŽBA LEKARN
Sponza - Ul. Montorsirto 9 (Ro-iano); Maddalena - Via dellTstria 43; Cipolla - Ul. Belpoggio 4, Crevato - Ul. Roma 15; Enea Godina - Ul. Ginhastica 6.
KINO
pri delu padel na desno roko težek kos železa ter ji zmečkal prstanec. Zdraviti se bo morala okoli 15 dni. Ob 13 je bila vrsta na 2 letnem Mariju Perucciu iz Ul. T. Vecellio 4, ki je iz neprevidnosti popil kozarec pralnega sredstva »varl-kina«. Na srečo so otroka pravočasno prinesli v bolnišnico, kjer so mu zdravniki takoj iz prali želodec ter mu tako reši-li življenje. Ob 16.55 so na ortopedski oddelek pripeljali 19-letnega Marijana Trošta iz Ul. Giardini 53, ki se bo moral zaradi zlomljene medenice zdraviti okoli 40 dni. Ponesrečil se je Pri delu v bližini železniške postaje na Martovih poljih, kjer je padel z nekega odra. Končno so ob 17.40 sprejeli še 18-letnega Silvija Valdemarina iz Martovih polj 4, ki si je pri delu v mehaniški delavnici INAPLI tako poškodoval desno roko, da se bo moral zdraviti okoli 20 dni.
Excelsior. 16.30: ((Obsodite me, če vam uspe«. G. Logers.
Alabarda. 16.00: «Dolly Sisters«, Betty Grable.
Garibaldi. 15.00, ob 21.15: na prostem: «Ljubiti te, to je moje prokletstvo«.
Ideale. 16.30: »Skrivnost ogledal«.
Impero. 16.00: «Cesarski valček«.
Italia. 16.00: »Razpršeni rod«, J. VVeissmueller.
Savona. 16.00: «Praznik in kri«, R. Montgomery.
Vittorio Veneto. 16.00:	((Priprto
okno«.
Azzurro, 16.00:	«Komu zvonijo
zvonovi«, Garry Cooper in Ingrid Bergman.
Marconi. 15.30, na prostem 20.30: «Zmajev rod«, K. Hepburn.
Massimo. 16.00: »Glasba na oblakih«, Jeanette Mac Donald.
Novo Cine. 16,00: «Mesto jazza«.
Radio. 16.00: «Marseljeza» P. Renoir, L. jouvet.
Venezia. ((Peklenska pustolovščina«.
Vittoria. 20.00: «Nemirna doba«, S. Temple.
Ljudski vrt na prostem, 20.45: «Ni hotela reči „da”».
Letni kino v Ul. F. Severo. 20.45: ((Pustolovščina v Valechiari«,
letni kino Rojan. 20.45: «Ljubav-niki iz sanj«.
Letni kino na Rotondi, 20.30: ((Blodeči žid«.
Skoljet. 20.45:	»Sodnik Timber-
lane«.
Gledališče ua gradu
Druga predstava «CAVALjj LERIA RUSTICANA« P- Ma-scagni in «CARILLON MAGI-CO» R. Pick Mangiagalli' danes ob 21. uri. Nastopili bo-do isti igralci, ki so sodelovali pri prvj predstavi.
Obvestilo Planinskega društva Trst
Planinsko društvo Trst valj vse prijavljence za letovanje izmeno 12. in 19. avgusta, naj zanesljivo javijo danes ® • uradnimi urami v Pisi* ZDTV, Ul. Machiavelli »3-II » radi važnih sporočil glede 10 vanja.
Nadaljuje se še vpisovanje11 nadaljnje izmene letovanja.
IZLETI
ADRIA-EXPRESS
27. AVGUSTA IZLET
v VIPAVO KANAL TOLMIN in OPATIJO
Vpisovanje do 12. avgusta t-
adria-express
ZetCAFomfi u 'Sloutvdi1
Po zelo zmernih Vam nudi ADRIA EXpB^h letovanja v najlepših Slovenije po želji za ' „ 14 dni itd. na BLEDU, v GASKI SLATINI, v LOSJV DOLINI, v LOGU PR| THi& TI in v drugih krajih- ^ jave sprejema potovalni rad ADRIA- EXPRESS, -Fabio Severo 5b, tel. T’’
Nalečaj za scenarij umetniškega fi^3
in za slavnostno uverturo ob desetletnici OF Slovenj
Na predlog pripravljalnega odbora za proslavo 10 ce Osvobodilne fronte Slovenije razpisuje Izvršr.-i odbdf svobodilne fronte Slovenije dva nagradna natečaja:
I. Natečaj za scenarij celovečernega umetniškega iz življenja in boja Ljubljane v narcdno-osvcbodilni b°r .
- Scenarij naj v umetniško dognani vsebini zajame sj>®. iz dobe 1941-1945 in upodobi boj in požrtvovalnost s $0 skega glavnega mesta, ki je bilo pod italijansko in okupacijo edinstvena trdnjava junaškega osvobodilni3 pora.	v
Tipkane scenarije je vložiti do 1. marca 1951 podbLa imnim geslom na Sekretariat IO OF v Ljubljani, Erjav,c jp cesta 12. V ta namen imenovana žirija jih bo pregled? ,|a ocenila ter ob desetletnem jubileju 27. aprila 1951 °bS,oOO svojo odločitev. Prva nagrada znaša 70.000 din. druga din in tretja 30.000 din. Glede ostalih scenarijev si I rner odbor Osvobodilne fronte Slovenije pridržuje pravic0 rebitnega odkupa.
II. Natečaj za slavnostno uverturo.
ljud'
To glasbeno delo naj proslavi borbo slovenskega „ ca stva za svobodo. Klavirske partiture je vložiti do 1- ‘J jUb-1951 pod brezimnim geslom na Sekretariat IO OF V LJ ljani, Erjavčeva cesta 12.	.-
Posebna žirija bo ocenila delo in ob desetletnem leju 27. aprila 1951 objavila svojo odločitev. Prva r-'až.lede znaša 50.000 din, druga 20.000 din in tretja 20.000 din. ug10. ostalih scenarijev si Izvršni odbor Osvobodilne fronte venije pridržuje pravico morebitnega odkupa.
Ljubljana, 3. avgusta 1950.
Po pooblastilu IO OF Slovenije: Marijan Brecelj 1 r’
P.I-
NAZNANJAM,
DA SEM SE PRESELIL S SVOJO ODVETNIŠKO . SARNO V UL. MAZZINI 30, III. NADSTR. (DVIGA NA RAZPOLAGO).
bETlC
TELEFON 29-853.
Dr. FORTUNAT MlKULE
GRADBENIK
VSAKOVRSTNA GRADBENA UELA-'" STANOVANJA, TRGOVINE, SPHE^Jg
SPREJEMA OBNAVLJA Sl
TUDI VSAKOVRSTNA POPRAVILA IN CENE UGODNE!
Naslov na upravi lista, Ul. sv. Frančiška
KOPALIŠČE
Sv. NIKOLAJ
KOPANJE — PLAZA - PLES — IGRE — BIFE - D
RESTAVRACIJA - KONCERT	,
WEEKEND HIŠICE Z DVEMA ALI TREMI POSTELJ^
Zveza po morju s parniki in motornimi barkam*
OB PRAZNIKIH
IZ TRSTA:	,4,|5
ob 8.00; 8.30; 9.30; 10.00; 10.30; 11.00; 11.30; 13.15; D-30:
IZ SV. NIKOLAJA:	.52»;
ob 9.00; 9.30; 10.30; 11.00! 11.30; 12.00; 12.30; 14.15; 14.30;
19.20; 21.00; 22.00.
OB DELAVNIKIH
I Z T R S T A: ob 7.15; 8.30; 10.15 11.00; 12.05; 13.30; 15 #W-
ivto-
IZ SV. NIKOLAJA: ob 8.00; 9.30; 11.15; 11.45; 15.45; 17.45; 18.00; 19 »	^
AVTOBUSNA ZVEZA ob delavskih m praznikih iz A„a, bušne postaje (postajališče Piazza ex Impero,
Zavije in Milje)
Iz Trsta ob 8.30, 11.30, 14,30 Iz Sv. Nikolaja ob 10, 13, 21.
10. avgusta 1950
Podružnica	uredništva in	uprave	Primorskega	dnevn v Ul. ljll.
Napovedana kominformistična „festa" v Doberdobu
i so sili siretioualceu m ifiiiceii
Telefon 11-32
ZAH VALA staršev padlih borcev
po obisku grobov v Sloveniji
^(/ii/a pozornost visokih predstavnikov italijanske KP slovenskim vasem
je zaveonj m ' na kateri pa bržčas ne bo sli- | nerodno stopila in z nogo za-
pretou , " Je zavedna in najt bit, nnska vas’ Takšna sijeMuh'« in med vojno’ lco
viSr ju ln Pre§anja-
Caro^f' lzP«vedovati svojo
v^jenoi W d<Jmokratičn° Hum i Se zanjp borilti >n
.£»*.0 čemer pr:aa-;° HooLfhL6-' 80 v prid na'
vj; °bodilni borbi prosla-*	vasi-	Takšno
,aotn* P° vojni in na i
®ističn= a^ušala kominfor-zanesti med va-ter ustvariti v u kominlormistično
Kc
^oznsi?* 8,0 doberdobska tla •jefovih ^ kominformizniu in torjjk del^agoških propaga-
lle*jtVeišIraZnika’ - niž priza-cROa ga ^ fašizma in na-o Ppida tudi njemu.
šati ne ene slovenske besede.
Doberdobčani. ki so takoj spoznali, kam pes taco ponuja, sc upravičeno vprašujejo; Čemu se venadrle s tako vnemo ponujajo naši vasi. Naša vas resda ni majhna, vendar ne zasluži tako visoke pozornosti, kakor ji jo namerava posvetiti onorevole Boldrini. In končno si takih pozornosti tudi ne želimo, ker vemo iz dosedanjih primerov, da pomeni vsaka manifestacija kominformistov v slovenski vasi v resnici nesramno provokacijo nasproti vsem onim, ki se nočejo vključiti v njihove vrste. Strahovaicev in vsiljivcev pa smo do grla siti!
30 IWJi>Iv!^iInem spoznanju aiti,7?'ani našli kmalu ^ih fimiVnan^u kominformi-ki *»do-
‘HiJne n ?ar '2an°m zadržali
Wah	P°	uradih	v
t! jim ’ miiCU in Gradiški, da
paftizanslr» ®°dlli Priznanje
^jstvovar.^1 m aktivističnega
^Predlo- m®d v°ino' v!°-ka,požene že i. 1949. so ča-
,Kf>I do kon 0Iaenienih uradih J>CramCa >; 1949- k° so za-^ nizko,uvideli,
pirati
nizkotno
jrh nameravajo
y .	- nagici avaju
ni DriD!>^Vni kominfonni. 50 Hej	Posamezniki
!Jfzaj l^oje prošnje ^i Part;, n,lmi obrnili na 'H	odsek	v	Go-
a urad
, bi*". k b'i>o
SifoU	AVHI
f■ kiji*, ^vii zastarele vi,v rok £mU’ da ie v onem v'kvtlo	prošenj
S PotS *'• Zbrar,i *> bi'
NiTlni dokumenti in %i	odkoder pa so
J°8e iu t*ejeli odgovor, da iCl^iti več v po-
potem 3tonl - DTea , v njegovi moči, V kiriu ?? pujočo komisijo
bile
dostavljene
6H-: zavpA,7rucni propagator.
krivice- ki so jo Hftl - Doberdobčanom in p?izgnakim borcem kri1*'Uku	dobro vedo. do
v?Uiarnosti sosedo-
r^S čaiuVat!’ zlasti v P°’
re-jšl;	ne morejo
3 jV^ya^ar>°in niti onih ki
J na tak ali druga-I* so j. darle razpečali.
H ^ **. da ' zato
1» J>oložaaaje.trebd porazne.
2e nekajkrat napove-v zn-,!. *^ulturno» prire-
jo otipom oči
i^^kaitšno1
S^fS^ikominformi-'S
tvJ^enj na /aiadi dosedanjih us®!3 niso »betah cjM ‘*i zg Pba m so se zalo ta«’10 hai h■ “Potoznejšo ak-
i«ormaspravii!aniIa Doberdob-biisrtji- a v pozabo kom-grehe.
a.
ž?° "Delo, }.settimanale slo-
hr -*8|,i rvr, ^ je bo udele-
.^dsedtiik a?!PVo'p Boldrini, tau 'k ANpr v ,
Kakor vse
ANpp
da ^iej, boU,P. “fe^e» prireje-
|la tud; ta za tem, Udeleženci čim Z lažm‘.JPV '-n Plasira čim
Vfc nied
farjev
kv
5^'stičnp* dopisanega komin-^' bpr4lPapiria. Ker Pa ani- kakor smo ražniku ”.Sedai že tretjemu ha*1* obetii-’, Prireditelji niso nedeljo 7°+Ve kaj uspe‘
Urh Dotrehn ■ Za^° so ukrenili
fej; ljudiIz ra-olok Tržača-
h.iL01' zat " Trz,'Sa- Vidma in ?• *pSiUjpj°' -'<> iz Bc 1» tem	«Unita» ln ((Dela»
?!k Cve-rkakor zajamčen ^?e4»iih	0nski naslovi v
<? »»S“h'kl *- ««•
Iz Kr mina
Včeraj popoldne je posebna občinska komisija pregledala občinske rezervne vodnjake v Bračanu, ki zalagajo občinski vodovod, da bi ugotovila, koliko je še V njih vode. Zaradi dolgotrajne suše se je rezerva v teh vodnjakih zelo zmanjšala, in vsemu prebivalstvu preti, da bo ostalo v kra-tkem brez pitne vode. V zvezi s tem poziva župan vse občane, naj se pitne vode poslužujejo le za najnujnejše potrebe in naj potrošnjo čimbolj omejijo. Kar se pa tiče uhajanja vede zaradi slabega .stanja nekaterih cevi, je župan odredil, da bodo še ta teden iste menjali v predelu Saldarini Medeja.
dela ob manjšo skalo ter si zlomila desno stopalo. Ker niso bile bolečine bogve kaj hude je ženska najprej jnislila, da gre le za hud udarec, naslednjega dne Pa si ji je stopalo poslabšalo in je zato šla na pregled v Bolniško blagajno. O-z dr a ve la bo v štiridesetih dneh.
Okroq 200 milijonov za aradnje v leto 1950-51
Ministrstv0 javnih del je v teh dneh priznalo načrt del, ki jih predvideva Urad za civilne gradnje v Gorici za leto 1950-51. V tem načrtu je namenjenih 27 milijonov- izdatkom v zvezj z vojno škodo,.93 milijonov za izredna dela, 15 milijonov za obmorska dela, 18 milijonov za notranjo plovbo, 40 milijonov za hidravlične naprave in 2o milijonov za sedeže oblasti.
Poleg tega je določenih več
milijonov za popravila ln grad- _	  _
nje cerkva in zvonikov. Vseka-1 nica od 15. do 31. avgusta
kor je treba skrbeti tudi za po. pravila in olepšavo cerkva, vendar smo mnenja, da te vrste dela vendar niso tako nujna, dokler imamo še toliko porušenih stanovanjskih hi* , in je stanovanjska stiska tako občutna.
Počitnice za trgovine
Zveza trgovcev za goriško pokrajino sporoča, do bodo spodaj navedene trgovine zaprle za poletne počitnice, in sicer:
Drogerije:	Legissa	Aleksan-
der od' 7. do 12. avgusta; Pado-va-n Marij od 14. db 19. avgusta; Podgornik Anton od 14. do 19.; Mervič Anton od 14. do 26. samo popoldne; Frantz Nestore od 21. do 26. avgusta; Marostica Konrad od 21. do 26.; Visi-ntin Guido od 11. do 19. avgusta.
Perugina, čokolada in sladkarije od 7. do 24. avgusta; Bemt-Verizzo - pohištvo od 12. do 24. avgusta; Spellot Alfred -glasbeni inštrumenti ed 13. do 26. avgusta; Makuc Ivan - mes-
Planinci
vsi v Dolomite!
Slovensko planinsko društvo v Gorici vabi vse planinkej planince in prijatelje gorskih krasot na lep izlet v Dolomite, ki ga bo priredilo v nedeljo 13. avgusta. Tokrat bo šla pot izletnikov preko Tolmeča, Sa-pade in Misurine do Carboni-na. Tam se bodo udeleženci utaborili in lahko priredili izlete do jezera Landro, Misurine, Monte Pina, na Picco di Va-landro; -na Mcnte Cristallino, na Piz Popera, na Croda Rossa v Cortina d’Ampezzo v Toblach in do Toblaškega jezera.
Povratek bo v torek 15. t. m. Po drugi poti, in sicer Pieve di Cadore, Longarone in preko Valcelline do Maniaga; od tu v Videm in Gorico.
Prijave sprejema Darko Šuligoj - urar na Travniku.
Poskrbljeno bo za toplo hrano razen prvega kosila. Vsak naj prinese s seboj jedilni pribor jn primerno odejo.
Iz Rezije in Kanalske doline
*<-r
Aretacija
Na podlagi tiralice, ki jo je izdala gorička sodnija so orožniki iz Standreža včeraj aretirali 26-letnega Žigon Severina
in 30-letno Gorjup Romildo iz NA SLIKI ZGORAJ RA VENCA v REZIJI SPODAJ 2AB Standreža,	1	NICE	V	KANALSKI	DOLINI.
Pred kratkim se je vrnila iz Slovenije skupina staršev padlih partizanov, ki se je napotila tja, da obišče grobove svojih sinov. Zadržali so se tam nad teden dni in bili pri iskanju grobov svojih dragih deležni vse podpore Zveze' borcev in Izvršnega odbora OF.
Ob povratku so starši izrazili želJo, da bi se preko našega lista zahvalili Partizanskemu odseku pri DFS, Zvezi borcev Slovenije in Izvršnemu odboru OF za vsestransko pozornost in pomoč, ki so je bili deležni na tem obisku. Podpisani so: Cergolet Jožef, Poiani Rosa, Poiani Antonio, Fumis Salvatore, Turco Cate-rina, Caligaris in Boletti Maria in Boletti Antonio.
Gorivo za avtoprevozna vozila
Ravnateljstvo EAM-a sporoča, da bo danes pričelo z razdeljevanjem nakazil za gorivo za avgust vsem lastnikom motornih vozil za prevoz blaga. Pri dvigu omenjenih nakazil bodo morali lastniki vozil dati onim, ki jih bodo za njih dvignili pismeno pooblastilo in vozno dovoljenje.
Obveslilo kmetovalcem
Pokrajinski kmečki konzorcij v Gorici obvešča vse one kmetovalce, ki so se odzvali prostovoljni oddaji pšenice, da
lahko pri njem dvignejo predujem 5000 lir za vsak stot oddane pšenice.
Tisti, ki so že dvignili predujem 4500 lir za stot lahko dvignejo še razliko 500 lir in to pri konzorciju, kateremu so c-cidalj pšenico. Pri dvigu omenjenega predujma, katerega fcedo vsi konzorciji pričeli izplačevati danes, četrtek 10. t. m. bodo morali kmetovalci predložiti potrdijo o oddaji.
Aretacije
Pred dnev; so orožniki nastanjeni v Krminu pridržali 42-lefnega Henrika Mazzclinija brez stalnega bivališča in 21-letnega Dorinija Zaffaronija iz Cerenza pri Varesiju, ki se brez zaposlitve že dalj potepata po Krminu. Obdržal; so ju nekaj dni v zaporu in se ta čas pozanimali za njuno preteklost. Izvedeli so, da videmska policija že dalj časa zasleduje Mazzolinija, ki je baje zakrivil nekaj tatvin, medtem ko bo Zaffaroni moral v zapor, ker se ni odzval vojaškim dolžnostim.
KINO
VERDI, 17: «Američan v Etonu« M. Rooney.
VITTORIA, 17:	«Maklovija»
(mehiški fevdalizem) M. Fe-lix.
CENTRALE, 17: »Kačja sled« D. Lamour.
MODERNO, 17: ((Dogodivščina v Bombayu» C. Gable in R. Russel.
ESTIVO, 21: ((Glasba na oblakih« N. Eddy.
ne
Rolo izpod grma
Včeraj popoldne je čel k Soči, da bi osvežil svojg ude Peter Jančič iz Podgore. Do reke sg je pripeljal s kolesom, ki ga je skrbno položil v senco pod grm kakih deset metrov od vode. Cim pa je bil nekaj minut v vodo m se vrnil na breg je zapazil, da njegovega kolesa ni več. Urno se je oblekel in stekej po stezi na cesto v nadi da še utegne zasačiti predrznega tatu. Toda o njem ni bilo več ne duha ne sluha. Ker mu nj preostajalo drugega je šel do podgorskih orožnikov in jim prijavil tatvino Kolo je bilo vredno 15.000 lir.
Padec z drevesa
Včeraj je 8 let star Zorzi-non Marij iz Ul. Don Bosco 40 splezal na visoko drevo, ki raste na vrtu njegovega stanovanja. Stopil je na suho vejo, ki se je pod njegovo težo zlomila in zletel je na tla. Pri padcu se je ranil y desno roko. Rešilni avto Zelenega križa ga je odpeljal v bolnišnico Brigata Pavia. Ozdravel bo v enem tednu.
Zamenjava koles
Pred tobakarno na vogalu v Ul. XXIV. maja je včeraj popoldne 16-letni Prevedello Marino jz Ločnika našel na mestu svojega kolesa drugo moško kolo. svetlozelene barve in znamke Mondial. Zadevo je javil policiji, ki upa da je nekdo njegovo kolo pomotoma odpeljal in da bo Provedello tako prišel sipef do svojega kolesa.
Nesrečni nočni sprehod ob Soči
Predsinočnjim ob 22.30 je moral rešilni avto Zelenega križa na pomoč 25-letni delavki Pivi Lilijani iz Ul. Sile 14. Piva, ki se j« sprehajala vzdolž
. 'sioZrč? usppli Prirp-
r""in	V3Si	na	Krasu-	I	desne3a	brega	Soče	je	v	temi
   ......................................................um,mm,m  .............. „„„„„„
2e več dr.-i pred odhodom so se naši malčki veselili in odpravljali z doma v počitniške kolonije v Slovenijo, kjer bodo videli precej novih stvari, predvsem pa kako skrbi jugoslovan sko ljudstvo za bodočnost svojih otrok.
Zadnjo nedeljo v zgodnjih urah so se zbirali pionirji in piohirke na trgu Brollo v Ko pru, Od tam so odpotovali z avtobusi naravnost v določene kraje. Med pionirji je bilo največ otrok italijanske narodnosti iz obalnih mest. Priložnost bodo imeli, da si ogledajo sedaj tudi naravne lepote Slovenije. Končno bodo videli naporno delo ljudstva, ki se odločno bori za izgraditev socializma.
Tako bodo nekateri r.aši otroci prvič preživeli več tednov v goratih krajih, kjer se bo.do telesno utrdili in umsko odpočili; da se bodo z novim šolskim letom še s trdnejšo voljo poprijeli učenja. Otroci iz hribovitih predelov Slovenije pa so prišli v počitniške kolonije na obali Jadrana, kjer uživajo sveži morski zrak, se kopajo v morju in ogrevajo na soncu, da si bodo tudi oni nabrali novih sil.
V Bovec je šlo 110 dečkov in deklic, kjer bodo ostali tri tedne. Enako dobo bodo preživeli pionirji, ki so šli na letovanje v Zgornjo in Spodnjo Šiško pri Ljubljani. V teh dveh krajih je vsega skupaj 260 otrok. Na potu proti Sloveniji so si r.aši mali zvedavo ogledovali pogorje Snežnika. Nanosa in Javornika, posebno italijanski otroci, ki so se vozili skozi Soško dolino, se niso mogli načuditi barvi te reke in strminam obkrožajočih gora.
V krajih kolonij so se srečali s prvo izmeno otrok, ki je bila pripravljena na povratek domov. Mnogi od teh so po vsej sili hoteli še nadalje ostati v koloniji. Toda samo slabotnim otrokom, je bilo to dovoljeno.
Prva izmena otrok se je vrnila srečno v Koper, od koder so se razšli na svoje domove. Došle malčke so domačini prisrčno sprejeli, otroci pa so takoj pričeli pripovedovati svoja doživetja. Posebno so pravili, kako so se igrali, učili za kultur-i nastop in kako jim je bilo ves čas dobro.
V petek 11. t.m. gredo naši pionirji in pionirke in sicer 30 iz Kopra in 30 iz Buj na vabilo zveznega ministrstva za socialno skrbstvo FLRJ v počitniško ko-lonijo v Beograd.
Podružnica	uredništva	Primorskega	dnevnika	v - -
*»BfA!*!»Nriinslu delmntahriiada
odhaja na delo
Delovna volja demokratičnega ljudstva
V Novi vasi bodo gradili zadružni dom
Veliko dela imamo te dni s pripravami za gradnjo zadružnega doma. Z gradnjo smo mislili začeti že prej, toda nismo imeli načrta. Večkrat smo prosili odgovorne v Kopru, naj nam napravijo načrt, ker bi radi izvršili prevzete naloge. Pred dvema dr.evoma je bil pri nas tehnik iz Kopra, ki je1 imel že izdelan načrt. Izmeril je kraj kjer bomo v kratkem začeli z izkopavanjem temeljev.
Ljudje so navdušeni, ker vidijo, da bodo lahko začeli z grad njo zadruž ega tema, v katerem bomo imeli primerne prostore. Novi zadružni dom bo pri cesti na zelo lepem prostoru. Zraven tega doma bodo lahko uredili igrišče za odbojko in ostale panoge športa.
Dosedaj nismo imeli možnosti, da bi zgradili tak dom, ki bi bil socialni, kulturni in gospodarski center vasi. Fašistična Italija nam tega ni dopuščala, ker ji je bilo na tem, da smo bili čimbolj zaostali. Tako nas je lahko izkoriščala in potujčevala. Naše ljudstvo je pomagalo z orožjem v rokah pri uničenj?! necifašizma in se osvobodilo od vseh izkoriščevalcev.
V tej borbi je skovalo močno ljudsko oblast, ki nam daje pomoč pri kulturnem in gospodarskem razvoju.
Kmalu po osvoboditvi smo z njeno pomočjo elektrificirali našo vas, kar je bilo zgodovinskega pomena. Zgrajeno imamo tudi novo cesto Smarje-Nova vas, ki nam omogoča dvakrat dr.evno avtobusno zvezo s Koprom.
Na zadnjem sestanku smo si zadali več nalog, med temi tudi to, da bo dnevno delala ena skupina vaške frontne brigade pri gradnji zadružnega doma. Kamenje in skoraj ves ostali potrebni material imamo že pripravljeno.
Dali bomo vse sile, da bo ta dom pod streho do našega praz-
nika, ki' bo prvo nedeljo oktobra.
V Škocijan pri Kopru so prišli pomagat pri delu uradniki iz Kopra
Lahko rečemo, da nas je sko-ro malo sram, ker se tako poredkoma oglašamo v naših časopisih. Ne bi smeli fako molčati, temveč večkrat poročati o delu, ker je tudi to borba za resnico. Res je, da srno preobloženi z delom, res pa je tudi, da časopisja ne smemo zanemarjati, če hočemo, da bodo v svetu vedeli, kako delamo in gradimo socializem.
Prejšnjo nedieljo je prišlo na pomoč iz Kopra 25 uradnikov, ki so pokazali, da hočejo z dobro voljo do dela in vsemi silami podpreti izvedbo enoletnega plana v našem okrožju.
Vsj tovariši in tovarišice so delali od 6. do 10. ure in na-
pravili skupno 100 prostovoij n ih ur.1 V tem času so okopali 1200 kv. m vinograda, pokosili 9000 kv. m detelje, spravili in izvozili 1200 kg sena in pobrali 110 kg jabolk. Skupna vrednost izvršenega dela je 2058 din.
Naj bo to delo za zgled vsem ostalim uradnikom v Kopru. Ta delovni prispevek naši Kmetijski soli pomeni, da so naši današnji uradniki sposobnj prijeti y roke poleg svinčnika ali peresnika tud: drugo o-rodje, kadar je potreba pomagati pr; izbeličanju gospodarstva. Ni jim tuja motika; kosa ali kramp in so z njimi kar domači.
Vse delo so tovariši napravili V čast okrajni partijski konferenci. Vsem udeležencem tega prostovoljnega dela se uprava Kmetijske *ole prav lepo in tovariško zahvaljuje in istočasno stavi za zgled — novih Ijnbi.	Matis	Brajnik
Odhod iz Kopra oh:
5.30 parnik; 6.20 parnik; 7.30 barka Levante; 8.20 barka Nuo. va Vittoria; 9.00 parnik; 12.00 Mladinska delovna brigada barka Levante; 13.30 parnik; pe odpotovale za mesec dni na 14.30 parnik; 17.15 parnik. ' prostovoljno delo y Sečjcle in
Odhod iz Trsta ob-	sicer	k delu za regulacijo doi-
6.30 parnik; 10.00 barka Le-lnjega ‘°ka RokaVe ali Drago'
vante; 11.00 parnik; 12.30 par- 'e' nik; 14.30 barka Nuova Vittc- Za to brigado se je prijavilo ria; 15.00 parnik; 17.00 barka iz raznih vasi koprskega okia-Levante; 17.45-. parnik; 18.45 ja nekaj nad 100 mladincev in parnik.	(	mladink. V njej bodo zastopani
Ta vozni red velja ob delav- najboljši mladinski aktivi s te-nikih in je začasen.	|	rena kot iz Puč (22 mladincev
in mladink), Koštabone (20), OSEBNO IZKAZNICO JE I sektorja Kampel-Salare (22), iz ZGUBILA	Boršta	in Labora (Po 8), Mare-
Dolinšek Mara, nameščenka j^ Bd. V to brigado se Mladinskega okrevališča RK bodo priključili številni mla-v Savudriji je dne 8. avgusta dinci in mladinke še iz drugih t. 1. zgubila v veletrgovini vasi.
»Omnia« v Kopru svojo listni- To je že četrta mladinska de-co z oselno izkaznico št. 033950. lovna brigada, kajti prva se je izdano od Mestnega LO v Ma- formirala v sektorju Sv. Pe-riboru. Zgubljeno osebno iz- ter, druga iz istega sektorja, kaznico proglasa s tem kot ne-1 toda večinoma iz vasi Padne,
veljavno!
V SECJOLAH SO TRI DNI TABORILI BORCI IN AKTIVISTI OB PRILIKI TITOVEGA TEKMOVANJA. — NA SLIKI VIDIMO ODHOD TITOVE ŠTAFETE. V KRATKEM PA BO VELIKO TABORJENJE NA RIŽANSKI CESTI
Krkavč in iz knjigovodstvene-ga tečaja v Ankaranu, medtem ko je sestavljala tretjo, tako-ifnenovano «Frenkovo» brigado srednješolska mladina iz Portoroža in Kopra. Vse te tri brigade so delale prav tako pri regulacijskih delih doline Ro-| kave v Sečjolah.
Zadnjo soboto, 5. avgusta, pa I je končala s prostovoljnim delom delovna brigada «Alma Vivoda«, ki so jo svoječasno ustanovili gojenci kmetijske šole v Skocijanu. Ta brigada je delala na posestvu imenovane šole in sicer skozi poldrugi mesec. Napravila je 2800 delovnih ur ter je dnevno prekoračila delovno normo. Ng splešno je presegla v svojem poldrugo | mesečnem delu normo za 150°;,.
Brigada »Alma Vivoda« je bi-I ia razdeljena na dve četi, pri čemer je prva četa prekašala drugo, ki pa je bila vselej tik za prvo. Lepo je bilo gledati bratsko sožitje brigadnikov, ki so pripadali vsem trem narod-|nostim. V slogj so medsebojno
tekmovali tako pri delu kot pri učenju.
Tako prispeva naša mladina k izvedbi letnega plana in k gradnji socializma.
Strokovni izpiti
Istrski okrožni ljudski odbor-oddelek z» personalno službo bo organiziral s 15. septembrom t. 1. za vse uslužbence pe glede na narodnost, odnosno ne glede na značaj službe, predavanja za pripravo r.a izpite iz splošnega dela programa za strokovne izpite. Okrajni, mestni, krajevni LO, ustanove in podjetja naj za svoje uslužbence, ki moraja napraviti izpite, čimpreje pošljejo seznam na odsek za personalno službo OLO v Kopru.
Uslužbenci se morajo seznaniti z v^mi določbam: pravilnika o strokovnih izpitih in tečajih, ki je izšel v mesecu marcu leta 1949. Prav tako priporočamo, da si preskrbijo program, ki predpisuje izpitno snov. Te programe ima personalni oddelek IOLO.
Študij' tega gradiva naj bi dal najbolj potrebno temeljno znanje, ki je podlaga za nadaljnje izpopolnjevanje in dviganje ideološke pripravljenosti za izvajanje nalog v zgodovinski borbi za zgraditev socializma.
Široka ja vsestranska volja za spoznanje marksistično-leni-nistične ideje mora postati danes osnovna misel ne samo uslužbencev, temveč vsakega • poštenega državljana, kajti le na ta na lin bomo lahko uspešno zavračali obrekovalno gonjo in vse mogoče laži, ki jih trosijo o nas bodisi z vzhoda ali zapada,
Prostori, v katerih bodo predavanja, bodo določeni kasneje.
Oddelek za pers. službo IOLO
€   "
s^ODO VINSKI
ROMAN
fiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii,iii,iif,ii„ll„iiiili,,||||||||,|||||||||||||
«'Ah *
S daT bil res tako zme->lo ??, mi je vse ono le
de hiu,V glavi zverlžilo, To v lo resnično?«
v° VstajaTatUe mu je ved' N au °d kraja 5e ze
h6 BlaS ^azadnje pa je
t ta ha ,	0 je biI sam,
e8hU i-, r odPrl, oči raz-Za hiP prav ne-bUl in r ?zik na svet po-?!*hl n k ’ "Ko bi se pa VU ta N lo mešalo! Ko bi >ar p*nc,e- I, i. H Saj
d011 kod 't ne ve’ kdo 3e Strle p, Nande! 1»
k*1 daje] a?' bil veliko mi-
Va setam° misel- fc-
v hi?. ni upal niko-niit Povedati.
Sklenil je pa paziti in iskati.
In skoro, ko je bil v kakih štirinajstih dneh ozdravel in spet med ljudi prišel, mu je bila prilika nekaj sumljivega opaziti.
SEDMO POGLAVJE On hodi v temi okoli, kakor se vidi, in se spozna kakor lisjak zjutraj Po tem/ kar je škode naredil.
Washington Irving V Radomljah na severnem koncu vasi je bila samo se v majhni hiši luč, povsod po drugih hišah je bila okna zagrnila črna tema. V tej mali hiši je imel stari čevljar Boječ na po-dolgastem stolu razprostrto svoje orodje in je krpal čev-
lje Blažu Mozolu, ki je premogel samo ene za petek in svetek. Mozol bi bil torej moral jutri v nedeljo biti brez maše, ko bi se Boječ, ki je včasi šival, včasi se po svetu potepal, ne bil dal preprositi, da jih zdaj, čeprav je bilo že pozno v noč, popravi, kolikor se je stara razvalina kvedrskega čevlja ravno dala popraviti. Boječ je čevlje popravljal in še svojega vasovalca Blaža je zabaval, pripovedujoč mu na njegovo prošnjo pripoved o treh bratih, katerih je veljal eden za neumnega. Med tem pripovedovanjem pa zasliši Boječ, kakor da bi kdo dreto vlekel in ko se ozrč, vidi, da je Blaž na klopi zaspal, kakor je bila tudi mačka na peči, edina sostanovalka Bojčeva, že zaspala.
«Vse spi, le človek delaj 3e v noč!« srdi se stari, su-hokostni mali mož in jezno z ročajem kl&dlva drgne po obšivu, kajti dodelal je bil glavno reč, drugo pa Je -
RAZPIS
ukrenil pustiti za drugič ali za vselej.
V tem hipu nekdo na ok no potrka. Čevljarček se prestraši, da se zgane na stolu- Se enkrat potrka ob svinec na šipi, močno-Boječ vstane in gre okno odpirat. Tema je bila zunaj kakor v rogu, nikogar ne bi bil mogel videti.
«Odpri vrata in pusti me v hišo!« ukazuje nekdo zunaj.
«Kajpak! Komu? Kdo je?s> vpraša Boječ pa malo na stran stopi pri odprtem oknu, da ga ne bi mogel oni zunaj iz teme zadeti, ako je hudoben človek.
«Bojec, odpri ali ven pri-di!»
Bojcu se zdaj glas znan zdi, ali vendar se ne domisli, kdo bi bil. Zato še enkrat vpraša:
«Kdo si pa?»
Namesto odgovora pomoli se bela moška roka z razprtimi vsemi petimi prsti, s hrbtno stranjo naprej; na mezincu je bil srebrn pr-,
stan, ki je imel vkovano debelo, primerno težko jekle-no gumbo- Bil je to tako zvan tepežni prstan, kakor so ga Gorenjci v starih časih z Nemškega dobivali. S takim prstanom na mezim cu je bila težka kmetska pest oborožena za smrten udarec
Boječ je poznal znamenje z roko in prstan na tej roki In silno se je prestrašil.
«Precej, precej, precej!» je naglo mrmral skozi okno in se boječe ozrl po spečem Blažu, da 11 ni ta ničesar videl ali Cul; ko je Blaž v poltemi mirno ležal kakor prej, ugasne Boječ luč in po prstih leze iz izbe v temo pred okno.
Komaj je bil zunaj, ko plane Blaž na noge in pristopi k oknu, da bi slišal, kdo je in kaj imata čevljar in on. Prejšnje klicanje na oknu ga je bilo zbudilo in videl je tudi čudno znamenje z roko skozi okno, ki je bilo Bojca tako preplašilo.
«Je 11 kdo pri tebi?« vpra-
ša nekdo zunaj.
«Mozolov Blaž. Čevlje sem mu šival; a zdaj spi kot polh», odgovori Boječ poniž-no in poltiho.
«Kdo, Blaž? Povsod vrag nosi tega pijanca«, reče tujec. In Blažu se zdi ta glas dobro znan! Vleče na ušesa, da bi še kaj ujel, ali zastonj- Le še kako posamezno besedo čuje, a kaj Nande — njega je namreč spozna! — Bojcu zabičuje, ni mogel razločiti. Nazadnje sliši vendar, da vpraša čevljar: «Jutri ob tem času?«
«Ob tej uri ali malo kasneje ga pripelješ,« reče Nande. «Ce pride sam«-«Ce pride sam; a če pismo pošlje, prinesi pismo, pa tudi ponoči, ne podnevi. In ho-di po dolenji stezi, da nihče ne vidi, celo Mozolov pes te ne sme oblajati Na dole-njem koncu na okno potrkaj, na katerem boš luč videl in na katerem bodo dve ali tri bele trske stale. Slišal 11?»
«Slišal!»
«Na!» Rekši mu je dal nekaj Potlej je odšel.
Boječ je vrata svoje koče spet prislonil, da so režavo v podbojih zaškripala. To je bilo Blažu znamenje, da se brž spet po klopi uleže in premišlja, kaj bi. Kaj ko bi Bojca za vrat prijel in prisilil, da pove kaj oni Nande okoli njega hodi, okoli zani-krnega Bojca in celo pono-či!
Zdaj pride gospodar koče spet v izbo, kateremu je Blaž tako iskrene želje gojil. «Spis, Blaž?« vpraša.
Blaž se potuhne, nič se ne oglasi.
«Spi!» mrmra Boječ, vzame kresilo in gobo s kotička na peči, ukreše in spet užge z ožvepljeno nitjo svojo sve-tilnico, staro lončeno črepinjo z oljem. Potlej pa Blaža potrese za koleno in ga goni:
«Hoj, Blaž, čevelj Je cel, vstani, obuj se in hodi! Jaz sem zaspan«.
(Nadaljevanje sled i.)
RAZPIS
razpfsulfjC G°SPODARSKE RAZSTAVE Istrskega okrožja
ga o kr o ri a°v' let ?950. RaZSUV° gospoda‘ske dejavnosti Istrske-Pogoji so sledeči:
ssr „rrse95f ,rCr'u,“,k'“ ok™«“'
2. Lepak naj bo izdelan največ v 4 barvah.
cm	na	karJonu	izdelan lepak v velikosti 70 X 100
P^ff, m°ra oddati do 25.VIII. 1950 ob 12. uri v DiVarni pru uf ^spoda*;sk? razstave Istrskega okrožja v Ko-čatena k„i ,dl SS 9tl Lepaku naJ bo P^ožena zape-memrri i ! v katerl naJ se r-ahaia značka s pravim imenom m naslov izvršitelja lepaka.
• cer.jevalno komisijo imenuje Glavni odbor.
■ a hi najboljše lepake so določene nagrade in sicer: I. nagrada	din	15.000.—
II. »	»	10.000.—
III. »	»	5.000.—
8 PnaUt,ki 23 T" 11 irJ 1111 nagrado se sma‘raj0 odkupljeni r,wae- • 2a gospodarsko razstavo Istrskega okrožia si drugeZUn3|mPraeViCo Uporabe nagraienih osnutkov tudi v
9' !?ag,raje?cem b0 izdalo Podjetje za gospodarsko razsta-
VO Istrskega okrožja obvestilo o nagradi.
10. Lepaki oddani po 12. uri 25.VIII.
števali.
1950
se ne bodo upo-
Podjetje za gospodarsko razstavo Istrskega okrožja
Motovun
Še k članku
Za tržaško Delo,,
je Marxov nauk - demagogija
DR. STANKO KOVAČIČ
Tržaško Vidalijevo «De-lo» je v sobotni številki objavilo nadaljevanje članka «Odločilni Titov korak«. Tokrat z novim, naslovom e-Titovci so načrtno sabotirali vse napredne gospodarske reforme». Kakor prvi je tudi drugi članek «teore-tika» Stajta Vidinova samo dokaz neverjetne teoretične zmešnjave, ki vlada med zagovorniki resolucije In-formbiroja in politike CK VKP(b). Razen ponavljanja nekaj starih v inform-birojevskem trustu laži napravljenih eresnic« o Jugoslaviji. razvija pisec članka naprej svojo eteorijo« o delavskih svetih kot vmesni stopnji povratka v kapitalizem.
Kakšen je nadaljnji razvoj «teorije» o delavskih svetih kot vmesni stopnji povratka v kapitalizem?
Pisec pravi, da je postala nacionalizacija največja o-vira za nadaljnjo pomoč Amerike, ki je (po njegovem seveda) zahtevala odstop najvažnejših rudnikov ter industrij kot jamstvo in oapiadio za svojo pomoč. Zaradi tega se je jugoslovansko vodstvo — nadaljuje pisec	«odločilo, da do-
končno likvidira vse gospodarske reforme ter obnovi kapitalizem. Tako je prišlo do vmesne stopnje med kapitalistično in socialistično gospodarsko upravo podjetij po delavskih svetih. Ce je ta stopnja primerna za prehod iz kapitalističnega v socialistično upravljanje, je prav tako primerna za prehod v obratno smer — za postopno likvidacijo revolucionarnih gospodarskih reform«,
Nadaljnji razvoj *teorije» o delavskih svetih kot vmesni stopnji povratka v kapitalizem je tu očividen. Toda v tem razvoju je pisec očividno zašel v slepo ulico, iz katere zaman išče izhoda- V vsej tej neverjetni zmešnjavi pojmov o revolucionarnosti in stopnjah lahko pač ugotovimo samo to, da je geslo «tovarne delavcem« najprej: «primer-no le v pogojih kopitalizma kot stopnja revolucionarne
borbe delavskega razreda» (glej članek r-Titov odločil, ni korak»); drugič, da uresničevanje tega gesla po nacionalizaciji «pomeni velik korak nazaj - le vmesno stopnjo povratka v kapita-llzem»■ in tretjič iprimerno je tudi za prehod iz kapita-lističnega v socialistično upravljanje in obratno». Vsakomur je Je na prvi pogled jasno, da se te tri postavke med seboj tepejo, da je pri avtorju članka o-čividno veliko pomanjkanje logične miselnosti — seveda z izjemnim primerom, če ni to neka nova vrsta stajčovt-dinovske dialektike, s katero se pa nima smisla bavi-ti, ker je dovolj dokaz, da so njegove trditve neniar-ksistične in otročje zmešane-
Ce je geslo ctovarne delavcema primerno le kot stopnja revolucionarne borbe delavskega razreda v pogojih kapitalizma, potem razumljivo do praktičnega očivotvorjenja tega gesla ne more priti- Nadalje, če pomeni po nacionalizaciji olivotvorjenje tega gesla le vmesno stopnjo povratka v kapitalizem — nacionalizacija pa je eden prvih ukrepov diktature proletariata — potem je nemogoče razumeti, kdaj se prične doba prehoda iz kapitalističnega v socialistično upravljanje. Morda v kapitalizmu? Morda pred nacionalizacijo? Kdo ve? Verjetno celo pisec sam ne/
Vsak poprečni marksist namreč prav dobro ve. da geslo ctovarne delavcem» še zdaleč ni samo propagandno geslo, «ki je primerno le v pogojih kapitaliz-ma» (to je takrat, ko je praktično neostvarljivo), da izročiti tovarne v upravljanje delavcem še zdaleč ne pomeni koraka nazaj v kapitalizem — kar bi rad dokazal globokoumni «te-oretik» — pač pa ravno nasprotno, krepak korak na poti ustvarjanja osnovnih socialističnih načel. To je abeceda marksizma in revolucionarne prakse — seveda ne za urednike in sodelavce trčačkega «Dela».
(Iz «Ljudske pravice«)
IHH.INA
Važni problemi istrskega okrožja
Dolina Mirne se imenuje kotlina ob dolnjem teku reke Mirne dio njenega izliva v morje. Po današnjem stanju ie to pravzaprav velika melioracija, opremljena z odtočnimi kanali in z nasipi, ki branijo dotok morske vode v dolino ob plimi. Popotniku, ki gre po poti od Brtonigle do Nove vasi in še naprej, se odpre malo dalje od Nove vasi krasen razgled na dolino, ki se zdi z višine kot lep vrt, zlasti pomladi, ko je dovolj dežja.
Ce se spustimo v dolino, opazimo, da je bonificiran le desni brez reike Mirne, medtem ko na desnem bregu raste močvirska trava. Vsa dolina Mirne je bala namreč veliko močvirje, katero je zalivala
morska votta-
Levi breg reke Mirne otisega okrog 1.000 ha ravnine, od katerih je do 800 ha obdelanih. Večinoma so njive posejane z žitom in s koruzo. Oboje prav lepo uspeva, če j« dovolj dežja. Dežja Pa j« malo. Skoraj vsako leto jg tu velika suša. In
Kolesarska krožna dirka
po Tržaškem ozemlju bo 17. septembra
Tekmovali bodo tudi Jugoslovani, Italijani, Francozi in Avstrijci
TRST, 9. — Športni tednik ((Trieste šport» in eVelo klub Trsti> sta organizirala drugo mednarodno kolesarsko krožno dirko na Tržaškem ozemlju, ki bo 17. septembra. Tudi letos bo proga tekla po obeh področjih Tržaškega ozemlja in bo razdeljena rta dva odseka. Odhod in cilj je v Trstu. Na tekmo so bili pohabljeni poleg najboljših domačih kolesarjev še Jugoslovani, Italijani, Avstrijci in 'Francozi. Dirka je rezervirana kategorijama diletantov in neodvisnih.
Zanimiv športni spored ZDTV v soboto in nedeljo
Kakor smo le vč-raj poroča H bo v KOPALIŠČU PRI Sv. NIKOLAJU V SOBOTO OB IS
zanimivo srečanje o košarki med REPREZENTANCOLJUB LJANSKE UNIVERZE in TRŽAŠKIM KOŠARKARSKIM KLUBOM. Za to tekmo vlada precejšnje zanimanje, saj ima-jo ljubljanski študentje res dobre igralce, ki igrajo v raznih iloverrkih posebno Pa ljubljanskih klubih. Naši igralci so sicer d bri, vendar bodo morali naprti vse sile, da si zagotovijo zmago.
V NEDELJO PA BO OB 17 istCako v KOPAL’SCU PRI Sv. NIKOLAJU t-kma v 1 db-j-ki med reprezentanco LJUBLJANSKE UNIVERZE IN Sv IVANOM. Tudi ta tekma bo Izredno zanimiva, k-r se srečata naš a najbolj-a ekipa in pa ljubljanski študentje, katerim je odbojka stalna zabava. To opaziš takoj čim greš nekoliko Po L ubljani in okoli te-lovad šč, kjer ,;e ttn.ro in mlado zabava ravno s to panogo športa.
V NEDELJO BO TUDI DRUGI DAN tekmovanja Za nogometni »KRAŠKI POKAL». Ne bomo danes še dajali prognoz, pač pa bcnto še nikliko poČakali. Zaenkrat bomo samo objavili razpored tekem tako, da
bodo lahko vsi ljubitelji nogometa, pravočasno obveščeni in si bodn mogli v nedeljo odvzeti nekoliko ur časi in prisostvovati res zanimivim tekmam. Spored je sledeč:
Na openskem igrišču: ob 9 Sesijan - Kontovel; ob 17 Bazovica - Nabrežina: ob 18 Prosek -Opčine.
Polčasi trajajo samo po pol ure.
Jriesfina" je začela trening pod novim vodstvom
{{Triestina», ki igra v italijanski A ligi je včeraj zjutraj začela trening pod vodstvom madžarskega trenerja Guttman-m- Prisotnih je bilo 10 igralcev, medtem ko bodo ostali prišli v. kratkem, da se skupno z ostalimi igralci pripravijo za prvenstvo.
Danes nogometna tekma: Vseučiliščniki proti Aurori
Danes v četrtek 0b 17.30 uri bo na štadionu v Kopru nogometna tekma med domačim moštvom Auroro in vsemMIišč-niki iz Ljubljane.
Akademiki iz Ljubljane, ki so na letovanju v Valdoltri, bodo nadalje igrali prihodnjo soboto dne 12. avgusta ob 18. uri na igrišču v Sv. Nikolaju tekmo v košarki in sicer proti športnemu klubu «Trst» iz Trsta.
V času svojega tukajšnega bivanja bodo imeli vseučiliščniki prijateljske- tekme še v odbojki in lahkoatletiki.
Opozarjamo naše športnike in občinstvo, ki se zanima za napredek našega športa, da se udeleži teh tekem čim mnogo-številneje.
Nizozemska in Belgija prijavili svoji moštvi za olimpiado v Jugoslaviji
Poleg ZDA, Italije, Švice Belgije, Zahodne Nemčije in Avstrije je tudi Nizozemska prijavila svoje moštvo za svetovno 1 Nemčija) po 6 točk itd.
šahovsko olimpiado. V njenem moštvu bodo igrali: mednarodni mojster in bivši svetovni prvak in prvak Nizozemske dr. Euwe in mojstri Van Sheltinga, Prins, Kortlewer, Kramer in Diner. Grčija že ni prijavila imen svojih igralcev, vendar pa je sporočila Šahovski zvezi Jugoslavije, da bo poslala 6 igral, cev, ki bodo prišli 75. t. m. čez Djevdjelijo v Jugoslavijo.
Belgijska reprezentanca, v postani: Q’Kelly, Dunkelblum, Devos in Lemjner, bo prispela v Jugoslavijo 15. t- m., medtem ko Švedska in Mehika še nista odgovorili.
FRANCIJA IN ŠVICA NE BOSTA SODELOVALI
Francoska Šahovska federacija je sporočila Šahovski zvezi Jugoslavije, da njeni igralci ne bodo mogli sodelovati na olimpiadi, ker nimajo potrebnih denarnih sredstev.
Tudi šahovska zveza Soice je sporočila, da ne bo sodelovala na olimpiadi zaradi težav pri sestavi svoje reprezentance.
REPREZENTANCA ZDA NA POTI V EVROPO
Po vesteh iz Nem Yorka se je reprezentanca ZDA odpeljala v Evropo na jugoslovanski prekomorski ladji «Makedoni-ja» in bo prispela v Jugoslavijo 10. avgusta. — Ameriško moštvo bo nastopilo na olimpiadi v Dubrovniku t> nekoliko spremenjeni postavi. Nekaj dn\ pred odhodom v Evropo se je namreč pri neki avtobusni nesreči poškodovalo S ameriških šahovskih mojstrov, ki so se vračali z nekega turnirja v Detroitu. Lažje je bil ranjen Ewans, dočim so dobili hujše poškodbe Bisguer, Shipmann in Kritenberg. Torej na ladji «Ma-kedonija» potujejo velemojster Reshevvski, Horowitz, Crammer in Santasier. Naknadno pa sta odpotovala v Evropo še Herman Steiner in Ewgns, ki bosta prispela v Jugoslavijo 12. ali 13. avgusta.
KRATKE SAHOVSKE VESTI
V Maikarskj bo prihodnji mesec propagandni turnir, na katerem bo poleg štirih domačinov igralo še 10 gostov, med njimi 6 mojstrskih kandidatov iz ostalih republik.
Na mednarodnem šahovskem turnirju za prvenstvo Zahodne Nemčije je zmagal nemški šahovski mojster Wclfgang Unzi-cker, ki je osvojil S točk pred bivšim svetovnim prvakom Bogoljubovim 7, Kiningerjem, dr. Lange jem in. Pfeiferjem (vsi
njive so po žetvi pšenice po-1 žgane od suše jn prazne.
Napovedali smo boj suši
Kot smo že rekli, je glavni problem kmetijstva Istrskega okrožja pomanjkanje vode, pravzaprav padavin. Skoraj stalne Suše zmanjšajo pridelek yčaslh na četrtino, pridelek zelenjave, ki je zg Istrsko okrožje tako važen, pa včasih na 10 odst. za nekatere vrste zelenjave. Zato je edina rešitev za kmetijstvo, da izrabimo vsako kapljo vode, ki je na razpolago, za namakanje.
In v dolini Mirne je Voda. Vode je dovolj, da bi lahko gojili zelenjavo v zadostni količini. Ze letos so se začela velika dela, kj bodo odpravila dolini Mirne problem suše. Dolino Mirne bomo namakali z vodo iz izvira G ra dole. Ta izvir ima dovolj vode in poleg tega ima vod‘a tudi dovolj padca, kar je primemo za namakanje. Pod reko Mimo bodo zgradili sifon, po katerem bo tekla voda na desni breg in tam namakala polja z zelenjavo in z drugimi kulturami. Dela so sedaj v polnem teku v dolini Mirne, kjer je že izkopan glavni namakalni kanal, vzporedno s cesto in z reko Mirno. Istočasno pa izdelujejo cementne žlebove v širini 3/4 metra za razpeljevanje vode.
Koliko živine bomo lahko redili? Od tega vprašanja je odvisen odgovor, koliko pcvrtnin bomo lahko sadili. Daši bp že takoj v začetku dovolj vode, da bi morda namakali večje površine in bo morda tudi več namakalnih kanalov, se bomo morali omejiti na manjšo površino, namenjeno za gojenje zelenjave, ker ne bomo mogli tako hitro spraviti dovolj živine v dolino Mirne.
Mislim pa, da bi lahko v najkrajšem času začeli z obdelavo 200 ha zemlje, kjer bi sadili povrtnine. Za to bi potre-
zemlje. Ostalih 600 ha pa b; zasejali predvsem s krmskimi rastlinami.
Na 200 ha površine bi pridelal; naslednjo količino povrt-nin: (spodaj navedene kulture in površino smo vzeli le .za primer) zasadili bi 100 ha krompirja (raznega), kar b; dalo 60 vagonov pridelka, 40 ha paradižnika bi dalo 125 vagonov pridelka, 10 ha fižola bi dalo 3 vagone, 10 ha paprike 10 vagonov, 10 ha melancan 10 vagonov, 20 ha dinj 60 vagonov, 20 ha čebule 20 vagonov, 10 ha. kumaric i.n bučk pa 10 vagonov pridelka. Skupaj 298 vagonov pridelka. Povrh vsega b; lahko pridelali na tej površini šg 25o vagonov kapus-nic in cvetače (karfijole). Skupaj 'bi bilo torej 550 vagonov pridelka. Seveda mera triti zemlja intenzivno namakana in dobro pognojena.
Torej brez živinoreje ne bo zelenjave. Pri vsem tem bomo pridelali lepo količino mleka. Posneto mleko bomo neobhod-no potreboval; za rejo mladih prašičkov. Ze v najbližji prihodnosti bi potrebovali v dolini Mirne tudi majhno mlekarno za pasterizacijo in Za prm delavo mleka.
(Nadaljevanje sledi)
G OSPOD1KST¥0
V TRGOVINA • INDUSTRIJA • PROMET • FINANCE_J
m,,,   —c m ■■»■■■——  . ■ —   ■—■   —— """"
„TraHico“	prizn
inozemskih
Tržaški Lloyd bo imel do 1952 leta komaj 27% predvojne tonaze
Važno je vprašanje živinoreje
Ze zadnjič smo rekli, da je drugi najvažnejši problem istrskega kmetijstva poleg vode hlevski gnoj.
Zaradi suše primanjkuje krme za živino in primanjkuje tudi gnoja. Zlasti je vprašanje gnojenja važno za gojenje zelenjave, za kar ima Istrsko okrožje naravnost odlične podnebne pogoje in kar daje pri nas tudi največji hektarski donos.
Odločili smo se, da bomo dolino Mirne namakali in da bomo sadili tam zelenjavo. Toda rešiti moramo tudi vprašanje gnojenja in s tem vprašanje živinoreje. Drugače ne bomo dosegli zaželenih uspehov.
Seveda bomo morali vsa ta vprašanja reševati postopoma.
«11 Traffico», št. 7 (julij-av-gust 1950), tržaški mesečnik Za gospodarske informacije, objavlja uvodnik pod naslovom «Izboljšanju tržaških pomorskih zvez naproti«. Nekaj podatkov, večidel našim bralcem znanih, o novih plovnih zvezah Trsta s čezmorjem. Med njimi so: nova proga turške državne plovbe iz Smirne; posebna ladja grške družbe NEP iz Pireja Za prevoz sadja in lahko pokvarljivega blaga; okrepitev le-vantskih zvez nemške ((Deutsche Levant Linies iz Hamburga, ki bo vključila pri teh progah postajanje ladij v Trstu in Benetkah; nova zveza Trsta Z Libijo in Francosko sev. Afriko itd.
((Traffico)) pravi pravilno, da so to znaki obnove in dokaz, da se pomorske zveze Trsta znatno izboljšujejo. «To naraščanje iniciativ nedvomno napoveduje okrepitev posredovalne funkcije Trsta.«
Po vsem tem je skoraj odveč kakor koli odgovarjati na smešno kampanjo v «Giornale di Trieste» in «Messaggero Venetov o nekaki konkurenci jugoslovanskih ladij. Trst, ki mu ves čas po vojni isti krogi družno z vojaško oblastjo področja niso nikakor dovolili samostojnega gospodarskega življenja, si je vsaj v. prometu■ opomogel prav po zaslugi inozemcev. To velja tako za železniško-tarifno politiko kakor za plovbo. Mi smo neštetokrat poudarjali in to podprli tudi s podatki, kako daleč v zamudi je obnova plovnega parka	«Tržaškega
Lloyda». Nadalje smo tudi opozorili, da ’se nam tonaža, ki je bila določena za sedanje gradnje, ne zdi primerna, prav zaradi plovbe po Sredozemlju in v Levant. Odločilni činitelji so se za to zanimali ko za lanski sneg. Zdaj p a ti pridejo in protestirajo zaradi nekakšne namišljene konkurence. Najprej naj dosežejo premembo v nakazilu plovnih linij Finmare, t. j. naj dodele Llcydu njegove tradicionalne plovne linije za Levant, Sredozemlje, Srednji in Daljni vzhod in naj poskrbe za zadostno tanažo, potem bodo
komaj mogli in bili upravičeni dvigati glas!
Obnova tržaškega trgovinskega ladjevja je še vedno odprto vprašanje. Pred vojno, 1940, so imele važnejše družbe v Trstu skupno 133 ladij z 561.893 btto reg. ton vpisanega ladjevja. Po vojni je od tega ostalo le še 29 ladij s 107.145 btto reg. ton. Tržaški Lloyd je imel pred vstopom Italije v vojno skupno za 623.000 btto reg. ton ladjevja, po vojni mu je ostalo 35.000 ton. Konec 1949 je imel 13 ladij z 83.000 ton in z načrtom, ki je sedaj v teku, bo pridobil nadaljnjih 84.600 btto reg. ton, sk&pno torej 167.600 btto reg. ton, kar pomeni 27 odstotkov predvojne tonaže in sicer komaj. v 1952, t. j, sedem let po koncu vojne. Med tem xxt je nasprotno dosegla obnova italijanske trgovinske mornarice že 80 odstotkov tonaže iz 1939, t. j. 2 milijona 750 tisoč ton nasproti poprejšnjim 3,5 milijonov ton. V Trstu smo z obnovo ladjevja torej zaostali kar za 53 odstotkov! Ob tej priliki je treba spomniti, da do tega ni prišlo morda slučajno, marveč navaja za p/rvo povojno dobo tukajšnja «Emancipazione» z dne
2. 10. 1949 določen vzrok In sicer: «zaradi prepovedi družb#! Finmare vpisovati na novo t# kršno ladjevje v tržaškem PTj stanišču«. Ker zasebni broOTl zadnji desetletji niso imeli večje tonaže, je razumljiv jr sebno velik in škodljiv te p-epovedi. Zapoznela va z neprimernim ludjettP terja torej zadosten in hit™/. vedljiv dodatni obnovittr” načrt.
Avstrija in Nemčija bosla uvozili sladkor
Avstrija bo uvozila še in sicer do septembra, t. )• ; pridobitve domačega lZ (ot nove letine, okrog 3U.vw sladkorja «Kuba». S teni najo pokriti prehranjevalne r trebe
Zapadna Nemčija, ki N ^ še v veliki meri naWZ°EJ,Z(e uvoz, bo po izjavi p>e ^. valnega ministra bonnske ^ de letos pridelala sladkorne pese, ker so o ^ no površino povečali oa ()(_ za 22.000 hektarjev. V -do zato uvozili okrog ton sladkorja manj.
Vojni izdatki in narodni dohodek
držav atlantskega
Nedavno je objavil predsednik ZDA ameriškemu kongresu povečanje kreditov v vojne namene za 10 milijard, dolarjev. Vojaški proračun ZDA se je s tem povišal na 23 milijard dolarjev, čemur je treba prišteti še 5 milijard, določenih za vojaško pomoč članicam «atlantskega pakta«. Ameriški uojaški izdatki torej dosegajo že 10 odstotkov narodnega dohodka, ki se računa na 270 milijard dolarjev. Nekateri mednarodni opazovalci so celo mnenja, da bodo do konca leta vojaški kredit: v ZDA narasli kar na 40 milijard.
Zanimiv je pregled rednih izdatkov v vojne namene, ki ga je sestavila Banka za mednarodna plačila v Bazlu (Švica):
bovali 250 glfiy goveje živine in 600 svinj, dia bi imeli dovolj gnoja za- to površino. Kazmer-je 250 glav goveje živine in 600 svinj smo vzeli prvič zato, ker pridemo do svinj laže, ker se hitreje plodijo, drugič pa zaradi tega, ker bi imeli v dolini Mime poleg reje mlečne plemenske živine tudi rejo plemenskih svinj s produkcijo mladih prašičkov, kar se je do sedaj prav dobro obneslo. Saj smo do sedaj uspeli kriti vse domače potrebe in mlade prašičke tudi že izvažajno.
Z zgoraj omenjeno živino in svinjam; b; pridelali dovolj gnoja, da bi pognojili 200 ha
m m v mirni
ob petletnici svobodne Makedonije
Kot del prireditev v proslavo prve petletnice samostojne in svobodne ljudske republike Makedonije sta bili v Ohridu ves mesec julij odprti dve razstavi: «Razstava likovnih umetnikov LR Makedonije« in razstava ((Kulturna preobrazba LR Makedonije«.
Razstava kulturne preobrazbe LR Makedonije
Ta razstava je bila V pravkar dovršenem, a še ne popolnoma opremljenem mogočnem poslopju, namenjenem za osnovno šolo. Imela je namen, obiskovalcu z izvirniki ter posnetki, modeli in maketami umetnin in listin, pa tudi s slikami vodilnih osebnosti, prikazati razvoj makedonske prosvete in kulture od Konstantina — Cirila in Metoda do konca osvobodilne borbe jugoslovanskih narodov.
Zelo posrečena je zamisel, da so bila na ustreznih mestih med razstavljenimi predmeti pojas.
'TtVieie. muU&	m	uMcem	doncu
njujoča besedila. Vse je kratko povzemalo besedilo ob izhodu iz razstavnih prostorov. V slo. venskem jeziku se glasi takole:
»Makedonija, zibel in posred. nica pismenosti in najstarejše kulture Slovanov, ki so ju širili veliki krščanski misijonarji, solunska brata Ciril in Metod .ter njuni učenci Kliment, Gorazd in drugi, je v minulih stoletjih stalno bila torišče uničujočih vojn in plen raznih zavojevalcev. To je oteževalo in zaviralo njen kulturni razvoj. Za razvoj ljudstva Makedonije je bil najhujša ovira večstoletni turški jarem s svojim despotizmom.
Toda kljub mnogoletni osmanski tiraniji so pod' skrajno težkimi pogoji tlele ustvarjal, ne sile makedonskega ljudstva, iz njih pa so švigale iskre in v polni luči prikazale ljudski ge. nij, ki je ustvaril Izredne spe. menike, kakršni so zlasti spomeniki slikarske in rezbarske umetnosti.
Z razvojem kapitalizma se je v Makedoniji pričelo oblikovanje makedonskega naroda. To je prišlo do izraza y delovanju naših preroditeljev in njihovo delo je postalo podlaga našega narodnoosvobodilnega gibanja.
Po porazu v času ilindenske vstaje (ta je izbruhnila dne 2. avg. 1903. leta) in po nasilnem razkosanju je Makedonija padla v novo suženjstvo. Novi gospodarji so spet sistematično dušili njen razvoj. (Mišljeno je razkosanje Makedonije po obeh balkanskih vojnah. Tedaj je Srbija dobila Vardarsko, Grčija Egejsko, Bolgarija pa Pirinsko Makedonijo).
Sele po zmagoviti ljudski revoluciji pod vodstvom Komuni, stične partije Jugoslavije s tovarišem Titom na čelu, z od. stranitvijo narodnega zatiranja in kapitalističnega izkoriščanja, doživlja makedonsko ljudstvo svojo resnično kulturno pre. obrazbo ln vsestranski razcvet«.
Nekako dopolnilo k tej raz. stavi in spomin nanjo, ki Ima trajno vrednost, je lepo opremljeni in bogato ilustrirani album «Kultumi prerod v socialistični Makedoniji«.
Razstava likovnih umetnikov LR Makedonije
Na Rdečem trgu, tik ob vsto-pu v starinsko ohridsko «čarši*
bloka
na#eDe
v mil'1'
Rednj izdatki v vojaške (1949 oon. 1949-50)
VOd!fh lolstf
sava nar. dob. d
Britanija . 7,4 jjjl
" »5
Vel. Britanija . 7.4 Holandija . . 6,1 ZDA .... 5,9 Turčija ... 5,8 Francija ... 5,0 Italija .... 3,8 Švedska ... 3,6 Kanada ... 3,0 Švica .... 2,7 Norveška ... 2,5 Belgija ... 2,5 Danska ... 1,9 Irska .... 1,1
V primerjavi s J ameriškim kreditom v^lm-namene navajamo. daEToM lokupni državni proračun kov v finančnem letu,	f
pričelo 1. julija t. L,	f, (f
milijard dolarjev. Dalj*-J ((J ba upoštevati, da odpaA1. pN proračunu na vojaške 0!e^ vojaške izdatke, kredite.’ 0 ftl' stvu itd. nad 5 miltjej^i
so bile vštete med
jo«, to je ulico trgovin in obrtniških delavnic, stoji manjša, prav lična srednjeveška stavba kvadratičnega tlorisa, ki jo zgoraj krona kupola. Prvotno je to bila krščanska cerkev, pozneje pa so jo Turki spremenili v »džamijo« (mošejo). Se. I daj je lepo restavrirana in se uporablja kot razstavni prostor za manjše razstave.
V tem prostoru je bilo raz. stavljenih 30—40 slik različnih tehnik in kakih 10 manjših pla. stik — samih izbranih del naj. boljših še živih makedonskih slikarjev in kiparjev. Največ zanimanja so pri obiskovalcih razstave vzbujale tiste umetnine, ki prikazujejo lepoto in značilnost makedonske dežele ter prizore iz makedonske preteklosti in današnjih dni, ko vse makedonsko ljudstvo z največjo vnemo gradi socializem ter s tem pripravlja sebi in potomcem lepšo prihodnost.
Kakor celotni «Teden narodne kulture LR Makedonije«, tako sta nadvse lepo uspeli tudi ti dve razstavi, ki sta bi’; slo. vesno odprti v tem «Tednu», cb navzočnosti predstavnikov CK Komunistične partije Makedonije, vlade LR Makedonije ter makedonske Ljudske fronte in drugih množičnih organizacij, pa tudi mnogih gostov iz Be. ograda in iz skoro vseh ostalih republik.
datki v vojaške nam«’ t i<d' zeča perspektiva vseh ditov izhaja tudi iz pT. lS*\ z medvojnimi izdatku 0f,s«r 42 je državni budžet ij#' 26 milijard izdatkov v iff mene, torej manj v vojnih letih kakor daneS coiK rus... v letih največjcOi nsW. ga napora 1943-1945	*
vojaški izdatki poVF milijard dolarjev letno.
Poročilo OZN brezposelnosti na
0 uicqiu3ciiiu3ii
AFP poroča iz Take sa o poročilu OZN 0lEcj W poselnosti v drugi P°
Tam je zapisano med ^/0 da v nekaterih	^
ni bilo nezaposlenih,
pa, nasprotno, preče), ^ pr. v Belgiji. Poročilo vili na podlagi odgov ^ vprašanja, ki so	. gif
samezne države.	LmO*
vorila, da na njenem fvL.E ni brezposelnosti. Bolfl«™^ str ali ja in Nova
najavile nasprotno P gfiP
nje delovne sile. a jtw, nija je priznala neka) brezposelnih, trdi pa,	*o«
več kakor 1,5 odstotka Kf| nega delavstva. Tudi S& L. nada in Avstrija prizna ^ stoj brezposelnosti na področju. Belgija, ki i ^ brezposelnih, je P
go
reševati
vprašanje
ji
t'?1
veli1.9
delt, zaenkrat brez	f
uspeha. ZDA menijo,	t
raščanje brezposelnost)
hovem ozemlju
Nova ležišča premoga so odkrili pri Soko Banji
Nedavno s0 sc začela raziskovalna dela v okolici premogov, nika na Citluku pri Soko Banji. Tam so v bližini že leta 1947 iskali ležišča črnega pre^ moga. Odkrili so manjša leži-šča. Letošnja dela so bila zelo uspešna. Razen izvrstnega črnega premoga so odkrili tudi rja. vi premog.
Črni premog so preizkusili in ugotovili, da ima kalorično vrednost 7000 kalorjj. MinL atrstvo za rudarstvo FLRJ je odobrilo kredite za nadaljnja dela.
V okolici Soko Banje iščejo tudi ležišča grafita.
Rjavi premog, ki ^ ga letos odkrili na tem področju, bodo predelovali v polkoks.
°dvi^U
zmanjšanega PovPra*eVJrir^
delu, demografskega delavstva, povečanja vo!nt. tivnosti in preobrat gospodarstva. O brez! poročajo tudi države, ročilo OZN imenuje * ,^ no razvite«. Turčija na ,'.^st trdi, da izvira brezpo njeni deželi iz pritoka V z9d sklh delavcev « me
slabih letin ima šega
ra*’
Bolivija P1.1
brezposelne	.$
povpraševanja F _ ye\ (
in padca cen te koVlUie^'/ brezposelnost ™ Z“ale<N V Izraelu pač zaradl«^.^ Ijevanja. Velika	!h
roča glede kolonia > čij v njeni upravi ° fjie. pomanjkanju delol”‘nava, drugi strani pa P17* ,ia brezposelni na Prl” , » de < tllskih otokih (10 ." ter stva) in tudi dr“0JfvZelo 'f ,t> britanska vlada P°? ..azV°> d pe za gospodarski br(2fK ozemelj in za pornoc nim.
UREDNIŠTVO: ULICA MONTECCHI, št. 6, III. nad. — Telefon štev. 9J-I08 in 94-638. — Poštni predal S92. UPRAVA. UL	A •	finan£n0
št 20 - Telefonska št 73-38. OGLASI: od 8.30-12 in od 15-18 - Tel. 73-38. Cene oglasov: Za vsak mm višine v širini 1 stolpca,	trgovski	60,	ftnančno-
upravni 100, osmrtnice 90 lir. Za FLRJ: Za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 10 din Odg. urednik STANISLAV RENKO. — Tiska Tržaški tiskarski zavod. — Podruž.: Gorica, Ul. S. Pelllco MI, Tel. 11-32 - Koper, Ul.	Battist	30ia	i, e . 70.
NAROČNINA: Cona A: mesečna 260, četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2600 lir; cona B: Izvod 3, mesečno 70 din; FLRJ: Izvod 4.50, meseči"3 ^ •
Trst 11.5374. — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega inozemskega ^ ^5
Poštni tekoči račun za STO-ZVU: Založništvo tržaškega tiska,
Ljubljana, Tyrševa 34 . tel. 49-63, tekoči račun pri Komunali)! banki v Ljubljani 6-1-90603-7. — Izdaja Založništvo tržaškega tiska
D.ZO.Z.