GLAS SVOBODE
SLOVENSKI TKDNIK
ZA KUIIITI t)KU?KMA UrtmTTi.
Glas Svobode.
O LAS SVOEODE
HIX)VKNIO VVKKld/V
/
Dmms To Trn littpBm 0> Ti« Liaoaiig uunu.
GLASILO SVOBODOMISELNIH SLOVENCEV V AMERIKI.
"OD BOJA DO ZMAGE"!
"KDOR NE MISLI SVOBODNO, SE KE MORE BORITI ZA SVOBODO"!
Štev. 18
Chicago, 111. 5. maja 1905
leto IY
.Razgled po svetu.
Iz rusko-japonskega bojišču.
Ruski ogleduhi soprerezali brzojavni kabel na otoku Hainauu.
Japonci so na otoku Kornioza proglasili vojni sod.
General Linevic poroča, da je l)il dne -O. aprila pri Cianciatunu tri f. ure trajajoč boj mej rusko konjico in Japonci. Japonci so bili prisiljeni umakniti se.
Podadmiral 1'riu kri/a s petimi križarkami in 30 torjiedočolni v kitajskem morju in opazuje gibanje ruskega brodovja.	r
iT" Poroča še iz Guhiu prelaza, da je general Nodzu s svojo armado med Tie prelazom in Kaijuatiom; general Oku zapadno od Tie prelaza; general Kuroki vzhodno od železnice ; general Nogi mej Fakomanom in Cantufum; general Ka\vamura pa severno vzhodno od Mukdena. Ce ; je le res ? ? ?
O gibanju ruskega brodovja vsa [ poročila [x>|)olnoma molče. Tudi za admiral Togo-ta se ne ve, kje pri-I caku je Ruse.
Rusija.
Na smrt obsojeni revolucionare; I v Varšavi so apelirali na višje sodila šče.
V Mitavi so uporni kmetje op'e-nili po:>estvo modrokrvnega posto-pača barona Kekega. liaron je tež-R ko poškodovan. I; Ofieielno se |>oroča o jiogostih praskah mej kmeti in kozaki v Kuv-j| kažu, V Tiflisu je prišlo do boja jL med vojaki in kmeti. 'Trije kmetje gr so umorjeni, 12 pa ranjenih. t^m V Moskv. je imenovan glavnini »^guvernerjem general Kozlov. Neki K znan liberatec se je izrazit: Mi smo f za Veliko noč pričakovali splošno >■• pontiloščenje, dobili smo pa mesto amnestije krvnega psa Kozlova Kozlov je bil |x> umoritvi Al.'k-. sandra II. imenovan policijskim načelnikom v Pet rog radu, kjer s* je s svojo bestialnostjo zameril vsem slojem.
Vlada je poslala 16,000 kozakov v Kavkaz, da |h> kozaškem načinu napravijo zopet red in mir. A vzlic temu je gosposka v okraju Kuta j s i brezniočna napram revolucionar-cem. Revolucionarci so na več krajih prisilili jHjlicaje, da so morali ' korakati načelu sprevodov, pred ka-I ternni so nosili velike rdeče p*a-pore.
Tudi v provinciji Podoliji se muo |+ že kmetski nemiri, Kmetje v Niž-l ieiT» Novgorodu so doposlali gosposki in veleposestnikom spomenico v kateri zatrjujejo, da lxxto vzeli zemljišča veleposestnikom in jih razdelili med sel>oj.
Car je izdal poseben ukaz, v kat -rem dovoljuje vsem državljanom versko svobodo in kmetom pa več milijonov popusta na zaostalih davkih.
Verska svoboda se ;e že večkrat oznanila v Rusiji. A ostala je vedno le na papirju.
V \ aršavi je dne prvega nuja wpet močila gorka, rdeča. ljudska ulični tlak. V Jerošinski in Celini ulici so vojaki, poiHcaji in drti-P carjevi hajduki kakor stekli psi napadli mirno manifestu ioče delav-L ^'ad 100 ljudi so carjevi krvni ft psi pomorili, mnogo pa ranili.
Ju<li v Lodzu so uniformirani f piduki umorili štiri osebe. P m^amn' naP»d uniformiranih "»rab na mirne delavce je razburil duhove v Rusiji. Tudi najkon-»fvativnejši liberalci pravijo, da ta sistem autokratičnega nasilja mora pasti.
Avstrija.
I T^ 5estanl<u talijanskega ministra t 1'ttoni-a in grofa GolucbowsV-ga, f avstrijskega ministra zunanjih del, I kl »e je vršil v Benetkah, prinašajo
vsi večji evropejski listi komentare, ki se pa vsi striiTjajo v tem, da sta si obe državi druga drugi prijateljski naklonjeni.
Farški "Slovenec' "v Ljubljani je pred dnevi prinašal članke, v katerih je direktno hujskal za vojno med Avstrijo in Italijo. Temu listu so pa takoj na |iomoč priskočili vsi slovenski ameriški "šmiri", ki bi morali pisati v smislu 5. božje za|>o-vedi: ne ubijaj, ker so katoliški. Ubijali so kar z črnilom Talijane, da je bilo veselje, delali so propagando za krvolitje, požiganje, ropanje, in druga taka dobra dela, ki so -v-jiavadi le v vojni. Sedaj so pa ti prstni katoliški in krvoločni upi splavali po vodi. l'lxigi "šmiri ', izrekamo vam nase sožaljel Španija. "Za postopača, ki še ni ~>o let star, ki vsaki dan preživi v [josto-paštvu, v družbi lahkoživcev in vla-čug, se išče resolutna žena, ki bi imela pripeljati pridaniča na boljša |wjta, zajedno mu pa priskrbeti tudi dediča."
l ako jasno in določno bi se morala glasiti prošnja, katero so vprav sedaj španski ministri po poslancih predložili raznim evro|X?jskim dvorom, s katero iščejo boljšo polovico za finega lenuškega mladeniča Alfonza.
Alfonza XIII. morajo oženiti, kajti postal je vijugast, kakor lepa Španija vsled farjev in plemenitni-kov. Ako hitro ne preskrbe dediča, potem se morda zgodi — kar se jako krasnu glasi v dvorskem tonu — do ostane vsled neprevidne liožje previdnosti kraljestvo "osiročeno"!
Do danes se še nobeden knez ni izjavil, da hi rad postal kraljev tast. — Iščite in našli bodete. Končno se lx>de vendar kak puhel in črviv knez našel, ki lxxle prodal svojo hčerko kraljevskemu razuzdanem
Potem bodemo saj črtali v vseh meščanskih časnikih, ki se bojujejo za "moralo, vero in troti", da sta zopet dva mlada, plemenita bitja kraljevskega rodu iz prave ljubezni Stopila v zakon in si pr segla zvestobo do smrti.
Italija.
Sodišče je oprostilo oba oro/.ni-ka. ki ta kot razbojnika mlrla v I zl>orovalno sobo organiziranih j>o-Ijedelskih delavcev v Castelluzu, češ, da sta bila v silobrami, dasi ravno sta nekaj zborujočih delavcev 11-1111 »rila, več pa nevarno ranila.
Talijanski proletariat si l**le to infamno razsodi« zapomnil.
Take brezvestne razsodbe uče delavce, da so sodniki v današnji družbi ponižni hlapci kapitalistov in njih dekle.— kapitalistične vlade, da se morajo delavci zanašati le na svojo lastno moč.
Te dni se je završila obravnava pred sodiščem »v Btrtogiii, ki dokazuje, da so lahko polxižnost, neumnost 11 krvoločnost združeni v eni in isti osebi. V bolnici v Castel 1'rauco so dva zdravnika, en bolniški strežnik in ena tismiljenka priredili z nekim ubogim lxiInikom krvavo >alo. drezali so v juho neko gumitvarino in toliko časa prigovarjali liolniku. da so rezanci, dokler ni liolnik pojedel to godlo. Ilolnik je vsled tega umrl. Sodišče je zdravil ka obsodilo vsacega tla eno leto, strežnika na 8 mesecev ječe, ustni* Ijetiko pa le na 5 mesecev ječe in sicer s pripombo pogojne obsodbe.
Kakor se vidi so v vseh deželah sodniki jako uljudni napram kiitar-jem in kutaricam, ako zvrše najgrše surovosti.
Ljudstvo mora respektirati rie le vero, atnpak tudi kutarje, tako misli sodnik-ateist, ki utemljuje svojo sodbo, ki proti navadnim ljudem povsem drugače postopa. To pa le dokazuje, da so sodniki v nekaterih državah se dandanes nonižni hlapci farjev.
Nemčija.
Iz !lerolina se poroča, da so v I vzliotlui, nemški Afriki v ozemlju jezerov našli zlato. Pričakuje se, j da bode naseljevanje pričelo naraščati.
\ Charlottenburgu se'je oojavil zojiet velik. škandal. Policija je prišla na sled, da so dame "boljših" krogov rabile razna kažnjiva sred-stva za splav.
Kreta.
\ Vonkoli^-u je prišlo do boja mej orožniki in vstali. 3 vstali in 1 orožnik so mrtvi, 6 vstašev in y orožniki pa ranjeni.
Ameriške vesti.
Prvi majnik.
Ilrzojavna |»oročila iz Evrope sej glase, da so jiovsod delavci slovesno nraznovali prvi majnik — delavski praznik. V Uerolinu je bilo 5.2 de-lavskih shodov. Na Dunaji se je vdeležilo So tisoč delavcev sprevoda po mestu. Javni sprevodi in delavski shodi -o bili v vseh večjih mestih v Italiji in Franciji.
Slovenski socialisti v Chivagi so praznovali skupno s češkimi in lir-' vatskimi socialisti delavski praznik v "Thalia" dvorani na 18. in Alj»rt ul:ci, Slavnost je izborno vsjK'la.
Stavka voznikov v Chicagi.
\'sle<l ošabnosti podjetnikov, ki so se zakleli zatreti organizacijo voznikov in ki so plunili v spravno pori 11 j a no desnico organiziranih voznikov, stavka sedaj nad 3000 voznikov.
"Kmplover's Teaming Co' „ katero so delodajalci nalašč ustanovili, da bi ubili organizacijo importira iz vseh krajev stavkokaze — ljudi, ki p) končani stavki navadno nevarni življenju in imetku.
Delodajalci so stavkokaze ogrozili s puškami. Vsled tejja je mestni s ve t hi k Koliout stavil v mestnem svetu predlog, da naj se izvede mestni sklej), ki prepoveduje meščanom v mirnem času tako olxirožl>o. I
I	a pretilog je bil jednoglasno sprejet. policijski načelnik pa ]>ooblaš-čen, da izvole sklep.
Delavno ljudstvo nima na raz|x»-iago milijonov in bilijonov, kakor njega sovražniki — delodajalci. Delavno ljudstvo ima le svojo pamet
II	s\*ojo delavno moč. - katerima se lahko uspešno brani kapitalističnega nasilja. Ali vprav v ti stavki se zi>|>et kaže, da pamet ne deluje tako, kakor bi imela delovati. .Mor-1 da je pamet navadnih organiziranih delavcev povsem normalna? Morda se tudi pri ti stavki zopet |>okaže, da so le voditelji nenormalni, da -o le oni zakrivili |toraz dobro organiziranih delavcev, ker so odločno odklanjali piinoč svojih druzth orga-trziranr-h bratov. Tako je!
Zopet eden.
Zopet se je zrušil en steber današnje tatinske človeške družbe. V MiUvaukee je bankir Higeloiv, vodja prve narodne banke ukrade! $4,000.000. Prvotno se je |>oroča!o, da je ukradel le $1.600.000, katere je zaigral na liorzi.
Vzlic velikanski, ukradeni svoti so bili drugi bančni vodje tako neu-Ijudni, da so dali tega mnogotatu zapreti, mesto, da bi mu ponudili denar za |M>t v Evropo. Kaj lx*lo sedaj (velelopovi mislili o tem činu. To je res sramota, da se proti takim prvak»*n današnje topovske človeške družbe tako postoj«. No, Rige-low še tudi ni obsojen. Kmalu se bode našel kak zviti advokat, ki bode |x>rotnikom dokazat, da je Bi-gelmv kra<lel v interesu banke, ne pa za svoj žep.
Sam satan moti prvake današnje družbe.
Komaj, je došla vest, da vživa nmogotat lligelovv gostoljubnost v mestni ječi, že se |>oroča iz San Francisca, da je davčni kolektor L. J. Smith (»plenil Zdr. drž. za $68.000.
1'tUli temu se ni treba bati, da bi shlel predolgo v ječi. Denar ima moč, in magari, če je tudi ukraden. Zmotljiva pravica!
la izraz je dandanes |x i|x>lnoma opravičen, ker se sodbe, vsled katerih so bili obsojeni nedolžni ljudje, Itako množe, kakor gobe |xj dežju. \ajnovejša \--st o zuiotljivosti služabnikov pravice je zo|>et došla iz naše temne Chicage, iz klasičnega inesta justičnih umorov.
1'red gos|H>sko za (»miloščenje se je doprinesel dokaz, da sta dva nesrečnika že [xj deset let |>o ne-I dolžnem za])rta v Jolietu, ki sta bila obsojena na večno radi umora, mej-tem ko je tretjega ra<li istega zločina na -7 let ječe i>o nedolžnem obsojenega leta i8»>7 j»omilostil pravični guverner Altgeld, zadnji ameriški demokrat. Zadnji nesrečnež je pred 4 leti umrl za jetiko.
\ si trije so bili obsojeni, ker je neka prča izjavila |x*l prisego, da .omenjeni nesrečniki niso bili v postelji, ko se je zvršil umor. Molj Ilahokmiselne oI)hx|1h' si človek ne more niti domišljati. Policija je hotela renom rati, da je zasačila prave hudodelce, radi tega so morali nesrečneži v dosmrtno ječo.
Današnja kapitalistična •družba, ki bazira na krivicah, dela krivice j tudi v pravosodju, da bi dokazala svojo pravico do obstanka, žalostno, a resnica!
I Samuel Gomgers zagovornik stavke?
To pa, to! Kdo se smeji?
Na nekem banketu industrielnega znane kapitalistične "Cisvic Ke-deration', pri kateri je dični Samuel še vedno jxxlpretlsaliiik, dasi je prvi predsednik igral jako kla-verno ulogo pri stavki vslužk-ncev |x>d in nadulične železnice v Ne\v Vorku, je Samuel z vprav njemu prirojenim jezuitiztnom ponosno hx»vedal: "Organizacija je edini branik delavstva. Zvezno nadso-dišče je prijxjzna!o zakon desetur-nega delavnika za ]>eke neustavnim, laz nevem. kako drugi o tem misli-[jo. Ampak kar se mene tiče, če t pride do skušnje, tedaj bodein jaz, ako ne ostane nobena druga jx>t odprta, pozval pekovske |x>močmke na stavko, da se deseturni delavnik iz»ili,"
I ' l.i .i . - I-; . • r /'■■ delodajalcem se to glasi? Ali misli hl čni Samuel, sedaj ko mu teče voda v grlo, da l>ode lahko >e v prihodnje vodil delavce za nos, če sedaj pekovskim pomočnikom |>oje v marziljezkem tonu: "A upre j. mi-prej! Xaj robstiM■ iiidć, razbije bojni nwč!" Ta trud je zaman I (iorii|HTsevo dvojno itrr<» vsi zavedni in naprednomistec. delavci že zdavnaj spoznali. To tudi Sa-mttel ve! Čemu to vpitje, ta revo-luconarna krinka? Najbrže hoče Samuel, ki je se vedno predsednik delavske zveze imponirati korife-jam pri "Civic Federation". Ali te korifeje se ne dajo preslepiti, ker dobro vedo kakšen poslušen osliček tiči v levovi koži.
Samel in Eliot v bratskem
objemu! Nekoliko kasneje, ko je dični Samuel končal svoj bojeviti govor, je govoril na istem banketu profesor Kliot, predsednik ITarvard uiu'v*t-z'tete o temelju ameriškega blagostanja in napredka. Govoril ie o napredku indivklija v organizirani in neorganizirani delavnici.
Profesor Kliot je znani slavitelj
neorganiziranih delavčev — torej garjevcev, katere smatra za narodne ameriške junake. Mi si lahko domišljamo, kako je Kliot žrl organizirane delavce. Samuel (lompers, nekaj minut preje bojeviti Samuel je pa to govoranco ]x))ii7.no |x>slu-sal.
< iompers in Kliot v bratskem objemu na banketu "Civic Federation", veselo popivajoč, žroč in s kozarci trkajoč — to je pogled za
I	»ogove!
/Sramota, katero so imeli nekdaj < iompers et consortes, ko so bili še siromaki, je sedaj v resnici jtolieg-
II	la k volkovom. Postali so navadni kapitalistični hlajKi, katerim se vsaki delavec smeji, ako hočejo branili koristi zavednih, organiziranih delavcev.
Protestanski farji prosijo za sprejem v delavsko zvezo.
1'astorska unija v San Jose, Cal. je zaprosila organizirane delavce, da bi jo sprejeli v mestno delavsko zvezo. No, še tega nam je treba. Ali jim naj jioteni delavci ob nedeljah za pogrd>e in p)roke plačujejo dvojno plačilo, ker >e mora po linijskem načelu vsako nedeljsko delo plačati dvojno??
Sploh pa pastorji nimajo nič iskati v delavski organizaciji. Oni vendar uče, da morajo delavci vbo-gati svoje delodajalce-kapitaliste, torej so naravni sovražniki vsake delavske organizacije.
Mi priznamo, da morda "hlaiKie Gospodove" v resnici skominja po polnih loncih mesa. Ali nikar naj ne pričakujejo, da jih bodo zavedni delavci pri tem stremljenju podpi- • rali. Nauk, katerega oni uče, je vendar nauk slepe poslušnosti. Saj verni tolažijo delavce z boljšim življenjem na drugm svetu. Ako so prepričani, da je resnica, kar uče, |x)tcin naj bodo sami ponižni in poltleviH. saj jih bode za vse muke in trpljenje tega sveta odškodoval sam bog v nebesih. Zakaj se vendar organizirajo in se protivijo božji volji? Zakaj??
Naši vrli zakoni.
Pojedine države naše velike republike sedaj kar tekmujejo med seboj v priznanju in izdaji ne|xjtrcb-n!ih zakonov. Komaj je ■ postavo-dajni zastop ene države sprejel zakon, ki je |>opolnoma v protislovju z osebno svolx*lo itidi vidi ja, torej protiustaven, že je tu ilr/ava, ki naloži samcem davek, ti sledi druga, ki kadilcem cigaret preti z zavrom. Ali tema dvema se takoj pridruži tretja, ki jxitom postavodajno z!xlr- ' ničnega ukaza zajiove, da se mora vse blazneže kastrirati.
\ tem drvenju za nepotrebnimi, protiustavnimi in neumnimi zakoni, pa ne sme več zaostati tudi naša država litino s. Vsled zakona, katerega je sprejel naš jx>stavodajni zastop, ne lx*lo te dotični kaznovali', ki kupujejo in prodajajo loterijske srečke, ampak tudi gospodarji, oskrbniki, hišni Majici, vratarji ta-c h hiš, kjer se vrši prodaja sreček.
I orej loterijo je treba popolnoma iztrebiti. Dobro! Zakaj pa ne odstranijo lx>rze, kjer se vsaki dan igra za milijone, ki čestokrat na tisoče ljudi pahne v enem samem dnevu v nesrečo. Človek, ki v lote-riji''zaigra centov. lx*le plačal $too glolie, ]>oleg pa šel še v ječo. Borzijanec, ki z brezvestnimi špekulacijami oskupi in ostriže na tisoče ljudi, ne sme le v mirit še v bodoče odirati ljudi, ampak temu se še postavodami gospodje v Sprintj-fieldu klanjajo kot izvanrednemu mecenu današnje družbe. Pač k la verno!
JQT Somišljeniki naročaju In priporočajte 'OLAS SVOBODE.
Ilazmotrivanje proletarca.
"Xe polj i nas v skušnjavo 1" Tako molijo verniki vsaki dan k svojemu bogu, ne ila bi kedaj premišljali o tem stavku v svoji vsakdanji molitvi. Ta molitev, ta stavek .se ne pošilja na pravo,adreso! Kako je to mogoče, bode zakli,cal vernik, kojemu so duhovniki raznih ver vedno zabičevali, da ne sme misliti, temveč le vbogati?
O božjem bitju, ki zapeljuje k slabemu, da* bi skušalo, srcajn pamet istih bitij, kAtere-jesaino ustvarilo, mesto da bi s svojo vsegamo-gočuostjo vladalo svet. nam ni |>o-t>olnotna nič znano, Ako bi verniki razmišljali, potem bi prišli do zaključka, <la ni zapcljivec v nebesih, pač pa na zemlji.
Kdo sili siromake, da greše proti zakonom, katere so skovali ljudje? Ali ni beda, ki z demonsko silo pritiska na reveže, da ne rešpektirajo obstoječih zakonov?
In kdo zopet popelje trgovca, * tvorničarja, borzianca v skušnjavo, tla se norčuje iz ljubezni do bližnjega, iz človekoljubja? Ali ne daje današnje gospodarstvo priliko, <!;l ljudje drug d ril z o ga |K>stavnim, dostikrat pa tudi nepostavnim potom izkoriščajo in izsesavajo?
Bala, izkoriščanje! Kdo ju podpira? Ali ne posvečuje in brani z orožjem, umetnostjo in znanostjo današnja človeška družba zasebno lastnino, ki je vir bede in izkoriščanja? Ali ne zagovarjajo vprav duhovniki današnje krivične razmere. češ, da so nastale po božji volji ?
(> nekem jK)gumneiii duhovniku kroži legenda, da je v svoji molitvi tako molil za svojo kraljico, da so besede: "reši nas vsega hudega", veljale nji. Želeti je le, da bi se take krivoverske misli porodile tudi v ljudstvu, kedar moli. da bi pričelo razmišljati. Pravi skušnjavec, si ti današnja kapitalistična človeška družba, ki se odevaš z hinavsko verskim plaščem! Ne pelji nas v skušnjavo siromake, ki nas pustiš umirati v bedi in siromaštvu. Ne pelji nas v skušnjavo, ko nas pustiš hoditi lačne in žejne, brez dela v slabi obleki križem sveta! Ti hinavska družba, ti se zgražaš nad potepuhi in pijanci. Sama nas pa siliš v pijančevanje, da v pijači za nekaj časa pozabimo na svoje gorje. Ti preziraš prostitutke, imenuješ jih grešnice, sama jih pa goniš s svojimi gospodarskimi naredbami v naročaj prostituciji.
Tatove in roparje kaznuješ, zajedno pa pelješ siromaka v skušnjavo, ki ne more gladnim svojcem ponuditi košček kruha, da si prisvoji tuje blago, rrjejtem ko dovoliš, da bogati postopači v svili in baržu-nn plenijo in davijo ljudstvo.
Da, visoka gospoda! Le vas gnili in korumpirani družabni red dela iz poštenih in marljivih ljudi hudodelce in zločince.
In vaše kaznilnice, moderne, socialne vzgojevalnice? Kako te vplivajo na ljudi, katere ste pretvorili v hudodelce? Kot "poboljšani" se vrnejo zopet k staremu delu, od koder vstopijo v vaše socialne vzgojevalnice.
l>a, visoka gos|KxIa! Ako hočete v resnici, da ne bode nihče prosjačil. kradel, ropal, ubijal in moril, da-ne liodo ženske za denar prodajale svoje telo, ootem ustanovite ali vstvarite družabni red aH razmere, da ne l>ode nikomur trel«. izvrševati tacih pregreškov in zločinov. Vstvarite človeško družbo, v kateri ne bode izkoriščanja, v kateri ne l>ode hlapcev, ne gospodov! Zrušite kapitalistični gospodarski red, o katerem trdite,^da je nastal "božji volji'".
V tem smislu molimo, zahtevaj-mo in stremimo: "Ne pelji tids v skubijavo, tem til reši nas vsega hudega!
Proti revmatizmu, trganju v udih, bolečinam vbIikI prehlajenja, s pahnjen ju j« najboljši pripomoček ■vetovnoznnni "Anker Pain Kx-peller". Ta pripomoček lc izdeluje najBkrbnejše: ako se ga rabi minejo takoj bolečine. 25 in 50c.
Kralj Matjaž
Zgodovinska povest. XIII,
Ko je šel -mimo odprtega okna, je slišal, da je eden v refektoriju /branih menihov rekel:
—	Meni se zdi, da so punti in odpadi nemogoči, kjer .so posvetni iu cerkveni vladarji pravični, kjer skrije za svoje jiodložne tako, da ti nimajo vfcrok.'i, biti nevoljni/;tako, da so podložnf zadovoljni in srečni. Samo krivice rode piljite in odpad od vere.
Prijor Celestin se je pri teh be-
■Scdali glasno zakrohotal.
—	Ti si osel, moj ljubi pater Tomaž, je zaklical prijor Celestin s sarkastičnim glasom. Daj ti mačku vsak dan pečenih kapunov na srebrnem krožniku, vender bo ved no lovil blatnih ni ši. In ravno takšni- so tudi ljudje. Zadovoljni niso nikdar.' Zato pa pravim, tla se i/ lepa ne doseže ničesar in da je tudi pravičnost le prazna beseda, ker si jo v>ak drugače tolmači. Samo z železno pestjo se da vladati svet, moj ljubi pater Tomaž, Zapomni v. to.
Prijor Celestin je šel dalje in ni več slišal, ko je pater Tomaž rekel: Jaz pa mislim, da je Kristus > svojo krvjo tudi kmeta odrešil in da nastane na zemlji Kristusovo kraljestvo šele tedaj, ko bodo vsi ljudje na -.vetu imeli enake pravice n enake dolžnosti, kakor jim gredo. ker nravi -v. sporočilo, da so ljudje pred Bogom enaki.
Prijor Celestin >e je še dolgo še-tal |m> vrtu. Tudi ko so bili že menihi šli k počitku, je nadaljeval svoto |h>t. I!ila je tiha in mila noč. Cvetice na vrtu so izdihavale oinamljiv vonj, drevje je šumelo in metalo blede sence, v ozadju se ie videl turnemu do neba kipečemu zidu |>odobn gozd. A visoki mož v meniški halji ni bil pristopen krasotam pomladne noči in je mislil samo na ltoje in kri.
Prijor Celestin je dogovorno s sosednimi župniki napravil natančen načrt, kako se duhovščina maščuje za dogodke pri proščenju na Vrhniki in kako poskusi zatreti začetek reformacijskega gibanja, S svojimi kmeti je Celestin (»osebej obračunal. Vedoč, da so samostanu podložni kmetje najnevarnejši, da so najlx»lj podpirali Erazma pri njegovem nastopu na Vrhniki, ter da se naj M j razvnemajo za reformacijo, jim ie za kazen naložil novo breme. Poleg vsega tega, kar so nora!: že do sedaj dajati .samostanu, jim je naložil novo desetino na kuretnino, na jajca in na perje ter zahtevat, da morajo dajati samostanu tudi vsako deseto tele in vsakega desetega prešička. To je bil strašen udarce za itak silno obremenjene kmete, toliko strašnejši. ker so bili samostanski hlapci poslani, da t > novci desetino takoj izterjajo Kmetje SO v divji jezi stiskali pesti, ženske so jokale, a |)omagalo jim ni ničesar. Sicer so se kmetje takoj |>r tožili na višjo oblast in ugovarjali. da [tostopa samostan neustavno, ali prijor Celestin se je temu smejal, zakaj vedel je, da poteČejo desetlet ja, prediio se prito/l>e rešijo.
Nekaj nedelj po proščenju na Vrhniki pa se je pri farnih cerkvah na Vrhniki in v Polhovem gradcu, v Cerknici in na Igu ter pri mnogih podružnicah, koder so menihi iz ISistre maševali, razglasilo med duhovniki dogovorjeno oznanilo, ki je vzbudilo med kmeti strah in trepet.
V oznanilu je bilo najprej povedano, da je Erazem pl. Obričan i/, samostana v Bistri ubegel menih in sicer je pobegnil, da se odtegne !<'.<z-ni. ki ga je čakala za njegova hudodelstva. Erazem je bil v oznanilu popisan kot nekak tolovaj, ki ima kdo ve kaka grozodejstva na vesti in ki punta ljudi, da bi se obvaroval sodbe , in se maščeval duhovščini. Zaradi tega se je zagrozilo z najhujšimi jKViuetnimi in cerkvenimi kaznimi vsem, ki mu dajo prenočišče ali hrane, ki ga poslušajo ali ubogajo, in zank a za I o se je, da ga je prijeti in izročiti cerkvenemu sodišču,	4'
Ali to ni bilo še vse. Oznanilo
se je tudi, kake cerkvene kazni zadenejo vse tiste, ki razširjajo nove nauke ali o njih sploh le govore, ki, se ustavljajo duhovsini in govore slabo o nji, ki ne hodijo redno k s]K>vedl, k maši in k obhajilu po rimskem običaju. Povedalo se je, da bo takim' ljudem sploh prepovedan vstop v cerkev, da ne bodo cerkveno pokopani in njihovi otroci da se-ne bodo krstili. Tudi vse tiste, ki bi s takimi ljudmi občevali, ki bi hodili v njihove hiše, ž njimi kitp-čevali ali jim pomagali pri delti, zadene ravno tista kazen.
Naposled je omenilo to oznanilo še dogodke pri proščenju na Vrhniki. Reklo se jtv-da so, Erazem iti vsi tisti, ki so mu pomagali pregnati kapucina in uničili njegove odpustke, oropali Boga in zahtevalo se je. da morajo storjeno škodo povrniti s tein,da plača v>ak desot srebrnikov, -icer da bodo izobčeni. • To oznanilo je med kmetskim ljudstvom, zlasti med ženstvom o-budilo velik strah. Sicer je marsikdo mislil, da ostane pri tej grožnji in da duhovščina teh pretenj ne l>o izvršila, ali mnogo jih je bilo, ki jih je že samo oznanilo tako zbegalo, da je Antona M aga j no bolelo srce, ker je spoznal iz tega, kako malo pravega sadu j<* obrodilo vse njegovo in Erazmovo delovanje. I oda tudi vzpričo temu ni obupal. Reke! -i je, da je treba dolgoletnega, vztrajnega dela, predno se kmeta spreobrne, predno začne samostalno misliti in se otrese tisočletnih privzgojenih predsodkov. Upal je na končno zmago toliko l>olj, ker je bil prepričan, da se 1*> moral nadvojvoda Karol na|x>sled vendar le vdati zahtevi deželnih stanov in priznati ravnopravnost avgsburške konfesije / rimsko konfesijo, iu ker je vi-' del, kako slab vtis je to oznanilo napravilo na Vrhniko samo. Vrh-ničauje so bili ogorčeni i:i uč da bi se kaj dogovarjali, je lrlo gotovo, da Ixh1o duhovščini do skrajnosti kljubovali in se z vso vnemo lotili iKija proti duhovniškemu terorizmu. 7x k popoldanskim litanijam ni bilo razen nekaj poslov nobenega Vrh-ničana v cerkev, a ko je župnik stopil k altarju, je tam našel |>odobico. s katero se je. rimska duhovščina zasmehovala. Jezno je zmečkal papir in ga vrgel v stran, ]*> litanijah pa imel ogovor, v katerem je prisegal Vrbnrčanom maščevanje. Rekel je, da so tako ošabni, kakor štajerski plemenitaši Stubenbergi. Ti s, i imeli na svojem gradu veliko po-dobo Zveličarja na križu, nred ka-:erim je -tal plemeniti Stubenlierg s klobukom v roki. Kristus je imel v ustih listek, na katerem je bilo zapisano: "Le pokrite se. gos|>od ln>-ter". StulK-nlierg pa je imel v ustih listek, na katerem je bilo čitati: "Hvala, gos-Hid boter saj se nisem Vam odkril." A kakor so bili tisti ošabni Stubenbcrg ponižani, tako se je rotil vrhniški župnik Kozina bbde tudi on ponižal Vrhničane. Toda Vrhničanjc so se njegovi grožnji samo smejali in >i le lniili t.dave, kako bi svojega župnika moli krtr najbolj iezit'.
Prijor Celestin je imel trdni namen, da izvede do skrajnosti vse svoje grožnje, ki jih je dal oznaniti jkj cerkvah, kajti prepričan je bil, da samu na ta način zatre sovražnike r.niske cerkve. Preskrbe! je, da so različni njegovi vohuni hodili po vaseh in stikali po hišah tako, da je v kratkem času precej dobro vedel, katere ljudi mora zadeti njegova roka. Vohunstvo na Vrhniki je prevzel njegov prijatelj S;moti Kozina.
A še nekaj je Ukrenil prijor Celestin, česar pa ni zaupal nikomur. Kupil je samostanskemu stražarju gluhemu I obiju novo obleko, mu "napolnil žepe s srebrniki in ga posla! iz samostana. Menihi so le toliko vedeli,-da je moral gluhi l obija pred odhodom storiti v samostanski cerkvi slovesno prisego. Cesa -e- je tikala, niso- uganiti, -vprašali pa tudi niso, vedoč, da je gluhi lobija prijorju Celestinu brezpogojno vdan iu da od njega ne bo ničesar izvedeti.
Erazem ni bil v strahu za svojo osebno varnost. Sicer so ga znanci na Vrhniki vabili, naj pride tj^, češ, da je tam jiopolnoma siguren, a zanašal se je na svoje prijatelje v Polhovem gradcu in na vdanost ljudstva. Sodil ■}<•, da ga je pri proščenju na \"rlmiki kdo spoznal in ga /.dal: da ga je izdala Angela, tega ni slutil. Iz Polhovega gradca je delal izlete na razne strani ter oznanjal nauke evangelijev, in ljudi budil i/, stoletnega sna, zvečer pa je preživljal pri sodnikovih v Polhovem gradcu, kamor so radi in ]K>go-stoma prihajali tudi kmetski ljudje, da sluša jo Erazmovo razlaganje ^v. pisma. Večkrat je prijezdil tja tudi M aga j na in časih se je oglasila tqdi gospa Regina.
Zgodilo se je neko nedeljo zvečer, da je prihitela z Lesnega brda stara žemca in vprašala za domačega župnika. Poslali so jo v /upnikovo gostilno, lam je našla dušnega pastirja med pijanimi oglarji in hlai>ci, katerim je pridno stregel, da niso bili vrči nikdar prazni. In da bi več popili, je svoje goste kratkočasil s kosmatimi prijioved-kami,
—	Kaj še v nedeljo ni miru, se je župnik osorno zadri na staro ženico, ko je ta stopila v župnikovo krčmo. Kaj pa hoces?
—	t »h, gos]>od, moj sin umira! Prosim Vas, jiojdite ga previdet. Saj je bil zmerom dober kristjan!
Tako je vzdihovala stara ženica iu s klenjenima rokama prosila, naj ponese umirajočemu sinu zadnjo po]M>tnco.
—	Kaj ne vidiš, koliko imam dela, se je jezil župnik. Ali misliš, da bom zaradi tvojega sina vse popustil, še gostilno.
—	Gospod, prosim V a*!
—	Kaj pa je tvoj sin?
—	V gozdu je delal nri drvarjih.
—	Torej drvar, je rekel župn k. In dober kristjan je bil. praviš. Kake grehe pa naj ima tak dryar? Časih je kako klobaso ukradel ali se v pijanosti stepel.
In župnik se je postavil sredi Mi-
he, mrmral kratko latinsko molitvico in napravil križ, kakor bi hotel od daleč blagosloviti umirajočega drvarja, potem pa rekel ženi:
—	Le |>ojdi mirno domov — jaz sem tvojemu sinu že grehe odpustil iu odprl vrata v nebeško kraljestvo.
In prijel je ženico za ratno ter jo tako naglo odpravil iz krčme, da sama ni vedela, kako je prišla na cesto. Za njo pa je stopil z krčme postaren kmet in ji rekel:
-— Pojdi v grad in prosi gospoda Erazma, naj gre k tvojemu sinu. Ta pbjde gotovo in te. ne odprav! tako. kakor župnik.
Mož je Šel z ženico v grad in Erazem je 11 i 1 koj voljan, da gre k umirajočemu drvarju. Sodnik Strniša je dal upreči voziček in kmalu sta Erazem in stara ženica drdrala proti Lesnemu brdti.
A prišla sta prepozno, Mladi drvar je v mali revni koči ležal mrtev na slami, poleg njega pa je sedel zarasel mož v razdrapani obleki, ki ga je pa Erazem vendar na prvi pogled spoznal.
—	Dolgi Laban, je vzkliknil Erazem skrajno presenečen. Kaj si res ti?
—	I seveda sem I In vi ste gosjjod Erazem. Kaj ne da? Tako sem Vas vesel, kakor če bi prijorja Celestina videl na vešalah.
Stara ženica se je vrgla na truplo umrlega sina in bridko iokala, med tem ko sta si Erazem in dolgi Laban prijateljsko segla v roke. Ker nista hotela motiti stare žene, sta šla pred kočo in se tam sedeč na klopi jjomenkovala o svojih doživljajih. Med tem, ko je Erazem svojemu prijatelju izza samostanskih dni vse- razodel, je bil dolgi Laban skrajno redkolieseden in ni hotel nič prav z barvo na dan.
—	M aga j na mi je pravil, da si hotel iti k ciganom, je rekel Erazem. Ali si bil res pri njih!
—	Kaj še! N'ikoli. Prisežem, da nikoli, je lagal Laban. Kaj pa mislite. Ko bi bil pri ciganih, bi me še obesili!
—	Kaj na vendar delaš?
Laban je bil nekoliko v zadregi
in nekaj trenotkov ni našel odgovora. Potem pa se je nagnil k Erazmu in mu skrivnostno šenetaje rekel:
—	Vi ste pošten gospod, Vi me ne bodete izdali. Saj bi bilo tudi za Vas slabo, če bi me izdali.-
—	Zakaj ?
—	Le poslušajte! Ali vidite tam gori razvalino Bainukircherjevega stolpa. Ko je cesar dal ta stolp podreti, je Baumkircherjev oskrbnik ves denar in mnogo zlatnine zakopal v zemljo. Cigani vedo. kje je ta zaklad zakopan, in jaz ga zdaj iščem.
Erazem ni nič prav verjel Laba-novim besedam, a zanimale so ga. ker je bil Baivmkircherjevega rodu in je bil ta zaklad pravzaprav njegova last.
—	Čuj Laban, je rekel i>o kratkem premišljevanju, tudi jaz ti moram .nekaj povedati. Edini živeči naslednik Andreja Baumkircherja sem jaz.
(Dalje prihodnjič.)
Kdor hočo kupiti delnice novo pnrobrodnedru7.be "The Frank Zotti Stenmship Co.". naj napiše., izreze iti pošlje ta le kupon na spodnji naslov.	^ ^
Vsaka delnica je vplačana popoinomn, in se nemorc več vplačati.
(Ineorporated under tlie laws of tile State of Maine)
Frank Zotti Steamship Company.
FK ANK ZOTTI, Pkesioest. (Inkorporirana po državnih zakonih z glavnico 8i.tMlt.00«, od katerih je že
$1.500.000 u plačanih.
los Ureemvich Street, New Vork.
Cenjeni gospod:--
S tem pred plačam na....................delnic Frank Zotti-jeve parobrodne druži* ]x> •*>■<*>
komad, in Vam prigil.no pošljem svoto od....................dolarjev, katero npotrebite v zgoraj
povedano svrho, in delnice mi prej ko mogoče doposljite,
S tein ee razume, ako predphiče prekoračijo j reje navedi no glavnico, da mi zgornjo svoto vrnete v celem znesku.
Ime..............................................
Clica in ...........................................
Mesto in država....................................
Dne...................
Peki, menice (trate) in poštne nakaznice naj se i o iljajo direktno na:
Frank Zotti S. S. €o. 108 Oreennich St. No« York, N. Y.
NEKAJ 0 AMERIKANIZACIJI II NASELJENCIH.
Piše P—c.
Pričujoča doba, je o, uprašanju iti razmotri vanj u v Ameriko prislih izseljencev, njih naobrazbi in razlo-čevauu ter v odbiro pravili pojmov z ozirolU na splošno tuk. delovanje, bt i:si [Hilitično ali gospodarsko, kakor na v nanje moderno občevanje ' — najpritnirneja doba, prctlpčiii v.-cii| ilistim, k: neraaimejo vsega tega kaosa, vsega tega duha anieri-. , kauskt-ga —' primimo sliko. Zakaj je baš ta doba najpritnirneja- zalo opisovanji-, nam bode' Tahkoraz-vkino. ()nienjeno naj bode takoj le, da preduo sc ameriški gospodarski razvoj ni završil v svoj "višek", katerega danes brezdvomno ima — se tUdI taka opazovanja s kakimi definitivnim zaključki — časupri-merno niso mogli zasledovati, ker teorija satna bi nejamčila nikake pozitivnosti; ker se razvoj cesto vse drturače zaključuje kot b; si kdo mislil. Posebno v srednji, to-' rej tisti liberalni nteildobi, ko je plavalo fizično m duševno stanje posameznika, ali teh posameznikov peščica v brezbrižni lastni volji, ne-meneč se, kakšne posledice bi imelo to in ono ua skupnost, ni bilo vzrokov ustavljati se poleg kakih teorii. ki naj bi bile načrt bodočnosti (?).
Javno mnenje je bilo torej le, da . ako hoče človek ohraniti svoje telo mora imeti kruha, mesa, pive itd., sploh: življenje. Vse mišljenje jo bilo v malem, zasebno; v nesoglasju celotnega organizma, kajti vsak je hotel vsako stvar le zase in j>o-tetn vzoru so se delali tud: o eni in ist; stvari, pač pa pO raznih osebah različni zaključki, la .liberalna meddoba pa je imela v sebi tudi dobo. In v isti dobi -o bili b;stveno že ista načela glede gospodarstva ali nadpremoči v tak; meri kot so dane-; ali ti ljudje so bili prelrbe-ralni, da bi to opazili, meneč: da je to vseeno v kojih rokah se že nahaja denar, gos|xxlarstvo sploh — •.u .-stali zaupljivi takrat duševno močitejint in verno služili tem mogotcem; da ljudje nemorejo prenesti nepremičnega imetja, in ne snesti zemlje in vse produkte jim je bilo zadostno jamčenje, da se netno-re nikdar pripetiti kaj neugodnega za t'> ljudstvo, ki hoče vendar za svoj kruh delati . . . Tako so hodili brez skrbi — veliki zaupnosti do svojih "blagih" zashtžnikov — špekulantov, ki so baje le 'za srečo in napredek tu prva, druga, tretja, četrta, peta in šesta — zadnja »generacija. v pričujoči dobi, naprej ne-oziraje se ne na levo ne na desno, niti nazaj ne v zrak; prav lifieralno! Deviza pa jim je bila: "glej, da postaneš tudi Ti tak "zaslužnik" ameriškega državljanstva, kot so oni, ki so si s "pridnostjo" in "varčnostjo" pridobili toliki imetek, da so danes lahko darežljivi, da stem lahko vživajo priznanje blagih src in mk."
Prav tako je bilo nekdaj — in tako je Še danes ... pri vseh liberalcih. Toda ljudje, ki nemara jo biti deležni filantropskih fdarežljivih) zaslug si delajo povsem drugačne zaključke o,I onih sehtčne-žev, pa naj se že poslužujejo bodisi že karkoli. Danes to vidimo, ker cledamo. ne z l:heralnega stališča, in danes tudi lahko zaključujemo s pozitivnostjo. Tn baš zato ie pričujoča doba za vse tiste, ki hočejo stvar prav videti naiprimcrneja — ker imamo dobo socialističnega gt-i banja.
» * ♦
Anier ka je dežela emigrantov; | dežela mednarodno krvnega prizo- j rišča. Tu se srečavajo ljudje čistoj različnih ras, z različno moralo in] konfesijo; ljudje iz republik, car- j stev in družili podobnih sistemov.! Vsi t: ljudje pridejo tu v poštev; zato ker so izseljenci; a v jioštev \ nepridejo sinovi Amerike — Indi-j janci. kajti število teh se vedno krči; tn kdo ve, ako l»ode črez 200 let šel en Indianec tlačil svojo rodno grudo. Amer ka nima tora j sama na
racije, kot za tnerodajen primer to mednarodno zmesjo.
Kaj je us v a rila ta zemlja v svojem naročju z ozirom na razumno!1; bitje — vemo; in ako to analizira-'
j mo, pridemo do zaključka, da se i pravzaprav ta del zemeljskega tefc-
! sa netnore ponašati s svojimi antra-I pologičnim. vrlinami v primeru s i splošno svetovno koncentracijo an-j t roju »logičnega tvora. Kakšen bi I bil notranji razvoj in upliv pozne-| jih dob na ta bitja in sploh živstvo, j ako bi se Amerika ne iznašla, je \ precej relativno. Kar o nji sedaj i vemo in lnltfco zaključujemo je to, i da so bili oni trenutki, ko ie O-lumb | odkril ta tlel, Uššodepolni za sinove : te zemlje. Colimib s svojim odkrit-i iem Amerike ni. provzročil le preobrat v stari Fvropi, temveč vzbudil jbr.žčas prvo1 notranj.) revolucijo, ki i ie bila uaprjeua proti naseljencem j-in ki je ta rod tako onesrečila. So li bili ti prevrat:-iu njih krvavi.dogodki jiotrcbm ali ne - nikakor ni nase uprašanje; kajti, ako bi ho-I teli: reševati taka npra^anja. bi sc j nam [»otem, -e pred no bi reš:li eno — pojavijo takoj drugo, ki bi bilo mogoče važneje od prvega. Tako na pr. bi se takoj lahko uprasali: da li je potrebno, da nastajajo žveplc-niki, viharji, poplavi itd., ki :sto-tako, često pokončajo cela mesta ali vasi. ako so v obližju? Poleg tega bi navedli še lahko nešteto vrsto enakih uprašatij, ki spadajo v prilog- namvnemu razvoju, ki nepftzna; ntkakih mej. Kar moremo konšta-tirati je torej, da je evropska znanost odkrila to zemljo, in si jo po svoji premoči nad .necivilizirani ra-sj indijanski osvojila za svoje prebivališče. za svoj svet.
Tako opazimo v 15. stoletju prve Spance na tem delu. potem kmalu \ngle/e in Francoze: in zatem Germane. Italijane. Svede i" Nizozemce in še le pred dobrimi ton leti prve Slovane.
Tn dasi vlada v Ameriki še vedno duh prvih Anglosaksoncev s primešano francosko krvjo, ki vzdržuje te.ircticn-f stran amcrF'lH-ga lavne*, ga življenje, so se vendar prvi v fi-z:enem ozlru umaknili novi delavnosti s.|ovanskth narodov, ki se jeli v jako množnem številu naseljevati i7. raznih južnih in vzhodnih delov Evrope. Ker so nastajale potrebe vzprtčo napeljevanja večje,-se je tudi delo razširilo in tako so nn<ta!e razne prilike za razne špekulacije postranskih zaslužkov.
Slovanski delavec je bil odmerjen, za naj težavneja dela, med tem ko >o se Američanov posluževali le da uravnajo račune ter vodijo "bu-zenessc sploh gospodarstvo, (Ker je pa ta delavec, ki dela fizično sjiosobneji za producirati generacijo — kot oni. ki dela duševno, to so Vankiji, je naravno, da bode njega generacija 0110 degeneriran-cvv prodrla in nastopila nekdaj kot gotova voditeljica v fizičnim in du-čevnem oziru, in kot faktor javnega mnenja Amerike. Do tiste do-l>e, |>a bode prodrla že tudi nova struja I socijalizem) ki uči danes, naj I »ode Človek telesno in duševno delaven — in |m>1 tedanjimi odno-šaji bo to bržčas izpeljivo. Ce se torej ta novodobna ideja tedaj slučajno uresniči deloma, bode ta ko rak v razvoju v gotovi meri vzdrž-
Ijiv.	.
(Pride že.)
CENA KNJlfl.
Katere se dobi pri upravništvu "Glas Svobode" poštnim* prosto. D te ženske, $1.00 Spisi Zofke K ved rove, #1.20 Marko Viseonti. $1.20 Quo vadiš, $1.50 Trije Mušketirji. $2.50 Hole Noči. 25c, ltusko-slov. slovar. £1.00 Preko morja, .'!•"<•. Kapitanov« hči, Eloe. Na bojišču, H5e. Vntajenje, $l.f'»o Kletev tu-zvestolie, si.m) Križarji, 82,00 15<-račića. l*e. Islandski ribič, MV. Kirdiali, K)e. Mariea. 35c, Julij Cezar. Mfc. Žrtev razmer. 2.V. Koledar. 2">c.	'	j
Slovensko - angleški mnik
je izšel, Cena O0c, Denarne |*>-šiiljatve po money-orderju na v J. Kubelka. Box 7 I t New Vork. N.V
Prodajam vozne
list ke (šifkartc) za fftiaeouko črto Ilavre Ne\v ^ ork in nao-brat no; imelnl - zn Gnnnrd črto Keka. Trst Now N'nrk in liaoli-ratno.
Frtuteoski piirniki vozijo po l! dni, purniki t "unanl črte pa po li* II dni od Tt^taidi Kckedo Nc\v Volka.	,
Postn-iba izborna na obeh črtah.
Pošiljam t tuli denar v staro domovino jk> ihu-vnem kurzu in sem v zvozi z najboljšimi bankami v Ameriki in stTiti donu »vini
Vsa tozadevna vprašanja naj se pošiljajo na naslov:
M. V. KONDA li>:I Loomis St.
Ghiciigo. III.
Ako hočete prihraniti n»»kaj dolarjev, kupit«- peM iu pohištvo pri
NAS ■
Jas. Vašimi pa ur.
na vo^lu ls in Paulina nI. Ghicngo, 111.
Vaclav Donat
izdeluje neopojne pijačo sodoTico in mine ral 110 votlo.
516 19. St, Tolefi m, ( anal (>2SM5
Raznovrstni godlteni instrumenti po nizki eoni.
J«S. J Kil AN,
I .V. I \V. IS. St. t-hleago, se priporoča za ix>pravljenje god. instrumentov
VAJ KM M H \ V AN A,
I/.DEI.OVAI.CA sotloviee miticrahu- vodu in drugih heopojnib pijač.
sl i'isk St, Tel, Canal 1105
I'o/.or!
Pozor!
Slovenci.
"Salon" z ODE H MM KE(«k.lIŠ(KM
Svežo pivo v Sodčkih in buteljkah iti ilrugc raznovrstne naravno pijače najboljšo in najfinejše linijske stnodki'. Potniki dobe čedno prenočišče zn nizko ceno. Postrežba točna in izborna.
\ sem Slovencem 111 drugim Slovanom se priponk a
Martin Potok ar, 564 S, Centre k. Chicago, III,
Podpisani naznanjam
SLOVENCEM in HRVATOM,
da sem otvoril na voglu ls Pl. in Looniia St. novoutejeni
S a 10011.
Poleg tega imam prostorne dvorane za obdrževunje sej in ztibuv. oglasite se pri meni in pokažem Vam prostore. S s p oš I o v a n j e m (Telefon Can.d 72:il) J0SEPH P0LACKK,
fis;', Loomis, cor. Pl. t'hioago, IU,
KOŽNI LIŠAJ
Nobena stvar ni bolj zoprna ženski, ki čisla svojo lepo polt. kot ostudni spuščaj i na obrazu, rokah in vratu.
I.išaj se j»okaže vsled nečiste, nezdrave krvi. \'sled tega pomaga \nanje zdravljenje priščev, spuščajev, ogrcev i. dr. le prav malo ali pa čisto nič. Sčistite svojo kri in tako bodete Otlstranili vzrok l>olezui n njene (»osledice bodo na to tudi kmalu izginile.
F šaj pa ni samo boleč, ampak tudi nevaren, ker se lahko konča v odprtih ranah. Pokaže se že na prvi pogled, da je kri slaba in da se jo ne sme zanemarjati.
Severov Kričistilec
sČisti, ojači in obogati kri ter prež .-ne s tem vso necistobo iz krvi. Izleči bule, srbine, lišaj, izpuščaje in sploh vse kožne bolezni.
Vnetja sapnika.
t »zdravite >i < mo bole-t v prsih ter tisti ^ulii, srlK-či kašelj z uživanjem
SeveroveKti balzama za pljuča.
Naj I »o kašelj -e tako majhen, nevarnost je vedno, da lahko postane hujši. Ne odlašajte! Palzam za pljuča ga lx> ozdravil. Cena -'š in 50 centov.
Praske.
; 7.a vsako rano, prasko ali vnanjo 1 bolečino ni nosnega boljšega leka ; kot je
Severovo olje sv. (iotharda
ako ga namočite na kos flanele ter l*»|o/ite na rano. To maz:lo prepreči gnitje. Izlfcči pik in ujed živali], revmatične lioli, slabost v križu, i. dr. Cena 50 centov.
Sj»oštovani gospod:— Pošljite mi še eno steklenico Vašega kri-čistilca, ker se je isti I« »kazal vs|»e.šnega \ našo popolno zadovoljil* »st.Ni namrtv za me, ampak za moji» taščo. Na nogi ima namreč nezaceljivo ra 110 ter -j se ji delale vedno nove -puhline Toda po rabi Vašeg;? leka so se spuhlim \ stavile in tudi oteka n je noge je popo|ttouu prestalo.	Vaš
I:r. Cap, Dardanelle, Ark . 1/co ste omagani in s< 1 Vilito čutile trudnim T vr m ho
Severov kričistilec
spet kmalu pomagal na up t Oni Si .<x
Zlatenica
je vzrok, da izgle*late rumeni in se slab) |H>čutite. Nastane vsled zaba-sanja v jetrih in
Severov lek /n jetra in ledvice
je najboljš^. jjomoč zo|K-r to. Po-krejičil bode vse telo ter spravil v red jetfa in letlvi;v. Cena 75c in
' Slabost
|x»menja splošno izgulx» moči. 2iv-Ijenska sila in vir vse čilosti peša \ sled tega ali onega vzroka. Vzrok temu je. da bolnik ]»o!agoma hira in kmalu — umre.
Severov
zivljetiski balsam
je najltoljš: krejtčilec v takih slučajih. Povračuje telesu ono silo, ki se je |k»'auorna izgubljala. Cena 75c
Severova zdravila so naprodaj v vseh lekarnah. Zdravniški nasveti zastonj.
' ......' ' .......■
GLAS SVOBODE
"Glas Svobode"
[The voice of Lihertv j WEEKLY Publishod by Tho Glas Svobode Co 688 Loomis St. Chieago, III.
Kiiterrd at thH 1'uit, Offlu- »l Clilonuo, lil., »i K«joiirt iMiin Matur
Subicriptlon 11.50 per yoar.
AdverlUernmits on agreemotu.
"Glaa Svobode" lslde vsaki petek m velja za AMERIKO:
za celo leto ................11.50
za pol leta .................75c
ZA EVROPO:
ia celo leto ............kron 10
za pol leta .............kron 5
Prvi svobodomiselni list za slovenski narod t' Amenk',
Naslov za dopise in pošiljatve je sledeči: .'cjtlllf«» Hvol>od«v
083 Loomis St. Chicago, Ili..
Dopisi.
Bridgeport, Ohio.
2/. aprila 1905.
Tarška ne-;trpu/.">t »* -Vmeriki /e res presega vse meje. Ti naduti jMjpje — vsaj nekateri med njimi«— si domišljajo, da so v Ameriki tako absolutni gos|xxlarji kakor doma na Kranjskem v kaki zagorski va>i, kjer nimajo kmetje laku plesati, kakor jim župnik gode na umazano farško piščalko.
Tu je povila Marija Hribar dvojčke. \ sled tega |)oroda je bila mati bolna in privezana na |x>steljo. Prinesli so ju,' običajni navadi dvojčka h krstu. \li surovi in neotesani Itožji agent, ponižni hlapec CiosjkkIov, misijonar tu reševalec duš je ošabno izjavil, da ju ne lunle krstil, dokler lioter iu liotra ne gresta k »povedi in obhajilu. Ko je U>-ter u videl, da se z nadutim popče-tom ne da govoriti, da se mu gre za spoved in obhajilo, z drugimi besedami le za denar, ne pa za duši nou.roje k t v, i\ rekel, du bo '.' poi>kal druzega duhovnika, ki ju bode krstil. Ali far je takoj izjavil, da liode vsem duhovnikom telefoniral, naj ne krstijo dvojčkov.
Dne kS. apr. sta šla boter in botra z dvojčkoma v \Vheeliug, \\ \ a. Ali far je imel že telefonično prepoved. Sla -ta dalje v liridge p-rt, Ohio. A, ie je tudi ta posredovalec mej bogom in ljudmi imel
Kar j i vpijejo, da vera peša. Saj sami ljudi gonijo iz cerkve. Tako h«.-Jo vsaj ljudje prišli do prepričanja, fda lahko žive brez ljudi, ki si nade v I je j u ime !w.jega namestnika, tla vnrav ti božji namestniki žive o žuljih in sragah delavnega .ljudstva.
Ako imajo ti liožji namestniki vse b s/je' postave v mezincu, pr>-tem morajo tudi vedeti, da bo r ni postavil ne spovedi ne obhajila, da o tem v »v. pismu ni nikjer kake besedice, da so si to izmislili in postavili le rimsko kat. popje, da bi si osigurali nadvlado nad ljudstvom.
Vi vendar ne morete trditi, da so evangelisti lagal'- No. če pa to irdite, potem je pa vse ena sama velika laž. Tako je in ne drugače!
(Moliaw k, Midi.
-'4. aprila 0*05.
Cenjeni urednik! Ilil sem član društva sv. Janeza št. jo K. S. K. J. v Iromvood, Micli., koder sem .dobi) prestopni list. ker bivam v Mohauk, Micli., da se pridružili kakemu druzHftu društvu, ki je bližje mojega sedanjega bivališča.
Kes, .>3. aprila t. 1. snu šel v Ca-lmnet, da bi vstopil v društvo »v. Petra št. K. S. K. J., ker so mi pa rekli vzlic temu, da sem imel pre-topni list, da moram ti še enkrat k zdravniki), ako hočem biti član omenjenega društva.
Ta je pa lepa! Po tem načelu bi slovenski delavec, ako je primoran vsled dela ali družili okolščin seliti se iz kraja v kraj, le delal za zdravnike,
(iospodje, ki imajo krmilo K. S. K. I. v rokah, naj povejo to javno v svojem glasilu, potem bodo vsaj I slovenski delavci takoj v začetku.! dokler so še trdnega zdravja, ogi-, bali se omenjene jednote.
Saj imamo še dve drugi slov. je-dnoti v Ameriki, ki pa nista tako ozkosrčni.
Toliko cc. rojakom v premislek in prevdarek.	Potnik.
Strokovna organizacija revolucionarni faktor v delavskem gibanju.
Xa zadnjem zborovanju kapita-1'stov v Ne\v Vorkti, ki so združeni v delodajalski organizaciji, so zopet prisezali, da bodo uničili delavske strokovne organizacije — unije. Da se je temu prokletjtt in zabavljanju ulisnil nekak svečan pečat, se je vršilo to zborovanje v krasnih prostorih hotela Astoni, v katerem stane dvorana le za en dan $800 do 31 (xxi.
Vsled tega se "delavci tudi čuditi ne smemo, ako bodo podjetniki zopet znižali plače, da se vsaj neko liko odškodijo za troške, katere so imeli s kortcilom, na katerem .><0 slovesno prokleli organizirane delavce.
7a' na zunanje je kazal ta shod kapitalistov, ne da bi vpoštevali puhle govorance najetih in .mastno plačanih govornikov, da je prepad mej kapitalisti in delavci nepremostljiv. Jeza teh vsega sitih kapitalistov h; ne zliva le na socialiste, ki hočejo strmoglaviti današnjo gnilo družbo, ampak tudi na strokovno organizirane delavce. Njih govorov kratek pomen je ta: "Strokovne ulelavske organizacije — unije so nam istotako nevarne, kakor druge revolucionarne ali socialistične organizacije. V unijah se neguje nezadovoljnost delavcev, v njeni *e vzbujajo želje, katere mi ursničiti ne moremo. Strokovno organiziran delavec je lahko jutri že socialist. In to je, kar je nevarno za nas. Torej proč z obema."
To je bilo nekako jedro vseh govorov na kapitalističnem sestanku. Vsled tega se tudi napadi na unije s strani kapitalistov množe in so od dne do dne silnejši.
Sk< ro vsaki dan se delavcu s kapitalistične strane demonstrira, da ie brez organizacije zgubljen, da je prisiljen delati /*i vsako plačo, katero se kapitalistom z1jub: plačat v njih velikodušnosti, da mu kapitalisti lahko danes vzamejo, kar so mu dali včeraj. Ta večni boj proti kapitalistom odpre marsikateremu delavcu oči, da delavec postane prepričan pr'staš socialistične ideje. Kn-•'« v*(f{i«i v strokovni organizaciji — unijah nekak jez proti i/-i r ti!|n, v ••• cializmu pa odstra-nje -alni faktor izkor šćania. Tore i jt rmev!'.. i čc s- v raz i jo inuje in socializem.
Dozdeva se, da marsikateri kapi-talist bolje pozna /god vinsk > in načehi' nalogo strokov dh organizacij. kakor marsikateri delavec ali pa linijski delavski vodilen, ki delavcem v unijalr priporoča : "Proč od politike!"
Ako se delavcem v unijah te t > priporoča, kar jim materijelno za L.ii. > aii jutri basne, za bodočnost se pa rte misli, tedaj .-e delavce podila kriva puta.
Ako kapitalisti vzlic temu. da M so današnje unije še i>o značaju Konservativne, vidijo v unijah revolucionarni faktor, ki preti današnji družbi, tedaj je anamenje, da so kapitalisti zajeli to naziranjc v organiziranih delavskih mašah, ki so konservativne, voditelje mas prebitek'.
Nemogoče je unijam za gotovo :<il > zaznamovati delokrog, v katerem se morajo razvijati, katerega ne smejo prekoračiti, če vprav to koristi delavcev zahtevajo. S po-rezantmi peruti in zlomljenimi nogami še jionosni orel ne more slediti vrani, ampak [»ostane le žrtev Mjvražn ka, katerega bi v drugem položaji porazil.
S tem zgledom se ,dajo primer-j jati tudi' unije, ako se njihovem delokr.gu začrtajo umetne meje. ker se i itn odvzame sila. katero po-| >cduie'0, v boiu za osvohoditev tr-[ pečega človeštva.
Kapitalisti vidijo v unijah revolucionarni faktor, kar tudi m radi priznamo. In to nas veseli, ker vemo.' da so- bodemo lahko ubranih kapitalističnih navalov v sedanjo-" ^ti, v.bodočnosti pa zdrobili njih j moČ za vselej.	Ornega
Zopet ponesrečeni.
Danes se je razletcl v tvornici v N'. N. kotel. Osem do deset osebi
je mrtvili, mnogo pa poškodovanih. Včeraj se je pripetila razstrelba v rovu X. 40—Co premogarjev je mrtvih. Najbrže se ni nihče rešil. Dne ... t. m. se je utrgala vrv pri dvigalu,ko so se peljali rudarji v rov N. X. Ošem ali petnajst rudarjev je mrtvih. Tako in jednako se glase brzojavke, ki poročajo o nezgodah, ki se dan za dnevom dogajajo v veliki ameriški republiki, kojih žrtve so večinoma satni delavci.
Pa, kaj je to? Pravi marsikateri delavec, l'et aH šest delavcev več ali manj na svetu, to je vseeno.
Tako je! Kadi tega se tudi morije, prosti umori, navadni zločini vsled kapitalistične lakomnosti vrše dan zaiti nevom, ne da bi biti kaznovani. Ako bi bili ti zločini postavno kaznovati , kakor vsakteri drugi zločin, potem bi ti umori kmalu ponehali, ali bi pa jx»stali zelo redki.
Air dcljlvri v veliki ameriški republiki so prezaspani, preveč brezbrižni, da bi se proti kapitalističnim umorom |x>stavili jh.> robu, dasirav-no kapitalisti more v svojih [xxljct-jili delavce, kakor da bi bili miši ali ptalgane.
V	ameriških rudnikih in premo-gokopih -e ubije povprek skoro vsaki dan j—3 delavce, še mnogo več se jih pa jiohabi. In ko koncem leta rudniški urad obelodani svoje poročilo, tedaj vidimo, da je bilo na sto-t ne delavcev usmrčenih, na tisoče pa ranjenih.
Kje so pa sedaj >e železnice in druga industrijelna ]x>djetja"' Aku [jiištejemo koncem leta že žrtve teh podjetij k rudniškim žrtvam, tedaj dobimo številke o usmrčenih in |>o-habljenih, ki presegajo marsikatero moderno bitko. In vse to se vrši v državi — v republiki, v kateri smo baje pred zakonom vsi jednaki.
Aii vemo, da se nesreče v rudnikih ali industriji ne dajo poginoma odstraniti, če bi se t ud, več ne "hranilo ' s človeškim in drugim mater alom. Ali število teh nezgod bi .-e lahko skrčilo na neznatno število, ako ->e ima le resno voljo za to.
Današnji zakoni tako slabi, da -e-kr'minclnim po;,,m n«. da nič do-
\'-,i podini.! , /,!ru/ena v
!• i i i-kili družbah. In po. današ-ni'h zakonih se ne da doseči vodilno osebo zakonitim potom. Te osebe niso poleg, ako se pripeti kaka nezgoda. Pri M rojih imajo strojnike, torej niso [*» daniisiij h zakonih zakrivil; nezgodo voditelji družbe.
Ta zakon bi bilo treba spremeniti v toliko, da so voditelji družbe odgovorni za vsako nezgodo, kjer družbi dokaže, da -e je nezgoda pripetila vsled varčnost;. Potem naj se je varčilo z materialom, ali pa - I tem, da je družba sprejela v delo neuke osebe, ki ceneje dtiajo kakor I pa izučeni delavci.
Seve, ako delavci tega ne zalite- I • 'l vajo, kapitalisti jim -ami tega tudi J
ponud li ne liodo, ker jih to stane J
denar.
V	drugi vrsti bi pa moralo biti vpeljano zakonitim potom državno j varstvo proti nezgodam; doneske | naj bi plačevali podjetniki sami v j to blagajno. Delavec, ali njegovi otroci ali žena naj bi dobili zavarovalnino, če je delavec sam zakrivil nezgodo ali, pa ne.
To so socialisti že stokrat ali pa I še večkrat povedali delavcem, a |h- I magalo ni nič. ker delavci spe.
Josip l.ogačan.
\VACK KG AN. II. K Dne -N. j aprila zvečer je električni tok 11- J »tiirtil Kra.nk Breneita, doma iz I Vrhnike mi Kranjskem, ko je iz I tvornice prišel domov in umival ■ v umividni sobi. Nesrečni rojak | je prišel vdotiko zntrgano vodilno I i lektrieno žiro. Bil je takoj mrtev. Ponesrečeni brat je bil elnn SNI' .1. in zapušen \ stori domovini J oorotlnike.	I
Vsem roju kom naj ta žalosten j hlii'aj služi v svarilo, dušo v pri-, i hodit je ne dotikajo utrganih elek tri en i h /ie. dokler ti i elek I lični tok pretrgan. Sploh naj st» vezmijt-električnih žic prepast i Te «tro-kovnjakom.
Naš zastopnik Krank Miklavee, obiskuje rojake v »Iržavi Punnsvl-■taniji- Onima pravico jiobirnti j naročnino za lisi, sprejemati na- j ročila za knjige in oglase. Vsem j somišljenikom ga toplo priporočamo.
Upravnisftv "Glas Siv bo de".'
OBLEKE ZA ODRASLE IN DEČKE
Za lo sezono, priredili smo za v pri!, gled in prodajo izvrstno skladišče raznih oblek prve vrste,- Za nizko ceno si nabavile fino blago. Cene so 01) $5.00 DO $20.00
Vogal Blue Island Ave. in IS ulice,
JELINEK & MAYEB,
lastnika.
Čas
je
kratek
/11 nakup vo/nih list kot v Moiltailo, Idnho, \\ asliinglon in Oregon
jVizke (4(kiKk za naselniko
Idstki na prodaj na \seli postajali do I 5 milja, tin
nohtui:i;\ facifio /klmz.mci
/,;, , :>•;■ Hit 1 .<. J/i,. .. . <„•«. .igi: i'ati. /»,//.. n,». C/ar*
S/. ( 'II, -t,., 'lil,; ,1 »I-if. m ,1/1,111 .foiamiU f<t «« <■ !!•	t i,-m ral
' /..«».. >,'<;», « .U,nt, -M, /W. Mihu,

360—3B7 Blue Island Ive, na vogalu 11 ceste.
S\etovnQznani trgovci /. obleko za uiož-kr in dečke. V miši zalogi so naprodaj pomladanske obleke na jrazličnejšega kroja. Delo solidno, blago trpežno, eeile pa nizke.
Mo/ke (dileke od S0.50 do S33.00
Površniki od 88.50 do «18.00
Obleke za dečke iu utroke ud S:t.,"iO do 87.50
S iV II zel no varstvene žuiinike zn vsaki komad, katerega kupite.
Obiščite ims iit prepričajte so.
Slovenska Narodna
Podporna Jednota.
s sedežem v Cliirago, Illinois.
Predsednik: John Stonich, ,5f>9 S. Centre Ave., Chiengo, III. Podpredsednik: Mihael Štrukelj, 519 Power Str., Johnstown Po. I. tajnik: Martin Konđa, K88 Loomia St.., Chiengo, III. Pom. tajnik: Frank Petkk\ 683 Loomia Str.. Chicago, 111, Blagajnik: Frank KLohcčak, DIH7 Evviug Ave., Sćuth. Chiengo, 111.
XT . I Dan. »adovinac, P. O. Box 193 La Salle, 111. Nadzor- j0HN Vebšcaj, (574 W. 21st Pl., Chicago, III. inki: f anton Mladič, 134 W. P.ith Str., Chicago. 111.
n . I Jos. Duller, 7 Walker Str., Jameaville, \Vis. 1 orotni J Mart1n Potokar, 504 S. Centre Ave., Chićago, 111. odbor: j MohoR MLxm£ (ii7 Centre Avo., Chicago, I1V.
n , .... i John Veršcaj, »574 W. 21b1 Pl., Chicago, 111. bolniški ) Jog Dulleh, 7 Walkerw.tr., JatnesviTle, Wis. odbor: j Anton Mladič, 134 \V. 19th Str., Chiengo, III,
Odbor S. N. P. J. ima vsaki tretji četrtek svojo redno meaefrio sejo. Opozarja se vso člane, ki imajo vprašanju do odbora, da pravočasno dopošljejo svoje dopise prvemu tajniku.
VSE DOPISE naj blagovoledruštveni zastopniki pošiljati na I. tajnik« Martin Konda; denarne pošlljatve pa blagajniku Frank Klobučarju.
Društvene vesti.
DruStvo "Slavlja" Al 1. S. N. P. J. v Chlcagu, 111., lina evojo redno me-sečno seje vsako drugo nedeljo v mesecu v NaroCni dvorani na 687 8. Centre Ave. John Duller, tajnik,
12 W. 25th St., Chicago. 111.
Bratsko društvo "Triglav" 6L 2.
•s. N. P. J '■ v La Salle, 111., Ima svoje redne mesečne seje vsako prvo nedeljo v mesecu točno ob Va2 url popoldan, v prostorih M. Kurnpa. V društvo vstopi lahko vsak Slovan ne glede na vero-Izpovedanjo In politično prepričanje.
D. Badovlnatz, tajnik
Društvo "Adrija" št. 3. "S. N. P. J.", v Johnsto\vn. l'a., lina svojo redne mesečne soje vsako /ailno nedeljo v mo-seeu ob J uri popoldan na 725 Droad i Alley, K mnogoštevilnem vstopu v o-menjeno društvo vabi	Odbor.
Društvo Bratstvo št. 4 "SI. N. P. J." v Steel, 0„ Ima svoje redne mesečne seje vsako prvo nedeljo v mescu, ob 2 uri popoldan v prostorih ■ brata K. liernača.	Odbor.
i TitStvo "Naprej" At. 5 S. N*. P, J. v Ck-volandu Ima svoje redno mesečne seje vsak prvi četrtek zvečer v mescu v društvenih prostorih na 1778 St. Ciair Str., Cloveland, O.
Društvo "Bratstvo" št. 0 S. N. P. J.
v .Morgan, Pa., Ima svoje redne mesečno sujo vsako četrto nedeljo v n:e-lecu ob 2 url popoldan v prostorih br. Fr. Miklaučlea na Sjrgou. V mnogoštevilnem pristopu k omenjenemu društvu vabi	.	Odbor.
Društvo "Zarja" št. 16 "S, N, P. J-". v llavensdale, \Vasb., ima svoje redne mesečne sej® vsako fcatfno nedeljo v m« • cu, v dvorani g. F. Ltidovlk-n v j i'a\ u-.i ile. Wn h.	Odbor.
Dit-Uu -Delavec" št. S. S. N. P. J. . i . r. :j. 111., ima svoje redne i!!<* ne #«•{»• vsako prvo nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. v društvenih prostorih brata Jak. Tlsola, 0049 Groenbay. Ave.
Slovansko narodno bratsko podporno društvo "Bratstvo Naprej" št. 9. "S. N. P. J.", v Vale. Kans.. Ima svoje redne mesečne seje vsako prvo nedeljo v mesecu ob 10 uri dopoldan, v sloven skl Narodni dvorani pri sob. Dolari. K mnogoštevilnem vstopu v omenjeno društvo vabi najuljudneje Odbor.
Frank Leveč, tajnik.
Kamp 31. Pittsburg, Kans
Društvo "BratolJub" št. 7. S. N. P. J. v Clarldge, Pa , Ima svoje redne mo- [ sečne soje v: ako prvo nedoljo v me- j mesecu v dvorani nemSke zveze ob 9 I uri dopoldan. Somišljeniki se vabijo j v društvo Josip Kravanja, tajnik.
Dratsko društvo "Sokol" št. 11 spadajoče v "S. N. 1* J.", v Hosiyo, \VaBh., Ima svoje redne mesečne seje rniko prvo nedeljo v mesecu prt br Ivan Malenšek-u. Za vstop v društvo so vabijo vsi Slovani v Uosljnu In okolici.
Društvo "Edinost" št. 12 "S. N. P. mesečno sejo vsako prvo sredu v mesecu ob 8 url zvečer v Murray Uper House.
M. 2ugel, tajnik.
P. O. llox 127 Murray, Utah
Društvo "Edtnoit" št. 13 "S. N. P. J.", v Whellng Creek, O., Ima svoje rodne mesečine seje vsako zadnjo nedeljo v mesecu ob 2 url pojioldiui v prostorih br. Josip Hora. K mnogobroj tUMii vstopu v društvo vabi vljudno
Odbor.
Društvo "Sloga" št. M. SI. N. 1». J." v U'aukegan, 111., Ima svoje redno me-Bečne seje vsako prvo nedeljo, točno ob 2 uri popoldan v Jerebovi dvorani na li). cesti. •iptJfvi -^[ta-K foapuv
Društvo "Trdnjava" št. 10 'S. N. P. J.", v ltock Springs, Wyo., Ima svoje redne mesečne seje vsako prvo nedeljo v mescu ob !» uri dopoldan. Društvonikl naj se vdeležujejo sej redno in točno, ob enim pozlvljemo rojake da pristopijo v mnogoštevilno l čilo društvu.	Ivan I.ebor, tajnik.
Društvo "Sloga" št. 10. "S. N. P, J." J
v .\Hlwaukee, \V!s., ,nia svoje mesečne seje vsako prvo nedeljo v mescu v i prostorih brata C. lioffbauorja 130 Henj St. Fran liudna, tajnik.
Društvo "Bled" št. 17 ' S. X. P. J." v Lorain, O., ima vojt redne mesečne seje . vsako prvo nedeljo v meseeti ob r url popoldan \ Jn-ostorlb brata Vr-banka.
Alexander Selelinitzer, tajnik.
578—lOth Ave., I.orain. O
Dn; vto "Orel" nt. 10 "S. N. P. j J." v Storita t*ity. Kiuis., ima svojo red-j ne mesečne seje vsako četrto nedeljo Iv ne .-«cu. Društ ventki naj se vdeležujejo redno in ločno, olj enim pozivlje-iiiu rojake, da pristopijo mnogoštevilno v čilo društvo.
Ignac Pcčnik, tajnik.
Ilratsko društvo "Sokol" št. 20 "S. N*. P. J." v IIIv. M!nn., Ima svoje redno mf'-očne seje vsako Četrto nedeljo v mesecu v prostorih br. .los. Seltškar ja. 7.a vstop v čilo društvo vabijo se vsi I Slovani	Ivan Somrak, tajnik,
llox 62 Ely Miti ti.
Društvo "Orel" Št. 21 "S. N. P. J." i v Pueblo. Colo,_ Ima redijo mesečno j seje vsako prvo nedeljo, In vsako prvo po 15. vsacega meseca v dvorani M. I Korht var ja 1217 Eiler Ai/e.
Društvo vabi vso rojake, ki fto niso člani kakega društva, da se vpišejo v novo društ o.	Odbir.
Naročujte svoje obleke pri
Charles Tyl-u
priljubljenemu linijskemu krojaču
7/2 So, Halsted St. na vogalu W. 19th PL
ki eisti iti popravlja tudi ženske in možke obleke. Gospod Tvl j** dobro znan mej Slovenci vsled svojega ličnega in tr-pežnega dela ter nizkih cen. NAJTRPEŽNI;JŠE OBLEKE PO NAJNIŽJIH CENAH.
Poskusite
najboljše u ni jaku
A—B, X—Lent in
Criterion stnodke
katere izdeluje
H. F. Aring
91 f5 Puyne Ave. Cleveland, O. Postrežb« toćnn. Cene nizke.
Joseph H. Miller
o« Seelve Ave. Clt-veland, (Milo. Phone, Cuy, Centrn! 4254 R
Priporoča svoje najfinejše Havana smodkein ranovrstni fini tobak.
Zajedno prodajam tudi kot zastopnik največje veletrgovine J. it S. J. FIRTH, najboljše žganje, likerje in vino
210 212 OntarloSt.Cleveland,O
Kasparjeva državna banka.
m BIub Island te, Chicago, III.
plačuje od vlog 1. jun. pa 30 jtm. in ikI I. jul. pa do ilO dee, jkj 'A odstolke obresti, llrtiniltii predal za ua leto. Pošilja se denar im vse dele svela in prtHlnja se ludi vozne li^tk^ (šifkurte).
Deluirse posojil je na posestva in zavarovalne police.
POZOR NA NOVOST!
Pomlad se bliža. Zato sem se pripravil in oskrbel zato sezono z bogato zalogo raznovrstnih obuvtil. Kakor za dame, tako imam tudi za gospode raznovrstna obuvala, vsako od teh je delano po najnovejšem modernem kroju. Tudi za dečke, deklice in baby's imam trpežno in lično blago. Vsakemu lah-ko ustreženi po okusu, naj si bode da hoče kdo čevlje iz kakšnegakoli usnja ali platnu: belega, rdečega, rjavegti, črnega, rmenega in(gladkega.
Ker vsako zimo razprodam skoraj vso zimsko obutev, je torej iimevno, da mi je spomladi možno zalo/iti čisto sveže in času primerno blago.
Vse to blago prodnjam po primirni ceni.
Pridite in preprečali se bodete!
M. KARA,
7«0 juž. Halsted nI. med 19 nI in 1(1 Pl. Chicago, III.
Hernmnekov An^clika balzam je najboljše krepilo.
Kedar telo slabi in se njega moč čimdalje boljinbolj zmanšuje 1e-daj potrebuje želoiler krepila za prebavljenje, daojači čreva in ledvice.
Hcrmanekov angellka hnlznm se proizvaja le iz korenin, zelišč in izbranih rož, ki so jiotrebue za ojačenje lelesa in utrditev zdravja. A-ko postane kri nečista, se pretaka nepravilno in postaja razkrojena, telo ne dobiva tlovelj jakosti, torej slabi in razpada, pristopno je boleznim, nervoznoHti, slabemu prebavljenjii. izgubi slasti do jedil, nespečnosti,
(
Poliy, se pa prikazujejo še druglo bolezni, ki imajo svoj izvor le v slabi krvi, n. pr. mrzlica. Hermane ko v angeli k a balzam je najboljši kričislilee in krepilo, ki vedtio | Kim aga, ako telo slabi.
BrA' Ce n a 7'lr: po p»><i H5r.
Izdeluje in prodaja edino
J. C. Hermanek, lekarnar,
o K "t So. Centre Av. Chicago III.
Kolacekova specielna ponudba
za ta teden.
Napredek iia^o trKoyin<-Je najboljše priporočilo. Ljudstvo, katero ume Iirmltl, priznava, da Imamo v zalogi n ijboljst* bi.iL ii. Kndl ti ua se tudi n: odji-nintct vedno množ- Za vsako reč, ktero kupite, dobite premijski
kupon. Hranite jih!
Hlače zj dečke do kolen črne ali mo. flre barvo. .Mira: Od 1 do 11 lit..
25c
Možne hlače iv. fin• ^-a in trpežnega L' po naJnoM ) i iieni:. (P t A P* s „ I
Obleke za dečke po najrasinovrstnoj-••in kroju in i/, lun. a hia^a. Mera; i
S M rit \a\,......1
Možke obleke Iz črn<-^a in modroga ševiota, ali drugovrstnega blaga. I/- t bora v>'li!>a. Slano
ohli-Ka le.........ipO.Ol/
Fina zagrinjala — najmoilernejšo in najfinejšo delo .'! In 12 J«l. dolga., Cena $2.98. Stane d! I -»•daj par I«............*P ■ • "O
Švicarsko blago /a / mrinjala. iUago jo Jd. široko. Najraiillčnej 1 vzorci na ra/uo!:uro. JZ 3 * si Slane jd lo...........0/4^
Šaluzije 7 č»'v1Je» dok patentira-iiitnl navljalJ. V r:i/.nih ^Z? .. barvah. Stane l.oina I lo
Obleke za otroke i/, finoga perkala ali gluhonia Jh» najnovojši modi t ra/n I m i okraski. di-kllc-e od i><1 do ti leta. S'iio' o! 11 oku l<*.......... "CtC-
Okrašeni ženski klobuki — črn« aH driiL* • barve, okrašeni šerpa m i,
Komad le . :'; $3.50
EsI.t svila — pristna japon-ka svila i' i 110 -i ,.hi/e. Cona g g... 7jd. Si Irij ftaue jI !i ... ODv
Ostanki voinetja blaga — dolgi in kr,il'-.i k(..-e1 v raznih I rvah. H;:hic jd lo......
Crna 6vila -7 palcev široka, -vila najt t ?.Je vr.-to. Cena 11.:;."» Jd.
Blago za namizno perilo ra/.nlh vzorcev srebrnobele iigrve. Cena ,V)e Jd. S daj le.......- * w
Beli muslin, jd širok. Stalna eona
..............4?4c
Indijski linon, bi palcev širok, |io-solino vporaben za predpasnike, bluzi- In obleke. Cena tac jd. C | ,, s. laj le ...............O/2 C
Rdeče blago za blazine trpoiiio In lično. Ctiia .r,e jd. 1 ^ ^r^ Stane sedaj I o..........l-*/2v
Prodajalec STONICH, vprašajte po stev 22.
^BMn&MND AVE\
Vesli iz jugoslovanskih pokrajin.. |
_
Župnik Hudovornik* in škof Jeglič. Povedali smo že, tlu jo bil bivši župnik v Lescah, v Kranju umrli gos p. lludovernik, velik nasprotnik ljubljanskega škofa Jegliča, Sko f je Hudoverniku pri-silil, da je šel v pokoj. Hndovernik ni nam teč nič ngitiral. ni scjul razponi in sovraštva med fiirnni nego oznanjal evangelij miru iu ljubezni tako, kiikor jo Kristus ličil. Ljubljanski škof pa sovraži in proganja vso tisti duhovnike. ki so ravnajo po Kristusovem nauku o miru in o ljubezni in zato je tudi lludovernika »podil v penžijon. Ko je pa škof zavolial.( da ima pen-zijonirani Hudovernik nekaj prihranjenih goldinarjev, uprizoril je iakoj lov nn tu denar. SkufLju šol osebno nadlegovat in pestit Hudoverniku, da naj mu zapusti svoje premoženje, potem je p« spustil s kl Ine Še ruzupitega Kob. lnrja, ki se razume mi darila med živimi in testamentu tako, knkor nobeden drugi in ki zna bolne in umirajoče ljudi tako obdela vat i, da izpreša i/, njih zadnji groš. No. škofovo ter Koblurjovo delovanje po geslu z 'Združenimi močmi" je rodilo bogat dspeli. Škof je pode dova), kakor smo že poročali, tisočake, a tudi tehimt Ivoblar ni ostal praznih rok. Za svoj trud jo dobil Ivoblar IDO kron. Dobil je svoj delež kot škofov agent.
Kaplanu Slambergerju jo kazen povišana. Nadsodišče v Uraden je kaplanu-Bviujiirju Slambergerju povisa'o kazen od nn-se-eov na tri letu poostrene ječe.
Za šibo v šoli se vueuia liberalni "Učiteljski Tovariš". Od stopnje do stopnjo to jo pač pot vsega slovenskega liberalizma. No čudimo si-, ako se "Slovenec*' o-grova za telesno kazen v šoli; ali kaj naj Človek pravi glasilu naprednih in svobodomiselnih učiteljev. ako začne kričati i*> bre-zovki? 'T. T,"želi sioer, naj se pretepa šolske otroke komisiouolno: udriha naj občinski sluga, navzoča pa naj bode cela komisija. A-ko so to zaključni nazori liberalizma o vzgoji, tedaj je to pač popoln bankerot. In kje je še razlika med liberalci in klerikalci, bode pač težko uganiti. Znosti se nad kakšnim posameznim popom, ki je pokazal davno znano resnico, da tudi mazi ljenje ne napravi iz človeka boga, je zelo po ceni. Ali vzistemu so si enaki na obeh straneh. Seveda vzgoja zahteva misli, truda, potrpljenja; dresura jo bolj enostavna. Zato prihajajo s puhlimi frazami o izpridenih otrocih o šola rji h brez čuta čas t i in s šibo jim mislijo menda vtepsti ta čut pa jih napraviti pridne in plemenite! Vsak pedagoški vajenec vć že. da bo doseže s takimi sredstvi ravno nasprotno. Res jo pač, da učitelj ne moro delati čudežev; ali kadar vidi, da resnično vzgojevitl| ni pripomočki ne vodijo k cilju, bi moral vprušti, kje jo uzrok. Pa bi kmalu izpoznal, da so tega največ krive socijalne razmere. Zato se učitelj nebi smel pridružiti re-akeionarjem, temveč tistim, ki se bojujejo za pametnejšo in prnvič. nejšo socijalno uredbo. Otrok, ki se potepa po ulici v najslabši družbi, ker morata oče in muli delati ves dan v tovarni, da zaslužita denarju za dragi kruh, ne bodo poboljšan s šibo; pač pa se bode sramotni kazni tako privadil, da mu pozneje tndi zapor in ječa ne bodetn delala preglavice. Prole-tarci se bodo lepo zahvalili, ako jim mislijo res tako vzgajati otroke. Sami so že dovolj tepeni z bodo, ki jo morajo prenašati, pa ne žele,ila bi se tudi z njih otroci ravnalo kakor da bi bili sami rojeni hudodelci. Pač pa imajo pravico zahtevati, da poskrbi družba, ki izrablja danes stari še in ki bode jutri
izkoriščala otroke, za sredstva, ki obvarujejo mladino pred britko u-sodo, du postanejo iz nje kandidat -je za ječo iu zu vislice. In v tem, stremljenju naj bi učitelj j>odpiral delavce; to bi bilo bolj koristno in I bolj kulturno. "Ud. l'iupor".
— Jugoslovanska socialistična: stranka je izdala slavnostni majski j list. List stane 20 vimirjov in se1 dobiva pri sodr, Ivanu Mlinarju,! Ljubljana. Krakovski nasip št. 7.
Kazpor jugoslovanskih sociu- i listo\-,. Iz "Kd. Kraporja" posne-niaiiip. du je razpor med idrijsko okrajnoorganižaeijo in osrednjim j odborom jugosl. socialistične stranke poravnan.
"Naprej" bode šo v bodočo izhajal kot krajevni^ glasilo idrijske o-krajne socialistične organ i zne i je, j "lid. Prapor" pa ostane glavno gladilo stranke.
(Jerica. Pekovski pomočniki so v nedeljo dne aprila potem, j ko so se vsa pogajanji z mojstri; razbila stopili v stavko.
Ponujanje .V'|„ zvišanja noizjjfer. no nizko stoječe mezde nizamogloj delavstvo zadovoljiti. Nekaj gos-podov mojstrov jo hilo tako trmo-; gluvih, du se ni dalo nikakor stavko preprečili.
Ze prvi dan se jo 7 gospodarjev, ki upoBlujejo okoli 20 delavcev po-j godilo. Stavkajočih je približno še 24, kateri so solidarni.
Kolektivno pogodlio je dosednji žo enajst gospodarjev podpisalo, i tako dn stoji v stavki le že celih | 10 pomočnikov. S tem je solidar-nost gospodarjev razbita, n med delavci pa se povišuje vesolje z vsakem na novo podpisanem gospodarjem. I'o tarifu je sedaj najnižja plača 20 kron za pekovskega pomočniku v Gorici, l "spolli so naravnost briljantni.
Tako jo povsod, kjer so delavci si lidnrni in znvedni.
Otroci rešili mater.
Gospa Terezija Kromnr v Ma-nitowoc-u, \Vis., mun jo povedala, česar so njeni otroci storili za njo. ".laz, sem žo stani Ženina", je rekla. "Starost mi je vzela vso moč, in pripravljala sem se na zadnje dni svojega življenja. Kar so mi prinesli Trinerjevo, grenko, zdru-vilno vino. ki je pričelo delali čudeže. Dasiravno sem ga jemala v malih dozah, vendar sem občutila, du so mi hitro vrača moja moč; vrnila se mi je slast do jela, moje telo je pa bilo pomlajeno in okrepčano. Jaz nikakor notnorem sedaj biti brez tega izvrstnega kri p-čola mojega edinega upanja, •laz ga priporočam vsem bolnim, starim in slabotnim osebam,"
Trinerjevo, zdravilno, grenko vino pomnoži kri in moč želodca, in je edino sredstvo, ki pripomore do dobre prebavo vsake jedi. To je edini pripomoček, ki pomaga pri vseh želodčnih boleznih.
Dobiva se v vseh lekarnah in pri izdelovalcu Josip Trineru 799 So Ashland Ave., Chieago, 111.
Al/n pošljete denar v staro do-
nMJ niovino, obrnite se •vuupno nn M. V, Konda-ta, '»Kt Loomis Str., Chieago, lil.
Navodilo k zdravju.
Dr Cpllins v Ne\v Vorku je izdal knjižico. v kateri v poljudni besedi razlaga, knko si človek obrani svoje zdravje.
Knjiga ne stane nič, iioslnli je treba le nekaj znamk za poštnino.
Knjiga, ki je potrebna za vsako slovensko družino, katera ši želi ohraniti svoje zdravje, je izšla v 50.01)0 natisih. Dobi jo vsakdo, kdor pošlje profesorju Collinsu nekaj znauik.
** na mož potrebuje za Rainer-
*	jevo pivo in BourltonWis-
ky piti. finesniodke kaditi in sevo-seliti.
ANTON KRIZE, OAT HILL, NAPA CO. CAL.
Mirko Tadjina
priporoča bratom Slovencem svojo BinVMCO. 390 \V. is. st. Chieago.
Največja slovanska tvrdka
Emil Nadiman,
i
oso No. Centrp Ave. Chieago.
Izdeluje društvene znake, gumbe. zastave in druge ptrebščine.
Pozor rojaki!!!
Potujočim rojakom po Zdr. državah, onim v Chicagi in drugim po okolici naznanjam, da točim v svojem novoureje-11 i m "saloonu" vedno sveže najfinejše pijače-"atlas beer" in vsakovrstna vina. Cnijske smodke na razpolago. Vsaee-11111 v zabavo služi dobro urejeno kegljišče in igralna miza (pool tablo). Solidna postrež. ba zagotovljena,
Za obilen obisk se vljudno priporoča:
MOHOR MLADIC
iti7 S. Center Ave. blizo' 1'J ulice CittcAao, III.
Edina vinarna, ki toči najboljšo kalifornijska iti importirnnu vina. Kdor pije naše vino. trdi. da še ni nikdar v svojem življenju pokusil boljšo kapljico. Vsi dobro došli!
Kdor se želi učiti in naučiti angleško brez učitelja
nuj st nabavi najnovejši
Slovensko—angleški—rečnik.
Knjižica je jako razumljivo sestavljena, poleg angleških besedi nuhnju se pravilno izgovarjanje istih. Oblika knjižice je žepna, toraj pri vsaki priliki v porabi.
CENA JI JE SAMO 60 CENTOV. Denar pošljite po Motiey Orderju ali pa v znamkah 11a naslov V. J. K11 belka, 1'. 0. Ho\ 7 44
Ne« Vurk N. V.
Trgovec delavec gospodinja otrok vsi morajo jesti.
Srečni so, ki lahko delajo iu kojim jed diši. Ako hočete ohraniti si moč in zdravje, rabite
Trinerjevo zdravilno grenko vino
To vino je naravni pridelek. Izdeluje se iz naravnega vina in iz importiranih zdravilnih evropskih zelišč. Ta lek deluje direktno na želodec s tem, da ga krepi in vsposobi za prebavo hrano; toraj včinkujo tudi na čreva, da se završi prebavni proces popoloma.
VSA HRANA,
ki se je prebavila pravilno, se spremeni v čisto kri. ki je jHtdlaga zdravju, lepoti in iivljenski moči
Trinerjevo zdravilno grenko vino
ozdrai i
vse želodčne bolezni,
vse nepravilnosti v ere vali,
vse nepravilnosti 1111 jetrali,
vse krvne iu kožne bolezni,
vse živčne bolezni, nespečnost.
Ako se počutite slabo, tedaj pijte Trinerjevo vino. To vas bode zopet oživilo. .Mogoče,»ženske in otroci smejo rabiti to vino, ker je naravno in zdravilno.
Se dobiva v lekarnah in dobrih gostilnah.
JOS. TRINER
799 So. Ashland Ave. Chieago, III.
Trinerjev bri n je vee ozdravi vse Imlezni na jetrali in žolču. Prideluje se iz kranjskega brinja.

Najboljši fotograf, izdeluje vsakovrstne slike razne velikosti.
Drii/biiiske in društvene skupine. Ženitovanjske in otročje slike so naša specialiteta. Cene primerne iu solidne.
391 393 Blue Island Ave, vogal U, Pl.
Telefon Ounul
W Nad 30 let _ so Jo obnašal — J Dr. RICHTERJEV ^
[ SVETOVNI, PRKKO\%JKNl 1
"SIDRO"
Pain Expeller
kot nniboljAi lek zoper
REUMATIZEM, I POKOSTNICO, PODAGRO itd.
in razne reumutično I neprilike.
I SAnO; 25ct. In »Oct. v v.«h1tlt»rn«h I I'	ali pri
L F. Ad: Richter L Co. A
^ 215 Peerl Street, ^ New York. ^
j *r LIEBICH Slovenski fotograf
i poznat mej Slovenci že mnogo let i izdeluje najlepše velike in male si i -t ke po naju ižjilt eenah.
80 s O Kuciid Ave.
CLKVKLAM), O.
POMOČ IN ZDRAVJE BOLNIM!
ZAMORE DATI SAMO
Dr. E. C. Collins, M. I.
ako hoče bolnik popolnoma ozdraviti |e v prvi vrsti potrebno da zdravnik njegovo bolezen popolnoma in natanko spozna, to pa je edino le mogoče našemu slavnemu in najbolj učenemu profesorju, ker je on edini zdravniK, Kateri po natančnem opisu vsako belezen, popoinoma in temeljito spozna.
ZatoraJ, rojaki Slovenci, v aluSaJu <J« Vam J« t^^"'Vr^rdf.^Tjrtivntka vam ni i priporočamo «amo In edino lo tc«c «tt«vne*« In IzkuAune«« ^ra. nlKa
ker so nijedni drugi zdravnik no mere ponašati s tako uspešnim zdravljenjem kaicor on.
ker on jedini pozna po znamenjih takoj vsako bolezen in radi tegftoz-
OZDRAVI VSE BOLEZNI,Za to tudi jamči za popolno ozdravljenje vseh bolezuij, kakor:
bolezni na plučah, prsih, Moden, erevah', ledvicah, jetrali, mehurju, kakor tudi vseh ^l«zui v tri|busni voltini, bolezni v grhi, nosu, glavi, nervoznost, živčne bolezni, prehudo utripanje int bolez n i hi« a, katar,, pre-hlajenje,'naduho, bronhijalni, pljučni in pi*ui kapelj,--bljuvanje kr.-u inrzhco, vroČH.<)1težk< d.han^ vilno preba vijanje, revmatizem giht, trganje in bolečino v križu, hrbtu ledj.1i in boku zlato:Kita roide) grižo ali preliv, nečisto in pokvarjeno kri, otekle noge in telo, vodemco božjast s abost pri po]^ občevanju. poh.Jijo, nasledke izrabljevanju samega sebe, šumenje in tok iz ušes oglufieu e v se 1boli z na očeh, izpadanje las,'],,,ko ali prh na glavi, srbenje, lifiaje, muzo je, ture l.raste m a . v^^ na notranjih organih, neurastečnl, glavobol, neredno mesečno č Sčenje, bel, tok bolezn nan	1
kakor tudi vse ostale notranje iu zu.mjue bolezni. On je nrv. in jed.nl zdrav nk k en o^ avi ja ko ozdravi vse tajne »ožke in žensko spolno bolezni, kakor tudi	^
ljenje spolnih bolezni ostane tajno). Ženskam in n.ofikim se utfreba sramova i tor naj »tuitaon zanesljivo Opišejo svoje spolne bolezni. Ktere ženske trpe na takozvanom mesečnem neredu, naj se takoj do njega obrm jo.
BERITE nekaj najnovejših priznanj, s kterimi se zahvaljujejo naši rojaki za popolno ozdravljenje:
Slovenka: M. HKULER — 1239 Bohemian Ave — Pueblo, Colo.
Ozdravljena od akutri- bolezni ženskih organov — nurednegu mesečnega čiščenja, belega toka — bodljaja in krča v trebuhu križu, težkega dihanja, glavobola in srčne bolezni.
Stavni gospod Profesor I
Naznanjam Vam da sem sedaj popolnoma zdrava. Vaša zdravila somi zu-doHtuvala za popolno ozdravljenje — mejo težko bolezni vsled katere sem tr- | peiu nad tri lotu in katere »te nie Vi edini popolnoma ozdravili, srčno se Vam zato z mojim možem zahvaljujeva iu Vas priporočava vsem rojakom Slo-vern em ker ste v resnici najbolj učeni in izkušeni zdravnik.
Tudi Vam pošiljam mojo sliko in Viun ostanem do groba hvaležna.
Man Hegler
Bohemian Ave 1239
Pueblo, Colo.
Ozdravljen od kronične bolezni želodca in notranjih prebavnih organov.
Cenjeni gospod profesori
Vam naznanjam da sem po vaših zdravilih popolnoma ozdravil m sem zdaj čisto zdrav in vesel kakor poprej iu delam žo en mesec. Vam pošiljam mojo sliko, ko sem bil pri vojakih v .d kontri Austriji.
Pozdravljam Vas dobrodelni gospod profesor.
Johan Strah.
\
Iz vsega tega se jasno razvidi, da se bolniki, najzane-sliveje ozdravijo pri našem slavnem zdravniku.
Zato, ako ste slabostni, bolni, ako izgubljate moči ali trpite na kt eri koli bolezni, če je vaša bolezen zastarela ali kronična vsled neuspešnega zdravljenja neizkušenih zdravnikov, opišite natančno vašo bo-Jezen navedite starost iu čas, kako dolgo ste že bolni tar pošljite pismo na ta le naslov :
Dr. E. C. Collins
Medlcal Institute
140 WEST 34th STREET, INEVV YORK, N, Y.
In potem bodite z mirno dušo prepričani da bodete zagotovo iu j>opolnonia ozdravili.
Slovenec: JOHN STRAH tO. W. Feromt Str. — Magsilon,0.
RAZNO.
Dva bankirja so/uprli v Hun-cluvi, ker sta poueverila depozitov I 250.000 mark.
Poiievarjen milijon. I'ri delniški družbi /a žitno kupčije v Straesburgu je ravnatelj Uererodt poiioveril ravno milijon mark ter izginil. Prvakom danušnje druž-btj povBod evete pšenicu.
Sleparski barun. Uudupeš-tauska policija išče h tiralnioo Rud. Koniersa baronu Lindonbucli /uradi raznih slepujrij. Tudi, ino-drokrvni sleparji in lenuhi nočejo zaostati za svojimi meščanskimi velotatinskimi tovariši.
Zopet eden. N Mainzn je bil obsojen prosi Mul/i zaradi Ohečuš-Celila deklic v šoli v enoletno ječo.
Jezuitskemu generalu Mnrli-n m so odrezali levo rokoi Najbrže su mu je bila polni jsula, kakor uči sv. pismo., ker so očitno iz boga moren dela. češ, du bode 1'arške Idolgove" ifi obljlliK' poplačal bog v nebesih.
"(Jiilnntni" papež. Papež !'ij X. jo poslal kitajski cesarici za rojstni dan dragoceno difrilo. V imenu cesarice se je zahvalil pape-žil cesar (sin) v presrčno pisanem pismu t ur um poslal eesaričino darilo. Skoda, du mu ni poslal v priznanje še nekaj kitajskih punic, ki bi bile farjem v Vatikanu bolj všeč, kakor vsa priznalna pisma.
(Vlit Župnija prestopila k protestantom. V Harču so se nemški ikmetje sprli h svojim rimsko-kato-1 liškim župnikom zaradi inttdjarskih i pridig, vsled česar je prestopilo M) jžupijanovk protestantom. Ostalih | :i(H) pa jim še sledi v najkrajšem j času.
Kdaj dobi človek dušo V ('udno vprašanje, kuj? Toda cerkvena "učenost" tudi pri tem vprašanju ni bila v zadregi. Kešil ga jo To-mnž AkviiiBki, ki je zapisal, da dobi moški stvor (foetus) žo 10. dan. ženski pa še le SO, dan po spočetju v materinem telesu neu-mrjočo dušo. I liti, Tomaž je že morili vedeti, toda vsak razumnik ostane v tem oziru tudi Toma/, namreč nevrjetni.
Zaprli bo v Moskvi kneza Sergija in Aleksandra 1'rosova, ki sla se izdejulti za poverjenika Ude-čegu križu ter sta nabirala pri bo. j gatih Husih denar za vojno namene, a sla ga sama porabila za vlačuge.
Leopold NVoellling (bivši avstrijski nadvojvodu) je prvi član vladarske rodbine, ki je bil sprejet v švicarsko državljansko zvezo. Novi republikuu pa mora tudi iz-[Miliijevati vse državljanske dolžnosti. Ker je ž« M let star. uvrstili so ga le med deželne brambov-: ce, iu sicer kot prostalfli.
V Liucn so bile pred tremi tetini občinske volitve. Kandidatu so postavili naeionalei, klerkalei in socijalni demokrutje za novo čotr-j t<> kurijo. Pri j>rvi volitvi ni dobila nobena stranka absolutne veoi-; ne, vsled tega je bila ožja volitev, pri kateri je bilo izvoljenih 10 socijalnih demokratov ili pa dva nu-Icionalca, zu katere so tudi kleri-: kalei glasovali. Linec je sedaj dru-Igo večje mesto v plnniskih deželah ki ima v občini uplivno socijalno demokratično zastopstvo.
—	Tudi v tretjem zboru so prišli socijalni demokratje v ožjo volitev z naeionalei. Klerikalci so popolnoma propadli.	__
—	Premaguj poicljenje, Cerkveni ključarje prišel k župniku, ko je župnik ravno jedel Bvjnjsko pleče, pred njim pa je slala polna skleda kislega zelja. Ključar je sedel in Župnik mu jo ponudil skledo z zeljem. Ključar jo jedel in jedel zelje, a oči bo mu neprestano t*, gale k plečetu, toda Župnik mu
1 mesa ni ponudil. Končno ho se
začolo ključarju zbirati slino v ustih poslušajoč, kako župnik cmoka in grize po šunki, iu reče nem: "Gospod, kako je to, vi se davilo nad plečetom, meni pn daste le to /elj«'?"- "Ali so ti oglaša požel-jenje po plečet u V" ga je vprašal župnik. "Da. res imam požel-jen jo po ujein," jo vohoIo odgovoril ključar.- - "K, potom pa, prijatelj lo jej samo zeljo", je modro odgovoril župnik. "Vidiš, meni se jo bilo poželjeti jo obudilo po kislem zelju, toda poželjeitje moramo premagoval i' i u luko jem nalašč lo pleče."
Zmaga socijalnih demokratov nad klerikalci. Pri ožji volitvi v državni zbor za kmečke občino o-krujev Itraek-Ljnbno je bil izvoljen socijalni deuiokrat Hcsel, kije dobil HO02 glasov, dočim je dobil njegov klerikalni 'protikandidat .Sebmdger 2(520 glasov.
Listnica upravništva.
.1. M. Sppris, Colo. Prosimo, du line obvestite, ako želite list na ogled ali kot naročnik.
Co. rojakom v Pueblo, Colorado naznanjamo, tla nimamo v Puelilu zastopnika, torej lilij se denar pošilja direktno upruvništvu.
Novo parohrodno društvo.
O novem parobrodnem društvu "The Frank Zotti Stenmsliip ('o.1', o katerem smo že v zadnji št. poročali so se posebno laskavo izrekli tudi ameriški finančni čilsniki.
"Conunercial a n d Financial World" piše, cla so gospodje, ki stoje novemu podjetju na čelu, do-bro poznani v tinunSnih krogih, tla tu ni dvoma, da bi podjetje ne u-Bpevalo.
"Tbe A mer. Syrien A Shipping" pn pravi, dn je g. Frtuik Zott, star
lot, a že jo ustanovil to velikansko podjetje z dobrini preudarkom in ga postavil na solidna tla.
Se bolj laskavo pa piše "The Mercailtile & Financial Times'', ki t rili, da sta vb peh in napredek novo družbe zidana na dobri podlagi. Ze takoj v prvih letih se Itodo pokazal velik napredek in vspeli tega podjetja. Nadalje se jako pohvalno izjavlja ta list o Frank Zottiju, kol o previdnem bankirju in dobrem parobrodoplov-iient zastopniku v Now Vorku in Pittsburgu, Pa., ki je ustanovil novo parotlno društvo z glavnico S2 (100.000 od katerih je pa že$l.-500.00(1 uplafanib.
Ostalih $500,00 je namenil g. Frank Zotti razprodati v delnicah (mi !?5 mej Jugoslovani.' t'eno tlel-nicatn jo radi (eglt postavil tako nizko, da selahko vsakdo vdelezi novega podji'tja.
Cleveland, Ohlo.
tukajšni bolnici jo umrl za vročnico rojak Ivan Brodnik star '2H let, t lomu iz Laso na Dolenjskem«	^ ■ ' • Kuharica, slovensko ali hrvatsko na rednosti dobi takoj službo proti mesečni plači 25 tol, sta-novnujem in brano. Plačam rud t ud L 30 lol. pravi osebi- Ponud-bo naj se pošljejo direktno meni: Nick Predovu-h Hox 565. Sulidu, Colo.
Tiskovni sklad.
Od razposlanih blokov za tiskovni sklad so prodali sodrugi: Mat h Kirar ?2..*)0. Jožef Zenko $2.50, Anton Prešern $2.')0, lvati Zol>ee #2.1)5, Jožef Matko $1.40. Skupaj SI 1.5'i
Anton Prešern, tajnik.
I L« nameravate obiskati svoje nl\U sorodnike v stari domovini, če jih želite vzeti v Ameriko, tedaj pišite za pojasnila in vozne cene M. V. Konda-tu, OKI Loomis Str.. Chieago, l\l_
DNEVNI KURZ. 100 kron avstr. velj. je $20.50. Temu je pridjati še 10 centov za j poštnino.
4000.
času primerna povest iz prihodnjih dob.
?s vzorih dr, Kitom
napisal
dr. Nevesekdo.
v.
Vzel sem J z pasu šestdeset lir in mu jih odštel.
"To je za i»olk! Za patra [likovnika pa še šestdeset lir |iosebe!"
Tudi te mu je odštejem.
"Ako daš sedaj še meni šestdeset lir in za spoznavalce blaženega Antona od Kala tudi šestdeset lir in za mestni drevored svetih svetilnic takisto šestdeset *lir. plaćat za sedaj. kar ti je dolžnost plačati!"
Odštejem mu te svote iz svojega pasu, in že se mi trese s rte, da se bode ubpgi ta i>as jel prazniti pri teh vednih naskokih! Toda čudi se ljubezni angelja Gospodovega! — Le sem še toliko vzel i/ pasu, takoj ie je napolnil sam r«! • '■!*•■. izginila mi je torej vsa skrb, (Ja hi mi utegnil poiti dragi denar,
"Kakšni drevored svetih svetilnic je to, o katerem >i govoril?" vprašam načelnika.
"Ce prideš v mesto." odgovori mi osorno, "tedaj se izvest 110 seznani-. z njim. Čakaj torej in |m> trp:."
"In sjjoznavalci blaženega Antona od Kala, o katerih -»i govoril ravnokar, kje so?"
"Prednje stopiš še danes. Molči torej in idi k patru polkovniku!"
Po teh besedah se |xjnižno oglasi moj. znanec 7 vseučilišča Svetega Simplicija, rekoč: "Naj grem ž njim, saj veš, pater poročnik, kako potrebujem zaslužka! Ako grem ž njim, morda mi kaj da. saj veš, da sem lačen od malega vsak dan!'
Ta ponižna in ginljiva prošnja ni padla na kamen.
"Torej pojdita skupaj," izprego vori načelnik straže, "in čc ti kaj da, tudi mi jc |>rav, ker vem, da si res siromak! Vender, da ne lKxleta počenjala kaj napačnega, spremijo naj vaju štirje stražniki. Straža, naprej!"
Ko se postavijo stražniki preden j, reče še: "Frater Konstancij, sedaj grem v mesto na ženski oddelek. Ako hi me iskali, veš, kje me dobiš. Na ženskem oddelku!"
()dpro mu železni pa/, in s svojim trebuščkom >e vali |>o ]>oti v mesto. — S profesorjem pa »e napotiva k patru polkovniku.
Iz glavnega predora kreneva na levo stran v temen in nizek hodnik. Straža štirih bosonogih vojakov krene za nama.
"Skoro ugledaš spozrjavalce blaženega Antona ml Kala, in |>otem rad priznaš, kako se je človeštvo spopolnilo v zadnjih stoletjih!"
Tako sc balia profesor z vseučilišča Svetega Simplicija.
"Da, da, človeštvo je |kj|xj1uo, in svetnike ituamo že kar na zemlji." '
"Svetnike?" vprašam začuden.
"Sam se prepričaš in skoro, /a-j kaj zdajci dospeva k najdražjemu 1 zakladu, katerega straži gologlavi naš polk!'
Radovednost moja je prikipela dol vrhunca. Takrat .sva prikorakala na obširni prostor; bilo je to ne-! kako široko dvorišče, nad katerim se je raztezala steklena kupola.
Na stotine lučic je brlelo |»o .■stenah, in svetilniki so viseli od stropa, da se j.e razširjala žareča svetloba z njih, l'o stenah so se šopirili zlati napisi; "Triuinf ali največji uspeh teorije blaženega Antona i*l Kala." Ves bataljon gologlavih benedik-t ncev je imel tukaj svojo stražo, ur malone tisoč bajonetov se je lesketalo v tem svetem prostoru. Tudi je klečalo po tlaku nekaj pobožnega ljudstva in zamaknjeno zrlo na železni stolp, kateri se je dvigal sredi razsvetljenega prostora proti steklem kn--!- '» v ' bil oni zaklad, katerega je stražil ves batalijon gologlaveua polka, in o katerem so pripovedovati zlati napisi po stenah, da se kaže v njem največji uspeh teorije blaženega Antona od Kala.
()mcnjeni železni stolp je bil razdeljen v več nadstropij, v katerih so bivali najpopolnejši s|x>znava!ci te teorije. Stanovanja so bila prikrita človeškim očem ; tam notri so bili ti svetniki sami zase. Ondu so izvr-| ševali Rogu všečna deta — vsaj ta-! ko mi je pravil moj znanec z vseu-Ičilišća Svetega Simplicija — vender j jih ni smel nadzirati nikdo, kar je i I) lo tem pametneje, ker se je smel j s vet leta 4(xxi, p, Kr. rojstvu za-j našati nanje brez strahu, da bi ga j prevarili.
j V pritličji železnega stolpa sem j ugledal nekake celice, katerih jedna ; stena je bila odprta'proti občinstvu. : Semkaj so prihajali časih -spozna-i valei blažene teorije, da so s podolio j svojo budili zbrano ljudstvo k |ws-nemanju in gorečnosti. Kadar se je prikazal ta ali oni spoznavalec v j celici svoji, takoj >e je začulo |x> velje patra majorja,- ki je naČeloval jstražečemu batalijonu, in vse ko-! horfe so vzdignile orožje pred njim. i l ako so tiste dni častili s|x>znaval-jce blagonosne teorije blaženega A11« ! tona <«I Kala!
i "\ se celice so prazne!" šepne mi ! spremljevalec. "Zgoraj molijo! Nekoliko počakajva, in skoro' se prikaže ta ali oni. ko je vender obilo vernega ljudstva v svetem hramu!"
< »bstanem torej in v naglici prezreni. da je vseučiliški profesor |>o-kleknil na kameniti tlak. Takoj stopi k meni vojak in me sune v rebra, da se mi nehote njiogne koleno in da sem hi|>oma na tlaku tik znancu svojega. Gotovo bi me bil vojak pretepal še nekaj časa z roč-nikom suličinim, da se ni začul glas patra majorja, kličočega straži« k pozornosti. Resnično, tedaj se v sprednji celici odpro vratca v ozadji in — v celico stopi prvi spoznavalec blažene teorije. Meni m- je videl čuden svetnik, ali znanec z vseučilišča Svetega Simplicija mi zašepe-ta: "Svet mož je. toda v stolpu so >e svetejši! Sicer je pa dopuščeno, da stopiva bliže!"
Stopiva torej bliže. "To je oče >Protazij," [loučujfi me profesor Svetega Simplicija. "Nekdaj je bil Ujgat lep človek in glavo >i je ma-zilil z dišavami, kolikor >0 jih dobivali po vseh j ut rov i h deželah, (.'eto toli pregrešni je IG, da so j,ra nekdaj mestni stražniki izteknili, ko je pristavljal lestvinol: zidu ženskega oddelka, da bi se bil pritihotapil k nedolžnim devicam. Da se ni odkupil z denarjem, hudo l>i ga bili kaznovali. Slučajno pa mu je tiste di.i prišla v roke knjiga blaženega Aniona od Kala. Rerilo ga je tako pretreslo, da je krenil na stezo i>o-kore. Razvnel se je proti prejšnji »voj: tiečimeriiosli in >e zaklel, da se neče odslej ni umivati, ni česati, ni prej zavijati'v čisto iierilo, dokler n»u prejšnje ne pade > telesa! In zvest je ostal olietu svojemu, in sedaj ga vidiš pred sabo iako jiojiot-nega!"
\ tem je blaženi spoznavalec pokleknil v tesni svoji celici in nepre-stant> kr ća!: "Pokorite >e. kakor jaz! Pokorite -e!'
()bleka je re> kar kapala s tega izvrstnega sppznavalca |ireizvrstne teorije. 1 Iblečen je bil v zgolj cape. in njega perilo je bilo prav tako črno, kakor je bila črna |)Olt njegova, Nikdar se ni umival, nikdar I česal.
"Ta se torej ne umiva in ne češe?" vprašam osupel.
"Prav nikdar!" odgovori mi pro-; fesor.
"Za Roga! kako mu je to mogoče?"
"Iz posebnega daru božjega! Dokazano ni, vender menimo, da mu je pripisovati že dokaj čudežev!"
"Čudna zemlja, čudna zemlja!" i s tem vzdihom stopim k drugi celici. I '"Zaradi perila," izprepovori mi profesor, "ne strni; preveč. Dokazano je namreč, da tudi puščavniki 1 v starih puščavah niso nosili boljšega perila, in vender so svetniki v nebesih t Poglej, v a v d rupo celico! Glej očeta Hijeronima !"
Tudi tukaj poklekneva. V celico I je stop 1 drug spoznavalec blažene teorije. Ril je to šibek mo/ s prav t krq>ko in močno levo nogo. •
"Kakšne zasluge ima oče ITije-ronim?" vprašam radovedno.
"Velike, velike!" odgovori mi stari znanec. "Krčmaril je nekdaj in v gostilni svoji goi;1 vsakovrstno pregrešno veselje. Posebno rad je
plešah i" sumnjali so celo, da je plesal ob praznikih in tako grešil. Toda kaj se zgodi? Cital je knjige blaženega Antona od Kala, in takoj se mu je raztajalo srce, in kesal se je in preklinjal tiste čase, ko je plesal in cvetel v pregrehah svoji!:! ()l>etal je, da ne bode nlesal nikdar več, in da bode kolikor moči živel ua jedni sami nogi. Tako, kakor ga vidiš sedaj, živi že leta in leta. Na samotnem prostoru je bival, leta in leta stoječ na leVi nogi. Dež lil nanj, sneg je padal nanj, in živel je samo ob tem, kar so mu darovali jttsmi,ljeni ljddje. Končno <o~gi pokličali x- stolp spoznavalcev blažene teorije, in v tej celici ga vi l" sedaj malone ob vsaki uri. Večji |K>poInosti si kar misliti ne moreš!"
Kakor štorklja sredi močvirja, stal je sveti mož sredi svoje cclice, podolien kamenit emu kipu. Niti uda ni premeknil, kar trenil ni z očesom. Ril je |iopnluoma zamakj njen \ s\oj p- >-el. in šele za kakih šestdeset minut se 11111 je pričela tresti orjaška leva noga. Omahoval je, končno pa se zgrudil kakor jh>-sekaiio drevo po tlaku celice svoje. < Muhi je obležal.
"Kaj li sedaj?"
"Sedaj Itode nekaj časa počival, potem pa se zopet postavi na levo nogo. Stal bode dolgo uro tako, kakor si ga videl!"
"Ali ničesar ne govori?"
"Kaj mu je treba govoriti, toli izbirnemu in vzpodbudnemu vzgledu !'
"Ako se dobro spominjam, živeli so že nekdaj v -ivili časih taki -j>oz-navalci, ki so se {»ostavljali na visoke stebre, vernemu ljudstvu v posnemo?"
"Res je! Ali ti-ti so stali na obeh nogah. Naš spoznavalec pa stoji na jedni tuPrav to je napredek našega stoletja!'
"Priznavam, napredka ni moči u-tajiti!"
"Cas je, da odrineva. Ako se spoznavalec postavi na levo nogo. ne sme nikdo izpred njega celice, dokler ne omahne po tlaku. Tako je zajioved posebnega nadškofovega dekreta."
Hitro odrineva k tretji celici. Ko {»ogledam iz nova proti drugi celici, že stoji blaženi mož na levi nogi, kakor močvirski ptič, prežeč na zalio v mlaki.
"Čuden svet, čuden svet!" vzdi-hal sem neprestano.
Tudi tretja celica je že imela svojega prebivalca. Ril je mož orjak' v najboljši dobi življenja svojega. Ne smem pa zamolčali, da jc moral blaženi mož nekdaj mnogo piti. kakor sem sod i |k> njega obrazu. , Morda je profesor z vseučilišča Svetega Simplicija ugenil moje misli.
"Pijanec ie bil nekdaj!" reče mi tiho.
"Zakaj pa neprestano joka.'" vprašam prav tako tiho. ' hii v celici štev. se je namreč zvijal 1x1 tleh. kakor bi ga mučile najhujše bolečine, in jokal iti tuli, da me je bilo kar groza.
(Dalje prihodnjič.)
Odprla sva moderno urejeno gostilno na 156 Oisplemes ulici in voglu Austin Ave
kjer hode v a točila pivo prve vrste, pristna naravna vina hi izborno žganje.
Unijske smodks na razpolago.
V obilni jioset se priporočava vnem rojakom, brata
Jakob i 11 »Jože
Polansek.
Na prodaj
posestva proti takojšnje« mu plačilu ali na obroke.
Vprašajt« za Imenik.
J. F. Stepi na,
Odvetnik, notar in zastopnik za prodajo posestev.
352 W. tsth St. Chicago, III.'
Najmodneja in najboljša trgovina
Spomladnih oblek in površnikov.
V zalogi imamo največji izbor oblek in površnikov za odrasle in dečke 1*1 najnižji ceni na zapadni strani mestu.
• Obleke od š (i. naprej, . površniki" " K
■'Naročene obleke izdelujtHno po najnovejši modi na trgu. Cene nizke'. Obleke po naročilu delane ud $14. naprej.
Velik i/.lkir oblek za dečke, otroke in drugihjpotrebsčin za gos]xxle. Pridite in prepričajte se pri staro znani tvplki.
Telefon - Canal 11118
Dr. M. A. Weisskopf
885 Ashland Ave. lelelon Canal 4/6
Uradne ure: do 9, zjutraj od ]. do 2. in od 5.-6, popoldne
Urad 631 Center Ave: od 10-12 dopoldne in od 2-4 popoldne Telefon 157 Canal.
DR. \VEISSK< >PF je Ceh. in odličen zdravnik, obiskujte torej Slovana v svojo korist.
SLIKA PREDOČUJE
uro za gospode
z zlatom prevlečeno igold fi||ed).
Pokrovi so jamčeni za L'0 let. Ko. lesovje ima 15 knmenov in je naj. I*»ljšega sistema "Sprii.gfield III. Movement" IH size. Vslefl znižane cene stane sedaj le
š 14.50
Ako želite dobro in trpežno uro po nizki ceni. si jo lahko naročite sedaj.
Kolesov je se jamči za Iri leta.
Jacob Stonich
Hit K. Madlson St. Chicago, III.
I v
1'emu pustlS od nevednih zolio-zdravnikov izdirati svoje, mogoče šo |M)jiolnoma zdrave zobe? Pusti si jih zaliti s zlatom ali sre-broni, kar ti za vselej dobro in po najnižji ceni napravi
Dr. B. K. Simonek
Zobozdravnik.
544 III,r K ISLAM) AVE. C'HICAdO, 1LL.
Telefon Morgan 4SH,
Posebne cene za tovorno blago in potnike
2A
NASELJENCE in KUPDVALCE KMETtJ
Kdor kupuje zemljišče za sadjarstvo, živinorejo, poljedelstvo v okrajih Oakfielu, Eagi.e, Delta, .Mesa, Monthoke in IIis-siiai.e, CoLOBADO, se lahko popelje tja le po
DENVER & KIO GRANDE železnici
Za natančno pojasnilo pišite
R. C. NICHOL, General Agent, De n ver & RioGrande R. R. 'i42 Clark St., Chicago, 111.
S. K. H (JOPE R,
deneral Paatenger Jt Ticket Agent, Denver, Colo.