^bjtnfna plačana v gotovfrff Mariborski Cena 1 Leto V. (XII.), štev. 189 » 'HURA" Maribor, sobota 22. avgusta 1931 tehaja razun nedelj« in praznikov vsak dan ob 16. uri J '*+aiQr%s * Uredništvo in uprava; Maribor, Aleksandrova costa št. 13 i Račun pri poštnem tok. zev, V Ljubljani it. 11.405 I ,, . 1 Ogl.sl po larlfu Velja mastfino, prejeTian » uprevl «11 po poItMO btn, deitavljen n« dom pa 12 Din I Uprava 2458 | Oglase *pre]ama tudi oglasni odplak Jutr«'i V Ljubljani, Prešernova ulica »t, 4 Jugoslavija in Hoovrov predlog Mnogo pozornosti je vzbudilo v svetovni javnosti dejstvo, da je Jugoslavija odredkla podpis sklepov komisije finančnih strokovnjakov, ki so se sestali v Londonu, da določijo način izvršitve Ho-ovrovega predloga za enoletno odgodi-tev plačila nemških reparacij in medza-v«zniških vojnih dolgov. Ob tej priliki je objavila naša vlada komunike, v katerem Je obrazložila svoje stališče ter ugotovila, da se v načelu sicer strinja s Hoovro-vim predlogom, da pa ne more pristati na to, da bi se izvršile take akcije samo v korist ene države, dočim bi morale vse druge gospodarsko nič manj prizadete države nositi vsa bremena. Sedaj je objavila naša vlada nov komu nike, v katerem poroča, da je razpravljala o teškočah finančnega značaja, ki so nastopile spričo lioovrovega nač.-ta in sestavila poseben ministrski odbor, ki bo razpravljal o ukrepih, kako naj bi se te finančne težkoče premostile. Sličen pojav beležijo tudi v Angliji, Italiji in Ru-muniji, kjer se že bavijo vlade z vprašanjem, kako naj bi reduciral* državne izdatke, da se premosti primankljaj, ki je nastal spričo ustavitve nemških reparacijskih plačil, ki so postala sestavni del državnih proračunov teh držav. Kaki bodo ukrepi, ki jih bo predlagal cdbor ministrov za začasno redukcijo državnih izdatkov, še ni znano. Vsetca-kor pa so razne vesti, ki krožijo o tem Jo državi, preuranjene, ker danes še ni-*do ne ve točno, kateri državni izdatki bodo reducirani. Lahko pa je že danes ugotoviti vzroke H izrednih ukrepov, za katere se je mo-rala odločiti naša vlada po odklonitvi podpisa protokola finančnih strokovnjakov v Londonu. Glavni vzrok je vsekakor velika motnja v našem državnem Proračunu, ki je nastopila spričo izpadka &koro milijarde reparacijskih plačil. O ^rašanju teh nemških reparacijskih pla-1*1 se je pri nas že mnogo razpravljalo *j* ugotovilo, da je pri njih naša država doprinesla na račun evropske solidarno-1*1 že dovolj velike žrtve. Jugoslavija je *e v Parizu in Hagu z dokumentaričnl-Podatki dokazala, da so bile žrtve, ki ** je utrpe'a v veliki borbi za obstoj ?vropske civilizacije, daleko večje, ka-..£r Pa so danes nemške reparacije, k! !h Prejema za odškodnino. Pri sestav-tonju Youngovega načrta je Jugoslavija ,'^b temu, da je pomenil zanjo znatno ®dukcijo reparacijskih plačil, zaradi jropske solidarnosti podredila svoje vi-J.ne interese interesom skupnosti ter Jsfala nanj, ker so vse ostale drža.e CiiXesno zaK°tovile, da je s tem repara-D-phP vpraSanje definitivno rešeno. S g a|°gorn in izvršitvijo lioovrovega na-Dra Pa j® bila ta slovesna obljuba na* vija na^* državi pozabljena in Jugosla-ki Postavljena pred izvršeno dejstvo, *,etn«^uni skoro POPOVO suspendiranje sestavni IeparaciJskih plačil, ki so bila račUn 1 del našega uravnoteženega pro-*ruKei?!» 1}5®sl(>venskl vladi ni preosta'o °drečl podpis protokola *■* rokovnjakov ter se postaviti so zavzeli dosedaj le socijalist! odločni odklanjajoče stališče. Splošno prevladuje mnenje, da bo sestavil grof Karoli'! prehodno vlado, kateri bo sledila potem vlada narodne koncentracije in sicer takoj, čim bo končana sanacija. XVI. ZAGREBŠKI VELESEJEM 29. Vin. do 7. IX. 1931. Splošni mednarodni velinl vzorčni velesejem S specijelnimi sejmi stavbarstvo, hote:-Hša-kuhlnja, prehranbena industrija poljedeljstvo, mala hišna obit razstava in sejem volne in konoplje, tekstilna industrija, krzno in kož«, p nlr, hlgljenska razstava S. in 6. IX. 1931. Razstava domače in inozemske plemenske živine Ako si nabavite sejmsko legitimacijo v naprej, Imate na jugosl. železnicah in jadranskih paro-brodih 50%, a v sosednih državah 25 - 30% popusta Nouice iz Konjic Tragična avtomobilska nesreča, ki se je zgodila letos 25. januarja ob prehodu črez tukajšnji železniški tir in pri kateri je našel smrt znani mariborski trgovoc Grobelšek, je bila v četrtek, 20. tm. pred sodiščem. Okrožno sodišče v Celju je v tej zadevi razpravljalo na licu mesta v Konjicah. Vodil je razpravo sodnik okrož sodišča Detiček, obtožbo je zastopai drž. tožilec dr. Juhart, obtoženca je branil dr. Mejak, advokat v Konjicah, zasebnega u-deleženca pa je zastopal dr. Kieser, advokat v Mariboru. Po podrobnem ogledu kraja nesreče in ponovnem zaslišanju številnih prič in zve dencev, je sodišče opoldne izreklo sodbo, glasom katere se obtoženi Matel Mihael, šofer v Pobrežju pri Mariboru, obsodi na 1 mesec zapora. Branilec je prijavil takoj priziv zoper to sodbo in bo z zadevo imelo opraviti še apeiacijsko sodišče v Ljubljani. Krajevni ogled je pokazal, kako nujno so potrebne spremembe kraja, kjer teče železniški tir preko izredno pro metne državne ceste iz Konjic proti Mariboru in kako nevaren je ta prehod za vse voznike. Treba bo preurediti razsvetljavo na tem mestu, pomnožiti opot-zorilna znamenja in oskrbeti v najkrajšem času zatvornice, da se v bodoče pre prečijo slične nesreče. Za oškodovance zadeva seveda ni končana pred kazen-ksim sodiščem, temveč bodo vložili zoper železniški erar civilno tožbo na odškodnino. Promet na tukajšnjem kolodvoru Je postal v zadnjih dneh izredno živahen. Pred kolodvorom stoji ves dan dolga pro cesija vozov, nabasanih do vrha z jabolki, ki jih naši kmetje prodajajo za napravo marmelade. Letošnja dobra sadna ie*:na bo vsaj malo omilila izredno težko stanje našega podeželja. Grozdje v domačih vinogradih že zori, nekateri vinogradniki Imajo portugaiko ln kraljevino že zrelo in bodo prinesli grozdje na trg, kar jim bo gotovo več neslo, kakor vino. Klopotci veselo ropočejo v vseh vinskih goricah in naznanjajo bogato vinsko letino. Samo da ne bi bilo Še kake nesreče po toči in pa da bi se cene vinu dvignile, to je želja vseh vinogradnikov. Sokolska prireditev pri Sv. Jernelu v nedeljo 30. avgusta bo gotovo privabila na to lepo izletno točko veliko število Sokolo-1" in prijateljev Sokolstva. Konji-čanl se odpeljalo tja opoldne z vozom. v obrambo pravic, ki so bile zajamčene naši državi z mednarodnimi pogodbami, katere moramo tudi ml z naše strani do osledn e pike izpolnjevati. Komunike se’e ministrskega sveta ju-goslovenske vlade od 18. avgusta Jasno ugotavlja stališče naše države, ki ne more žrtvovati svojih življenskih Interesov za rešitev onih, ki so s premišljeno akcijo dovedli do sedanje krize, zaradi katere trpi tudi Jugoslavija v prav izdatni meri. Jugoslavija se ne nahaja v tako rožnem položaju, da bi se lahko odrekla veljavnim in neizpodbitnim mednarodnim dogovorom ter se zadovoljila s Platonskimi upi na neobvezne izjave finančnih strokovnjakov, da bodo emisijske banke ostalih finančno močnih držav priskočile na pomoč, če se bo Izkazalo, da smo zaradi ustavitve seoaraciiskih nlačil zašli v brezizhodno finančno krizo. Vsekakor pa je naša država klub odklonitvi podpisa protokola finančnih strokovnjakov v Londonu še vedno pripravljena, da pristane na sprejemljiv sporazum, ki bo upošteval tudi naše posebne prilike. Jugoslavija je že ponovno z velikimi žrtvami dokazala svojo pripravljenost, da sodeluje pri pomirjenju in ozdravljenju prilik v Evropi in bo tudi sedaj storila vse, kar bo v njeni moči, da sodeluje pri sanaciji Nemčije in ozdravljenju evropske gospodarske krize. Pri tem pa Ima pravico zahtevati, da ji nudijo ostale prizadete države primerno protivrednost za odložena reparaC.jska plačila. In to tem bolj, ker so te pnvioe slovesno ugotovljene v mednarodnih dogovorih, na katerih vsaj zaenkrat še sloni .ves red Lu mir v 'EvrooL Pred aretacijo atentatorjev na zemunski vlak ATENTATORJA HRANILOVlC IN S ELETKOVlC SE MUDITA SEDAJ V ITALIJI. - SODELOVANJE TRŽAŠKE IN DUNAJSKE SKUPINE HR-VATSKIH EMIGRANTOV. DUNAJ, 22. avgusta. Po poročilih iz predsedništva zvezne policije je zasledovanje obeh hrvatsklh emigrantov, Stanka Hranllovlča, brata od državnega sodišča za zaščito države v Beogradu ln contumaciam na smrt obsojenega Hrani-lovlča ter Mija Seletkovlča, ki sta osumljena, da sta Izvršila znani atentat v mo-nakovskem vagonu v Zemunu, že tako napredovalo, da je aretacija obeh zločincev le še vprašanje nekaj ur. Niti organizacije vodijo v Trst, kakor je tudi izven vsega dvoma, da sta se atentatorja poslužila italijanskega eksplo zlva. V Trstu je tudi skupina hrvatsklh emigrantov, ki skupno z dunajsko skupino rovari proti sedanjemu režimu v Jugoslaviji. Ugotovljeno je dalje, da sta bila Hranilovie in Seletkovič poprej v Nemčiji, Franclji in Italiji, odkoder sta prišla končno v Avstrijo, da pripravita atentat na monakovski brzovlak, ki je odpel;al v Jugoslavijo. Svoje delo sta Izvršila neopaženo na progi med avstrijskima postajama Schwarzach-St. Veit In Gasteir.. Boj med državo in cerkvijo na Španskem PREPOVED NAKUPOVANJA CERKVENIH PREMIČNIN IN NEPREMIČNIN. — POLOŽAJ V BARCELONI IN MAROKU. MADRID, 22. avgusta. Radi navodil, ki jih je izdal kardinal Segura škofom, kako naj ravnajo, da bo- cerkev pri razlastitvi cerkvenega premoženja čim manj oškodovana, je vlada takoj izdala protiukrepe. Izšla je naredba, ki najstrožje prepoveduje nakup cerkvenih nepremičnin in premičnin. Bankam in ostalim denarnim zavodom je bilo sporočeno, da ne smejo dovoljevati hipotečnih posojil na cerkvena posestva. Istotako se ne smejo likvidirati cerkveni denarni depoziti. Seviljski guverner je poslal madridski vladi pismo, v katerem opisuje položaj v Barceloni, kjer sindikalisti groze, da nastopijo z oboroženo silo proti republikan skemu režimu, ako se ne ugodi njihovim Zamora za obsodbo kralja Alfonza PARIZ, 22. avgusta. Kakor poroča »Atence Havas« iz iVladrida, je na včerajšnji seji španskega parlamenta pri razpravi o vprašanju, kako naj se obravhava odgovornost članov bivše vlade, ministrski predsednik Zamora izjavil, da je le eden krivec, ki ga je treba kaznovati, kakor vse, ki se postavljajo nad zakon ali izven zakona. Zamora je mislil pri tem na kralja Alfonza in je izzvala njegova izjava živahne komentarje. Tudi ostali ministri so Izjavili, da se strinjajo s to Izjavo. zahtevam. Guverner zahteva takojšnje imenovanje vladnega komisarja z daleko-sežnimi pooblastili. Med tem nameravajo socijalisti v parlamentu interpellrati vlado o razmerah v Maroku, kjer se čete oajdašijo s komunisti in so popolnoma demoralizirane, — Španski višji komisar v Maroku' odpotu je te dni v Madrid, da vladi podrobno poroča o kritjčnem položaju v španskem delu Maroka. Sploh vlada vsepovsod zadušljivo o-zračje in je Španska postala pravcato vulkanska ozemlje. Nikdo ne more prerokovati, kaj prinesejo državi 'ahko že najbližji dnevi. ------------------KL Madžarska vladna kriza BUDIMPEŠTA, 22. avgusta. Desig-nirani ministrski predsednik grof Ka-rolyi je včeraj nadaljeval pogajanja za. sestavo nove vlade. Posetil je vnovič tudi grofa Betlilena, ki ga je skušal pri dobiti, da bi prevzel v novi vladi port-felj zunanjega ministrstva. Toda grof Bethlen je ponudbo odločno odklonil z motivacijo, da je njegovo zdravje močno zrahljano, vslcd česar je potrebno. da se za dalj časa umakne. Obe dosedanji koalicijski stranki, enotna stranka in krščanski socijalci, sta se soglasno izrekii za podpiranje groia Karolya, od opozicijonalnih strank pa V dolini vinske krize VTISI POPOTNIKA OB GORNJI PESNICI. _ NEKDANJA SLAVA. - ŽALOSTNE SLIČICE. _ NEBROJ VINOTOČEV. - DENARNA KRIZA. Mariborskim dne o ni drobiž Lep kotiček naše zemlje leži onstran Kalvarije in Sv. Urbana, patrona vinske trte, ki se bohoti tod skoraj povsod v najlepših legah. To je gornja dolina Pesnice, ki tvori izhodišče velikega slovenj-goriškega okoliša tja do izbornih ljuto-mersko-ormoških goric. Nekdaj je ta dolina videla lepe čase... Leto in dan si srečaval furmane, ki so vozili polne sode rujnega vinca. Sv. Jurij, Špičnik, Svečina, Plavč so bili kraji slavnega imena, ki so se mogli v vinski kakovosti in ceni kosati celo s svetovnim Jeruzalemčanom, Pekrčanom itd. Najboljši konzumenti pesniškega okoliša so bili Korošci in Zg. Štajerci, pa tudi iz drugih krajev so radi prihajali vinotržci, ki so včasih v najkrajšem času pokupili vse zaloge. Toda danes je vse drugače! Res je, da vinska kriza pritiska, na vse okoliše, toda eden izmed najbolj zapuščenih je postal — po krivici — gornji pesniški okoliš. Hudo je gledati vinogradnike, ki kljub vzornim nasadom in izbornim kletem o-bupno stoje še skoraj ob vsem lanskem pridelku. Nov sad zori na trtah, a ljudje s strahom- gledajo, kam ga bodo spravili... Cene niso več v skladu s pridelovalnimi stroški, a kljub temu ni kupcev. Žalostne sličice! * Košaki-Počehova! Vinotoč pri vinotoču... Liter po 10, 8, 7 in celo že 6 Din! Smrekovi vršički veselo kličejo in miče-io, a konkurenca je huda: preveč je vsega dobrega. — No, kako ste zadovoljni? vprašam vinogradnika na prijaznem hribčku. — Slabo je, slabo! Točim dobro kapljico po 7 Din, a predaleč smo od ceste in ljudje gredo najraje čim bližje. 8 po-fovnjakov sem hotel stočiti v 3 mesecih, po bom do zadnjega avgusta samo tri, vse drugo mi bo ostalo in ne vem, kam z vinom, ko ni kupcev niti po najnižji ceni. — Po čem bi ga pa dali, — Zadovoljen bom s 4 Din za liter, ali pa še manj, če vzaime kdo vse... * Cesta v Sv. Jurij ob Pesnici je izredno dobro oskrbovana: brez običajnih cestnih jam, brez kupov gramoza je gladka ta za kolesarje kaj pripravna. Vidi se, da je promet z avtomobili zelo skromen, kar je koristno za ohranitev ceste, a poguba za domačine... Ob cesti je nebroj gostiln in trgovin, ld s tablami »Izvrstno vino po 8 Din!« vabijo potnike. — Izredna kapljica za to ceno! namignem krčmarju. — Lastni pridelek, sortirano, silvanec! pravi gostilničar, ki je tudi vinogradnik ta je lansko jesen isto vrsto prodal nekemu mariborskemu tovarišu po 8 Din na veliko, sedaj prodaja po tej ceni na drobno, kljub visoki trošarini... » Trgovina z mešanim blagom tik ceste. Očividno dobro založena, cene povsem mariborske. — Bučno olje po 14 Din? vprašam trgovca. — Moram prodajati po nizkih cenah, ker je silna denarna kriza. Ljudje še to komaj zmorejo. Imajo sicer polne kleti vina, a m kupcev. Malo je onih, ki ne bi bili zadolženi. Kmetica mi je ponujala po-lovnjak vina za 1000 Din, da bi vsaj plačala davke, pa ne morem vzeti, ker imam še sam zalogo in ne vem kam z njo... # Okrog Sv. Jurija ni griča, ki bi ne bil lepo zasajen z amerikancem. Ljudje se pravkar kretajo po vinogradu in opazujejo rast In zorenje. — No, kako kaže? — Hvala, do sedaj zelo lepo! Portu-gizec se že Črni, sosedje nosijo grozdje že prodajat, ki bo menda letos najboljše. Zal pa nimamo dovolj posode. Da bi pa kupovali nove sode, nam ne pade v glavo, ker so predragi in se ne izplača. — Imate še kaj lanskega vina? — O Bog pomagaj, še 15 polovnjakov, pa ne vemo kaim z njim! Prosim, poskusite ga! — Hvala, nisem kupec! — Nič ne de, samo da vidite, kakšni slabi časi so danes za dobro vino. Pred vojno je prišel že ob Martinovem krčmar iz Leobna, moj stalni odjemalec, in odkupil mi je vse. Bili smo preskrbljeni za celo leto, nakupili obleke in obutev, plačali smo davke za celo leto, a danes smo — siromaki. Še davke ne zmoremo... — Zelo dobra kapljica! Kako pa jo cenite? — Če kdo vzame vse, grem pod 4 Din. 2 soda sta silvanca, eden traminca, ostalo pa mešano. — Kaj pa šmarnica? vprašam radovedno. — O tiste pa že ne! Po naših goricah ;e boste našli le še malokje. Pri nas smo izvrgli pred leti zadnje trse in jo nadomestili z amerikancem. In vendar ne moremo prodati... * Pod lipo so sedeli stari očanci, pomešani z mladimi gospodarji. Sobotni večer se je bližal. Ženske so čistile po hiši, mo-ž-karji so pa modrovali in reševali križe in težave. Voščil sem jim dober večer ter vprašal za bližnjico. Prijazno sem dobil pojasnilo in nehote sem se zapletel v razgovor, ki se je sukal okrog krize, davkov in državne me:'e. — Državna meja nam je mnogo škodovala, potegniti bi jo morali vsaj kje pri Lipnici. Sosedje onstran meje pod našo firmo prodajajo naša vina, dočim mi vsled visoke carine ne moremo misliti na izvoz. Gostilničar K. iz Lučan je kupil pri nas par po’ovn;akov, a ker bi carina skoraj podvojila ceno vina, je bila kupčija razveljavljena. * • Mrak je legel na dolino, ko sem se vračal v mesto. Klopotci, nekdanji oznanjevalci vinogradnikovega veselja, so turobno ropotali svo;o pesem... Ali je morda res pesem-nagrobnica vinogradništvu ob Pesnici?... Mariborska umetnica v ljubljanskem radiu. Vse ljubitelje lepega petja opozarjamo na pevski koncert, ki ga priredi drevi v ijubljanskem radiu znana mariborska kon certna pevka ga Skvarča Antonija, ki se ,e izšolala pod Hubadovim vodstvom na ljubljanskem konservatoriju. Hvalevredno je, da sta na pevskem programu tudi dva mariborska skladatelja Mirk in Osterc zastopana z najmodernejšimi skladbami. — Državna trgovska akademija v Mariboru Vpisovanje učencev v I. letnik je vsak dan od 10.—11. ure pri ravnateljstvu zavoda do konca avgusta. Vpisovanje učen cev v II., III. in IV. letnik ter ponavlja-čev I. letnika je 2. in 3. septembra od 9. do 11. dopoldne. — Začetek šolskega leta na prvi drž. dekliški meščanski šoli v Miklošičevi ulici. Vpisovanje za šolsko leto 1931-32 bo v pondeljek in torek, 31. avgusta in 1. septembra od 8. 12. ure. Vpisati se mora vsaka učenka kateregakoli razreda, tudi če se je vpisala koncem leta. Razredni in drugi izpiti se bodo pričeli v soboto, 29. avgusta ob 8. uri. Prijave za enoletni trgovski tečaj Slov. trg. društva v Mariboru se sprejemajo dnevno od 10,—11. ure Zrinjskega trg 1 (drž. trgovska akademija). Sprejemajo se tudi pismene prijave. Zahtevajte brezplačno prospekte od ravnateljstva tečaja. — Hotelirje, gostilničarje, kavarnarje, ki so dogradili, ali adaptirali in otvorili svoje obrate pred 19. julijem 1930, to. e; še pred izdajo zakona o davčnih in taksnih olajšavah za hotelsko industrijo in ysled tega ne uživajo označenih olajSav, opozarjamo, da nam v lastnem Interesu nemudoma javijo svoje naslove, ker 'ih moramo dostaviti ministrstvu za trgovino v Beogradu. — Zveza gostilničarskih zadrug Maribor. — Skupen izlet planincev k dograjeni Ribniški koči se bo vršil jutri. Odhod z glavnega kolodvora ob 5.40, povratek z večernim vlakom. Vožnja polovična. Legitimacije je treba vzeti s seboj. Za prevoz od postaje Brezno-Ribnica trg je preskrbljeno. — Pionirji noue vzgoje Ob pedagoškem tečaju v Mariboru 24.-27. VIII. 1931. Zadnje počitniške dneve so si naši pedagogi določili za svoj strokovni tečaj, ki jim naj da novih pobud za delo v novem šolskem letu. Spomladi se je več stotin slovenskega učiteljstva zbralo v Ljubljani k tridnevnemu tečaju nemških pedagogov, ki jih je povabilo k nam prosvetno ministrstvo. Kakor je bil tečaj informativen in koristen, tako vendar ni bil izčrpen. Udeležencem se je zahotelo zvedeti še več: prodreti bi hoteli v pedagoške sfere drugih držav, spoznati šolstvo slovanskih narodov. Iz teh vidikov je mariborska Pedagoška centrala priredila sedanji 4 dnevni tečaj in to s pomočjo banske uprave. Povabili so znanega reformatorja češkoslovaškega šolstva g. dr. Vaclava P r i h o-d o iz Prage, ki bo predaval v pondeljek ob 9. uri o organizaciji češkoslovaškega šolstva. Prvič na jugoslovenskih tleh bo zastopnik bratskega naroda tolmačil, kako je duh sodobnosti priklical reformo vzgoje in šolstva v smer izčiščenega in realnega današnjega stanja. V dnevih, ko iščemo kulturnih stikov s slovanskimi narodi, nas mora iskreno veseliti, da nas je obiskal tako odličen prosvetitelj češko slovaškega naroda in oblikovalec novih smeri šolstva in vzgojstva sploh! Torek in sreda sta posvečena problemu poizkusnih šol in modernemu pouku v novodobni smeri. Predaval bo zastopnik duna:ske šolske reforme g. prof. dr. W erthmann. Slušateljem bo dana možnost spoznati stremljenja za splošno poglobitvijo šolskega življenja po modernih vzgojnih načelih, ki rodijo v inozemstvu že prav lepe uspehe. četrtek je posvečen posebni panogi vzgojstva t. j. individualna psiho'ogia, k' jo bosta podala s praktične strani stro-covnjaka g. dr. Štefanija W i n t e r iz Za greba in g. Fr. M a r t i n c iz Maribora. Predavanja se bodo vršila v mali, ozir. veliki dvorani Narodnega doma. Vstop vsakomur prost. Maribor, ki je kot sedež Pedagoške centrale že kmalu po preobratu posta pedagoško žarišče, ve ceniti stre!jenja oorcev za sodobno vzgo:o, zato e uver-!en, da bo tudi ta tečaj prinesel našemu šolstvu dobrih sadov in da bo da! udeležencem novih pobud za njihovo idealno delo v prid narodu in državi. Vojaški koncert v parku. Jutri dopoldne bo v mestnem parku o-bičajni nedeljski koncert. Svirala bo vojaška godba. Strela udarila v anteno. Iz Poljčan nam pišejo: Včeraj, v petek, se je v jutranjih urah kar naenkrat pooblačilo nebo. Grom z daljave je naznanjal nevihto, ki se je čimdalje bolj bližala. Nekako proti 10. uri je hipoma rezek tresk pretresel ozračje in... kar naio smo videli visok, gost dim, ki se je dvignil iznad Baumanove restavracije. Treščilo sicer ni v hišo ampak v radijsko anteno. Dasi je bila antena spojena z zemljo, vendar je strela po Čudns.-n naključju našla iz zemlje pot nazaj v sobo, kjer se nahaja radijski aparat. Preskočila-je na električno žico, ki je v sobi vodila do električne peči, odtam pa je skozi glavni vod odšla na prosto. Pri tem svojem potovanju pa je napravila v sobi seveda precejšnjo škodo. Električna žica je zgorela v prah, popokale so v drobae kosce šipe na oknih, ožgane so zav°.sc, poškodovana je močno stena, poč'!a ie težka marmornata plošča, začelo pa .e že tudi goreti, pa so k sreči ogenj do n i-či hitro z vodo pogasili. Ko je treščilo, je ravno pospravljala v sobi služkinj’ ki pa se ji k sreči — razen strahu — ri nič hudega pripetilo. Znani reformator češkoslovaškega šolstva dr. Vaclav Prihoda Iz Prage bo predaval v pondeljek 24. t. m. ob 9. dopoldan v veliki dvorani Narodnega doma o organizaciji češkoslovaškega šolstva. Predavanje je namenjeno udeležencem tečaja Pedagoške centrale, dobrodošli so pa tudi vsi drugi, ki se zanimajo za stvar. V slučajih zastrupljenla povzročenega po zastrupljenju pokvarjenih jedil, kakor tudi po alkoholu, nikotinu, morfiju, opiju, kokainu, je uporaba naravne »Franz Josefove« grenčice bistven pripomoček. Zdravniška strokovna dela navajajo, da pri zastrupljenju s svincem staropreizkušena »Franz Josefova« voda ne odpravi samo trdovratno zapeko, tem več da učinkuje tudi kot specifično proti-sredstvo. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Najbolj praktično oblačilo za jesen in zimo je in bo še vedno edino ie Trenchcoat. Na obroke Vam nudi v tem predmetu špecijalizirana tvrdka L. ORNIK, Koroška 9. — Prostovoljno gasilno društvo v Kamnici j javlja, da je preložilo poletno veseli-0 z ; dne 23. avgusta na nedeljo dne 6. septembra. V slučaju slabega vremena dne 8. septembra v Bresternici v gostilni & j Brudermana, radi javnega nastopa So-krl.i v Kamnici. Za mnogoštevilno ude* ležbo prosi odbor. — —' i *— ! 1. Ali si že član Vodnikove družbe? 2. Pristopajte k Vodnikovi družb?! 3. AH sl že obnovil članarino Vodnikov* družbe za leto 1931? Sv. Martin pri Vurbergu. V nedeljo 23. tm. velika sokolska v** selica s srečolovom pri Kostainšeku. dobro kapljico in jedila bodo nizke ceflS* Avtobus vozi ob 14. uri v Glavnega trga* Sokolska četa v Kamnici ima svoj prvi te:ovadni nastop dne 23. tm. ob 4. popoldne na travniku pred vasjo — pri transformatorju. Sodelujejo bratska sosedna društva. Pester sporedi Pri nastopu igrata vojaška godba in domači tamburaši. Nato veselica v prosto* rih br. Paveliča. Ker vrši tu Sokol važ* no nacionalno nalogo, vabi odbor k obilni udeležbi. Zdravo! Sokolska veselica v Limbušu. V nedeljo, dne 23. avgusta, ob 15. uri. bo v prostorih br. Srečka Robiča v Lini' bušu veselica sokolskega društva Lim* buš. Sodeluje pevski zbor »Jadran«, svi* rala bo neumorna godba, za zabavo ho skrbela šaljiva pošta in srečolov. Vabljeni vsi prijatelji Sokolstva! Društvo jugoslovanskih akademikov v Mariboru vabi svoje člane, da se udeleže ogled* Unionske pivovarne v Mariboru, ki g® priredi v sredo 26. t. m. ob 3. popoldan. Referenti se naj javijo do torka tajniku* Sobota In Nedela kabaretna večera Velika kavarn* Veliko slavje v Studencih. Prihodnjo nedeljo, 30. tm. slavijo na» vrli studenški gasilci svojo lOletnico. Va* bilu se bo odzvala celokupna Jugoslo^* gas. Zveza z načelom staroste gosPj Turka. Tozadevne predpriprave so v P°’ nem teku. — Opozarjamo na današnji oglas Zdravilišča Slatina* Radenci v tekstnem delu lista. — Zobozdravnik med. univ. dr. Matko ž* ordinira od 17. do 31. avg. od 8. do 1* dopoldne, Maribor, Meljska c. 2 II. — Ani. Rudolf Legatov enoletni trgovk tečaj v Mariboru. Vpisovanje ustmeno ali pismeno vSl^ venski ulici 7, zraven trgovine Wogef{ od 8. do 12. in od 14. do po! 19. ure. So1' skl programi brezplačno! Glej dana^ nserat! — Prijave za enoletni trgovski tečaj Sl®*' tr*. društva v Mariboru se sprejemajo dnevno od 10.—11-Zrinjskega trg 1 (drž. trgovska aka^' mija). Sprejemajo se tudi pismene ve. Zahtevajte brezplačno prospekte00 ravnateljstva tečaja. — Iv. Heričgo ml., Maribor, Koroška 1* izdeluje glinaste peči, štedilnike ter spr jema v to svrho spadajoča dela « pr pravila do najnižji ceni. — M a r i 6 o ru/dne 22. VIII. 1991. ftarffiortil V E C E R N I K Jato Stran S. 0?> CK Uaiittig: Logavas na Koroškem med našimi brati v neposredni bližini vrbskega jezera Gotovo so Mariborčanom še v spomi-u Msmi, katere so prepevali koroški ®®Vci 10. novembra 1929 v Unionski jjvorani. Ti pevci so bili doma iz žup-”1J Logavas, Škofiče in Št. Ilj, biserov i uVne ^eP°^e slovenskega Korotana. [ Med drugimi so zapeli tudi pesem *pojdamo v Škufče«, ki je lokalnega polena za kraj Logavas in se sedaj glasi: Juhe pojdamo v Škufče, Kaj pa za ani? Te hovšč’ pubiči, Saj smo mvadi. Lojze je juckovc, Honzej žebrač, Jozej je šparovc, Maksej čaglač, Petrej je drimovc Pavlej hvavač, Jokej je harovc Foltej krofač. 1, Juhe, pojdamo v Škufče, S škufič pa v Paprače, z S Paprač pa v Pinjoves , K Mojzej v ves. ; Pesem je imela prej drugačno bese-- i"10 in je važno, da se ne pozabi njen kvor jn kakšen pomen imajo posamez-114 imena. . Vzhodni del Logavasi ima krajevno Debr. Ločen je proti zapadu od dru-*eSa dela vasi, kjer stoji cerkev, po pre-globokem jarku. Tam so stale, ozi-tobia so še hiše, katerim se pravi po do-Me: Srien, Černe, Sužnik (lastnik te flS« je sedaj Matevž Rainer, • župan in $ narodnjak), Niemc, Kodal, Kovač in ?3vhar v Dobu, ki spada že v občino Škofiče. Pred približno 80 leti so začeli prepeci ladjičarji, ki so vozili po Vrbskem )ezeru na splavih drva v Celovec, pe-sledeče vsebine: Juhe, pojdamo v Škufče, Kaj pa za ani? Mi deberški pubiči, Saj smo mvadi. Sužnik je juckovc, Kodal pa žebrač, Črne je postajovc, Kovač pa grlač, Niemc je drimovc, Srien je krofač, Ravhar pa babji šmajhlač. j Zavedni gostilničar Mihael Šlajhar v Logavasi mi je razložil pomen teh be-Sfid tako-le: . L Sužnika so imenovali juckovca, ker 14 bil vedno vesele narave, rad prepeci, a še rajše vriskal kakor imajo najedo koroški fantje, posebno če gredo ^ečer k svoji izvoljenki v vas. 2. Kodal je dobil ime žebrač, ker je 'h vseh cerkvenih prireditvah, tako po-^no pri procesijah in tudi ob mrtvaških ?drih molil na glas. Kakor znano, je že-?rUm koroški izraz za moliti. — Pojdam v Rute, da mao požebram —. ' 3. Črne bil je lastnik dveh kmetij in iSled tega premožen. Nadzoroval je de- . *aVce in počasno hodil od ene do druge leži v tej tihi, skriti, solnčni, zračni, po Jetije. Sam seve ni prijel za kako gozdu in travniku, po vinogradu, po ze- j_t.n a_______________ ~ lonin in OTiotin Irnfrmii 7A vaiC tresle od smeha. Zato je tudi zaslužil ime: babji šmajhlač. Pesem je, kakor se v obče trdi, zložil ravno ta kmet, kar je tudi verjetno, ker je bil velik šaljivec. Tudi njegovi sinovi so podedovali njegovo veselo naravo. Sedanji vodja pevskega zbora v Logavasi Pavel Kernjak, posestnik in organist v Št. liju, ki je tako spretno vodil celi zbor na turneji po Sloveniji, je predelal to pesem in vpostavil imena nekaterih pevcev s priimki, ki označijo njihove lastnosti. Imena Škofiče, Paprače, Pinjaves so kraji v bližini Logavasi, ime Mojci se nanaša na zarjavelo devico p. d. Ajtonova Mojci. Bila je varčna ter je imela dosti denarja, ki ga je shranjevala v nekem loncu. Pravijo, da je neki dan sušila »fin-farje«, pri tem pa je zapihal veter ter odnesel bankovce. Mojci je sklepala v obupnosti roke ter kričala: Moj denar, moj denar! Toda veter-jug se ni brigal za tarnanje ter se je igral s papirjem, kakor mu je bilo ljubo. Tako je prišla tudi ta oseba v to pesem. Imel sem tudi letos priliko bivati sredi prijaznih Logavaščanov ter poslušati njih pesmi na licu mesta kakor jih znajo peti le koroški Slovenci. Sodni svetnik in skladatelj Oskar Dev ie tukaj nabral dosti narodnih pesmi in jih uglasbil, med njimi tudi ono, ki se konča s kitico: Še za cokle je škoda noj še bol pa za me, k’ b’ imou hoditi dol s pvanine k tebč. Izobraževalno in pevsko društvo Logavas je vprizorilo pod vodstvom neutrudljivega posestnika v Dobu p. d. Režica igro »Dve materi«. Čuditi se je bilo, s kako vnemo so se zavzele igralke za vloge in jih tudi izvršile v največjo zadovoljnost. Obljubili so tudi fantje, da nastopijo v kratkem z igro. Tako se vidi, da se slovenski živelj še krepko uveljavlja v tem. kraju. Dvojezični napisi na občinski deski — občina je v slovenskih rokah — slovenski napisi obrtnikov, slovenski lepaki in čisto slovenska služba božja v Logavasi v neposredni bližini znanega letovišča Vrba ob Vrbskem jezeru, so pač razveseljiva znamenja. Res je sicer, da te iz okolice navadim ljudje pozdravljajo le nemško, če te ne poznajo, čeprav drugače govorijo med seboj slovensko. Vprašal sem jih, zakaj to- delajo, in odgovorili so mi, da pač mislijo, da je vsak boljše oblečen človek Nemec in se jim ti posmehujejo, če pozdravljajo v slovenščini. Razložil sem jim, da ravno na ta način pripomagajo najbolj k temu, da smatrajo tujci te kraje že za nemško ozemlje. Dosledno sem odgovarjal vsem le slovensko; začudeno je ta in oni rekel svojemu spremljevalcu, ko je bil že mimo mene: To so pa Slovenec! In prihodnjič me je že pozdravil slovensko. Da pa vrli okoličani v Logavasi dobijo prepričanja, da je gosposki človek lahko tudi Slovenec, poslužujmo se vsake prilike in pojdimo k niim, kadar je čas oddiha, kakor so to storili letos že odlični gostje iz Ljubljane. Lepe utise boste dobili, prijetni spomini vas bodo spremljali, ti dobri ljudje pa bodo našli krepko oporo, da ostanejo zvesti svojemu rodu. Vi pa »hovšči pubiči«, le prepevajte tako kakor do sedaj, naša srca so vedno pri vas. Ko je zadonelo dne 18. julija 1. 1. pri Kobenčiču, odkoder se ti odpira nebeško lep razgled na Dravo, Rožno dolino z domovino Miklove Zale, mičnimi cerkvicami in hribčki ter visokimi gorami, vaše geslo, spesnjeno in vglasbeno od nepozabnega župnika Aljaža: Od jezera do vrh planin Črez Logavas Razlegaj se Slovenski glas. sem na tihem prosil: Vsemogočni daj, da ostane vedno tako! Na pohorskem »Klinji •i Tako pravijo domačini: »Pojdem na Htinj. Bil sem na Htinji«. S tem pa seveda še ni rečeno, da morajo te oblike biti edino pravilne in da so vse druge napačne. Koroške Tinje, ki so kot daleč naokoli viden grad služile za stolnico slovenskemu proštu in poslancu Einspielerju, znamenita cerkev Karlov tyn v Pragi, železniška postaja Toranj na progi Karlovac—Oguliu, Ma-tavun pri svetovno znani škocijanski jami, pa sosedna Hotinja vas so na prvi pogled v precejšnjem sorodstvu. Sicer to ni važno. Važnejše in za Tinje same pomembnejše je, da je naš doktor Matko pri iskanju najprimernejšega mesta za zgradbo sanatorija za železničarje, obolele na pljučih, izjavil, da je velika škoda, aa r°dje. Zato dobil je priimek postajovec. , 4. Kovaču so pridjali ime grlač, kar je !2vajati iz besede garati = se mučiti s ;^kim poslom. Nakupoval je zrnje v spodnjem Koroškem, tako v Pliberku in /elikovcu ter ga vozil v Celovec in Be-Pri tem pa si sam ničesar ni privo- 5. Tedanji lastnik kmetije Niemc je bil • elik prijatelj rujnega vinoa. Odpeljal se ^ s kobilo v Beljak ali pa Celovec, in u vrnil včasih šele po osmih dneh. Da . dostikrat zadremal v gostilni pri mi-ie razumevno, zato pa je tudi dobil e drimovc. Ji- Sriena so krstili poredni Logava-jNi za krofača. Imel je gostilno in bil tem sam najboljši gost; gladko mu je k'a pijača po grlu. le v ^avhar je bil velik veseljak. Kjer h ;bila kaka gostija ali vesela prireditev, /vharju nj trianjkalo. Govoriti je znal de'ati burke, da se je vse smejanj In kadar je bilo treba iti plesat, je tkkt>rVi: ot* n^rolaišega dekleta pa do lat« + '5e ženske, vsako je peljal »ra-VeSp, er se sukal po plesišču, da je bilo v*dn gledati ga- Pfi gostijah je bil na-stajJ* Za oamarja in znal posebno žen-nrasiti tak« stvari, da so se kar lenju in cvetju duhteči kotanji že vas Tinje; kajti za oni sanatorij ne bi bilo primernejšega prostora nego je oni, na katerem že čepijo naše Tinje, ali, ako .je tako pravilneje, naše Veliko Tinje. Bližnje »Malo Tinie« je namreč povzročilo, da so v zadnjem času vas, ki obdajo s svojimi, deloma še s slamo kritimi hišami nekdaj utrjeno župno cerkev sv. Petra in Pavla, začeli nazivati kot Veliki Tinj ali Veliko Tinje. Ako pa staroslovanska beseda »tyn« pomeni utrjen prostor, grad in utrdbo, potem je popolnoma v redu in razumljivo, da imamo razen Malega Tinja v Tinjski občini > še razvaline drugih takih starih »tynov«: Kotnikovo, Ančnikovo, Repnikovo in Babičevo gradišče. Baš izpod zadnjega gradišča so podjetni »Tinjani« preteklo leto napeljali vodovod v svojo vaš na Čeden, široki ulici podoben prostor pred dvonadstropno, že petdeset let staro »Učilnico«, da v družbi dveh hladnih potočkov napaja ljudi in živino in jim noč in dan prepeva vesele, poskočne planinske pesmi. Dva cvetličnjaka ob levi in desni strani trirazredne »Narodne šole«, pestropisan majhen če-beljnjak in s cvetlicami in s smrečnimi vejicami ovenčano razpelo pred nikn, župnišče in kaplanija, prosvetno društvo s knjižnico, tamburaško društvo, Sokol in godba na pihala mu dajejo velikopotezen okvir, ki bi ga v teh 667 m visokih pohorskih obronkih, v tem svetu odmaknjenem kotičku in kotličku, nihče ne pričakoval. Dve trgovini, tri gostilne, žaga in poštna zveza z mestom, s Slov. Bistrico, odkoder se po Timski cesti skoz Visovlje brez posebnega napora lahko vzpne sem gori spreten in gibčen avto, tišina in zatišje, nad vse zdravo podnebje sredi štajerske Nizze in prijazni obrazi domačega ljudstva so privabili letos v vas tudi prve stalne letoviščarje, pet uradniških družin z otroki in nekaj ubožnih mestnih otrok iz Maribora, ki jim bodo drugi v bodoče gotovo sledili v še večjem številu, samo da bodo gostilne (Pavlič, Pristovnik, Rozman) povečale kapaciteto svojih stanovanjskih prostorov in da bosta šola in župnišče tudi v naprej ostali tujcem in tujskemu prometu tako naklonjeni, kot sta bili do sedaj. Skozi vas pa pelje tudi važna mar ,kirana pot k Sv. Trem kraljem, na Ve liki vrh, na Konjiški ribnik in dalje na vse strani širnega Pohorja; ko bo podružnica SPD v Bistrici zgradila svojo kočo pod Velikim vrhom blizu starodavne cerkve Sv. Treh kraljev (1300 m), bodo Tinje postale važna postojanka tudi v turistovskem prometu ne le poleti, temveč tudi pozimi, ker bodo številni smučarji, kakor hitro bo otvorjeno oporišče pod Velikim vrhom, Pohorje posečali baš skozi to Vas iz Bistrice, ker bodo po tej poti najhitreje dosegali nadvišji in naj-markantnejši vrh v vzhodnem Pohorju. Ko stopiš izpred župnišča po kameni-tih stopnicah na zeleno, obzidano in ograjeno planino, sredi katere stoji sedaj župna cerkev, stara in siva kot oni sv. Areha in sv. Martina, stojiš hkrati v dveh vekovih, v poganskem in v krščanskem; kajti ako razumeš latinsko, kakor so govorili in pisali poganski Rimljani, lahko preštudiraš nagrobni kamen iz one stare njihove dobe; vzidan je v kamenito ograjo hi čaka časa, da ga Duševno potrti, ali morda na srcu, ledvicah ali presnovi bolni? — Potem v SLATINO-RADENCI, novodobno opremljeno zdravilišče. V čistem zraku in jesenskem solncu se Vam bodo vrnile moči in veselje. Jesenska sezona od 1. septembra dalje. Tritedenska popolna oskrba za osebo: stanovanje, prehrana, kopelji, zdravniški pregled in nadzor Din 1400.—. 2444 spravijo in shranijo tja, kamor spada, v muzej. Pa če poznaš poganske bogove in boginje, boš hitro spoznal Afrodito-Venero, boginjo ljubezni in rodovitnosti, ki koraka ne vertikalno, temveč horizontalno, lepo oblečena, v božji svet, z zrcalom v dvignjeni levici in s cvetlično košarico v viseči desnici. Sv. Ciril ftt Metod, i. 1892. nad glavnim vhodom v pročelju cerkve naslikana, pričata, da Pohorci ne častijo samo srednjeveških nemških svetnikov kakor so sv. Areh, sv. Bolfenk in sv. Lovrenc, ampak m hvaležnem spominu tudi naša slovanska blagovestnika, prva zmagovita borca za veljavo slovanskega bogoslužja v katoliški cerkvi. Znamenita po svojih dimenzijah, po svoji legi in po svojih prebivalcih kakor tudi po svojem zgodovinskem razvoju je Tinjska občina. Segajoča od Lobnice in Beigota do sv. Venčeslja in v dolino Dravinje in Ložnice, obsega celih 40 km*, pa šteje samo 1167 prebivalcev, ki razen župne vasi na Planini, v Repu, v Juršnl in Turički vasi, na Visovljah, na Tinjski gori, v Rafkovcu, v Sodrežu in v Foštu obdelujejo svojo zemljo in svoje vinograde v nižjih legah in na vznožju, sekajo in redčijo svoje gozdove v višini od 1000 do 1300 m in vsako teto skupno z največjim tinjskim posestnikom, z Bistriškim grajščakom dr. Attemsom, m slogi in prijateljstvu obhajajo tri vesete praznike, enega v župni cerkvi na »Htt-nju«, drugega 4. julija v cerkvi in pod slovensko lipo pri sv. Urhu, tretjega pa na Šentlovrenško nedeljo pri Sv. treh kraljih, kjer še danes vidiš zanimivi grajščinski mejnik iz srednjega veka. Dr. Fr. Mišic Poljski prestolni kandidati Poljske upravne in sodne oblasti so ponovno primorane, da se morajo pečati z vlogami in pritožbami raznih kandidatov za poljski prestol. Že pred meseci so poročali listi, da je neki dozdevni potomec Jagelov kot »kralj Sigmund« izdal dolgovezen manifest na poljski narod, v katerem izjavlja, da je pripravljen zasesti poljski prestol. Te dni pa še je zglasila pri predsedniku okrajnega sodišča v Varšavi neka 40 let stara ženska, ki se je predstavila kot kneginja Marija Račinska ter je izjavila, da je žena kralja Ladislava IV. Pritožila se je, da upravne oblasti ne postopajo ž njo, kakor se spodobi. Pretekli teden je hotela prirediti v prostorih kraljevega gradu slavnosten sprpiem, na katerega so bite povabljene številne odlične osebnosti. Ko pa je hotela iti v grad, so ji vstop krat-komalo zabranili. Kneginja Račinska je vložila natančno utemeljeno vlogo, v kateri je zahtevala, da naj se predsednika poljske republike Moščickega prisili, d8 se izseli iz kraljevega grada, maršala Pilsudskega pa, da zapusti palačo Bel-vedere, češ da ste obe poslopji njena lasi oziroma last njenega soproga, ki je obema pripravljen dovoliti le primeren užitek. Skoro istočasno -je postalo, znano da je prejel varšavski vojvoda, od njenega moža pismo, v katerem se izdaja za potomca Jagelov in nastopa v svojil krogih kot Ladislav IV. Izjavlja pa dalje v pismu, da je proti primerni odškodni ni pripravljen, da se odreče svojim Slavicam do poljskega prestola. Senčniki za vrtove od Din 480.— do Din 700.— v raz-liSnih barvah. Ležalni stoli od Din 120,— do Din 160.—. Sklopnl vozički za sedenje In ležanje od Din 420,— dc Din 1500.—. Zaprti vozički v vseh barvah in cenah. Največja izbira pletenega po- hi?,''n. L«s tv eni vozovi od Din 60.— do Din 225.—, mit r Kolesa prvovrstna nemška kupite samo še nekaj dni po Din 1250 pri f.Amon, Maribor Glavni trg 5. molil papir dobite pri TISKOVNI ZADRUGI, Maribor, Aleksandrova 13 Kdor hoše k FILMU naj piše na F. R. A. HENNIG Berlin. Grunewald 52. ■»■■■■■■»■■■■■MB Vinotoč Halbctrth VINSKI DOL. prvovrstni silvanec Din 8'— 2420 Inseriraite ..Veterniku H ruti IGRAZER IMESSE Splošni blagovni vzorčni velesejm planinska živina, plemenski prašiči, poljedeljsko gospodarska razstava park za zabavo | 29. avg, do 6. sept. 1931 Plačilne olajšav® na ieleznlcah in avtobusnih progah. Glavna razpečevalnica velesejma je! Bančna poslovalnica Bezjak. Maribor, Gospospa ulica. Za biezplačni potni vizum je treba predložiti sejmsko legitimacijo. 32t.fi Namizno grozdje jabolka, hruške, slive, na veliko in drobno dobite ob vsakem času. Oskrbništvo Grajski marof, Tomšičeva ulica 1, telefon 2478. 2426 Pri obilni Krčevina se odda mesto pollskega in vinograd-skega čuvala za dobo od 3 mesecev. Popolnoma zanesljivi in pošteni reflektanti se naj javijo z dokumenti pri obČ uradu v Krčevini, Aleksandrova cesta št. 2. 2419 Sanatorij v Mariboru Gosposka ul. 49. Telefon 2358. Lastnik m vodja s primarij dr. Černič, specijalist za kirurgijo Sanatorij Je najmodernejše urejen” operacije in opremljen z zdravilnim aparati: višinskim solncem za °use'[“' nje ran, kostnih in sklepnih vnetiu to-nizatorjera za elektriziranje po P°sk°Q‘ bah in ohlapelosti čreves; diatermijo za električno pregrevanje in električno iz žiganje: žarnico »hala« za revmatična i druga boleča vnetja; »enterocleaner*-jem za notranje črevesne kopeli pri zapeki, napihovanju in za splošni podvig. Dnevna oskrba prvi razred ui. 120.-, drugi razred 80.-, tretji razr. 60.-. ♦ Za Solo kupujemo samo na Slomškovem trgu Stev. 6< Ljudska tiskarna Maribor. Zahtevajte Dovsod „Večernik“i XXXV eehofer, Sv. Peter ■6 minut od ceste toči prvo-j vrstno vino po Din 81- in Gosposka ul. 3 se priporoča cenj. gostom Dolinšek ČEVLJI in še 18 vrst raznih strapac, šport, planinskih in smučarskih čevljev z in brez žrebljev v vseh velikostih na zalogi. Oglejte si pred nakupom kvaliteto in ceno! ZA ŠOLO, LOV, JESEN IN ZIMO la kromiuhten čevlji v strapacni in */» gojzerski izdelavi za otroke Din 120*- do 150*- za deklice „ 150*- „ 190*- za dečke „ 150*- „ 230*- za dame „ 190*- „ 250*- za gospode „ 220*- „ 280*- KARO, Maribor, Koroška 19 OBJAVA PRESELITVE. Čast mi je sporočiti cenjenemu občinstvu, osobito pa svojini zvestim odjemalcem, da sem se s svojo od leta 1911 na Meljski cesti obstoječo trgovino špecerije, kolonijalnega blaga in poljskih pridelkov preseli! v lastno hišo na Zg, Radvanjsko cesto 68. Za dosedanjo naklonjenost se toplo zahvaljujem in se cenjenim odjemalcem tudi v naprej priporočam z zagotovilom, da jun bom vedno točne in solidno postregel. Obenem prosim, da se moj novi okoliš prepriča o ceni in kvaliteti mojega blaga. Ob tej priliki sl Vas usoiam tudi vljudno opozoriti na svojo priznano žlahtno žgano kavo, prvovrstne melanže po Din 48.-, 60.-, 70—, 80.- in 90,— za kg, katero radi krajevne oddaljenosti pri odjemu nad Y* kg vsakomur na dom dostavim. Komur moje različne kavine vrste še niso znane, naj jih poskusi naročiti po dopisnici. Z odličnim spoštovanjem se priporoča JOSIP KREMPL, trgovina mešanega blaga, Zg. Radvanje p. Mariboru ul: i KomurcU .Jutra« * UuhlUpi: predstavnik izdajatelja In urednik; FRAN tJK>' 4« k • Maribor* Mariboru. JisKa Mariborska uskarna d. d. predstavnik sIainmj