144
Medovič   slika   zdaj  v  svojem   rojstnem   kraju  v Kuni v Dalmaciji.
V  Bosni so proglasili ustavo. Bosna dobi svoj sabor. Posebnost tega sabora je, da se bo volilo po konfesionalnih skupinah. Takoj s pričetkom parlamentarizma pa se je začelo tudi diferenciranje po političnih strankah.
Pariz je zadela velika nesreča. Reka Seine je poplavila večji del mesta in je naredila ogromno škodo, ki jo cenijo na celo milijardo frankov. Od 85.000 pariških hiš je bil velik del za dalj časa nesposoben za prebivanje. V nekaterih mestnih delih je voda stala čez meter visoko, tako da so se poslanci v zbornico vozili v čolnih. Tisoče oseb je bilo brez strehe. Naša slika str. 144. nam kaže pariško ulico „Rue de Lille" pod vodo.
V  Rablju na Koroškem se je primerila velika nesreča. Rudniška bolnica se je nenadoma pogreznila v podzemsko votlino, ki se je odprla pod njo. Bilo je opoldne. Zdravnik dr. Vesely je prišel domov, in ko je s svojo mlado ženo in z majhnim, komaj dveletnim otročičem sedel h kosilu, se naenkrat zemlja udre in vsa enonadstropna hiša s sedmimi ljudmi izgine v globoko zemsko razpoko, ki jo je takoj voda zalila. Vsi so pokopani, sedaj, čez poldrugi mesec, še niso mogli priti do mrličev. Na naši sliki (str. 141.) se vidi zemska udrtina, v kateri je izginila bolnica.
Turški parlament je zgorel. Palača Čiragan je bila pravo pravljično čudo ob Bosporu, ena najlepših sultanovih krasot. Rekli so celo, da je Čiragan najlepša palača sveta; tudi znotraj je bila bajno opravljena. To palačo so po siloviti odstranitvi sultana flbdula Hamida določili za turško državno zbornico. Požar, ki jo je nenadoma uničil, je bil najbrže zaneten od zlobne roke. Bivši sultan ftbdul Hamid je; pa znorel.
Dr. Zamenhof je iznašel novi „svetovni" jezik „espe-ranto", o katerem smo že ponovno pisali. Zamenhof je dosegel letos svojo petdesetletnico.
X
rabiti. Z odličnim spoštovanjem in z iskrenim voščilom srečnega „novega leta" gospodoma urednikoma in „Domu in Svetu"
Emanuel Lippert, učitelj in iskreni češki prijatelj Slovencev."
Umetniška priloga pričujoče številke je slika ruskega slikarja M. Nesterova, „Sveta Rusija". Mistični značaj ,,svete Rusije", te velike svetovne uganke, je izražen z globoko umetniško koncepcijo na tej sliki. K idealu, h Kristusu, stremi sveta Rusija, globoko čuvstvo skrivnostne pobožnosti jo obdaje.
Na sliki s tretje slovenske umetniške razstave (str. 97.) vidijo čitatelji v sredi kip Bernekerjev: Mrtva mož in žena
na tleh,  na materinih prsih ^"       ~~~~~-^.                 pa  se vzpenja  dete,   ki   se
hoče napiti življenja iz mrtvega trupla. Glavna slika je Jakopičev „Sv. Janez".
Dve krasni sliki je za Kranjsko izdelal veliki hrvaški umetnik Medovič. G. dekan Mihael Terček je naročil za dekanijsko cerkev v Šmariji pri Ljubljani pri Me-doviču „Smrt sv. Jožefa" in „Marijo pod križem". Medovič je z globokim verskim čuvstvom in s svojo suvereno tehniko, ki združuje moderni slog z najboljšo tradicijo pro-šlih dob, zamislil in upodobil dva predmeta. Kako iskrena so čuvstva na obrazih v „Smrti sv. Jožefa"! Ta Kristus je pravi vzor usmiljenja in človekoljubja. Koncepcija „Marije pod  križem"   je   čisto  samostojna  in vseskozi umetniška.
/
DR. ZAMENHOF
izumitelj svetovnega jezika
„esperanto"
POVODENJ V PARIZU:   RUE   DE   LILLE,   KJER   SE NRHRJA  NEMŠKO POSLANIŠTVO, POD VODO
*