I za izbouŠanje^lista| // mm ,ilpml«li MU»M»ntf «u n (i NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki« ★ OTATBJE OPOZARJAMO, dA pravočasno obnove naročnino. S tem nam boat« mnogo prihranili pri opominih. — Ako še niate naročnik, pošljite en dolar aa dvomesečno poskn&njo. TELEPHONE: CHeisea 3—1242__Enter** ma Scraod Ctmm Mailer Srptrmber 21*, 1SMI3 nt the ftt Offir« M New Y*rk. N. onder Act •( I'eagrem of SUrtb 3rd. 187«. ADDRESS: 216 W. 18th ST., NEW YORK No. II. — Stev. 11. NEW YORK, SATURDAY, JANUARY 14, 1939—SOBOTA, 14. JANUARJA, 1939 Volume XLVII. — Letnik XLVI1. NEVILLE CHAMBERLAIN NI DOSEGEL SVOJEGA CILJA Lojalisti so opoklicali 200.000 novincev ITALIJA JE IZGUBILA V ŠPANIJI VEČ SVOJIH VOJAKOV KOT PA TEKOM VSE ABESINSKE VOJNE Pogajanja med ChamberUjnom in Muaaolinijem so končana. — Med Anglijo in Italijo zija velik prepad. — Muaaolini nikakor noče poklicati vo jakov iz Spanake. RIM, Italija, 13. januarja. — Razgovor med angleškim ministrskim predsednikom in Mussolini-jem je bil brezuspešno končan, iz česar je mogoče sklepati da bo Anglija v bodoče proti diktatorjem zavzela ostrejše stališče in bo najbrže prišlo do še večje napetosti v Evropi. Angleški vnanji minister lord Halifax, ki je bil navzoč pri vseh razgovorih, je o njihovem poteku stalno poročal ameriškemu poslaniku Williamu I'hillipsu in francoskemu poslaniku Andre Fran-eois-Poncetu. Na dnevnem redu ni več noben razgovor, dasi se bosta mogoče Chamberlain in Mussolini še enkrat sestala na kratek razgovor, predrto bo Chamberlain v soboto popoldne odpotoval iz Rima. Kot izgleda, sta Chamberlain in Mussolini tekom 3 ure trajajočega razgovora trdno stala na svojem stališču z ozirom na največje evropske probleme, med katerimi je španska državljanska vojna in •ipor med Francijo in Italijo. Brez dvoma bo Chamberlainova politika zavzela bolj bojevit značaj v pogajanjih z diktatorjema Mussolini jem in Hitlerjem, ki sta si tovariša v osi Rim-Berlin. Neuspeh rimskega razgovora bo pa tudi dovedel do tesnejšega zbližanja med Anglijo in Francijo. Nekateri politiki celo napovedujejo, da bo angleški kabinet preobražen in da se bo Anthony Eden zopet vrnil v vnanji urad. Chamberlain je najbrže v soglasju z obljubo, ki jo je dal v torek francoskemu ministrskemu predsedniku Daladieru, odklonil, da bi posredoval in pomagal Mussoliniju, da Italija doseže takoimeno-vane "naravne aspiracije" na škodo Francije. Z ozirom na špansko državljansko vojno, v katero je Muaaolini zelo zapleten in brezpogojno zahteva zmago za generala Franca in v kateri je že žrtvoval več človeških življenj kot pa pri osvojitvi Abesinije, sta oba ministrska predsednika dospela na mrtvo točko. II duce je zavrnil Chamberlainovo zahtevo, da ni odpoklical laških vojakov, ki so v velikem številu udeleženi v ofenzivi generala Franca v Kataloniji, ker je prepričan, da bo Franco v kratkem dosegel popolno zmago. Chamberlain pa na drugi strani ni hotel generalu Francu priznati vojevalne pravice, dokler o-stanejo na Španskem italijanski vojaki. Angleško javno mnenje bo popolnoma odobravalo, da se je razbila rimska konferenca, kajti an-gleški narod nikakor ni bil zadovoljen, da je Neville Chamberlain 29. septembra vstregel Hitlerjevim zahtevam ter privolil v razdelitev Cehoslo-vaške. Duh monakovskega dogovora še vedno živi med Angleži in pomeni zanje duha popolne predaje, v kateri je bila žrtev Cehoslovaška. In sedaj je prišel Chamberlain v Rim pod strogim svarilom Francije in svojega lastnega naroda, da do kake nove predaje ne ame več priti. VATIKAN, I 3. januarja. — Jutri dopoldne bo Neville Chamberlain sprejet pri papežu in kot pravi list "Oaaervatore Romano", mu bc p^pež stavil naslednja vprašanja: SINA USMRTIL IZ USMILJENJA Newyoraki trgovec j e kloroformiral avojega sedemnajstletnega sina, ker ni mogel več gledati njegovega trpljenja. V gornejm delu ne\vyorškega mesta jo živela Greenfieldova družina: ore, žena in 17 letni sin Jerrv. Oče je star 42 let in premožen trgovec, njegova žena je nekoliko mlajša, Fin je bil pa duševno zaostal in božjasten. ■Očetu >e je sin smilil in v njegovi duši se je porodil strašen sklep: da konča njegovo trpljenje, ga je sklenil usmrtiti. Večkrat je že hotel kupiti v lekarni kloroform, pa se mu ni posrečilo, slednjič je pa vseeno iztaknil tri unče klorofor-ina v neki lekarni v New Jer-sey. Včeraj zjutraj je rekel svoji ženi, naj se pelje v mesto in naj odpre trgovino, češ, da se on ne počuti dobro. Žena, nič hudega sluteča, je storila, kot ji je bilo naročeno. Dopoldne je sina zopet vrgla božjast. Oče ga je dvignil na zofo, vzel iz omare dva žepna robea ter ju namočil v klo-roformu. Sin se je parkrat zdrznil, nakar mu je prenehalo u-tripati srce. Sele tedaj se je obupani oče zavedel svojega strašnega dejanja. Šel je k 'vratarju in mu povedal, kaj se je zgodilo. Vratar mu je svetova?, naj obvesti polieijo, kar je tudi storil. Na policijski stražnici je priznal, da je usmrtil otroka iz usmiljenja. Bil je od rojst\a bebec ter sploh ni hodil v šolo. Le eno leto je bil v otroškem ■vrtcu. Napadi božjasti so se pri njem čedalje pogosteje ponavljali. Louis Greenfield bo prišel prihodnji teden pred velepo-roto, ki ga bo obtožila umora. CEHOSLOVASKA __IZGANJA ŽIDE Za izaelitev Zidov je via-! da dovolila dva miljo-na dolarjev. — V kratkem bo odpotovalo v Palestino 5000 Zidov. LONDON, Anglija, 13. jan. — ('ehoslovaška vlada je iz angleškega posojila dovolila --$2,000,000 za izselitev Židov iz Cehoslovaške. V taboriščih v raznih krajih dežele se nahaja okoli 20,000 Židov. Židovski viri pravijo, da jc vlada prenesla denar iz cehoslovaške narodne banke na ra čun židovske organizacije, ki skuša naseliti Žide v Palesti ni. V nekaj dneh bo .">000 Židov odpotovalo iz Cehoslovaške * v Palestino. Najprej bodo odpotovale družine, za njimi pa bodo odhajale posamezne skupine. Nekaj Židov pa se bo tudi naselilo v angleški koloniji Kenji v Afriki. Te dni l>o o i-potovalo 15 mladih židovskih! poljskih delavcev, pozneje pa jim bodo sledili drugi. V Kenji bodo vstanovili nove kmetije 4000 do 7000 Čevljev nad morjem. Židom pa bo naročeno, da se naselijo v večjih skupinah in se bodo morali od dne, ko pridejo v svojo domovino.! smatrati za angleške državljane. DVAJSETLETNI UMRL V ELEKTRIČNEM STOLU PASTOR PROTI PRAZNOVERJU SAVAINNAH, Ga., 13. jan. — Pastor John S. Wilder je temeljito nasopil proti praznoverju. Danes, petek 13. januarja je dobil avtno licenco s številko 13. Poleg plošče je prilepil sliko črne mačke, mrtvaške kr.-te, stare copernice in sliko mrtvaške glave. S tem hoče dokazati faranom, da je praznoverje nekaj nesmiselnega. Sinoči je bil v Sing Singu lusmrcen v električnem stolu dvajsetletni Vincent Forti, ki je lani meseca marca usmrtil v Brooklvnu 64 letnega grocer ja Wolkowitza. Električnemu stolu se je približal s cigareto v ustih. Poljubil je križ, ki mu ga je ponudil kaznilniški kaplan, sedel na stol in vrgel cigareto proč. Rekel ni nobene besede. Par minut zatem je bil mrtev. Pred smrtjo sta ga obiskale njegova mati in njegovi dve sestri. GEN. CEDILL0 JE BIL USMRCEN Padel je v boju z vladnimi vojaki. — S vo ječa s-no je bil pravcati diktator države San Louis Potosi. MEXICO CITY, Mehika, 13. januarja. — General Saturnine Cedillo, ki je v maju lanskega leta vodil neuspešno vstajo proti Cardenasovi vladi, je bil ubit v spopadu z zveznimi četami blizu Matehuale v državi San Louis Potosi. Uradno je bilo naznanjeno, da je 1 >i I Cedillo ubit v četrtek ob (I zjutraj, ko oj z vojaškim oddelkom, ki ga je že dalje časa zasledoval. Po polurnem boju so se uporniki razkropili, nekaj pa se jih je podalo. Nato pa so vladni vojaki našli truplo Cedilla in dveh njegovih sorodnikov. Na odredbo obrambnega ministra Manuel a Avile Cama-eha je bilo CediLovo truplo prepeljano na njegovo posestvo v Las P«aloinas, kjer ga Im> njegova družina pokopal;;. Cedillo se je že večkrat betel vdati in sicer zaradi slabega zdravja, toda njegovi tovariši .so ga od tega 'vedno odvrnili. Nekoč je bilo tudi po-ročano, da namerava zbežati v Združene države. General (Vdillo je bil leta 1931 poljedeljski minister, a je odstopil. Leta 1935 je bil zopet poljedeljski minister in je bil več let pravi diktator države San Luis Potosi, kjer je vladal z železno roko. Bil je le deloma podložen asrednji vladi in je poveljeval armadi 15 tisoč mož. SCUTELLARO JE OMEDLEL FAŠISTI NENEH0MA PRODIRAJO V SMERI PROTI MORJU BARCELONA. Španska, I 3. januarja. — Vlada je poklicala pod zastave vsakega sposobnega moškega, ki je bil rojen od leta 1 91 5 do 1 92 1. Kot pravi Associated Press, bo dobila vlada 200,000 novincev. TUDI CANADA SE BO OBOROŽILA Po mnenju generalnega governerja je z ozirom na sedanji svetovni položaj potrebno ojačiti obrambo dežele. ZDRAVSTVENO STANJE SODNIKA BRANDEISA WASHINGTON, D. C., 12. januarja. — Sodniku najvišjega sodišča Brandeisu, ki je že prileten možak, se je zdravje izboljšalo. Pred dobrim tednom je zbolel za influenco. Kdaj se bo vrnil v urad, ni znano. 1. Kak je bil izid razgovorov med Chamber-lainom in Mussolini jem? 2. Kake so možnosti, da bo v Evropi vzdržan mir? 3. Kakšne so možnosti, da resen problem beguncev? 4. Kdaj bo končana španiska državljan, vojna? JERSEY CITY. N. J., 13. nov. — Včeraj je bil zaslišan Joseph P. Seutellaro, kateremu očita državno pravdništvo, da je do smrti zabodel v Ho-bokenu "poormastra" Harry-ja L. Barcka. Zaslišal ga je njegov zagovornk Samuel Lie-bow i t z. Povedal je, da ni bil dobil že štiri tedne nobene podpore. Sel je v Barekov urad in ga vprašal, kako in kaj. Bare!« mu je zasmehljivo rekel: — Pa bi šla tvoja žena Kaj delat. To je Scutellara ujezilo, in ga je udaril. Ba t e k ise je opo-tekel in omahnil na mizo, pri čemur se mu je jekleni natikal-nik za pičil v prsa. Tako se glasi Scutellarova izpoved, dočim bo skušalo državno pravdništvo izkazati, da je Seutellaro zabodel. Tekom zaslišanja se je obtoženec parkrat silno razburil in slednjič, omedel, da so ga morali odnesti iz dvorane. OTTAWA, Kanada, 12. jan. — Lord Tweedsmuir, generalni governer Kanade, je rekel danes ob otvoritvi parlamenta, da je treba kanadsko deželno obrambo ojačili ter posvetiti posebno pažnjo letalstvu, češ, da bo edinole na Ui način mogoče koristiti ohranitvi s\e-tovnega miru. — Vlada je mnenja, — je dejal, — da so razmere silno negotove in se zu\eda, da je treba marsikaj ukreniti za varnost dežele. — Kanada živi z vsemi državami v prijateljskih odno-šajili, obenem pa pazno zasleduje agresivno politiko nekaterih držav na diugili kontinentih in se zaveda nevarnosti, ki ji utegne prej ali slej pretiti. ' Nadalje je obljubil governer da se bo vlada še z ver j o vnemo zavzela za nezaposlene in za izboljšanje trgovine. ADVERTISE IN • GLAS NARODA* KITAJSKI VST ASI NA DELU PEIPING, Kitajska, 13. januarja. — Kitajski vstaši so sinoči prebili 'Peiping-Tiencin železnico in je bil promet popolnoma vstavljen. Na polpota med Peipingom in Tiencinom je prišlo ponoči do železnice okoli 500 dobro oboroženih Kitajcev, ki so takoj pričeli razbijati železniško progo. Brzovbik iz Cinana je še mogel voziti po pregi proti Peipingu, toda tdvorni vlak, ki je kmalu nato pripeljal za njim, je skočil s tira. Vsi vlaki, ki so bili namenjeni iz Peipinga, so bili vstavljeni. Brzovlak, ki je bil namenjen v Mukden, je vso noč čakal na tiru, proti jutru pa se je vrnil v Peiping. Kitajski vstaši ^oro po celi severni Kitaj-ski neprestano nagajajo Japoncem. Vsck dan prihajajo poročila, da so vstafti napadli Japonce, ali pa na kakem kraju razdejali železniški tir. .Po drugih odredbah pa je militizirana vsa industrija, ki je v kaki zvezi z izdelovanjem municije; tudi iz ozadja bodo možje, ki so bili do sedaj zaposleni pri utrjevanju in raznih pomožnih vojaških delie, poslani na fronto, vsi civilisti do 50. leta pa bodo zaposleni pri utrjevalnih delih. l)o teh drastičnih odredb se je vlada odločila zaradi neprestanega fašističnega prodiranja proti morju. Sinoči so fašisti zasedli Fal-set, toda v bližini mesta so še vedno v teku vroči boji. Xa severu pa republikam i trdovratno branijo proti fašistom zadnjo cesto, ki pelje v Barcelono in vzdržujejo stia-hovite napade. S protinapadom so celo zavzeli Doncell, proti jugu pa s^ izgubili Pul-gver de Agramunt iMcd Arteso de Segre in Pon-som pa so bili najljutejšl artilerijski boji v celi državljanski vojni. Fašisti so dosegli nekaj uspehov. Na južni fronti v Estrama-duri pa so republikanci dosegli več velikih ospAov. Zavzeli so Sierra de los Santos in Hovuelo- V veliki nevarnosti je Penarroya, kjer so bogaii rudniki premoga, svinca in cinka. Na tem kraju imajo fašisti samo marokanske vojake. Po nekaterih poročilih, ki jih je dobilo republikansko poveljstvo, je prišlo v Francovi armadi velikega spora med španskimi in italijanskimi častniki. Slednjič je bilo vstreženo zahtevam italijanskih častnikov, ki za vsako ceno hočejo priti do Tarragone. NEMCI SE POGAJAJO V SOFIJI SOFIJA, Bolgarska, 12. januarja. — V Sofijo je dospela nemška finančna delegacija, da se pogaja z bolgarskimi gospodarskimi in finančnimi strokovnjaki. Ta obisk je posledica obiska nemškega gospodarskega ministra AValter-ja Fuuka pred nekaj meseci Nemčija želi priti z Bolgarsko v boljše trgovske in gospodarske odnošaje. POZORI Rojake opozarjamo, da lah-l"-o, ko naročijo posamezne ko-jmade Slovensko-Amerikanske-ga Koledarja za 1939, namesto, da pošljejo svoto — 50c v i gotovini ali Money Odru — priložijo k naročila spajuke po 3 oziroma po 2 centa. GLAS "OLXS «rji B O D A"—New Yorf Saturday, January 14, 1939 SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY - "GLAS NARODA" (VOICE Or THE PEOPLE) Onura tad Publlabed by SLOVENIC PUBLISHING COMPAM1 U Corpormtlou) fr.uk »ukor, Preotdeat J. LupaliA, 8m. Plai-o ut biulncM of Um oorporadon »ud tudrumec of Above officers: It# WEST ItfU* STREET NEW YORK. N. V. 46th Year ISSUED EVtUl DAY EXCEPT SUNDAYS AND HOLIDAYS ____________________A«o«,i»e" je danes eden na j- »M« paniki!. publicistov in ves svet ve zlasti za njezove ihJmne stike s francoskim generalnim štabom. Nedavno je de Kerillis objavil podatke iz poročila, ki je posial ameriški veleposestnik v Parizu Bnllit svoji vla.li.V lem poročilu poudarja Bnllit, da je bilo porazno razpoloženje Iraneoske javnosti v mesecu septembru poslediei Nerazumljive sistematske kampanje francoskega tiska. I>e Kerillis trdi sedaj, da so francoski listi dobili v št;-stih mes«np«, ILMJ.IMH KKHKN, _ V? 'fB* ***' i"4* 1 vto' OOMNOST SVETOVNE USTAVE V mw TOKIU M SLEHER neca presenetila Izšel je I ^ , Slovensko-Amerikanski KOLEDAR -1939- POVESTI ZGODOVINA HUMOR ZEMLJEHSJE GOSPODINJSTVO NARAVOSLOVCI RAZNOTERQSTI NAVODILA ^^C « poštnino U% zamudita tt prilike! ........ ■■■ nvUi 4 UNwt IS^i Slwtt ^BK ^tofot IL Yi * m. • ■ -« • » no vse mit ran je df4lo novega 10 nadstn^mega ]n;sIopja našega zavoda, iki je stalo čez pol milijona dolarjev in so ga gruir-dili ta. Namen nove piizidave ni toliko, da bi .se pnveealo število b< lit/i škili jMwtJj. katerih je blizu 700,ipae pa, da -e izboljša in 'izpolni bolnišk:' postrežba potom najnovejšega mupredUa in im.tod zdravniški' znanosti. Kadi teira se bodo številni de-pa rt m« nt t pre-seRli v nr.vo stavbo, stari prestoli pa bodo poraliili v druge namen«1. Otroški oddelek bo zavzel nad-tnipr^e z veliko igralno dvorano z,.! oitivvke, S. in 7. nadstropje »bo obsegalo privatne -ol>e, v (». bo ta'kozvani Mater-uiutv I)( partment z najmodernejšo znanstveno oprem-o. Tore 1 slovenske žere in materi', zdaj boste vedele, kje j«* »najboljše mesto za va- — v slučaju pričakovanj j veselega družinskega za *Me.iii sjk»I." Po mojeut okusu najbolj pri-kir)ljiv kraj pa je — nova velika kuhinja v nadstropju, kjer so tudi elegantne in zr čne f?bednice (dining rooms) za bol ni-nično služabništ vo. Poslopje je zidano iz naj-opeke, v slogu, ki so-! glaša z ostalo stavbo, vendar pa je opremljeno z okraski :n praktičnimi dodajwraeijs1 hodnikih je i/, cementa (torrazzo), gladek in vetel kot steklo, po bolniških sobah in pisarnah pa iz naj-b; Ijši- gumijeve kompozicije, ki je mehka za hojo ;m (poleti hladna, po zimi pa gorka. Vsa vrata so iz trdega hrasta, o-k rase na z dragocenimi ebono-vimi vložki (ebony inlays) in katera <0 ]>o privatnih lxdniš-kih sobah zapirajo in odpirajo .samo z lahnim dotikom ni električni gumb. Temij >eratura v no^hvpju bo vodno enaka in primerna, ne glerle na letno ease. Vrh 10. 1 nadstropja na strehi sesalke, ki bodo vedno dovajale v v.se ' -podnje prostore sveži, skozi stekleno volno oeiščeni zrak, ki bo po zimi segret, i>o leti pa sli 1 a jen. Porabljen, oziroma iz-jdi'han bo pošiljala ven posebna odvajalna naprava. Delo so izvršili skoro sami J domači obrtniki in k^ntrak-torii s kolikor mogoče doma izdelanim gradbenim materiji- nji trgovini,, r. primer Kichen-laub, :i501 Butler '>t. je opiv-inila »prostore is pohištvom in par sto a stoji za njim velika ti-~oč^lava ^rnuida bolniškega -lužabni-št vji, ki v<~\ pri speva j < s svojim delom (vidno -ali -im'-via ])rejme letno v ili-pen sary okoli 2.").000 zunanjih bolnikov zdravniško p strežbo docela brezplačno; da imaum na leto o 1 25 do .*>■'> })roeentov (notranjih bolnikov, ki nič ne plača ji i ali .samo deloma, za kar potroši zavod letno o koti $175.000; da«ne prejme bolnišnica za te brezplačne bolniki* niti črnega e«.nta odš-koilnine od države ali kake druge javne ustanove. Seveda < d mekje jki mora biti denar; nnkateri bogati filantropi ali človekoljubi ki so prijatelji zavo l:i. mu da jo ali zapustijo več ti? ali manjše wot«'; da je naš zavod v tc-m m -t i k 11 s pittsburškim '.'seučili-ščeni (Pittsburgh I'niver.-itv) in jc takorekoč |>raktičn-i šola 155a medici nee, na še h. doče zdravnike. Mnogi naši zdravniki r»n tudi ondotni profesorji. liidnišnica je bila ustanovljena leta 1H40 od reda Sisters 1 f Mercy, za časa iprvega pitt s-burškega škofri M. <)'(\mnorja. Prvo poslopje je bilo mekje na Pi.nn Ave, po dveh letih pa so se priselili na Stevenson v novi dom s (>0 posteljami. Za časa civilne vojne je oskrbovala mnoge ranjence z bojišča, leta 18K9 pa je sprejela popolnoma ibii-zplačmo blizu 100 ponesreči ncev znane grozne povod nji v Job ns t own n radi porušenega vodnega jeza * * * Ta zavod je zdaj eden najboljših in najmodernejših v celi Uniji in to ne brez vzroka, kajti pri nap ozdravi okoli cdsttctkov vseh bolnikov, iz-vzeniši na (jh»1 mrtve, ki nam jih včasih pripeljejo, mi-leč, da bomo tu čudeže delali in ponovili svetopisemsko zgodbo od mrtvih vzbujenega Tja zarja. 9 _ • FRANK MURPHY Peter • • Zgaga L bivši guverner div.ave Michigan, ki ua je jniemoal pn-d-ed nik Roosevelt /;» ^erieraine^n .|r/.a ney;a pravdnika. radi I ark: ■bo r~koro okreval. naši 1. Ini: * »pi-racije on-i naiiaja za kilo i«>.:ik in jih mor.ijo 'Mttein d> iiiov. I*i»st. ma ~e Kokelj iz ln:p iia!. ki p:i i lovio nt čutom |»rt- j Tiskarski -krat j»- -p< t bil n delu v zadnjem moji m dopisu in podtaknil par n« pi poni' t. \a-|ov moi Xova maš.i, ne I»;i : Nnv; je vi'inlarsta 1 :i že č«-/. • t. (n: »"-italnica l»i» <» Iprta \ -ako n« deljo j ►opoldne od "J. | v.inja, a "noniadizi- 1 >11 je", t. je |M.Uro-ta -eliteV delavcev :z «brata » obrat, je m.stalo /C miio/en<1 ven pojav. Srinlnja starost je tista st-» rost, v kateri s<. človek zave, da ugaja neumnosti, pa se na vzlie temu noče odločiti, da bi jih več ne uganjal Predno objameš priliko, s« vedno prepričaj, keo jo je prej objemal. r^p Živele so tri razposajene lepotice, in ena med njimi se je poročila. Par tednov po poroki -o -e i zopet se.-tale. — Mojemu možu, — je rekla |*o r oče na, — sem vse raz odela. Povedala stili mu, koliko ljubimcev sem imela, kolikokrat -en 1 bila zaljubljena im sploh vse. — Presneto, korajžo pa i »naš j«, rekla rlruga. — Presneto ima~ «|ober -po j min. — je pripomnila tretji.. V F'raiieiji j(. neki )*>-lanee j predlagal, naj bi tudi žen^k ♦ vršile vojaško -lužbo in naj bi bile za slučaj vojne mobilizi i rane. Njegov predlog je naletel lin ; odtočen o. I por. Večinoma v-i čitalnica 111 tiniuo, na-a čil lni -a. -a j 1 «*o|risii j« .......i .'.' 1111 m »/.< 11 -1 \ [i p« 1 |a \ . . Uijetnih I,>ti zahtevajo strode ukre-1 'T!n,t mosk! a čitati: ,»• proti tem pojavom in iz te-1 ^ ni«--lij«: Nak, te-a ii dm-o. -a i,i bilo razvidno, -la ie „e-l!,U 'U> 1,1 I,,!l ,ia fro,,li "" ga m d nja k a 111 j p ost rite v zakonov. Tak le !n-k" I; -1". razvnino. da ie nja ie priprava za ost tlanjih delovnih o poročaj« -a NUNA ZDRAVNICA. GROB GABRIELA DANUNZIA. .pa ne. tla bi niti na front imeli miru... Ženske -o dosti bolj kom j žile kakor moški. Ali si morete predstavljati moškega, ki bi št-l v veliko de partment trgovino, -i dal po meriti sedem oblek, j»et parov te j čevljev in deset klobukov. ne ................................................... ~ ■ ~» — ■ - ■ Pozor ojaki! KADAR nameravate potovati v stari kraj; KADAR hočete poslati denar v stari kraj; se zaupno obrnite na nas, in postreže-ni boste točno in pošteno. Dolg-oletna sk,usnja Vam to jamči. Pišite po brezplačna navodila in pojasnila na SLOVENIC PUBLISHING CO. ::POTNIŠKI ODDELEK "GLASA NARODA":: 216 West 18th Street - Hew York, N. Y. V parku ftos« siva "Vittoria 'a" ol» (iard-kem jezeru, k j t je (iabriefe dWnuiizio preži v-1 j11 zadnja leta -vojega življenja, pričenjajo i^ratliti r zkoš«-n mavzolej, za IcaJerei^a je p<.-nik i/. lelal načrte, n -Viljem zadnjem pismu na bi v-i šeg .sobojevnika je pisal, da je d< set b*j premišljeval o tej s\*o li grobnici. (■robnieo bo obdajalo •!< *4ladij" v katerih p čivajo z.e on Ij-ki e-tanki d 'A nu n/.ijev ' h leipionarjev, ki -o padli v Rimu. Okoli griča, na katerem bo stal mavzole j, bodo zgradili de-< t kamenitib krožnih hodnikov.I v kriptiio i naj bi večno gorel« ! Iis.^v« tilk. ki jih bo darovalo italijanskih provinc. Spodnji; del griča bo lo za-adili z oljka-' mi. zgoniji pa s eiprit-auM. Y skladu s ]H*snikovo p -lednjo željo, bo robnieo obdajala tudi tnkoča v da, d:i bi "zavarovala njegovo telo vsakega dotika z /.i vi m." IVot'e dni izpite SO .Sl pila 'pre.i nje kandidatk i v ob- trgovino istntako !♦ ki nune. Hibi je to prva nu-j centi v žepu kot jih je imel, ko hotela po-tal; *h ktori-|je stopil v njo. ca zdrava!-tva. Nje,,o .amo- ^ llloškega pod »»ožijm -tan-ko nne »tra 4 i i 11 • rta solin !*.ij. so vodili ua pariški SorbonniJ slednjič bi pa rekel, da zelo začudili, ko je »do-j.more odločiti, in bi zapustil sedmin:« , MM in.V !a (Jeiievieve de Pololl- .\ » . 11 I I sou. I doktorsko disertacijo je pripravila o temi 4*lioj prot: 1.1 l:avo-ti v francoskih kolmii-,iah."* 1'r«-ImI.i je -ku-njo z dliko. NOVI DELOVNI ZAKON V RUSIJI. < >b s«.delovanju "tiska, radija in druge agitacije ^e je začela v Rusiji/propaganda proti "lenuhom. pijancem in dclomrzne-ž< in" v obratih. Iz dinpisov, ki jih j>riobčujejo listi, 'kakor " Pravda" je razvidno, da delovna disciplina v večini obratov ni bogve kako velika. Mnogi delavci izkoristijo v-ako priliko, da jim ni treba 1 na delo, drugi prihajajo na de- pošiljatve Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. V Jugoslavijo: & GLAS NARODA" , —........ ^ pošiljamo v staro do- K ^ movino. Kdor ga ho- 4 | če naročiti za svoje ^ h sorodnike ali prijate- jj ^ i je, to lahko stori. — j ^ Naročnina za stari f I kraj stane $7. — V ^ ^ (talijo lista ne poši- j S Ijamo. S --------------j5 Za * -S 4.7."» ^ T.tht $ I 1.1NI 1 »1 ii. lun I »i 11. I »iII. :um> I >in. r*nu 1»IU. llKH, I »in. LiHii cent, ki bi si drznil kaj ta-meščan-1;! m rneiinm pa seje kei»a. Poznam pa ženske, ki hodijo najmanj enkrat na teden tako "kupovat". To je zgodba »> daljne .hi-t rove dežele. K slavnemu učenjaku je pi«-šla ženska po svet 1'čenjak je bil pa čuden člo vek in se ni nikomur pokazal. V predsobi jo je sprejel mlad učenjakov tajnik ter ji rekel naj zapiše svoje želje na ko ščok papirja. Ona je zapisala: — Mož mi je )>obegiiil. Kdaj se vrne? Tajnik je preči tal listek in ga nesel modrijanu v skrivnostno sobo. Modrijan 4 •• • - /•.. ; ? • .A Saturday, January, 14, 1939 SLOVENE SMRT NA MASKARADI V-tftika postna maškarada se mu kralju se je 3rotil del m krniva veselo. £e inarsika- plemstva, in švedski Častnik J. tern je Milostno končata. Ne- Andkarstnoni se je potfiudiVda ko«*- je lejhi i^na francoskega' odstrani Ikralja. Prav tedaj je kralja K^nta VTI. priredila *i-| kralj Go^tav prirulil veliko jajno puntalo zabavo na east (tuaškarado. Udeležili se je sam t-voji dvorni dami, katera bi se kralj, ki je bil oblečen v lepo in h Mi v kratkem poročiti. Med masko. Toda tudi zarotniki so vt« viluimi maskami je bilo tudi prmJi markirani in so se začeli mnogo mladih dvorjanov, kate- Iren jati okrog kralja. Med r>e- bi"j so se spoznavati -šegi tedanje dobe kot maske rinuili obleke, katere so imele široko izrezane rokave. Ti k»»tvmi vzbujali splošno fiozorno^t in odobravanje. Vojvoda Orleanski je vzel gorečo baklo, (Ui bi si lepe nia<-ke bolj natančno ogledati. Pri tem pa , e je široki rn kav mladega plfmiča vmel, nakar je nastala si In»H panika. Vse je drlo k vratom. Sredi dvorane pa so o-tale gorečo žive baklje. Strahoten pust W leta 1596 praznovali v glavrnem me*tn Rusije, v Moskvi. Tedaj je vladal Rusiji strašni car Fe-dJko govoriti. Zgdovtoinska resnica pn je, da je na tisti pustni torek v M oak v i za kugo umrlo več ljudi, kakor pozneje v desetih letih. Govorica, češ, da je cesar dal kugo razne^ti . med ljudi. se tudi pozneje ni hotela poleči. , Carjev sovražnik Boris Godunov, ki je tudi umoril carjevega brata, je to govorico pozneje dali zgodovinarjem zapisati v kroniko za golo resnico. * Leta 1792 je »vedski kralj Gustav Iti., sredi mas- ka rade padel, aaidet* od morilčeve roke. Proitr neprt ljubi jeno- **veselo popotovanje okoli sveta." Te maškarado se je udeležilo 4/)00 ljudi, 'ki sn- plesali ter «e zabavali ob pivu, šampanjcu in vinu. Ob vhodu v dvorano je taborila skupina ma<= Yam izročil potrdilo za plačano naročnino. CALIFORNIA: San Franciseo, Jacob Lausbln COiXiHAIX> • • Pueblo. Peter Cullg, A. Ha ft 16 Walsenburg, M. J. Barak INDIANA; Indianapolis, fir. Zapssbi* ILLINOIS: ('lilcago, J. BevCH, Cicero, J. FaMaa (Chicago, Omn • la Illinois) Jot let. Jennie BaaUdl La salta. J. Spetlcb , v, , ' North Obieago la Wankegaa, IHllfc fart* v MARYLAND: KJtnailler, Fr. \o4ov* vee yiCHlOAN: DetrdtL U flM>W MINNMOTA: ChMMbi Fcank Ooafte. I. ••'SitS: - ; Vlrgtpla. Frank Vrratteb ^^^ | § OHIO: Barberton, Frank Treba Cleveland. Anton* Bobek. Cbaa. Kar-linger, Jacob Resnik, job- siapnik GlraiU. Anton Nagpde Lorain, Louis Balant, Jobn Kumie Youngatown, Anton KikaU OKBGON: Oregon City. J. Koblar PENNSYLVANIA: . Bessemer, John Jevnlkar B rough ton, Anton Ipaveo Conemaugb. J. Brezevee Coverdale la okolica. Mrs. Ivaaa teport, LmmSm fSufnmMi FarreU," Jerry Okora ' Foreat City. Matt Maaria Oreensburg. rtank jtovak Homer aty, Fr. Ferenetaak Johnstown, Mat Faiaatv ' Krayn, Ant. Taniel} 1 Uwm, Frank Balloeb Midway. Jo^t font Flttsbargb la okolica, $%||«p Fragar Steeltoa, A. Btm Turtle Oreek, Fr. MHw West Newton, Joaepb Jovaa *• •• •• WISCONSIN. ' Milwaukee, West Allis, IV. Skafc Sbeboygan, l»i|> CUbi K featova > Mljti sfhidT ' * > ^^ ? tEPfelfi -OAft ifABOOA" ni smel več vrniti,-da ne bi v dvorani povedial, kaj se je zunaj zgodilo. ;Tako je bila £ice* pieprečeii-a ^e večja ' nesreča, ikljuh teniu pa je to noč -zgorelo 9 ljudi, 3 pa so bili nevarno poškodovani. . Drugi pa šo do 5. zjutraj raja H. • ^ * Tole pa se je prav pred kra:t-k i m zgodilo tudi v Xfonakbvem. V sloveči ikleti '1 T^oewenbraii'' so monalkovs'kL umetniki priredili umetniško ma.skarado. Dvorana je bila do za-dnjega krtičika polna. Neka ma-ka oblečena v planinsko obleko se je igrala s svoj«m samokrt1!-^oni, mož ipa ni vedel, da je samokres iiafbasam. Orožje se je naenkrat sprožilo, ter v srce zadelo mlado ženo nekega slikarja. Žena je bila pri priči mrtva. Toda skoro nihče izmed vesele množice r*e ni zavedel, kaj se je zgodilo. Ko so milica med množico nesli iz (Jvorane, so vsi initslili, da ji je slabo. Veselo so rat>aai do jut-ra, ko 'so jim jutranji časopisi naznanili, kaj .se je sredi mji-hove ma^lkarade zg4ki pustne šeme je zato toliko bolj strašna, itven pri me r '|K)žVt v ova lno-št« i« ljubezni ' do bližnjega. Seveda ni mogoče pričakovati tolike požrtvovalnosti od Vseh Tjudi na svetu. Pač bi pa lahko pričakovali od vseh ljudi dobre volje vs-aj deso4i.no tega po^trrrti*, (ta^lar gre zii gobavost današnjega sveta. Mnogo grdega in bolnega je zdaj na r*vetu in ni vedno prltrebno za ozdravijfnje, da bi človek tve-] se je gal rVoje življenje tako kakor fe storila ta frf-ncosfka .strežnica Gorcvkova. V-ečkrat zado-"hn'e d rib r a beseda, matlo dobre BIVŠA PLESALKA NA ČELU VOHUNOV. Švicarska policija je a ret i- sploh nikoli niso študirali. Korala oni dan blizu Annemasse I chad se je nedavno vrnil z dalj-pri prehodu francosko-^ v icar-1 šega Ibi van ja v Alžiru. S ploske meje devet vohunov, ki jih'rsaCko, 31jletno 1^m> pustolovko, je v sponazumu s francoskimi' ki je že pred leti zapustila gle-vamoB-tn-iino oblastmi opazova-! da»l iišče in se lot i hi boljšega poklitca, se je seznanil potom ii BLAZNIKDVI Prati ka la že ipol leta. Nekatere ugotovitve preiskave morajo osta- .svojega moža, ici ji je mi > pi ti tajne. Novinarjem je bilo re- roko preskrl>el švicarsko ostava med aretira- j teriala. nimi je bivša plesalka italijan-.__- skega porekla Virginia Capt^J rojena R:i;tova v ženevski dniž-j KMETICA UBILA VOLKA. In dobro znana. Zelo pogosto j ~ 1 V Bumuniji .so j<> zavoljo zajavili tropi vol»kov v nepo^n^lni bližini naselbin. V kraju D-vrme-nestiju nedahč od Targovista, s«' je odigral mod dvoma žin-kaimi in volkom strašen boj na živl jenje ?n smrt. Volk .se je pono<"i -uhr/il na pose^vo vdovo Tvano .Tuncovo in jo skuša1! doseči ovčjo >ta»o. Kmetica >e|o, da ga je useka*-la z gorjačo po glavi ta\*o, da i-e jo rmamljen »griiflil. Soo<> včasih greši, 2ELEZNISKA NESRE CA V BRAZILIJI Razne N/e^sti 5,000,000 ROMAN IZ ŽIVLJENJA ZA "GLA8 NARODA" PRIREDIL I. H. = 30 = JnEPT. 216 w. 18tb St_ New Vork, N. V pripetila PEVSKIM ZBOROM POSEBNO PRIPOBOCA MO NASLEDNJE MUZI KALIJE, KI SMO JIH PREJELI iz LJUBLJANE Krnil Adamir—16 JUGOSLOVANSKIH NARODNIH reSMI 7» moški zbor ......................... .56 ŠKST NA KODNI H PESMI za moški zbor .................... JtU ŠKST NARODNIH PESMI za ne- šani ziior .................... J»U Zorko I rf lover—13 SAMOSPEVOV za glas s klavirjem ..........1.25 Sest pesmi za glas in kla- vik ........................ ALBl.M SLOVENSKIH NARODNIH PESMI za glas in klavir 1- PETKR JEREB: Pelin rata; VASI-L1J MIKK : 1'odokuieu........JSt /A)IIKO PKELOVEC: Ko M» r.inlje jirttli vani Sli.....2« 1 a* fitkrat ni* .................'ji Siliva (Mu ...................20 UR. M U.AItli" : Itutmarin; JOS. PAVrlO: i'otrkuu jih-s ......JiS NOTE 7A KLAVIR ALI HAR- M0N1K0 l slovenian dance \ anda polka ................... 35 '!. PO JEZERU kolo ..................................... .33 t. BAKCICA MLADI KA PET ANE ........... .35 I. OHIO VALLEY sylvia polka .................... .35 '». tam na vrtni gredi MARIBOR WALTZ ................ .35 Fran«- Vt-nturini—ŠEST MEŠANIH ix molkih zborov ...... .65 Ferdo Ju vari er—IZ MLADIH LET, moški kbori ...............6i» Peter Jereb—OSEM ZBOROV (moški in mešani) ...............50 VRATA V PARADIŽ. Velepromet v pristaiUMMi Džidi, v "vratih od panidiža*' ob Rdeeem morju, dokazuje, da je začel eas romanja. Na ti-soee in tiH(M"*e vernikov prihaja j tja, da bi nadaljevali kvojo ^>ot v ATeko. Zii lledž^is, samostojno arabsko državo kralja Ibn Kauda, fxnneni to še v<*e, kakor ee se v St. Moritzu, v Floridi ali kjerkoli za^ne zimsko športna ali 'kopalna s«-z na. Iledžas živi od fK>božnosti pripadnikov islama in stanje v držiivni blagajni je v veliki meri odvisno od trura, (koliko romarjev pride letno v Meko. V Džidi se zbere w;rko leto poxpreeno 1(M).(MM) romarjev Moški zbori OSKAR I »EV: Biir«*i«-a; Dj, moj š'k-«-| jp Suv; Kuni mi. fantje, drev v vas poj-(li'tiio .......................26 OSKAR I »KV : „Sr<-»"-n<), Ijiilw-a moja; Ko ptic-i-ea na tuje Si*'i; Moj in'ka 'ma konjička »Iva; lu»l»iv seiu j »i -s»-ui«*t»; Slovo; Je vdihnila luč .46 EMU. ADAMI«*': IZ STARE ZALOGE pa imamo se naslednje pesmi, katerim smo znižali cene: Ameriška slovenska lira, (Holmar) .50 Orlovske himne (V«»dopivee) ........ .5« Slovenski akordi, 22 mešanih In moških zborov (Kari Adami«) .75 Trije mešani zbori (Glasbena Ma- ..........................................36 V pepelniki nori, kantata za sole, zbor in orkester, (S&ttner).... JH) Mladini, pesmi za mladino s klavirjem (E. Adamič) .....................60 Dve pesmi, (Prelovee) za moški i bor in solo.................................20 Naši himni, dvoglasno .....................25 Gorski odmevi, (l^aharnar), II. zvezek, moški zbori .................30 ZA TAMBURICE: XA fiORKKJSKFJM JE F LETNO, pod pou ri >lo-venskih narodnih pesmi za tamburiee, zložil Mar ko Rajuk...............75 Slovenske narodne pesmi za tambu- mski zbor (Bajuk) .................75 Kom šel na planinre, (Bajuk), podpuri .................................... ^o M.Mira JI"VANEC: Zjutraj....................... Slovanska ........... 2— Poduk za eilre. — 4 zvezki _ (Koželjski) .......................... ZA KLAVIR: Buri pridejo. — Koratnira —......20 Josip Pavrie: NAROI) POJE (za mlade pianiste) Si slovenskih nariHluih jM-smi za klavir in z besedilom ........ $1.35 . \>ir«M-ilo [MiCJjite mi : €€ Glas Naroda 216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y. 99 Romanje v Mek ko v ni poceni stvar. Prvi«* mora vsak romar (plačati pristajalni Se veda t o še da leč ti\*oki"! Pri^pev^k v znesku dveh anmar-|SuVi|1^ 'Irnprie je treba plačati mii,ll,|iiHiiii,,|.,|ii«tiit,l|.l,iir.iii;1| .j.iiiiiiin1, t»iii'!l>iiiiiiim>!l|'iiiiiiii"M|'imniii'H'»iiuuiii f^5* Naročite še danes S. A. Koledar za leto 1939. pn1 je v. ki ]»riliajajo v Džido, o«l pristojbin za ladje, ki prihajajo, in od prevozov živi vsa dežela,, Zato so propaganda za romanje v Meko dandanes ne dogaja vee samo iz verskih, temvw* tudi iz go>Jf>o«larskih razi« gov. IiOtmega filma z svetem mesta. Izdelala ga je jh> naro»v*ilu Tini Sanda neka egipteka družba in vodilne vloge v njeni so imeli seveda samo umetniki muslimani. Doslej je bilo v Mek i celo fotografiranje strogo prepovedano, pa si lahko mislimo, da pomeni ta svojevrstni film re< veliko propagando. prevoz od I>žide do Meke in n;tza.|, da o drugih potnih •Jtroiskih, stroških za prebra-ti-o, darilih itd, niti ne govorimo. Potovanje od Džido v Meko je na hrbtu velbloda šo naj-oenojši*, traja ]>a (tudi najdalje. Plačati je tn bn 15 funtov, do-čhn računajo za potovanje z onmibirsom 22 funtov Š«terlin-gov. Tudi zasebni avtomobil ki si jih morejo privoščili seveda le najbogatejši romarji, morajo plačati določeno pristojbino. Vozijo se po štiri o-=i«»l>e v onem avtu in v^aka mori plač alt i f»."> funtov, re upoštevamo vse stro-ške, ni eu-dno. da mora marsikateri pobožni o>1alem j musliman 5te«liti vse ži\Jjenje, da bi mogel obiskatti rojstni kraj svoje vere. Za mnogo iz-ni«i HM).(MH) ljudi ki letno obiščejo Meko, je to potovanje žrtev, za katero so morali stradati de>etletjaL Oblasti si sicer prizadevajo, da bi potne stroške pocenile in je bil tudi kakšen uspeli, a to je vse premalo. Sicer pa jo v Džidi Kami neka znamenitost. Xa koveru mesta leži namreč Evin grob" ki ga obišče vsak vernik, pre-