— k: Prosvetni oddelek pri višjem šolskem svetu. Špomenica. ki.io je glede osnovanja prosvetnega oddelka pri višjem šolskem svetu predložilo deželni vladi vodstvo organiziranep:a sloven^kega učiteljstva že leta 1919, se glasi sledeče: »Slovensko učiteljstvo opaža že dolro dobo let, da gre smotreno delo slovenskega iičitel.jstva v šoli v poznejši pošolski dobi odraščaioče slovenske mladine v obcutno izjriibo v i>reitinogih krajih poiH>lnoina \ nič. S nolno zavostjo trdi slovensko učiteljstvo. da je vestno vršilo svoio vzgojno n.iloiio v vseh dobah in celo pod najhujšimi norilikami je energično delovalo nroti nepismenosii rned narodom in dalo ;ako temelj razmeroma visokemu odstotku Lzobraženstva slovenskejia dela v kTaljes:vu SHS. Kai je torej vzrok propadaniu duševnc-ga kapUala med mladiiio. ki izstopi iz šole? Sitevilo raznih prosvetnih društev v Slovcniji (čitalnic, izoibraževalnih društev pcvskih zb.;rov, telovadnih organizacii. gledaliških o.irov itd.) ni bilo malenkostno. Tudi tu je bil tslovenski učitelj oni prosvetni čiiiiteli. ki *ie aktivno deloval v vseh teh organizacijali v premnotcih krajili. žal. pnr.nlnoma osaml.ien. Zbiral ie ok( _o sebe naraščaj. ga vadil v Detju. ierri. čitanju lepe literature. v kmetiistvu. po.sebno v čebelarstvu in sadjarstvu. iro.il ie /lasti v mestih, trgih in industriiskili centrih telovadbo. vse to po.osto pc-d naj-iujšimi razrnerami. Vse to vrši slovensko nčiteljstvo v svobodni dr/avi še nadalje — in s še večio intenzivnostjo, zavedajoč se svojega prosvetnega noklica in v svesti si. da ie spas i_i bodočno^t naše države samo v prosveti našoga naroda. A vkljub temu ni opažati v Širokih flasteh naroda one^a napiredka. ki bi ga bilo pričaikovaH. Med dmgim .ie padla iavna liiirtsika morala zaradi voinih posledic tako eloboko, da je treba o tem mnoŁ0 in resno misliti. Dvigniti moramo nravnost in prosveto našega naroda na ono stopn.io. ki jo zasluži po svoiem zvanju in r>o vseh svojih sposobnostih. Predvsem treba oživiti delo v naših prosvetii.li orjranizacijah. Da bo pa to delo skupno organrzirano in da bo imelo gatov višji oficialen poudarek. v to svrho predlaga Zaveza ius.oslovansket(a učiteljstva. da osniii deželna vlada za Slovenijo pri visiein šolskem svetn v Ljubljani prosvetni ocdelek za šoli odraslo mladino in širše r.asti slovenskeera naroda. Uverieni smo, !a ie treba v svrho enotnega organiziranesia r/rosvetnepa delovanja neke centralc. o_koder naj črpajo prosvetni činitel.ii nasvete "in navodila. Ta prosvetni oddelek naj bi se po svojih funkcijah delil v štiri odseke. in S'cer: 1. Telovadni odsek, ki nai skrbi za razvoj Sokolstva in drugih telovadnih oriranizacij. za šport in telesno vzgojo siiloh. 2. -Duševno - izobraževalni odsek, ki nai mu pripada clelokros: čitalnic. izobraievalnih društcv. srledaliških odrov itd. 3. Pevski odsek. ki naj združuje in (.rgariizira vse Devske zbore. 4. Kmetijsko in gospodarsko izobra/evalni tečai. ki imej na skrbi pospeševanie umevania in negovanja vseh panog kinetijstva in eospodarstva. Temu in tako organiziranemu twosvetnemu oddelkm bi pripadala velika In vzvišena nalosra. V i.entralnem uradu. ki bi se nahaiul ori višjem šolskem svetu v i. jubljani, nai bi se izdelal najpreje natančen kataster vseh narodno nrosvetnih Jruštev. ki delujejo. oziroma so delovala med slovenskim narod.om. Nalosja »orosvetnega oddelka« bi bila. da stare orosvetne oriranizacUe poživi. nove po pol-ebi nstar.avlja, preskrbtiie potrebne predavatelje. pri telovadnih orsranizacijah vaditel.ie in načjelnjke. Pri pevskih zborih revovodje itd.. splošno, da prosvetno J.elo čimbolj oživi in centralizira. Kjer potrebno. naj izkuša piridobiti takini or^ani^acijam materijahio pomoč in podlago. V svrho podrobne izvršitve temelja temu iiradiu skliči deželna vlada anketo prizadetih. činiteljev. ki naj dodoči točen delokrog zainišljenemu »prosvetnemiu o<j- Jelku«. Zaveza jugoslov. učiteljstva ie trdno uveriena, da bi imelo tako centralizirano .telovanje z ustanovitvijo osrednjega urada nri viš.iem deželnem šolskem svetu v ) iubljani vclik uspch. zlasti še. ako se mu da na tak način od strani deželne vlade ibrimeren oficialen poudarek. Deželna vlada za Sloveniio naj to zasiiG*/ano misel i-.kuša čimprej praktično izvesti. kar bo samo v dobrobit našega naroda.« Tako se ^lasi spomenica slovenskeua učitel.istva deželni vladi, ki žal ni našla i Hznmevanifi takrat v vladnih krogih, a upamo. da se z vstrajnostjo reaiizira tudi ra ideia naše organizacije, v dobrobit naroda. d'ržave in učiteljstva, ki ga edino taka rešitev izpeljie iz sitna^ciie. ki jo sli kamo v uvodniku.