JList MG.
X i»etik Svečana
1849.
Slovenija izhaja vsaki teden dvakrat, in sicer vsaki torek in petik. Predplačuje se za celo leto v založnici v Ljubljani 7 gold., za polleta 3 gold. in '/, za ene kvatre 1 gold. in 45 kr. Za celoletno pošiljanje na dom v Ljubljani se odrajtuje še % gold. Za po pošti pošiljano Slovenijo je celoletno plačilo 8=gold., polletno 4 gold., za ene kvatre 2 gold.
-J—L—■ ----------------------—
Slovenci!
Vi se spet vabite k voliti na Nemški Frankobrod. — Spomnite se lajnskih besed našega preslavnega pesnika Koseskiga: nMi nimamo na Majnskem Frankobrodu ničesar opraviti".
„Mi nimamo na Majnskem Frankobrodu ničesar opravititako smo vas svarili tudi od več strani. — Kateri so bogali, so v kratkem zlo radi bili, ker niso volili. — Drugi so se skoro zdramili — ino si poslance nazaj prosili ino terjali — ali ne dobili. — Pomnite si to. — Kar je nam Slavenam treba, nam dajo naš presvitli cesar ino naš deržavni zbor, ne zunajni nemški. Prijazne zaveze pa bodo že cele deržave med sabo sklenile, kakor so tudi ministri obečali.
Za vravnavo razmer med eno in drugo deržavo ni nikoli potreba toliko deželskih poslancov , to naj stori ministerstvo samo, in sicer tako, de bo naš austrijanski zbor z njegovim djanjem zadovoljen. Ne dajte se toraj prekaniti. Pomislite, ako vam je kaj na tem ležeče, kar je vsakimu narodu narsvetejši, na lepim jeziku vaših preddedov, na narodnosti in veri, kako dalječ je že zdaj nemšina prilezla in slavljan-sko jedro objedia, koliko veči moč bo pa do segla, če pod nemško cesarstvo pridemo, svoje tla sramotno za nemške spoznamo, in se od naše edine nade, od hervaških bratov ločimo.
Tudi lani so vas priganjali, silili, grozili se itd. Zdaj se vam sicer pove , de vas ni kdo ne sme ino ne more siliti; ali Bog ve, kako se Vam spet bo tolmačilo, da je dobro, koristno ino potrebno zvoliti.
Tako so lani tudi terdili. Zato ne verja-mite, ker ni taka. Za tega voljo nimamo mi Slovenci na nemškim zboru ničesar opraviti. Tudi vsi drugi Slavjani niso hteli v Frankobrod voliti. Mi se verno deržimo našega cesarja ino našega deržavnega zbora, če ga ravno nektere nemške novine sedaj navlaž črez vso mero grajajo — pre, pre — ker je njihovim sebičnim željam na poti ino tern v oki.
Že to se nam pri ti Frankobrodski volitvi prav ne vidi, da se vse skrivoma pozve-dava, kakor bi bilo vender mogoče, jo dognati? Zdi se, ker se boje, da bi kteri rodo-ljub tega rano ne zvedel ino vas ne svaril! Z več krajev prihajajo takši glasi ino pritožbe.
Drugič pri Frankobrodcih tudi to ni pravica ino pošteno, ker so radovolni s poslancam , če ga le trije ali štirje zaslepljenci zvo-lijo — ako je ravno blizo sto volivcov proti temu *).
Vsaki občuti ino ve, ker takoršnavolitva, takši poslanec ne velja, ino pošten mož se sramuje na tako malo glasov poslanstvo prevzeti; le kdor je bolj denarjev ko pravice gla-den ali ni našinec, gre narod prodavat.
Dr. M.
Nove paradokse.
(Iz Nov. h. si. d.)
Pred revolucijo smo poslali nekoliko pa-
#) Za to prosimo , ako bi se v kteriin kraju pa vendar le volilo, de bi nam rodoljubi na tanjko razodel i, koliko je mož pri volitvi bilo, in koliko glasov je kaki poslanec dosegel, de ga, ako se izvoljen od kake pesti ljudi ne pomišlja v Frankobrod romati, po časopisih poprimemo po zaslugi.
Vrednistvo.
radoks v beli svet z to ljudomilo namembo: de se kaka poštena, ali scer slaba duša sama sebe zave in se smešnosti varje. Mnogo je od tistiga časa vode po Dravi preteklo; mnogo kervi zemljo nakvasilo; peresa so se v meč preobernile: grom topov je besedo zagu-šil, ali paradoksam ni konca prinesel. Dokler je neumnih kaj, bo neumnost; dokler je svet, bodo paradoksa. Kdor ne verje, naj naprej bere.
I.	Ko se je na Francozkim ustavna mo-narhia za republiko zamenjala, se to ni gotovo zgodilo po želji večine Francozkiga naroda. De je temu tako, jasno spričuje voli tev predsednika. In vendar je ostala tista ob lika (forma) vladarstva, katero je ona derzna manjšina (Minoritat) za dobro vzela. Kje je uzrok tega? Kaj bi druziga bilo, kakor centralizacija, ktere osrednja točka je Pariz bil... Ako bi bila Austrijanska deržava čez in čez enako Francozki centralizirana, bi jo gotovo au-strijansko-slavjanski bajoneti mesca Oktobra težko bili iztergali iz krempeljev dunajskih puntarjev.—Jaz zlo dvomim, de bi sedajnimu austrijanskimu ministeriju naprave današnje francozke deržave močno po volji bile; — pa vendar kdo bi to djal! — si je vzel za poglavitno nalogo svojiga življenja eno izmed unih naprav toliko grajane Francie, ktera mno-gonarodni Austrii z narveči nevarnostjo žuga, to je centralizacija dežel na način Filipove Francie! Recite mi, gospodje! ali ni -to pa-radokson?
II.	Austrijanska vlada jc zatirala do revolucije in pozneje slavjanski živelj, ali de vmerjeno rečemo, zanemarila ga je, (in cela deržavna mašina je tje merila). Zakaj? Ker ga ni znala ceniti — ali de vmerjeno rečemo — ker ga ni poznala. Zdaj — to je odkar se je nekoliko ž njim soznanila — iše zoper njegovo (za-njo toliko rešivno in blago) silo svoj antidotum v Frankfurlu! — Ali ni tudi to paradokson? Je zares in vse podobno temu, kar sledi. —
Šantava lesica je zaželjela zajčjiga mesa,
pa dene rep med noge, in reče zajcu: „Stri-ček zaje, stopi sem bliže, de se pobrativa, vidiš, de sva oba kratkorepa, in scer kosma-tiga rodu."
Ali zaje odgovori: „Ti reva od lesice! to ne more biti, kosmata sva, ali enaka nisva." Ter se spusti v tek. Čakaj zaje! to mi boš drago plačal, si misli lesica, ker ni mogla hroma za jca doteči, pa napravi pri zgodni priliki dva tri psela, de se za zajcam zaženejo. Ali ob pravim času, ravno kadar je zajcu že do tesniga prišlo — ga sreča nanese na medveda. Zaje ne prosi — zakaj sila ne prosi — ali velikodušni medved mahne z šapo (taco) na desno — maline na levo — in pseta padajo kot snopje. Zdaj za zajca zopet kapus raste; ter on sc zahvali lepo medvedu. Ali za malo časa, to je ko začne pregledovali strašne tace, ktere so taki čudež storile, jame premišljevati, kako de bi se za-varval proti svojimu zavezniku — ter od sa-miga strahu pride na abotno misel: dc se mora zavoljo velikih tac velikodušniga medveda z modro lesico pobratiti de — ako bi sila bila — medvedovo moč z zavezno modrostjo paralizira! Pazi zeče — čuvaj se nesreče! —
w Nemške novine.
Od nekaj časa počenjajo nemške novine v Austrii na vse kraje natezvati in na svoj kalup navijati tisto modro besedo, ktera se je lanjsko leto kot rešivna zvezda prikazala, z imenam „enakost narodov." Dokler je bilo te besede kakor neke vade treba, de se v vesoljnim vrenju in prekucovanju razdraženi narodi zopet navlečejo k starini ognji-šu, so jo Nemci — tisto besedo namreč — nar bolj v svet trobili in glasili. Z eno besedo, dokler je nas treba bilo, smo bili bratje tovarši, enaki gospodarjem, kterim nas je treba bilo. Ali zdaj se je kolo osode drugači obernilo, in že več nismo bratje, nismo tovarši, ampak nemila gospodarjeva roka nas pahne od sebe, in nas počenja nazaj goniti v temnico sužnih, po tem ko smo gospodarju očistili zakaljeni dom, in mu gobave noge oprali in izcelili z kervavim svojim potam.
Tako po priliki začnejo zdaj Nemci tolmačiti tisto besedo „enakost vsih narodov" in ji prišijejo kot popravek besede „z prednostjo Nemšine in nemške narodnosti." To če reči toliko: Vsi smo enaki, samo je Nemec nad vsemi gospodar.
Tako nam zdaj slovi modrost nemških novin, in nam hoče odergniti dremežljive oči, in nas izpeljati iz tmine sanj na beli dan, de z treznimi očmi vidimo, de to ni tista enakost, od ktere se je nam dozdaj sanjalo.
V tem smislu piše in pridgva sosebno nemški list „Presse", ter nam dokazuje, de je nemšina od nekdaj bila vezilo ali klej (Kitt) austrijanskiga cesarstva, in de tudi zanaprej biti mora; in se tudi kar ne sramuje izreči, dc kdor tega neče, kdor neče, de bi nemšina imela prednost med dru-g i m i, ta de vse druge namene snuje in ima in de mu ni bilo za Austrijo in njeno slavo.
Nesramniši in ob enim tudi jasniši se ne more govoriti, kakor tukej. To je pravičnost, ktera govoreč od enakosti narodov —
sama sebe, de tako rečem, z nogami tare.
Žalostni so to glasi enakosti in bratinstva, kteri se po nemških gajih razlegajo in clo nas dosegajo.
Zdaj vemo, kako Nemci razumijo in tolmačijo enakopravnost narodov. Ako po tem sodimo, ne žele Nemci nič več, kakor staro Austrijo z svojim starim nezdravim gospodar-stvani — zraven nekaj ustavne svobode, de ima Dunaj v svoji sredi Parlament, ki mu bo veči slavo dal, veči gibčnost in mu si-pal v nesito čeljust, več kot popred — mozeg in sok austrijanskih narodov. Kaj je Nemcu za Čehe, Poljake, Madjare, Slovence, Her-vate, Serblje itd., kaj je Dunaju za dežele (provincic), de se le on širi in debeli.
Ali gradove zidate v zraku, vi Nem čar ji, ako začnete zidati na podlagi in prednosti nemški novo zidovje Austrije. Pervi vetrič jo bo raznesel na jezero kosov. (Slav. Jug.)
Tu smo podali sostavke iz jugoslavjan-skih novin, iz čeških dnevnikov smo tudi že toliko posneli, kolikor je treba, de se sedanje gibanje in prizadetje Čehov lahko zapopade, zatorej mislimo bravcam vstreči, ako jim tudi misli polskiga časopisa „Tygodnik Cieszjnski" (z Tešina v Silezii) razodenemo v naslednjim:
Razne novice.
V časopih beremo vsaktere reči, iz kterih bi, ako bi se izpolniti imele, nič dobriga ne prišlo.
Brali smo, de je poslanec od našiga vladarstva pooblasten, Šmerling v Frankfurtu, predložil velk plan, po kterim se imajo odpraviti in naseliti Nemci na Ogerskim v manj obljudenih krajih. — Po tem bi naše vladarstvo le za ptuje skerbelo, in z nami to je z lastnimi otroki bi po očimsko ravnalo. Premislimo, p. r. v našim kraju (Si-lezii) in ravno tako v Moravii, na Češkim itd. je tudi dosti ljudi in našlo bi se tu dosti takih , kteri bi potrebovali in zaslužili take prazne ravni. Vendar ne postavljajmo se za perve, poglejmo samo na Ogerske Slovake! ta dežela je (udi preobljudena, gorata, nerodovitna revna, ljudstvo ondotno mora v ptuje kraje beračit hoditi za silo, in kaj bi pravičniši bilo, kakor tem Slovakam v njih revah pomagati in kot narbližim, clo Ogerskim prebivavcam, dati te prazne naselbine. — Vendar res je: Ne godi se povsod tako, kakor bi se imelo.
Ne davno smo brali v Dunajskih novinah, in še v uradnim delu: de Austrija spozna za stanovitno potrebo vstopili v tesno zvezo z Nemci. — Narpopred povemo proti resnici tega tako le: blizo dve tretjini prebivavcov Austrijanskih so Slavjani, in ti so čisto vsi zoper žedinenje z Nemci, po tem Lahi in Valahi in drugi narodi so tudi zoper taisto, in ostanejo samo Nemci, t. j. še ne četerti del prebivavcov Austrijanskih, kteri so zaželeli to zedinjenje z Nemci, ta Pangermanis-mus, kteri se za gospodarstvo nad drugimi narodnostmi stonovitno spenja. Zraven so pa te novine, ki tako govore, tudi ministerialne in njih terdenje mora nekoliko ministerialno biti.
Kar zadene samo tesno zvezo Austrie z Nemci, moramo povedati, de ravno ta zveza je za austrijanske narode narnevarniši. Zakaj ako se eolska meja odpravi in prosti prevoz pusti, bi nemški obertniki in rokodelci prenapolnili naše kraje z svojimi izdelki, in bi jemali za to od nas žito, sadje, živež in vsaktere neobdelane pridelke zemlje.
Z tem bi prišlo pod ceno obertnijsko blago, zapravljivost bogatejših bi se razširila, cena živeža bi poskočila in reva bi bila med nami. Naša lastna (domača) obertnost bi se nigdar ne vzdignila; naši obertniki bi mogli lakote vmirati: vsak manjši posestnik bi mogel zavoljo dragine v dolge lezti, vsak bogatejši bi na vratu imel veči težo vbogih, dobiček pa bi Nemci jemali. Iz teh uzrokov sc morajo Slavjani vpirati zedinenju z Nemci; Nemci pa ker imajo preobljudeno deželo in se težko prežive, bi nas po sili v ta zvezo vgnali. Zakaj pa tedej nočejo tudi zveze z Francozi, ker so na Francozkim v provincii Elsass tudi Nemci? Zato, ker Nemcam gre samo za dobiček iz nas, in ker nas za neumniši derže! Tode zaslojn nas za take derže.
Nedavno je ustanovil zbor frankobrodski: izločenje iz Nemškiga cesarstva ko imenovanih nemških dežela, ki so v Austrii. To derže nekteri Nemci ali Nemškutarji za razžaljenje Austrijanov. Ali pomislimo: de v teh tako imenovanih Nemško-austrijanskih provinciah prebivajo veči del Slavjani, in ti se z vso močjo zoperstavljajo ob-deržanju nemške, samo od vladarjev storjene zveze.
Tode Nemci so hotli tudi v dnevih svobode nas Slavjane v to zvezo primorati, zakaj grozili so nam že clo z černo vojsko, zlasti pa Čeham. Na zadnje pa, ko je Franko-brod vidil, de mu nakan od rok ne gre, je izrekel: de izloči nas iz Nemčije. To je ravno tako, kakor znana basen od lesice uči, ker le-sica grozda doseči ni mogla, se mu spači, rekoč, de je kisel. —
Poglejmo zdaj, kako se naše vladarstvo v tem obziru vede? Kaže se, kakor de bi bil
Frankfurt vedel, de kakor hitro se Austrijanske dežele iz Nemčije ločijo, se naše vladarstvo toliko več za domišljeno pravico potegne. Tako se je zgodilo: v časopisih beremo, kako se naše vladarstvo poganja za ob-deržanje svoje moči na Nemškim; če prav tega večina Austrijanskih deržavljanov ne želi; in ker je glas ljudstva glas Boga, kakor pregovor reče, bi ga tudi naše vladarstvo slušati imelo. Kakor se kaže gre našimu vladarstvu za krono Nemškiga Cesarstva. Ker pa hočejo večidel Nemci volilne cesarje (razun re-publikanov), in so bolj k Pruskimu kralju na-klanjajo, se ne spodobi našimu vladarstvu za tako nečimernostjo letati. O de bi naše ministerstvo boljši in zvestejši politike se deržalo. V programu je od te reči vse drugači stalo.
Še se živo spomnimo na Dunajske preku-cije ko se je vladarstvo bilo na slavjansko stran naslonilo, spoznavši, de je le zvestoba in stanovitnost Slavjanov cesarstvo ohranila.
Ako mu takrat Slavjani niso zvesti ostali, bi bilo po našim Cesarstvu. Ali ministerstvo zdaj reče, de se je Austrija le z bajoneti ob-deržala.
Poglejmo na Ogersko, kjer je še zdaj boj Slavjanov z Madjari. Kakor se zdaj kaže, vlada ni boj z Madjari začela v prid zatiranih vbogih narodov, ampak v lastni korist.
Vindišgrec postavlja v dobljenih županstvih same Madjarone, in ti peljejo madjarsko reč in jezik naprej, kakor popred; Slovakam je prepovedano deržati narodne odbore in do-brovoljcam slovaškim se potrebno orožje ne daja.
Narhujši je pa prigodek z Almassytam na Hervaškim.---(Bravcam že znano. Vred.)
V	vsih hervaških časopisih se nezadovoljnost bere.--Na to se jim Čehi v Narodnih Novinah tako le oglase, de na kratkim povemo: »Bratje! bodite prepričani, de se nismo kar nič začudili nad verolomnostjo sedajne vlade; vedli smo dobro, iz prepričanja britkih stoletij, de se nam beseda ne derži, kakor hitro naše pomoči treba ni, ali nismo mogli drugači, kakor podpirati vlado proti sa-moljubnim naklepam Madjarov in Nemcov. Ako bi se ta dva naroda bila pravičniši in pošte-niši obnašala, bi mi ne bili primorani, eden drugimu jamo kopati, v ktero nas zdaj vlada vse skupej položiti hoče. Morali smo moč
svojo eden proti drugimu oberniti.....Ali
še nismo pri kraju, še nismo zakopani.
Žyje, žyje duh slavianski, bedzie žyč na
vieki!
Marne vaše, birokraci, przeciv nam sa
všcieki!
Edina naša skerb je, de bi vi bratje na jugu! v gorečnosti vnete kervi svoje in pravični jezi svoji se ne dali zapeljati v kaki punt ali povstanek z orožjem, v kteriga vas gotovo birokrati silili bodo, de bi po tem z celo silovitno močjo Slavjanstvo potlačili do
zadnje iskrice.....Ne, bratje! ne pustite
se zapeljati zdaj; zoperstavljajmo se na postavni poti . . . na poti zbora ... v der-žavnim zboru imamo večino glasov gotovo, ne potrebujemo revolucije. Pustimo to birokra-tiško stranko, de ona proti nam revolucijo prične, de nam prelomi besedo, de nas izda očitno (javno) vpričo cele Evrope. . . . Med tem vterdiva midva bralovska naroda, Jugo-Siavjani in Čeho-Slavjani, našo prijatelsko zavezo, ktere razdreti tudi pekel ne bo mogel ... in ne bo moč izdajavcam nas za igrače, in za orodje svojih malopridnih naklepov imeti.
Deržavni zbor.
V	skrivni seji 17. Svečana; v kteri ni bilo nobeniga poslušavca ali novičarja, se je zbor posvetoval čez reči Krumlovskiga poslanca Kaima. Kaim je bil 5. Listop. p. I. v Krumlov prišel v kerčmo, seje tam napil, in je
nespodobno govoril od Nj. V. Cesarja, od knezov Vindišgreca in Švarcenberga, rekoč, de se poprej na Dunaj ne verne, dokler ne bosta zadnja dva kneza visela. Mestni glavar je te besede zvedil in je Kaima zatožil, kaznovavne oblasti so ga za obdolženiga našle hudodelstva motenja znotrajniga pokoja, in tako je na deržavni zbor od ministerstva pravice prošnja prišla, de bi poslanca sodni oblasti za preiskovanje hudodelstva izročil. Ta prošnja je bila narpopred posebnimu odboru prepuše-na, kteri je pa deržavnimu zboru svetval, prošnje ne izpolniti in Kaima ne izročiti.
Po dolgim skrivnim posvetovanju je zbor predlog odbora prijel, torej Kaima ne izroči. Samo desna ^tran (Čehi) in nekteri iz desne srede so proti Kaimu glasovali.--
Zavoljo predloga Zbyševskiga, kteriga je bil štrobah popravil, de bi namreč tudi laška armada deržavne poslance letaš voliti imela, je taista poslala na Nj. V. cesarja prošnjo (Milan 8. Svečana), de bi tistiga predloga ne poterdil, rekoč med drugim: »Zvesta postavam svoje domovine spozna armada samo v V. V. svojiga gospoda in vodja — ona tedaj ne more in ne bo deležna nikakoršniga posvetovanja , ktero bi jo vtegnilo njenim dolžnostim nasproti postaviti in čast njeno omajati.
Ona bo z zadnjo kaplico kervi branila naprave, ktere bo V. V. v edinosti z namestniki Svojih narodov deržavi podeljilo, ona pa ne prizna v svojih verstah nobeniga razločka po narodnosti: z vezjo pokoršine, bratovske sprave in ljubezni opasana najde v osebi V. V. središe vseh svojih dolžnost, svoje slave in časti."
In po tem ko se britko pritoži čez deržavni zbor, de popred za toliko darovanje, trudenje in kervoprelitje vojakov le besedice pohvale, in tolažbe ni imel, temuč je z sovražniki deržal, pristavi:
»Ne, V. V.! armada se neče vdeležiti teh parlamentarnih bojev; v tem bi konec svoje edinosti, reda in pogubo cesarstva vgledala.
Ona hoče z bronastim ozidjem obdati prestol V. V., in meje deržave, ona hoče braniti postave svoje domovine zoper znotraj-ne, njeno celotnost zoper zvunajne sovražnike, hoče pa tudi ostali pri svojim poklicu, kteriga postave vseh deržav armadi od-kažejo."
Austriansko Cesarstvo.
Slovenska dežela.
Iz Gorenskiga. Že davne j se nisim v Novicah nič oglasil, ker človek v sedanjim času raji bere, kot piše. Ker imam pa vender zdej nekaj nabraniga, Vam pošljem to mervico v Ljubljano.
Pervič vam moram povedati, de nas je prav v dušo speklo, ko smo slišali, de nej bi se za nesrečni Frankobrod vnovič poslanci volili. Nam Gorencam ne gre v glavo, de bi iz Frankobroda za nas Austrijane kterikrat kaj dobička prišlo, torej že pervikrat nismo nič volili in tudi zdej še nisim nikjer druzih misel slišal. Nemški „Bund" ni Austrijancam še nikdar pomagal, Austrijansko cesarstvo si je v potrebi moglo vselej samo pomagati, in si bo tudi prihodnjič pomagalo z lastno pomočjo svojih ljudstev. Nej Frankobrodski zbor brez naših poslancov nar poprej za Nemčijo postave skuje — potem se bo že vidilo: ali bo Estrajhu kazalo ž njo v kakošno zvezo stopiti ali ne. Naši poslanci imajo zdej svoje pravo mesto le v Kromerižu. To previdi tudi naše ministerstvo , zatorej ne ukaže, de bi se moglo voliti, ampak — kakor razglas deželniga poglavarstva pravi,—je volitev vsacimu volivcu popolnama na prosto voljo dana. Pri nas bomo pri stari misli ostali. — Semtertje se branijo izvoljeni možje pri rekrulirengi zaupni možje (Vertrau-ensmanner) biti, ker se bojijo sovražtva in druzih sitnost. To ni prav, kar kaže, de še
nismo za novi čas in za nove postave pripravni. Kakšna bo za naprej, če se bomo tudi v družili rečeh takim častnim in potrebnim službam odtegovali? Bomo tedej mogli spet pod staro kopito priti. Kdor se postave in pravice derži, se nima nič bati; vsim ljudem pa se ne more vstreči. — V Radolci so zaupni možje svojo službo že opravili. — V Bledu se je družba napravila, ktera misli veliko novo go-stivnico zidati na akcije. Bajski kraj v Bledu bo poleti zmirej bolj obiskan, torej bo potreba več prostora za goste. — Zima je pri nas taka, de mislimo, de smo v spomladi. Z Bo-gam! —	(Novice.)
V Graških novicah (Gratz. Zeit.) je graško društvo „Slovenija" protestiralo zoper politiški namen graških novin, kateriga se zvesto der-žijo, namreč celo Austrio z Nemštvam zve-zati, ino tako Slovanam živlenje zatreti. Slovani bi imeli samo kakor mort in kamni se rabiti pustiti za postavlenje velkiga in mogoč-niga zidovja Nemštva. Slovani nimajo per novim vstavlanju Austrie nič govoriti, kir njih spiskov graške novine nočejo v se vzeti, ampak le take, kteri potrebnost narbližnejše zaveze Austrije z drugim Nemštvam kažejo. Mi hočemo, pravi Slovenija, svobodno in močno Austrijo, zatorej samostalno, brez de bi drugim deržavam bila perkerpana, kjer brez samo-stalnosti tudi svobode ni.
Kar je slavno graško društvo „Slovenija" tukaj v kratkim očitalo, mi Slovenci vsi po-terdimo, ino hočemo, de naj bi jtudi nas pri ustavlenju naše drage domovine „slavne Austrie" poslušali! Ko bi Slovani ne bili Avstrii zvesti, bi jo že bili Nemci z Laham in Madjaram združeni davnej razkrušili. Ni bil Jelačič z svojim Horvatam pervi na Dunaju pun-tarske Nemce spokoriti, ni bil Jelačič z svojim Slovanam pervi zoper puntarske Madjare se povzdignil, ino jih z mogočno roko krotil? Ino plačilo Slovanam, mislijo Nemčije: vel-ka čast, de smejo se Nemcam ponižno perbližati, ino v njih zavezi živeti, kakor pohlevni pišeti pod svojo materjo ko-klo! Kolka sreča ino slava nam Slovanam !
(Slov. Nov.
Hervaska ia slavonska dežela.
Iz Dunaja je prišla zapoved v Videm in Ljubljano, naj se nobene novine na Laško ne pušajo, ktere ne stoje v Verzeichnissu g. f. m. Radeckiga. V tem imeniku pa ni hervaških časopisov.	(SI. Jug.)
Banski namestnik Lentulaj je prepovedal kakoršne koli madjarske dopise prijemati, ker je to madjarska nesramnost, in ker v trojnim (h. si. d.) kraljestvu in v primorju in Reki nikakoršne madjarske oblasti ni.
Serijska vojvodiua.
Sveti Patriarh, piše Slavenski Jug, kakor smo že povedali bli, popotva po Banatu, de potolaži narod zavoljo prestanih krivic in de njegove želje zasliši. Na tem popotvanju pride tudi do Temišvara. Ondašni Serblji za dočakati primerno svojiga vikšiga dušniga pastirja in narodniga opravnika, se popeljejo na 20 vozeh njemu nasproti, de ga slovesno v mesto sprejmejo, ali kadar ž njim nazaj pridejo, najdejo vrata terdnjave zaperte in tako je moral Patrijarh pred mestam blizo % ure čakati, dokler se niso odperle. Na drugi dan je bil napovedal skupšino v županijski hiši, de se z narodam pomeni ali to mu je prepovedal f. m. 1. Rukavina, rekoč, de mu bo skupšino z vojaki razgnal.
nalmacia.
Iz Zadra zvemo, de se je tam Slavjanska Lipa vslanovila in delati pričela in de že berž iz početka 200 udov šteje.
V
Češka dežela.
Pražke vladne novine pišejo odRiegerjo-viga govora tako le: Biegerjov govor čez pervi razdelik naših podstavnih pravic: „Vsa oblast pride iz ljudstva," gre po celi laški deželi. V Rimu je bil na dan pred volitvami za ustavodavni zbor v vladnih novinah Monitore Romano natisnen in prodajan. Priporoča se vsem strahljivcam, de bi k sebi in pameti iz njega prišli. Vsi laški časopisi želijo srečo zboru v Kromerižu, kjer je odkrito za svobodo se oglasil.	(N. N.)
Iz Prage 17. Svečana. Odbor študentov je začel možko in terdno se obnašati v šolskih in politiških rečeh. Včeri je sklenil poslati deržavnimu poslancu Šuselku pismo pohvale in zaupanja, ker se v deržavnim zboru za študente in za svobodo sploh tako poteguje.
Na deržavni zbor pošleja pa posebno iz-rečcnje, podpisano od vseh študentov, v kterim povedo, de se samo na zbor in ne na ministre zanašajo.
Kakor nam g. A. Ž. iz Prage piše, učeta zdaj na vseučilišu tudi po češko: Dr. Šnabel naravno ali prirojeno pravdo, Dr. Špot naravno lekarstvo.
Šalarik bo svoj narodopis vdrugič na svitlo dal, in pa tudi slovnik staroslovanskih korenskih besed. Družba študentov Slavia bo izdala česko-ilirski in ilirsko-česki slovnik.
Pogrebna slavnost od študentov napravljena za serbskim vojvodam šuplikcam je bila lo. t. m. V sredi cerkve s. Salvatorske je bil katafalk okinčan z gerbi češkimi in jugo-slavjanskimi, nar naverh je bil serbski gerb z napisani: Za svobodo in Slovanstvo.
Nemški dunajski časopis „die Presse" je v listu 34. podala sostavek nekiga Slovenca (kakor se usti), v kterim se ta rojak od niinisterija obljubljenimi! prestavljanju postav v slovenski jezik zato protivi,ker še slovenski jezik zakaj tega godan ni, in misli de bi se še saj 30 let počakati imelo, zraven pa je ta zgubljeni rojak toliko nevednost od stanja našiga pismenstva in zlasti novinarstva razodel, dc ga je le nesramnost k ti prederznosti napraviti mogla.
Na tako grajanje slovenšine prineso „Sla-vische Centralblatter" v Pragi, (ktere zavoljo njih izverstnosti, in posebne pazljivosti na Slovence bravcam še enkrat živo priporočimo, — veljajo O gold. za celo leto, izdajajo se vsaki dan), lepo zložen odgovor od našiga učeniga in za domovino vnetiga rojaka g. Dr. M. Dolenca, v kterim sedajno položenje slovenske literature razloži, kakoršno je v resnici, že obstoječi odbor za poslovenjenje postav in njegove perve v Slovenji natisnene poskušnje omeni, ter ministerstvu naslednje svete da:
1)	Naj imenovani Ljubljanski komisii z priznanjem dozdajniga njeniga dela daljši izpeljavo te reči izroči, in naj taiste uradnike, kteri se za to toliko potrebno delo Irudijo, oprosti od drugih službnih opravil;
2)	Naj ministerstvo dovolji, de se bode dopisovanje zastran popravkov in opomb, ktere bi izurjeni možje po pošti na to komisijo pošiljali, brez stroškov zgodilo;
3)	Naj zavkaže, de se bo v 5 — 6 letih (ali ni nekoliko predolgo?) v uradih izločno, v učilnicah pa večidel slovenšina rabila, in naj se uradniki opomnijo, se urno slovnice poprijeti;
4)	Naj se tistim gospodam, ki so že zdaj za učenje deržavljanske in kaznovavne pravde se ponudili, primerna plača poda;
5)	Naj ministerstvo šolsko svetovavstvo koj napravi, de se pomeni čez vravnavo šol, čez šolske knjige in njih oskerbljenje, in misli svoje ministeriju razodene.
Daj Bog, de bi ministerstvo te svete poslušalo !
Erdclj.
Kakor „Sudslav. Ztg." piše, je imel 4. t. m. F. m. 1. Puchner z ogerskim generalam Bemam pri Stolcenburgu vročo bitvo, v kterim so bili Madjari popolnama potolčeni. Puchner jih je bil do 8. t. m. noter do Deve pripodil, on pa je bil v Sasvarošu. Madjari so zgubili 25 štukov, 2000 vjetih, več sto, eni pravijo, clo jezero mertvih, vse priprave, in bandero dunajske legije.
Ogerska dežela.
Iz tri in dvajsetiga razglasa ogerske armade zvemo, de je f. m. 1. Glaser, kteri je v Maroškim dolu proti Erdelju postavljen bil, prišaderlaku po hudim boju puntarje premagal , vse sovražne baterie, ki so proti Arad-ski terdnjavi obernjene bile, razdjal, 23 štukov vzel, in 3 voze vojniških priprav in 40 vjetih dobil.
Stari Arad je bil iz terdnjave bombardiran, ker so prebivavci z sovražniki deržali.
Terdnjava Osek se je 13. dne Nužanu vdala; posadka je 14. orožje iz rok dala in se cesarju zopet podvergla, terdnjava so berž graničari oblegli pod vodstvam generala Tre-bersburga. V terdnjavi se je našlo 614 štukov vsake mere , 2000 centov strelniga praha, 74 konj za predprege, dosti živeža, zlasti 400 volov, in čez 34000 gold. gotovine.
F. ni. 1. Šlik seje z generalam z Gotzam in generalam Jablanovskim združil, njih naloga je pokončati tisto puntarsko trumo, ktera se pod Gorgejem z veliko štuki in vozmi počasi skozi Cipso proti Kašavi pomikva, de bi se okoli Tise z drugimi Madjari sošla.
Ptuje dežele.
Frankobrod na. Majnu. Austrijanski poslanci , ki so bili od dopisa našiga ministerstva 4. Svečana hudo omamljeni, so zopet k sebi prišli in so sklenili v Frankobrodu ostati. Čez ta dopis meni nekdo v „Siidslavische Zeitung" tako le: „V dopisu se imenuje Austrija „die erste deutscheMaclit." Žalostno je zares, de
samo Nemci v Austrii kaj veljajo — več veljajo kot vseh drugih 16 miljonov Slavjanov ali 30 miljonov drugih prebivavcov. Zdaj vemo, de Slavjani austrijanski samo kot najemniki „nemški deržavi" služijo. Austrija je perva nemška deržava? Ona ni ne nemška, ne slavjanska i. t. d. ampak je Austrija, cesarstvo izhodno, v kterim pa tudi 7 miljonov Nemcov prebiva. Ako je pa že zavoljo tega celo cesarstvo nemško, pa z Bo-gam: enakopravnost narodov.
Laška. (Iz daljnopisniga oznanila iz Ter-sta v Holomuc). V Rimu je 9. Svečana
ob dveh zjutri republika ustanovljena bila.
Rimska ustavodavna skupšina je naslednjo postavo za podlago rimskih dežel prijela:
I.	Papež je v djanju in po pravici od svetovne vlade rimske deržave odstavljen.
II.	Rimski papež dobi potrebne poroštva za neodvisno opravljanje svoje duhovne oblasti.
III.	Vladarstvo rimske deržave je čisto ljudsko (demokratiško) in ima slavno ime rimske republike.
IV.	Rimska republika bo z drugo Italio v tisto zvezo stopila, ktero skupna narodnost tirja.
Bosna se je na nekaj nakanila; zakaj po celi Bosni se delajo neke priprave in naredbe za vojsko. V Travnik je prišlo do 30,000 redovne turške vojašnje. Za to sim porok. Še nekaj. Vezir je poklical vse paše k sebi. Eni pravijo de mislijo na Serbe vdariti, drugi pa, de se to zavoljo Busov godi. (N. h. s. d )
Turčija. Journalu d. D. se piše: z zadnjo angležko ladjo je prijel Stratford-Canning (angležki poslanec v Carigradu) od L. Pal-merstona ojstre navode. Angležka vlada se pritoži močno čez obnašanje Rusov v podonavskih knezovinah, čez razžalenje hišne pravice turškiga komandanta, ktero si je Rusia dovoljila, de bi neko osebo zasačila, in sosebno čez gerdo ravnanje z nekim Angležam. Angležka vlada se zlo čudi, de Rusi v knezovinah CMoldavii in Valahit) tako dolgo ostanejo in ponudi Turkarn svojo pomoč, Ruse od ondod odpraviti."
A c i* « 1 i t i » k i del.
V spominj
Martina Semrajca.
Premilo mertvaško zvonenje zapoje Iz sveta pokliče rojaka nain proč, Prijatla, oporo pogumnosti moje, Rojakam in domu prihodno poinoe.
Sovražna osoda! si brata mi vzela , Človeštvu junaka, Slovenji sinu, Ki mu rojenica že v zibki je vnela Zelja hrepenenje sa srečo rodu.
Preblagiga serca brez čutrijlga kvara, Prebistriga uma brez zgrešite in zmot, Za krasno , za večno nebeškima žara Je hodil v nesreči odmerjeno pot.
De lastne slavjanskimu rodu pravice Ošabni ptujinc zaničvaje je vzel, Od tega jokale so njega strunice, To bratam zaspanim viharno je pel.
De trna pokrivala je nam domovino Brez upa za zmago nesrečnih krivic, To smertno redilo mu je bolečino , Zasekal mu raric je strup zabavlic.
Neznano ga pekla v serce je krivica. Bolj ljuba ko sužnost mu smert je bila. Življenje nesrečno ko joče temnica, Stiskala ga dobe je zloba strašna.
Ko v takim oblaki se nam razdelijo , Svoboda zašije v domače polje: Koj njega se pesmi prostivši glasijo, Visoko sumeče ko gromi z gore.
Skrive kar je v vlastenskib persih živelo Kar bode rešitva slavjanskih nesreča — Marskterimu v sercu kipeče se vnelo Pri njega besedah ko plam je goreč.
Svobodi življenje, ječenji oteto, In Slavi junaško nje materno kri, Serce nji posvečil je sklepov uneto Za djanje, ki smert in pokop preživi.
Alj zmiraj nasprotje po noči in dnevi Kot červ mu kljuvalo je mlado serce, De ene spolnile so v žalosti revi, Le vmreti za dom, se mu svete želje.
Počivaj v žemljici kot seme prezgodno, Iz groba naj serca vse eutje kali; De vkrepi so sadam nas brate prihodno, Ko časov dozor nam na zmago veli.
Oj bratec! iz oka nam solza se vdera, Velike jo zgubc redi nam obcut; Serce nam enkoljko tolaži le vera, De čakal sam komaj za dom si perut.
Za dom, kjer te mati radostno sprejela Naprot ti pripelje brat jasnih glasov: Brez ločbe zdaj bodeva vkupaj živela, Tu v družbi zasluženih Slave sinov!
In skazal vse verste je vitezov slavnih, Poredje pesnikov soglasnih je lir, Zasluženih možov iz časov predavnih Zdelivši ti neba in svita prošir.
In reče: Na zemlji ni bilo mogoče Dozreti, kar žarno tu vidi oko, De Slava bo zmagala, Večni sam hoče. Glej priča jo vedno pravično nebo!
Serce ti kipi zdaj v neznanim veselji Gledjočim iz večniga raja na nas; O vduši moč djanja omamljeni želji, De pcini namembe slavjanske se kras.
Poromali bodemo k tvoji gomili, Ko tare obup nas in tlači zator, De bi se za pravdo junaško vkrepili , Merlive de združi premage nas zor.
Lovre Toman.
Marko BSoroi-.
slavjanski junak.
v
Ce me vprašaš, ktero slavjansko deželo je roka božja naj bolj okinčila, li rečem, de bulgarsko deželo, fiulgarija se zamore prav po pravici slavjanski raj imenovati. V ti deželi moli veličastni Balkan proti nebesam svojo
z večnim snegam pokrito glavo. Po ti deželi se vali široka Donava, in bobni Marica hitra Ondi so krasne in rodovitne ravnine in veli kanske planine. Podnebje je razno po raz ličnosti krajev, prijetni, in zemlja rodi, če sar je človeku potreba. Ondi je sneg in vro čina, led in toplice, zlato in žito, gore in do line, tomi in homi, reke in potoki, morje in suho, temno borovje in zelene naranče, večna zima in večno poielje. Desiravno pa je bul-garska dežela zares prekrasna, vender nje prebivavci niso srečni. Kaj ti pomaga rodovitna njiva; kaj bogastvo narave, kaj kinč in lepota zemlje, če ti le seješ, drugi pa žanje, če se ti le potiš, drugi pa sad vživa, če je zemlja tvoja, ptujec pa tvoj nadležnik. Taka pa je v Bulgarii. Bes je:
Svemu svetu svitje zora, Kod Balkana nema dana! Usrčd gorcieh suzah mora Gori, gori ljuta rana, Korju robstvo zadade. Samo gore od Balkana Od vapajah tuge ječe , Gdč slobodi neima stana A verige robstva zveče, Koje vežu Hristjana.
Ti žalostni zdihljeji naših slavjanskih bra lov bulgarskih so se pred nokolikimi leti ra zlegali po vsih kotih široke Evrope. Tode zastonj, še dan današnji Bulgarjem ni sonce svobode prisijalo, in mende ne bo, dokler se bo polomesec lesketal po Bulgarii. Čeravno pa Bulgarji že veke in veke v verigah turškiga robstva zdihujejo, vender klije v njih nagon po svobodi. Bulgarji so scer blagi in pohlevni ljudje , in ljubijo bolj poljodelstvo kakor vojskovanje, pa vender znajo kerpko sabljo mahati, domovino in svobodo braniti, in zanjo dati kri in življenje. De so te besede gola resnica, nam spričuje življenje j unaškiga Marka Bočarja. Ta scer ni v svoji domovini slave zadobil, pa ravno to jc še terdnejši dokaz de sta prava hrabrost in živi nagon po svo bodi napolnovala njegovo junaško serce. Bo jeval se je za greško svobodo, in je pri Gre kih toliko spoštevanja zadobil, de je cela Gre cija žalovala, kadar ga je neusmiljena smert v boji zadela.
Gotovo je, de pogled na slavne možove, kaciga naroda celi narod nadušuje in k posnemanju vabi. Torej hočem zdaj neumerjoče dela Marka Bočarja popisati. Te naj bojo vsim Slavjanam od doljne Kamčatke do sinje Jadre, od večno zmerzliga morja do siviga Balkana v izgled, kadar bo treba za pravice svojiga naroda in za pravo politiško svobodo na bojiše stopiti.
Od mladosti tega junaka se Ic malo ve. Rojen je bil Marko Bočar leta 1790 v bulgars-kim mesticu Vodnici. Ob času njegove mladosti je razsajal po Bulgarii hudobni poturče-nec OsmanPasvan Oglu, in je vboge Bulgarje oderal, dc je bil joj. To je Bulgarje iz tristoletnica spanje zbudilo. Bulgarski hajduki v žlahtnim pomenu, t. j. turški sovražniki, so se kupoma vzdignili, de bi se maševali nad Turki in osvobodili domovino. Tode niso imeli
prebrisanima ino kerpkiga vodja. Tedaj jih je
Pasvan Oglu počasu premagal. Hajduki viditi , tle jim ni mogoče v Bulgarii Turke premagati, se preselijo v Macedonijo in Arbanasko. V Arbanasko se preseli tudi rodovina našiga Bočarja. Tačas je živil strašni kervolok, Ali-paša janinski. Ta se je na vso moč napenjal, de bi bil celo Arbanasko deželo spravil pod svojo oblast. Ker so se mu pa posebno slavni Sulijani vstavljali, med ktere so se bili Bo-čarji vselili, se je z veliko armado nad nje vzdignil, de bi njih domačijo Suli osvojil. Stili je tačas branil Markov oče Karsto po imenu. '/> izdajstvam, denarjem in goljfijo je vender Suli premagal. Sulijani so ga scer spustili v mesto, tode s pristavkam, de jim bo pripuše-iio, de se bojo kam drugam preselili. Karsto Bočar pride tedaj v letu 1803 s svojo družino srečno v primorsko mesto Pargo. Oil ondod se poda Marko na jonske otoke. Desiravno jc bil še čisto mlad, je vender že tačas možko serce tolklo v njegovih persih. Zjedinil se je z drugimi Sulijani in je mislil svojo drago domačijo Suli spet osvojiti. Pa ni bilo mogoče. Ali-paša je bil tačas še premočan, de bi mu bila mogla pešica ljudi kaj škodovati. Marko viditi, de nemore svojiga namena speljati, se zapiše med francozke vojake, in postane podčastnik. Tode za malo časa se odpre široko polje njegovimu junaštvu in slavi.
(Dalje sledi.)
Knjiga splošnih deržavjjanskili poštar.
70.
Oklic obstoji v oznanenju prihodniga zakona, z napovedjo imena, primka, rojstniga kraja, stanu ino prebivališa obeh zaročenih z opombo, de naj vsakteri komur bi kak zakonsk zaderžek znan bil, taistiga razodene. Ra-zodenje se ima storiti dušnimu pastirju, komur poroka gre, ali naravnost, ali po dušnim pastirju, kteri je zakon oklical.
§. 71.
Oznanenje se mora ob treh nedeljah ali praznikih navadnimu cerkvenimu shodu farne okolice, ali obeh farnih okolic opraviti, ako ženin in nevesta vsak v drugi okolici prebivata. Pri zakonih nekatolških kristjanskih vernikov se mora oklic opraviti ne samo v nju bogaslužnih zbirališih, temuč tudi v taistih katolških farnih cerkvah, v kterih okolici prebivata, ino pri zakonih med katolškimi ino ne-katolškimi kristjanskimi verniki v farni cerkvi katolške ino v molitvenici nekatolške strani, kakor tudi v katolški farni cerkvi tiste okolice, kjer zadnja prebiva.
§. 72.
Ako zaročena ali eden nju še ne stanujeta šest tednov v farni okolici, kjer se ima zakon skleniti, se ima oklic tudi v nju zadnim pre-bivališu, kjer sta dalj od ravno odločeniga časa stanovala, opraviti, ali pa morata zaročena stanovanje v kraju, kjer se znajdeta, šest tednov nadaljevati, de oznanenje nju zakona tamkej zadosti.
73.
Ce se v šestih mescih po oklicu zakon ne sklene, se mora trojno oznanenje ponoviti. §. 74.
Za veljavo oklica ino od tega odvisno veljavo zakona je scer zadosti, de so imena ženinov ino njih prihodni zakon vsaj enkrat v farni okolici ženina kakor neveste oznanjeni bili, ino pogrešek, ki se je v obliki ali številu oznanenj primeril, ne stori zakona neveljav-niga, tode ženina ali njih namestniki, kakor tudi dušni pastirji, so pod primerno kaznijo skerbeti dolžni, de se vse tu predpisane ozna-nenja v pravi obliki zgode.
§. 75.
Slovesno izrečenje privoljenja se mora zgoditi pred rednim dušnim pastirjem ženina ali neveste, naj se po raznosti vere fajmošter, pastor ali kakor si bodi drugače imenuje, ali pred njegovim namestnikam v pričo dveh sve-dokov.
; S: 76\
Slovesno izrečenje privoljenja v zakon se zamore po pooblastencu zgoditi; k temu se pa mora dovoljenje deželniga poglavarstva doseči ino v pooblastenju oseba, s katero se zakon skleniti ima, zaznamvati. Zakon, brez takiga josebniga pooblastenja sklenjen, je neveljaven. Ako je pooblastenje pred sklenjenim zakonam preklicano bilo, je zakon sicer neveljaven, po-oblastnik pa za vso z svojim preklicani napravljeno škodo odgovoren.
Ako se katolška ino nekatolška oseba vzamete , se mora privoljenje pred katolškim fajmo-štram v pričo dveh svedokov izreči; vender sme na terjanje druge strani tudi nekatolški dušni pastir pri tem siovesnimu opravilu pričijoč biti.
78.
Ako zaročena pisane spričbe čez spolneno edno oznanjenje; ali če osebe v 49, 50, 51, 52 ino 54 omenjene za njih zakon po-trebnigadovoljenja; dalej če taisti, kogar polnoletnost ni popolnama očitna, rojstniga lista ali pisane spričbe svoje polnoletnosti izkazati ne zamorejo; ali čc se zakonsk zaderžek pokaže; je dušnimu pastirju pod težko kaznijo prepovedano, poroko opraviti, dokler zaročena potrebnih spričeb ne doneseta ino vsih over ne odpravita.
%itni kup.
Srednja cena 1 mernik.
Pšenice domače . . . » banaške .
Turšice......
Sorčice......
Reži.......
Ječmena.....
Prosa......
Ajde.......
Ovsa.......
V
Ljubljani
17. Svečana.
Krajnji
19. Svečana.
gold. kr. gold. kr.
38 30
33
39 15
28 48 32
50 38 24 22 9 50