268. števika. Trst, v soboto 24. novembra 1900. Tečaj XXV „Edlnoit,, tbaii) enkrat nn dan. razun nedelj in praznikov. ob 6. uri zvečer. Naročnina znaSa : Za celo leto........24 kron z% pol leta.........12 - sa četrt leta........ 6 _ Zi en mesec....... . 2 kroni Naročnino je plačevati naprej. Na na-rnčbe brez priložene naročnine se uprava ce ozira. _ Po tobakarnah v Trstu se prodajajo posamezne Številke po H stotink (3 nvč.); izven Trata pa po 8 stotink (4 nvč.» Telefon *7U. Oglasi se računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo s primernim popustom Posiana. osmrtnice in javne zahvale nomadi oeiasi itd. se računajo po pogo du Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefrankovani dopisi ae ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V V edinosti je m"o$! Naročnino, reklamacije in oplase sprejema uprilTltlŠtTO. Naročnino in oglase ^e plačevati loco Trst. Uredništvo in tiskarna ae nahajata V oljči Carintia Stv. 12. UpravuiStvo. in. sprejemanje inseratov v ulici Moiin piccoio Štv. II. nailstr. ladajatelj in odgovorni urednik Fran God Lastnik konaorcij lista „Edinost". •A Natisnila tiskarna konsorcija lista „KJinost" v Trs Hrvatska in deklaracija nadvojvode Frana Zagreb, 19. nov. 1900. (Zvrsetek.) Radi tega mora biti vse, kar se tiče pre-stolo nasledstva, dogovorjeno med hrvatskim saborom in dinastijo. Niti sabor sam ne more tu ničesar premen i ti brez dinastije, niti dinastija ne brez sabora! Proti temu povdarjajo govorniki večine ogrsko pragmatiško sankcijo od leta 1723 in pa nagodbo. Govorniki opozicije pa so naj vspešneje, in .sicer toliko pravno kolikor zgodovinsko, odbili in pobili to stališče večine. Profesor Smičiklas je imel pravo zg-odovinsko prolekcijo, absolutno poLrebno, da se razbije in uniči vse ono, kar je rekel Gjurkovic v ta namen, da bi omalovažil pomen toliko cetinske izvolitve, kolikor prag- j matiške sankcije od leta 1712. Kar je profe sor Smičiklas rekel v zgodovinskem pogledu, to je kakor razsodba v zadnji instanci, proti kateri ni pritožbe. Dr. Zaharje dokazal z nepobitno logiko, kako ni pragmatička sankcija od leta 1723, ni nagodba ne moreti derogi-rati (razveljaviti) določeb pragmatiške sankcije od leta 1712. Dr. Mazznra je s podrobnim neoporečnim pravniškim razlaganjem dokazal, kako da po nagodbi sami pravo prestolona-sledstva ni skupna stvar z Ogrsko in kako da nagodba, sklenjena med Hrvatsko in Ogrsko, ni mogla uničiti dogovorov, sklenjenih med Hrvatsko in dinastijo. Kakor vidite, je nepremostljiv prepad med stališčem večine in stališčem koalirane opozicije. Za večino je vprašanje rešeno-z nagodbo; isto je za večino skupna stvar, a rešil jo je skupni sabor v Budimpešti. Za koali rano opozicijo po stoji stvar nasprotno. Za koalirano opozicijo spada stvar pred hrvatski sabor, istotako, kakor je H r v a t s k a z d o g o v o r o m i z v o-1 i 1 a habsburško dinastijo; istotako, kakor je Hrvatska z dogovorom privolila v to, da pravo prestolonasledstva preide na potomke ženske krvi. Od todi vidite, kako neopravičeno je pi-sarjenje Frankovega glasila, ki bi hotelo dokazati, da toliko opozicija kolikor večina stoj iti na istem temelju današnjega zistema. Na glasovanju je bila nujnost odklonjena, no, moralno je zmaga ostala na strani opozicije, ki je branila hrvatsko pravo možato, patrijotiški _j P O D L I S T E K. 4 Česa neki je želela?j Zofka Kveder. i _ Zbala se je teh misllj in ogibala se čast- 1 nika, kjer in kolikor je mogla. On pa se je delal naivnega in jo rad zapletal v daljše resne pogovore o vzgoji otrok in sreči d:u-žinskega življenja. Neki nepoznani čut jel jej je objemati srce, ko je bila v njegovi bližini. Včasih se ga je bala, bežala pred njim, a drugič se je zopet vzdigala neka trma v njej. — Zakaj ne *? Mar nimam pravice do sreče, do cele sreče ? — vpraševala se je in vzdigala glavo. Oh, kaj bi jej bili mari ljudje in svet, ko bi se le napolnila ta praznota v njej, ko bi jo le ne trpinčila več ta moreča skrivna nezadovoljnost. Vse, vse bi dala ! Le enkrat navžiti se, le enkrat nasičiti to ubogo, strpin-čeno, nemirno srce ! Neko popoludne je sedela na svojem starem prostorčku. Soparna vročina je pole-gala zunaj in napolnjevala prostore. Neka lena zaspanost polaščala se jo je. Oči so jej lezle skupaj, naslonila se je in kmalu so mirni jednakomerni dihi naznanjali, da spi. Bože moj, kako so bili lepi ti bujni udje, in z razlogi — proti katerim niso nič mogli govori najboljih kolovodij večine ! Opozicija je zmagala tudi v drugem pogledu, v kolikor je namreč bana prisilila do izjave, ki je velike važnosti. Ban je izjavil namreč, daje na polaganju zaobljube od strani nadvojvode Frana Ferdinanda bil navzoč kakor ban Hrvatske. To je bila dragocena izjava. Obžalovati je le, da je bila storjena po tolikem času in da iz službenih priobčil, izdanih o tej priliki, ne izhaja to. Ali to izjavo treba vsekako vzeti na znanje ter izvajati iz nje nujne konsekvencije. Ako je bil ban navzoč kakor ban Hrvatske, in ne kakor tajni svetnik, potem pa ne velja ono drugo, kar je rekel, da namreč ta predmet spada med skupne posle ; po tem faktumu je bil on navzoč kakor poseben zastopnik Hrvatske in deklaracija bi morala biti stilizirana tudi v hrvatskem jeziku, potem ne bi bila smela priti pred skupni sabor, ampak posebej pred ogrski in posebej pred hrvatski sabor! Ban je izjavil še, da se deklaracija priobči saboru v hrvatskem jeziku. Tega ne umejemo mi, ker za izvirnik smatramo tiste tekste, katere je podpisal nadvojvoda, a to sta bila le dva: jeden nemški, drugi madjarski. Bilo temu kakor hoče, dvoje je neovržno : hrvatska opozicija je dosegla sijajen vspeh v obrambi hrvatskega prava, a po tej obrambi, naslonjeni na nepremagljive in neovržne argumente, toli pravne, kolikor zgodovinske nravi, bo imela soproga nadvojvode Frana Ferdinanda, rojena grofica Sofija Chotek — ako hrvatski sabor ne privoli v odreko Frana Ferdinada — pravico, da postane hrvatska kraljica, in otroci, ki bi se porodili iz njunega zakona, bodo imeli pravico do nasledstva na prestolu v Hrvatski. Dinko Politco. narod riemanjski, v kateri jim pravi med drugim : »Vi ste ostali v pravi katoliški veri in ne dajte se z ničim od nje odvrniti in zavesti. Držite se jedinstva duha v zvezi miru. Eno telo, eden duh .. . Eden Gospod, ena vera, eno krščenje.« Omenjamo, da spada katoliška križe-vačka škofija grškega obreda in slovanskega jezika pod nadškofijo zagrebško. Škof Julij Drohobeczkv je na škofijski stolici naslednik slavnoznanega škofa Hranilovića in je v svoji pastirski službi brat in drug škofa Stross-maverja. Povdarjamo, da se je vse to izvršilo znanjem svete stolice v Kimu in avstrijskega ministerstva na Dunaju. V Trstu, dne 24. novembra 1900. Roma locuta — causa finita! Da nes nam je sporočiti čitateljem o dogodku, ki je zgodovinske važnosti. Vas Ricmanje Z Lo-gom je vsprejeta v sveto katoliško cerkev grškega obreda in škofije križevačke, slovanskega bogoslužnega jezika. Presvetli gospod škof križevački, Julij Drohobeczkv, je doposlal o tej priliki posebno poslanico na kako se je ta polni život vdiral v mehke blazine, kako razločno so se smehljale lepe ustne v snu. Začule so se stopinje. Nadporočnik je bil. Obraz mu je žarel, oči so se mu bliskale. In zdaj, zdaj, ko je zagledal to divno žensko na divanu, kako mu je šinila kri v glavo! Ti fini obrisi teh polnih ženskih udov, to polahko dviganje bujnih prsij pod tenko svitlo domačo obleko. Završalo mu je v glavi, planil je k njej in jo potegnil kvišku k sebi. Nasmehljala se je v snu, vzdihnila globoko in leno raztegnila život. In on jej je poljubljal ustna, oči, lase... pritiskal k sebi nje gorki polni život. Odprla je na pol oči in nehote stegnila roke. Nek mameči čut prešinil jej je telo podobno električnemu toku. Pritisnil je še enkrat svoja ustna na njena, a v tem hipu se je zdramila popolnoma. Široko je odprla oči. Moj Bog, kaj-li je to ! Stresaila se je in silno čuvstvo srama navdajalo je v hipu vse nje bitje. — Proč, proč od mene ! — hitela je in mahala z rokami. Moj Bog, ta človek jo je poljubljal, poljubljal, njo, mater dveh otrok ! Mrzličen trepet jej je spreletel telo. Zo-perni vinski duh udaril jej je v obraz in z nova je razburjeni častnik segel po njej. Politični pregled. V TRSTU, dne 24. novembra 1900. Volilno gibanje. Trst. Tu vlada v italijanskem taboru še vedno tišina; naravno je, da javnost ugiblje sem in tja o vzrokih temu. To jedno pa je gotovo, da se morajo za kulisami goditi jako interesantne stvari, ki so posledica raznim nevšečnim dogodkom, ki so zadeli italijansko stranko v zadnjih časih in ki jej komplikujejo vprašanje kandidatur. Drugače si res ni mogoče tolmačiti to tišino, ki mora vendar biti skrajno neljuba vodstvu stranke, kajti priča le, da so razmere v njej postale nezdrave, da je mnogo zgubila ne le številno, ampak tudi na konzi-stenci. Mnogi menijo tudi, da jc tej tišini vzrok — strah pred Camberjem ! In ni neverjetno to, kajti Camber ima naperjene vse svoje maksim-topove, da jih sproži v vsako ime, s katerim bi hoteli priti na dan. V današnjem »Avantic-ju čitamo vest, ki je sicer v šaljivi obliki, ali vendar zanimiva in verjetna, vest, da sta v koaliciji za predstojeće volitve tudi ugledna — don Mioni in Peder-zolli ! Jako mogoče, saj so vredni eden dru-zega po svojem mišljenju in po — svoji morali ! Istra. Sekcije Kastelir in Nova vas sti včeraj volili nasprotno. V obeh sekcijah so se naši spustili v odločno borbo, kar priznava tudi »Piccoio«, no, niso mogl' vzpeti še za sedaj. Ali vspeh v Novi vasi (181 proti 130 našim) priča, kako naša stvar napreduje tudi v bližini glasovitega Pirana. V srcu jej je vskipel ponos, hipoma a visok in močan. Vse ponosno Čutstvo skrbne matere in zveste soproge se je koncentriralo v nje pogledu. Z močjo je pahnila ono pohotno človeče od sebe in odhitela v svojo spalnico. In tu, tu v samoti je prišla še le na-njo vsa zavest te neskončne žalitve. Tu je prekipela vsa nesreča njenega ponosnega, hrepe-nečega srca. Vrgla »e je preko postelje in telo jej je drhtalo v strastnem silnem joku. Moj Bog, kaj je mogla ona za to, da se jej je vcepilo v srce to hrepenenje po sreči, ta divja strastna želja po popolni, čisti, celi sreči ! ? In zdaj si je upal tak vinjeni stvor, tako pohotno človeče, ki je pod masko poštenosti znalo skrivati svojo nrav, kateremu pa je pijanost razgalila ničvredno ogrodje, tako človeče se je upalo dotakniti se je, žaliti jo v njenem ženskem ponosu! O in še sama je mislila na tega človeka! — — — Zarudela je znova o tej misli in vse nje ženetvo vilo se je v njej pod tem udarcem. Želeti! ? Moj Bog, čemu neki želeti ! ? Kaj se dobiva, kaj se daja ?--Nič, nič! Proč s tem ! Cemu gojiti iluzije, ki jih drugi vlačijo v blato. Se-li splača greniti si življenje, če jo ne ume taka suha trgovska duša, kakoršnja je Sekcija Pomjan bo volila v ponedeljek 7 volilnih mož. Tudi tu so vroča tla, občina, ki jo je večina dež. zbora sestavila nalašč za italijansko stranko. Ali tudi tu delajo naši neumorno, tako, da v slučaju zmage italijanske stranke bo dosežena ista le s skrajnim naporom in zadnjimi sredstvi. Tudi tej laški zgradbi se neizprosno bliža podrtje. Sekcija v Pobegih voli za IV. kurijo t> volilnih mož, za V. pa pet. (To objavljamo, ker je bilo nedavno krivo poročano). Volitev bo dne 27. za V. kurijo, dne 28. za IV. kurijo, v hiši Caralli pri sv. Mihelu v La-! zaretu. V Bolj ti n u — v tej nekdanji trdnjavi ; nasprotnikov — so naši zmagali včeraj z 210 ' glasovi večine. Goriško. V V. kuriji bodo Italijani ! kandidirali inž. Finettija. Proti dosedanjemu | poslancu veleposestnikov bo baje kandidiral grof Dubskv, ki ima tudi mnogo šans, ker je priljubljen med svojimi stanovskimi tovariši, dočim dr, Verzegnassi uživa malo simpatij. «Grazer Tagespost» hoče vedeti, da bodo tudi slovenski veleposestniki glasovali za Dubskega. Štajersko. V celjski okolici je naša stranka sijajno zmagala na volitvi volilnih mož za V. kurijo. Vseh osem volilnih mož je izvoljenih z ogromno večino (s 95 glasovi zoper 29, katere so dobili socijalni demokrati). To je pač velika razlika med volitvami pred tremi leti, ko so socijalisti prodrli z veliko večino. K položaju. Tudi »Narodni listv« se bavijo z vprašanjem razmerja v bodočem državnem zboru med skupinami nekdanje večine. Češki list že sedaj odklanja zavezništvo z nemškimi katoliki in Komuni, kajti, »kdor se izjavlja za nemški državni jezik, je naš sovražnik«. Zvezo med Čehi, Poljaki in Jugoslovani bi pa praški list rad videl tudi za slučaj, da bi ne bili v večini. Taka zveza bi predstavljala tako moč, da bi se proti nje volji ne moglo nič zgoditi v parlamentu. Kar se dostaje razmerja do vlade, pravijo »Nar. listv«, bi se morala odpraviti vsa ponižanja, ki jih je narod češki doživel v zadnjih 15 mesecih, sicer bi se morali Cehi postaviti na stališče najstrožje opozicije. — In res kaže nekaj, da so se Poljaki streznili in bi radi zopet stopili v prijateljske zveze s Cehi. »Neue Freie Presse« pripoveduje v nekem nje mož ? ! Se-li res splača občutiti le senco obžalovanja, da je ta Častnik tako drugačen,, nego je domnevala ona ! ? • Pa res se ne splača ! Skočila je kvišku. Zmila si obraz s hladno vodo, popravila si lase in obleko in odšla doli na vrt kjer je pestunja varovala njijina otroka. Sela e je k njima in pomagala jima zbirati kamenčke s steze. Zvečer pa je sama napravila srno z omako, kar je nje mož tako rad jedel. Nikdar več ni razmišljala osebi. Bila je duša gospodarstvu, skrbna mati in zvesta soproga, nikoli pa ni bila brez posla. Videti je bilo, kakor da hoče z delom zadušiti vsako samovoljno gibanje svojega srca, kakor da hoče z drugimi skrbmi omamiti svoja vroča čuvstva. Živela je in se starala, a nikdar se ni dotaknila nežnih nitij svoje notranjosti. Tu je še vedno nekaj brnelo pod zastorom, brnelo in želelo. Vedno jej je še nečesa manjkalo in vedno jo je še nekaj tiščalo in težilo, nekaj, kar bi bila tako rada oddala, a ni mogla, nekaj, kar bi bila tako rada zamenila. za kar pa je zastonj čakala inenjevalca. Oh, da me ženske, preveč imamo in premalo, dajati in sprejemati hočemo in gorjć nam, če ni nikogar, kamor bi dajale in nikogar od kogar bi vsprejemale. (Zvrsetek.) dopisu iz Lvova s kolikor le možno kislim obrazom, da ne bo nič iz nje sladke nadeje. da bi jej Poljaki pomagali pobirati kostanj iz žerjavice in ubijati Čehe. In o joj, zaupnik dunajske Židinje sporoča tudi nezaslišano vest, da sta tudi c. kr. namestnik gališki in sam gosp. Korber zadovoljna s politiko večine poljskega »kola«! — Gg. v Galiciji čutijo pač, da se okoli njih nekaj giblje med narodom in zato si ne upajo na pota, ki bi pomenjala najočitnejo protinarodno politiko ! Proslulo »Slo\vo Polskie«, to glasilo hlapcev nemške levice v poljskem »kolu«, pripoveduje, da /a čas parlamentarnega zasedanja bo bančni guverner dr. B i-linski imenovan z a ministerskega predsed ni k a. No, morda se res kaj kuha, kajti »Politiki« brzojavljajo z Dunaja, da je bila zadnja seja ministerskega sveta jako interesantna. — Čuda bi ne bilo. Kajti ni ga bilo z lepa ministerstva, čegar lepim besedam bi stalo nasproti toliko odurnih dejanj in ki hi tako brez potrebe, brez kakega vidnega vzroka, se svojimi odredbami na jedni strani netilo objestnost, na drugi pa ogorčenje in tako znašalo gradiva za nedogledne konflikte. Afera Janša. Valovje se še ni pomirilo. Dejstvo, da vladni listi kar ne morejo ponehati s povdarjanjem, da je umirovljenje tega gospoda absolutno brez vsakega političnega pomena, te mora le utrjati v veri. d a je političnega pomena. Praška »Politika« tudi res dokazuje z jako verojetnimi argumenti, da hoče vlada se svojimi, narodu češkemu nasprotnimi odredbami pomagati nemškim liberalcem za prihodnje volitve na noge nasproti radikalcem; dunajski list pa je uverjen, da vspeh bo ravno narobe: profit bodo imeli le radikalci, ker bodo vse te vspehe nemške stvari pripisovali le svojemu radikalizmu in volilci — jim bodo verjeli. Seveda ubira tudi »Neue Freie Presse« isto struno, kakor vladni lisii, ali v gorečnosti današnjega članka jej je zdrsnilo par taktov, ki izdajejo, kaj zahtevajo Nemci od novega predsednika višega deželnega sodišča v Pragi, in to, kar zahtevajo, je prav šmencano politiško in je naperjeno proti narodu Češkemu in načelu jednakopravnosti sploh. Treba le umeti, kaj pomenja to, ako »Neue Freie Presse« pravi, da novi predsednik se mora strogo držati obstoječih predpisov ! Ako pomislimo, da niso le jezikovne naredbe odpravljene, marveč so sedanji ministri izdali naredbe, ki so vzele Čehom še od onega, kar so imeli pred jez. naredbami, potem uraemo že politiški pomen, ki tiči v tem, da je odšel mož, ki baje ni hotel izvrševati novih nare-deb in došel mož, ki jih bo izvrševal in stori morda — da bo bolje držalo — še nekoliko več, nego treba. Altro che, da ni politiškega pomena ! Važen politiško - socijalen načrt je izdelal francoski minister za trgovino za .reševanje sporov med delavci in delodajalci, potom razsodišč. Po tem načrtu bi bila institucija razsodišč na državnih podjetjih, oziroma na pedjetjih, ki delajo za državo, splošno ebvezna, dočim je n. pr. v Avstriji fakultativna (neobvezna) in je v veljavi le za posamične kategorije industrije. Začetek in zaključek štrajkov bi se uredil tako, da bi večina delavcev določala, da-li se ima delo ustaviti in manjšina bi 6e morala pokoriti temu sklepu. Na zasebnih industrijalnih in trgovskih podjetjih bi bila institucija razsodišč fakultativna, neobvezna. Sicer pa bi tudi občine in provincijalne uprave mogle pod-jetjam, kjer so kaj naročile, staviti pogoj, da se ustanovi razsodišče. Za fakultativna razsodišča določa načrt francozkega ministra: Na vsakem podjetju, ki daje dela najmanje 50 delavcem, treba obvestiti vsakega delavca o vsprejemu na -delo, da-li so se spori med gospodarjem in tlela vci predložili razsodišču. Če se je zgodilo tako, postane rečena dispozicija obvezna za obe -strani. Vse določbe tega načrta določajo popolno vzajemnost interesov med delavci in obvezujejo iste, da se pokor*? vsem sklepom, storjenim na podlagi teh določeb. Na vseh podjetjih, na katerih se je vsprejelo od obeh strani, da se skliče razsodišče, delavci izberejo svoje delegate, ki so v permanenci in ki naj zastopajo delavce pred gospodarji. Volilne skupine morajo obsezati najmanje 50, a največ 150 delavcev. Vsaka skupina voli enega delegata in enega namestnika, ki morata vsprejemati pritožbe delavcev in jih predlagati v skupni seji. Poseben pravilnik določa dan in uro, kdaj je predlagati pritožbe. Ravnatelj indu- strije ali njegov zastopnik mora vsprejemati delegate po enkrat na mesec. V slučaju, da pritožbe delavcev niso bile vsprejete, morajo delegatje, ako jim je to naložila skupina delavcev, predložiti pritožbe pismeno. Potem morajo gospodarji najdalje v 48 urah tudi pismeno prijaviti svoj odgovor, eventuvelno ime osebe, ki so jo določili, da bo sodelovala na razsodišču. Čim bi se to ne zgodilo v določenem času, bi imeli delavci pravico proglasiti štrajk. V slučaju pa, da so gospodarji določili svojega zastopnika in razsodišče, morajo tudi delavci isto storiti tekom 4-S ur. Če se pa razsodba ne bi proglasila v naslednjih šestih dneh, bi imeli * delavci zopet pravico, proglasiti, da je delo ustavljeno. iŠtrajk se more proglasiti za vso industrijo, ali pa le za posamične delavnice, kar pa se mora zgoditi na temelju rednega glasovanja dotičnega osobja. — Delegatje delavcev morajo osebju in ravnateljstvu vsaj 6 ur poprej naznaniti uro in kraj glasovanja. Glasovanja se morejo udeležiti le delavci dotične delavnice ali magazina in je vsakomur drugemu prepovedan vstop. Glasovnica se mora glasiti, ali »za štrajk«, ali »proti štrajku«. Za proglašenje štrajka je potrebna absolutna veČina veljavnih glasovnic in morajo glasovati vsaj tretjina upravičencev ; drugače se mora volitev ponoviti naslednjega dne. Vspeh glasovanja je nemudoma naznaniti gospodarju industrije, a zapisnik ostane na sindakatu. Vsako ustavljenje tlela, določeno na ta način, je na podlagi člena 1. v dogovoru obvezno. Vsakih 7 dni pa treba glasovati, da-li naj štrajk nadaljuje; če se večina ne izreče za nadaljevanje, morajo vsi nastopiti delo. Čim je bil proglašen štrajk, morajo lokalne sekcije delavskega svčta skušati, da poravnajo diference in razsodba razsodišča mora veljati za dobo 6 mesecev. Tržaške vesti. Jlltršuja shodil. Jutri bosta volilna shoda na Krožadi nad Koprom in v Pobegih. Prvega sklicuje pol. društvo «Edinost®, drugega pa poslanec Kompare. Ali tudi na tem poslednjem bo politično društvo sodelovalo. Začetek ob 8. uri. Imeuovanje. Tuk. višje deželno sodišče je imenovalo pravna vežbenika Feručija Slo-c o v i c h a in Stanislava Lapajne-ta avskultantoma. Prvi deležniki »Narodnega doma« v Trstll. Zadovoljstvom beležimo, da so se oglasili štirje deležniki društva »Narodni dom v Trstu«, akoravno začasni odbor še ni izdal oficijelnega vabila k pristopu in sicer: 1. Neimenovan barkovljanski rodoljub; 2. gosp. Josip Turk, posestnik v Škorklji hšt. 133. ; 3. dr. Gustav Gregorin, odvetnik v Trstu in 4. Jakob Stoka posestnik in vodja odvetniške pisarne, Trst. V smislu pravil društva »Narodni dorn v Trstu« so udje istega : deležniki, društve-niki, ustanovniki in častni členi. D e 1 e ž n i k je, kdor plača v društveno blagajno delež 200 kron naenkrat ali v štirih poluletnih obrokih po 50 kron, kateri delež j se obrestuje po 3 °/ 0 ter amortizira ; društveni k je, kdor plača letni dosele 24 kron (I. vrste), 12 kron (IT. vrste) in 6 kron (III. vrste); u s t a n o v n i k je, kdor daruje naenkrat vsaj 200 kron; imena ustanovnikov se vpišejo v častno knjigo ter se zaznamujejo na primernem mestu v narodnem domu; Častni členi so oni, katere imenuje občni zbor radi zaslug, pridobljenih za društvo. Vsi udje imajo aktivno in pasivno volilno pravico in pravico glasovanja na občnih zborih. Pristopajte torej, slovanski rodoljubi tržaški in izventržaški v obilem številu društvu »Narodni dom v Trstu«, da se v kratkem lahko »kliče ustanovni občni zbor. Darove in oglasila za pristop sprejema za sedaj začasni blagajnik odvetnik dr. Gustav Gregorin v Trstu. Čemu to ?! Gospod dr. Tavčar je na volilnem shodu na Krškem, govorč o volilnem proglasu klerikalne stranke, izrekel tudi besede: »Tržaška «Edinost», ki nikdar in pri nobeni priliki ne more splezati navzdol s sneženega vrha svoje smešnosti, piše, da je ta pisava klerikalnega volilnega oklica dostojna*. Pred vsem bi konstatovali mi, da so naše besede veljale obema proglasoma — toliko onemu klerikalne, kolikor onemu liberalne stranke — ne pa samo prvo imenovanemu, kakor bi utegnil kdo soditi po izjavi gospoda tira. Tavčarja. Nadalje bi konstatovali, da je bilo to relativno mišljeno, to je, v primeri s tonom, ki sicer vlada v polemikah med obema strankama na Kranjskem. Sicer pa se vprašujemo začudeno : čemu to gospod doktor, čemu ste nas smešili o tej priliki, na takem mestu in radi stvari, ki res ni vredna tega ?! Mi menimo, da mož takega ugleda kakor je dr. Tavčar, mož, ki v našem življenju zavzimlje toli odlično mesto in katerega osebi nismo nikdar odrekali dolžnega spoštovanja, niti ne zaslug, kolikor jih ima, bi že lahko opustil take — malenkosti, prave bagatele. Volitve v zavarovalnico za slučaj nezgod. Z ozirom na naš včerajšnji poziv javljamo, da se je odbor političnega društva »Edinost* že obrnil do kompetentnih krogov v Gorici, Ljubljani in v Dalmaciji v namen, da se pravočasno določijo kandidatje. Nadalje prosi odbor političnega društva »Edinost®, naj naši volilci svoje predpisano podpisane glasovnice čim prej dopošljejo predsedništvu političnega društva «Edinost» (Via Farneto št. 14 II. n.) Za danes ponavljamo naš včerajšdji pu-ziv do rodoljubov, naj vsakdo stori svojo dolžnost, kajti nade je, da dosežemo kaj vspeha. Čast komur Čast! V sinočnji številki smo poročali o rednem zasedanji vseh treh pridobarinskih deželnih komisij za Trst z okolico, Goriško ter Istro. Omenili smo, tla je o tej priliki predsednik komisij, g. dvorni svetnik in finančni ravnatelj pl. Zimmermann, posebno naglašal znamenito zmanjšanje prido-barinske glavne svote za leto 1900 in s tem zdatno znižanje davka v I. razredu. Danes nas je strokovnjak opozoril na to, da dotični referat za južne dežele v kontiugentni komisiji na Dunaji je imel g. dr. M a j a r o n, odvetnik v Ljubljani. Tudi smo se domislili, da je dr. Majaron letošnjo zimo več časa žrtvoval, tla se je v Trstu poučil o težnjah davkoplačevalcev, katere je poten zastopal na Dunaju utemeljeno ia vspešno. Tudi drugi daven' okraji na Goriškem in v Istri so vdo-bili znatne olajšave na podlagi poročila njegovega. Veseli nas, da priznanje g. dvornega svetnika velja prav za prav trudoljubivosti in objektivnosti našega moža. Hvala mu, prisrčna hvala! Z naših sodiŠe. Včeraj je bil na tuk. deželnem sodišču obsojen 44-letni lovski paznik E^avel Renar zaradi prekoračenja silobrana v 8 mesecev strogega zapora. Isti je bil dne 7. oktobra — kakor smo bili sporočili tudi v našem listu — ustrelil Frana Seražina, ki mu je pretil. Seražin je vsled rane umrl. — 30-letni trgovec Vincencij Os\vald iz Pulja je bil obtožen, da je dne 30. avgusta t. 1. predstojnika železniške postaje v Podgorju, Ivana Vičica, oviral v izvrševanju službe ter ga pretepal. Obtožence so obsodili v mesecev' poostrene težke ječe. Novorojenček v morju. Poročajo nam, da so v morju poleg magazina št. 21 v slobodni luki danes našli trupelce novorojenčka. Samomor. Včeraj so našli v «bosketu» 24-lctnega biv. zasebnega uradnika Aleksandra Daboviča iz ulice S. Michele št. 7 s prestreljenim želodcem. Spravili so ga v bolnišnico ter operirali, a nesrečnež je umrl eno uro potem. Vzrok samomoru ni znan. Tatvina. Neznani tatje so predvčeraj odnesli neki trgovki v ulici Tesa štv. 1 znesek 164 gld. — Se le včeraj jutro je opazila, da je okradeua ter je javila redarstvu, kaj se je zgodilo. Pazite na otroke! 8-letni Humbert Savro iz ulice Media št. 20 se je včeraj igral z drugimi otroci z žeblji, kakor jih rabijo tapetarji. Otrok je vzel tak žebelj v usta ter ga požrl. Na bolestno vpitje je prihitela mati ter spravila dečka na rešilno postajo, a že mej potom se je otrok zadušil. Truplo malega nesrečneža so spravili v bolnišnico pri sv. JllStU. Vremenski vestuik. Včeraj : toplomer ob 7. uri zjutraj 10.4, ob 2. uri popoludne 115.2 C°. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 7t>1.5. Danes plima ob 9.30 predp. in ob 10.20 — pop.; oseka ob3.48 predpoludne in ob 4.40 popoludne. Dražbe premičnin. V poned., dne 26. novembra ob 10. uri predpoludue se bodo vsled naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin : v ulici S. Sebastiaao 2 in v ulici Cavana 8, hišna oprava; v ulici Armeni št. 12 in vul. S. Tecla št. 10, hišna oprava ; v ulici Cuc-cherna štv. 1, hišna oprava ; Punto franeo (Largo Peseheria), podoba. Dramatična predstava bo jutri v nedelji) popoludne v dvorani bralnega društva pri sv. Ivanu. Sodelovala bosra umetnika g. in gospa Gavrilovic. Začetek ob 4. uri popoludne. Opozarjamo, tla ista umetnika bosta sodelovala na nocojšnji predstavi v telovadnici «Tržaškega Sokola*. »Jutri v IJarkovljt* ! Pišejo nam : Jutri priredi vrla «Adrija» svojo domačo veselico. Na tej veselici čuli bomo prvikrat velik venec narodnih pesmi v ugoden odgovor na opravičene pritožbe, tla se na naših veselicah premalt) goji narodna pesem. Dokazati hočemo, da pri nas svarila niso padla na nerodovitna tla. Nadejamo se torej velike udeležbe tudi iz mesta, tembolj, ker imamo sedaj jako ugodno zvezo po električnem tratmvavu, ki se ustavlja v neposredni bližini narodnega doma. Seveda ne pozabljamo o tem, tla bodo jutri veselice tudi drugod po okolici in že-; limo, tla bi bile vse dobro obiskane. Vsi oni j pa, ki se ne odločijo drugam, naj pob i tč v Barkovlje na veselico «Adrije» ! — Veselica ! se vrši ol> vsakem vremenu. «Zreza tržaške slov. mladine* nazna-nanja, da bo imela v soboto, dne 1. decenib. svoj prvi plesui venček v svoji dvorani v ul. Rossetti št. 4 (pritličje) pod vodstvom gosp. plesovodje I. Umeka. Začetek točno ob uri zvečer in konee ob 3. uri zjutraj. V strpni na za gospode z eno gospico 1 K in za gospice po 40 st. Jutri popoludne se bodo vršile plesne vaje kakor navadno; prva vaja prične ob 4. uri pop. do 7. ure in pol zvečer in druga ob 8. ure tlo 11. Med drugo vajo se bo plesal valček na darilo ter prosimo cenjene plesalce, kateri 1 >i se hoteli udeležiti tega (valčka), da blago vole to naznaniti odboru o prvi vaji. Na obilno vdeležbo vabi uljudno o d b o r. Čevljar baron, Kdo se ne spominja te priljubljene operete, ki je preti letom tako ugajala, da, kdor jo je slišal enkrat, prišel je tudi drugi večer, da preživi par veselih tre-notkov. To opereto uprizore naši diletantje v nedeljo 2. decembra in sicer v Bar.covljah ob 4. in pol uri pop. Upamo, da nam ni treba delati posebne reklame in opozarjati si. občinstvo, naj se v velikem številu udeleži te predstave, ki bo na korist družbe sv. Cirila in Metoda in »Slovanskega pevskega društva«, ki je imelo o lanskih predstavah zgubo radi slabega vremena, nastavšega ravno tiste dni. A zdaj naj se ni kdo ne plaši, ni daljave ni vremena, temveč naj pride in ne bo mu žal ! «Pogrebno društvo v V rdeli* je imelo minolo sredo svoj redni občni zbor. Preti zborovanjem je bila v cerkvi pri sv. Ivanu običajna slovesna sv. maša, pri kateri se je pelo slovenski. Zasluga na tem gre predsedniku društva, g. Stanku Godini, kateri gospod se ob vsaki priliki poteguje za koristi naroda, bodisi v cerkvi, ali zunaj iste. Da to društvo v materija lnem ozira najlepše napreduje, je razvidno iz tega, tla — od bi vsi vse stroške — ostaje v blagajni še 2*87.46 kron čistega denarja, ne vštevši onega, ki je vložen v «tt'žaški posojilnici in hranilnici*. I Vrhu tega je «dom* cenjen nad 10.000 K. Zasluga na tem, tla družtvo tako lepo napreduje, gre vrlim, neumorno delujočim odbornikom, ki se ob vsaki priliki najuspešneje potegujejo za koristi društva. Tako povoljno, kakor o materijaluem napredku društva, se, žal, ne moremo izreči o moralnem napredku. Čudno se nam vidi, da hiša, last skozi in skozi slovenskega družtva, nosi na pročelju tisti veliki samoitalijanski napis: «Osteria Mirabosco* (! !) Čemu italijanski napis, ko pohajajo v krčmo skoro izključno slovenski ! Vrdelieani ? Na krčmi italijanski napis — ; v krčmi slovenski gostje... Kako gre to skupaj ? Kje je logika?... Morda se bo od katere strani prigovarjalo: « Društvo nima s tem l napisom nič opraviti. Ono je dalo hišo v najem. Najemnik pa si napravi lahko napis, ka-i koršnjega hoče on! Društvo mu tega ne i more zabraniti i Seveda, društvo tega ne more zabraniti zdaj, ko je pogodba meti društvom in najemnikom že sklenjena. Ali vsojam si vprašati: kje pa je bil odbor o sklepanju pogodbe ? Ali ni mogel isti že v pogodbi j napovedati italijanski napis ? Kje smo ? Menila ' ne že v blaženi deželi polente in čebule ! ! 1 Da se nas ne bo krivo umelo, moramo konstatirati, tla o sklepanju omenjene pogodbe ni še obstal sedanji odbor. Mi smo i prepričani, tla sedanji odbor — z vrlimi narodnjaki na čelu — postopa vse drugače nego prejšnji odbor. V odbor društva so bili na občnem zboru izvoljeni gospodje: Jakob Stanko Godina, predsednikom ; — Jakob Rebek, podpredsednikom. — Josip Višnjavec, blagajnikom. — Anton Baretto, tajnikom. — Jurij Škilan, pregledovaleem računov. Odborniki : Ivan Godina, Ivan Mikelu«, Josip Cepar, Ivan Rihtar, Josip Mihelič, Josip Venuti, Ivan Krmee, Anton Mikeluc. Želeči društvu tudi nadalje najboljših vspehov, kličemo mu: Živi, rasti, razcvitaj se, kolikor v materijalnem, toliko tudi moralnem oziru ! X. Y. Društvo «Lipa» v Bazovici priredi jutri veselico z nastopnim zanimivim vspore-dom : 1. I. Laharnar: «Dijaška«, možki zbor. 2. P. H. Sattner: «Xa planine*, možki zbor, poje pev. društvo «Slovenec» iz Boršta. 3 .^".j.: « Venec narodnih pesni*, mešan zbor. 4. Dr. Vrhmorski : «Povžejada*, pripoveduje Jaka. 5. Dr. Ipavic : «Kdo je mar?», veliki možki zbor s samospevom tenora, baritona in basa in spremljevanjem orkestra. 6. «Pansla- vist», veseloigra v enem dejanju. T. Srečkanje na več dobitkov. 8. Ples. Slobodna zabava. Začetek točno ob 4. uri in pol popoludne. Odb^r društva se nadeja obile vdeležbe tudi iz mesta in zlasti iz bližnje zgornje okolice. nizko pade J pravi: kdor smeje. Je pa resničen tudi rek, ki se zadnji smeje, se najbolj Vesti iz ostale Primorske. X Ne klonite duhom! Volitve volilnih mož v Istri so začele in sicer so po dosedanjih poročilih večinoma zmagali Italijani. .No, kdor pozna istrske razmere, ta se temu tudi ne bo čudil. Skoro vse občine, ki so volile dosedaj, so v italijanskih rokah, a razmere v istih občinah so take, da mi nismo nikdar računali na nje. Zdi pa se nam jako sumljivo, da so se začele volitve najprvo v prvih italijanskih postojankah. Kaj ko bi bil tudi to volilen manever, kateri naj bi na eni strani navdušil Italijane, a na drugi ostrašil Slovane ! Vsa stvar izgleda vsekako tako. Italijanom je silno zrasel pogum in povsodi govorč, da so gotovi zmage v peti kuriji. Ker so volitve v svojih postojankah odpravili, jim bo tem laglje, da se vržejo z vso silo na take občine, v katerih se jim majajo stoli. Ce druzega ne, že to nam usiljuje misel, da m e <1 vlado in italijansko stranko obstoji neko tajno spora-zumljenje... Vendar nas vse to ne sme plašiti. Mi ne smemo kloniti duhom, ampak čvrsto se moramo vreči na volilno borbo, da si priborimo zmago nad korupcijo, prevaro in nasil-stvom. Kakor je prezgodno veselje Italijanov, tako bi bila prezgodnja naša malosrčnost. Peta kurija voli okolo 630 volilnih mož. Od teh «>30 volilnih mož mora biti v najslabšem slučaju 300 naših, a nekaj jih pridobe gotovo socijalisti, tako, da smejo Italijani v naj U g O d n e j e m slučaju računati na kakih 10 glasov večine, ker se socijalisti za slučaj ožje volitve bržkone vzdrže glasovanja. Ali treba pomisliti, da se to zgodi le v slučaju, da si mi ne priborimo zmage v nobeni sekciji, kjer je izid dvomljiv. Na kaj tacega pa je vendar težko misliti. Zato pa se ne smemo odreči nadi, da se Italijani to pot morda vendar-le korenito urežejo ter zaračunajo, ker delajo račun brez krčmarja. X Živ ali mrtev! Kandidat istrske oligarhije, dr. Bennati, izrrazil - se je baje o neki priliki, da mora na Dunaj kakor zastopnik pete kuriji ! — Živ ali mrtev — ali hoče iti. Tako govorjenje odgovarja popolnoma proslulemu geslu «osser tutto» —- vsako sredstvo je dobro, samo da zmagamo.! O cora-prarlo, o manzzarlo ! Tako je bil vskliknil neki drugi prvak o prejšnjih volitvah. No, meni se zdi, da za to pot bi bilo to malo preveč korajže. Zato se meni tako zdi, da pojde gospod Bennati pač lahko na Dunaj, a ne kakor poslanec pete kurije, ampak za peto kurijo! X O petem hočemo govoriti! Gospod dr. Bennati, to je mal možicelj in velik kričač. On je predsednik italijanskega političnega društva za Istro, deželni poslanec, člen preslavnega deželnega zbora istrskega, člen deželnega šolskega sveta za Istro, okrajnega šolskega sveta koperskega; on je nadalje odvetn'k v Kopru — in Bog zna kaj še vse — in kar je v sedanjem času najslavnejše : kandidat za peto kurijo za Istro ! Tak možicelj se je izrazil, da so njim — Italijanom — zagotovljeni štirje mandati, o petem pa da hočemo govoriti... Gospodje letajo res silno visoko s svojimi nadejatni. Tolaži pa nas o tem misel, da še nikdar ni lagal pregovor, ki pravi, da, kdor visoko leta, Vesti iz Kranjske. * V s p e h i slovenske gledališke umetnice v Zagrebu. Gospa Irma Polakova, ki si je, kakor smo poročali, na svojem letošnjem gostovanju v Belemgradu znala pridobiti največe simpatije srbskega občinstva, tako, da se je v obče izražala želja, naj bi sMa ljubka umetnica stalno ostala v Belemgradn, je te dni tudi na zagrebškem gledališčnem odru dosegla sijajnih vspehov. Zares simpatična gospa si je s svojo gorko, temperamentno igro in ljubkim pevskim organom pridobila srca hrvatskega občinstva in hrvatski listi izražajo željo, naj bi gospa Polakova ostala v Zagrebu. To bi bila pač težka izguba za slovensko gledališče v Ljubljani. Štajerske vesti. — L j u d s k a k n j i ž n i c a na Poti i k v i, katero je ustanovil ponikovški rojak g. Franc Podgoršek, magistratni policijski svetnik v Ljubljani, se otvori jntri, dne 25. t. m. dopoludne in izroči v porabo. Knjižnica šteje nad 600 knjig- in bo žnjo združena tudi ljudska čitalnica, v kateri bodo na razpolago razni časniki. — Nemški značaj Maribora — je f u č ! Da, to je krvava istina v zasmeh odseku, čegar sveta naloga je bila varovati nemški značaj mariborskega mesta. Na zadnjih občinskih volitvah v mestni zastop dne 19. t. m. so zmagali v III. razredu od prvega do zadnjega socijalni demokralje proti nemškim uacijonalcem. Propadli so vsi dosedanji odborniki v tem razredu, med njimi tudi župan Nagv. Imena izvoljenih socijalnih demokratov se slovanska, iz česar bi morali sklepati, da bodo ti možje tem vestneje vršili svoj strankarski program internaeijonal-nega načela ter se zavzemali za ravnopravnost obeh narodnosti. — Tudi pruske b a r v e g a niso rešile! Krznarja Alberta Frohlicha v Celju namreč. Mož si je dal v znak svojega nemškega mišljenja napraviti tablo v pruskih barvah, a je kljub temu delal tako slabe »kšefte«, da je moral napo* edati konkurz. — Umrla je 20. t. m. v Šoštanju gospa Jožeta .Vošnjak, mati znane vrle narodne rodbine. Za njo žaljujejo trije sinovi, dve hčeri, 19 unukov in 23 praunukov. Umrla je po kratkem bolehanju vsled starostnih slabosti, a si je kljub svojim 94 letom ohranila do zadnjega svež spomin in jasen duh. Blag in čestit jej spomin ! Velespo-štovani rodbini pa naše iskreno sožalje! konzul Warren potujeta ob reki Vangtse1 navzgor, da obiščeta Hankan. Novi »taotai« Šhanghaijski, katerega zavezniki niso hoteli priznati, je imenovan komisarjem za davke od soli v Kiangsuu. Dosedanji tuk. »taotai« še opravlja svojo službo, da-si je že imenovan zakladnikom pokrajine Hunan. LONDON 23. (K. B.) »Morning Post« javlja iz Pekinga dne 21. t. m.: Pričakovati je, da se železnica dovrši tekom enega meseca. Popravljanje in varstvo železnic je postalo mednarodno podjetje. Nemci, Angleži, Italijani in Japonci so začeli nadaljevati železnico ^ Na najraje povelje Njesovesa c. in ir. apostol. Veličanstva XXI. c. kr. drž. loterija za skupne vojaške dobrodelne namene. Ta denarna loterija, ki je jedina v Avstriji zakonito dovoljena, obsega 18.122 dobitkov v gotovini, v skupnem znesku 418.640 kron. Glavni dobitek znaša v gotovini: 200.000 kron Tržaška posojilnica in hranilnica jemstro?ana ladrup z omejenim poroštvom, ulica S. Francesco št. 2, I. (Slovanska Čitalnica). n. Za izplačilo dobitkov jamči c. kr. loterijski dohodni urad. mesto sarao. Devet poslanikov je, žrebanje nepreklicno dne 13. decembra 1900 z ozirom na poslettnji edikt, pismenim potom T , , „ , , , , Jedna srečka stane 4 krone. odločno zahtevalo, da se kaznuje J ungtusu- , , i -1 • l • »m t • Srečke se dobivajo pri oddelku za državne loterije vanga. JNemski poslanik je baje sporočil J^i- na Dunaju, 1. Riemergasse 7., v loterijskih koiekturah, Hitng-Čangu, da je potrebno, da velesile v tobakarnah, pri davčnih. poStnih. brzojavnih in že-. .... lezniSkih uradih, v menjalnicah itd.; igralni načrti same kaznujejo krivce. tirsga 7A kupce sre(-.k. LONDON 24. [K. B.) Glasom brzo- Srečke se dopošljejo poštnine prosto, javke v »Standardu« od doe 22. t. m. je c fcr. loterijska direkcija, tjelraj prispelo zasebno pismo nekega kitaj- oddelek za državne loterije, skega uradnika v Singanfu-u : to pismo pravi, da je zdravjo cesarice-vdove slabo. Ista tla trpi na neki notranji bolezni. LONDON 24. (K. B.) Reuter javlja iz Tientsina: Ruske vojaške oblasti poročajo, da so povelja glede vrnitve železnice razveljavljena, ne da bi se navajalo vzrok tej naredbi. WASHINGTON 23. (K. B.) Vlada ves minoli teden ni dobila od poslanika Congerja nobenega druzega poročila, razven brzojavke z dne 21. t. m., v kateri izraža menenje, daj kužni, kakor jih predlaga kitajski cesar v znanem ediktu, niso zadostne; podrobneje pa se ni izrazil o tej točki. Vlada mu je dala tedaj določeni ukaz, da ne stavi nemogočih pogojev. Ako večina poslanikov ali morda tudi le eden zastopnik velesil ne pritrdi nagodbi, se morda razbije vse podjetje ter pride do novega pogajanja neposredno med vladami, ki se iinajo zjediniti o novi podlagi ali pa bodo morale velesile same ali v skupinah rešiti to vprašanje. Na poslednjo možnost je že mislila angleško-nemška pog( Hranilne uloge se sprejemajo od vsakega, če tudi ni ud zadruge in se obrestujejo po 4°/0. Rentni davek od hranilnih ulog plačuje zavod sam. Posojila dajejo se samo zadružni konj jn sicer na uknjižbo po na menjico po 6°0 na zastave po 5 1°/0. Uradne ure so: od 9 — 12 dopoludne in od 3—4 popoludne. Izplačuje se: vsaki ponedeljek od 11 —12 dopoludne in vsaki četrtek od 3—4 popoludne. Postno hranilnični račun 816.004. j LONDON 24. (K. B.) Kakor St Trev.-obrtna »trovana nMn »Dailv Telegraph« dne 21. t. m. iz Tientsina, je nastalo med poslaniki tujih velesil nespo- ! razumljenje glede zahteve, da je bokserske voditelje kaznovati s smrtjo. Japonska, Zjedi-njene države, Rusija in Francija da so za milejšo kazen. z neomejenim jamstvom. T GORICI, semeiiiska ul. St. 1., I. liadstr. —-- Razne vesti. Mesto Valporaiso ni pogorelo. Čilenski konzulat na Dunaju javlja, da ni resnična vest, katero smo bili priobčili tudi mi, da bi bil mesto Velporaiso uničil požar. Le francoski konzulat v Valporaisu da je pogorel. Slabi nasledki bolezni, kateri se navadno izcimijo iz prav neznatnih želodičnih slabosti, obvarujejo se popolnoma s pravočasno vporabo domačega sredstva »dra. Roze balzam za želodec«. Pristno dobiva se v tukajšnjih lekarnah in glavni zalogi B. Frag-nerja v Pragi, 203. — III. — Glej Oglas! Brzojavna poročila. Ustaja 11 a Kitajskem. LONDON 23. (K. B.) »Dailv Telegraph* je izvedel iz \Vasiiingtona : Mac Kin-lev in državni tajnik Hay ne zakrivata svoje nezadovoljnosti s poročilom amerikanskega poslanika Congerja, ki meni, da kazni, zaukazane s kitajskim ediktom, ne zadostujejo. Ako bi Congerja ne podpirali tako izdatno misijonski krogi, bi ga že bili nadomestili z drugo osebo. BEROLIN 22. (K. B.) Grof \Valdersee javlja iz Pekinga : Kolona Vork je prispela dne 17. t. m. v Houenhva, 25 kilometrov od Kalgana proti jugovzhodu. Kitajska posadka, ki je ostala tamkaj, se je podala. Kolona Mucklenfels je dne 20. t. m. odkorakala iz Sankiatiena v Ankiačuan. Zdravstveno stanje ekspedicijskega voja je dobro. Legar in griža pojemata. BEROLIN 23. (K. B.) »Wolff« javlja iz Shanghaia : Admiral Sevmour in generalni Obrestuje hranilne vloge, stalne, ki s. nalože za najmanj jedno leto po 0%, na-W o, v , . . vadne po 41/8% in vloge na Con to - corrent WAbHINGTON 23. (k. B.) Nota, k. [)Q 3>6(fyo. smjerna hranilne knjižice druzih jo je poslal velesilam državni tajnik Hav, zavodov brez izgube obresti ter izdaja v zamenja toliko, kakor da se Zjedinjeue države meno lastne. Rentni davek plačuje zadruga otvorile novo pogajanje, ki gre za tem, da se sama. velesile zjedinijo o temeljitih načelih novemu posojila na poroštvo ali zastavo na • - , , , ■ • i ■ i 1 • oletno odplačevanje v tedenskih ali mesečnih pogajanju ter da se tako najde izhoda iz ne- , , 1 . ,J ..... 1A. ,„„ 1 0 J J , J obrokih, proti vknjižbi varščine na lOletno mogočega položaja, ki so ga natvor.li posla- 00 300 kron po 1 krono na teden, ali I prijazno sprejele amerikanske predloge. Dr- j daljših obrokih po dogovoru. Deleži se obrc- žavni oddelek izraža svoje zadovoljstvo z do- stujejo po 6.1o%. sedanjimi uspehi. Nota priporoča menda manj Vplačevanje vrši se osebno a!i potom ostro politiko, zlasti glede kaznovanja kitaj- položnic na čekovni račun štev. 842.366. ! skih dostojanstvenikov in glede odškodnine. Uradne ure: o-l 9—12 dopoludue in j Zjedinjene države namerjajo s tem postaviti ^ 4 popoldne; ob nedeljah in praznikih pogajanje na racijonelno in praktično podlago. Trgovinske vesti. Budimpešta 23. Pšenica za oktober april 1901 K. —.— do .— Pšenica za K. 7.48 do 7.49 K. Rž za oktober K. 7.66 do 7-67 Rž za april K. 7.18 do 7.20 Oves za oktober K. .— .— Oves za april K. 5.56 do 5.58 Koruza za september .— do - Koruza za oktober .— do .— Koiuza za maj 1901 K. 5.01 do 5.02 Fšenica: ponudbe pospešene, povpraševanje slabo,- mlačno. Prodaja 14.000 m. st. 5 st. ceneje. Vreme: lepo. Hamburg 23. Trg za kavo. Suntos good average za december 34'—, za marc 35.— za maj 35.50 za september 36.25 Denar. H a V r e 23. Santo3 good average za november po 50 kg. Frcs. 41.75, za marc po 50 kg Frcs. 42.— t»< 1 9—12. dopoludne M. AI TE Trgovina mainfaktiirnega blaga Trst. — Via Nuova — Trst. vogal Via S. Lazzaro št. 8. Čast mi je javiti slavn. občinstvu in cenj. or0 poZliaiie k i\ V 11 T II C in mrzla vedno gotova. ni • \ Gostilna je odprta do polunoči. r a o 1* 1 s.; Svojim rojakom se toplo priporoča za 1- PIPAN &l C.O obilen obisk. j Zaloga kave, rila in olja. One naše gosp. kupce ki pošiljajo po blago z vozom, prosimo naj opozorijo voznike da smo se preselili v ulico Commerciale štv. 3 (v bi i- Dunajska filjalka Hranilne vloge na knjižice 8 4%. Menjalnica, borzno posredovanje, posojila na vrednostne papirje, menični eskompt, vinkuliranje in razvinkuliranje obligacij. ŽivnostenskA banka na Dunaju, L, Herrengasse 12. Glavnica v akcijah 20,000.000 K. Reservni zaklad nad 7,000.000 K. Centrala v Pragi. Podružnice v Brnu, Plznu, Budejevicah, Pardubicah, Taboru, Benešavi. Iglavi. Moravski Ostravi. . Novoporonenci pozor! Razsezno jamstvo v r 1 vsakovrstnega pohištva, mebljev, okvirjev, ogledali Velika zaloga Btolic za jedilne sobe, blazin z različnimi tapecarijam. in pohištvo za elegantne sobe. Sprejemanje vsakovrstnih naročil v vso to stroko spadajočih del. Anton Brešeak, Gorita. Gosposke ulice štv. 14 Prodaja proti primerni varščini tudi na obroke. Novo trtefto nmM nofljetje L- Mozetič vodja: L. Montanelli Via Torrente (Ponte della Fabbra) Izbor bisernih in porcelanastih in nagrobnih vencev, trakov, Črk, spominov itd. Imdovik Borovnik tovarna in izDelovalnica precizijskih pušk Rorovlje (Perlacli) Koroško priporoča ivoje najboljše in zanesljive puike vseh zistemov jjn kalibrov. Znamenite in ojstrostrelne puške za ibre, risanice, lovske kratke puške in dvo-cevke za cele krogle iz dobrega kovanega materijala, najsolidnej.it' puškarsko ročno delo ter dobro preskušano. Komade, ki ne ugajajo sprejmem nazaj, jih zamenjam ali pa povrnem denar. Sprejemam v popravljanje vse, udelavam cevi v stare puške, nova kopita, pre- ! delavam puške za nabijanje od spredjij v tjike za na- ■ bijanje od zadej itd. Pri n a j 8 o 1 i d n e j s e m delu o o o o o o zmerne cene. ° • ° *> o o Slovenski cenik pošljem na zahtevanje brezplačno in franko GORIŠKA LJUDSKA POSOJILNICA registrovano društvo z omejeno zavezo, v Gorici Gosposka ulica hšt. 7., I. nadstr. v lastni hiši. -- Hranilne vlogo sprejemajo se otl vsaeega, če tudi ni član društva in se obrestujejo po 41/2%» ne da In se odbijal rentni davek. Posojila dajejo se samo članom in sicer na menjiee po 6 °/0 in na vknjižbe |>o 5°/o* U rad uje vsaki dan otl 9. do 12. ure dopol. in od 2. do ure ] topol, raz ven nedelj in praznikov. Stanje Iran. vlog leta 1899. okroglo K. 1,400.000. Poštiio-lraii, račun štv. 837.315. Dr. Rosa Balsam Praško domače zdravilo iz lBtarne B. Fraper-ja t Pragi je že več kakor 30 let obče znano domače zdravilo vzbuja slast in odvaja lahko. '/> redno uporabo istega se prebavljanje krepi in ohrani. Velika steklenica 1 gld., mala 50 nvč. po pošti 20 nvč. več. | v a rilo! Vsi deli embalaže nosijo zraven stoječo, postavno po-loženo varstveno znamko. je staro, najprej v Pragi rabljeno domače zdravilo, katero varuje in ohrani rane čiste, vnetje in bolečine olajša in hladi. V pušicah po 35 in 25 nč., po pošti 6 nvč. več. S Glavna zaloga: Lekarni B. Fraper-ji t. ii h. (viratia iilanltlla jri ine« irii' hI Praga, Malastran, ogel Spomerjeve tuice. Vsakdanje poštno razpošiljanje. Zaloga v lekarnah Avstro-Ogerske, v Trstu v Lekarnah: O. Luciani, E. Leitenburg, P. Prendini, S. Serravallo, A. Suttina, C. Zanetti, A. Praxmarer. ^ I Car! Greinitz Jfeffen Na Corsu štev. 33. podružnica Trst. Piazza della Legna 2. Veliki krah ! New.York in London nista prizanašala niti evropski celini ter je bila velika tovarna srebrnine prisiljena, oddati vso svojo zalogo zgolj proti majhnemu plačilu delavnih moči. Pooblaščen sem izvršiti ta nalog. Pošiljam torej vsakomur sledeče predmete le proti temu, da se ni i povrne gld. 6.60 in sicer: 6 komadov najfinejših namiznih nožev s pristno smgleSko klinjo ; 11 komadov amerikanskih pat, srebrnih vilic iz enega komada ; (i kom. amer. pat, srebrnih jedilnih žlic ; 12 kom. amer. pat. srebrnih kavnih žlic; 1 komad amerikanska patent, srebrna zajemainica za juho; J kom. amer. pat. srebrna zajemainica za mlesko: <> kom, ang. Viktoria čašic za podklado ; '2 kom. efektnih namiznih svečnikov; I komad cedilnik za čaj ; 1 kom. najfin sipalnlce za sladkor. 42 komadov skupaj samo gld. 6'60. Vsek teh predmetov je poprej stalo gld. 40 ter jih je moči sedaj dobiti po tej minimalni ceni gld. 6*60. Amerikansko patent srebro je skozi in skozi bela kovina, ki obdrži bojo siebra 25 let, za kar se garantuje. V najboljši dokaz, da le-ta inserat ne temelji na nikakšni slepariji zavezujem se s tem javno, vsakemu, kateremu ne bi bilo blago všeč, povrniti brez zadržka znesek in naj nikdor ne zamudi ugodne prilike, da si omisli to krasno garnituro, ki je posebno prikladna kot prekrasno. svatbeno in priložnostno darilo kakor tudi za vsako boljše gospodarstvo. Dobiva se edino le v K X X X X X X Železo in razno železno blago na drobno in na debelo. Priporočajo svojo dobro sortirano zalogo W predmetov za stavbarstvo traverze, zaklepe, železo za kovače in facon, stare železnične šine, držaje in ograje, vodnjake, pumpe, železne cevi in take iz vlitega železa, ▼se tehnične predmete, popolne naprave kopelji in stranišč peči in štedilna ognjišča kuhinjsko, namizno in kišno opravo, železne meble in pred ognjeni yarne blagajne nagrobne križe in obgrobne ograje, orodja za vsako obrt. X x n n n $ n n u n x X Svojo zahvalo izrekava prav topio vsem nam naklonjenim poznanim in nepoznanim p. n. odjemalcem, zlasti pa velespoštovanemu ženstvu, katero s tako odločnostjo po vseh prodajalnicah naše testenine zahteva. Z vsem spoštovanjem Žnideršič & Valcnčič II. Bistrica v oktobru 1000. A- HIRSCHBERG-a Eksportni hiši američanskega pat. srebrnega blaga na Duiiaji II., Rembraudtstr. 19. Pošilja se v provicijo proti povzetju, ali če se znezek naprej vpošlje. Čistilni praiek za njo 10 kr. Pristno le z zraven natisnjeno varstveno ^ ^ Kwizdov Korneuburški prašek za krmljenje živine znamko (zdrava kovina.) Izvleček iz pok valnih pisem, * * * a Bil sem s pošiljatvijo krasne garniture jako zadovoljen. * I j j ubijana. Oton Ba rt usek, c. in kr. stotnik v 27. pespolku S pat. srebrno garnituro sem jako zadovoljen. T o ni a ž K o ž a n c, dakan v Mariboru. Ker je Vaša garnitura v gospodinjstvu jako koristna, prosim, da mi pošljete Je jedno. Št. Pavel pri Preboldu-Dr. Kamilo Bohm, okrožni in tovarniški zdravnik. Veterinarno - dijetetično sredstvo za konje, govedo in ovce. Rabljen skoro 50 let že v mnogih hlevih, kedar živiua :;oče rada jesti, kedar slabo prebavlja v zboljšanje in pomno-iitev redilnosti mleka pri kravah. Cena l/i žkatljica kron 1-40. ikat-Ijice 70 stot. Pristen je le se zraven 3toječo varnostno znamko ter je na prodaj v vseh lekarnah in drogerijah Glavna zaloga Fran Ivan Kwizda, c. kr. avstr. ogerski, kralj, rumunski In knežje bolgarski dvorni zalagatelj. Okrožni lekarnar, Komeubnrg pri Dunaj n. m Zaloga olja iu kolonijalnoga hlaiai. Podpisani ima čast javiti slavnemu občinstvu, da ima v ulici (jhega It. 11. v trstu veliko zalogo od navadnega do najfinejšega olja. kisa. mila. kave. sladkorja, riža itd. Bo kg. naprej proti povzetju. Za mnogobrojne naročbe se toplo priporoča M dan i loj z Tre visa n. NAJLEPŠE PRAZNIČNO DARILO! \J NOPENI 5L0VEN5K! HlSl 5E: NE Pl SHELE: POGREVATI ooooooooooo ^s- DOKTORJA rRANCCTfl PREŠERNA UREDIL 5KRIPT, L. PINTAR ILUSTRIRANA IZDAJA, SEDITA 5 K, U PLATNU VEZANA 6'40 K, U U5NJU VEZANA 9 K. NATISNILA IN ZALOŽILA IG. rt. KLEINr\AYR & ttD. BflHPERG U LJUDLJANI1 o o D0Pll/flJ0 5E: PO USEM KNJfGOTRŽNICAH ° ° Sloveči profesorji zdra-viNt va in zdravniki pripororajn Želodčno tinkturo lekarnarja piccoli v Ljubljani dvornega založnika Nj. Svetosti papeža kot želodec Jtrepčujode in tek vzbujajoče, dalje kot prebavljenje in telesno odprtje pospešujoče sredstvo, posebno onim. ki tip«'* na navadnem telesnem zaprtju Razpošilja se proti povzetju v šMiicab po 12 in več steileniClc. JAKOB KLEMENC zaloga manufakturnega blaga v Trstu, ulica sv. Antona št. 1. priporoča častitim svojim odjemalcem svojo prodajalnico, preskrbljeno z vsemi manufakturnim! predmeti, združeno s krojačnico za Jjosp. >de. Sokolska obleka kompl. Havelok nepremocijiv od 10 do 16 gld. Velik izbor suknega iu bombažu Maza za možke obleKe. srajc iz Žide. volne, iawn-teanis, platoa itd., zapestnic, ovratnikov, perila za možKe, ovratnic v vseli barvali ifl larmah, nogo vic. rat, jopic vseli vrst, posebno za tonriste in Kolesarje, modnili predmetov, rofcovic iz nitij in kože ter dežnikov in solčniKov. VELIK IZBOR naroftnili in avstrijski zastav, transparentov in trakov za vence v različnih barvah. Po najnižjih cenah. Na zahtevanje pošiljajo ^e uzorci vseh vrst z dotiku i m i cenami," poštnine prosto. „Ljubljanska kreditna banka" v Ljubljani Spit&Uke ulice št. 2. '^H Nakup in prodaja vseh vrst rent, državnih papirjev, zastavnih pisem, srečk, novcev, valut itd. po najkulantnejšlh pogojih. Posojil* na vrednostne papirje proti nizkim obrestim. zavarovanje proti kurzni izgubi. Promet« k vsem žrebanjem. Sprejemanje denarnih vlog na vložne knjižice, na tekoči račun in na girokonto s 4'/,7« obrestovanjem od dne vloge do dne vzdiga. Eskompt menjle najkulantneje. Borzna naročila.