PRIMORSKI dnevnik je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov Predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novem-bra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebu-*'• od 18. septembra 1944 do 1. maj«* 1945 v J'skami «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvoboje-nem Trstu, kjer jé izšla za-^eja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
primorski
M	dnevnu
š:^g
73 Ì
■i; 'C i-Q C 75 3> ~ r u m c i> T-
r_
?_
Poštnina plačana v gotovini Abb. postal« 1 gruppo
Cena 600 lir - Leto XLI. št. 174 (12.206)
Trst, petek, 9. avgusta 1Ì
Po zadnjih mafijskih zločinih v glavnem mestu Sicilije
Policisti včeraj prerešetali Palermo V torek razprava v poslanski zbornici
Vrsta domnev, a zaenkrat nobenih ugotovitev o dinamiki zadnjega zločina
. PALERMO — Preiskovalci glavnega mesta Si-‘ še vedno zaman iščejo sled za mafijskimi zločinci, ki so v tordk umorili funkcionarja lete-Cega oddelka krajeyne kvesture Cassaràja in nje-govega osebnega stražarja Roberta Antiochio. Za-eokrat so ugotovili dinamiko dogodka, ki se je Ovijal bliskovito: v sedmih ali največ desetih Minutah so zločinci prispeli na kraj, se pripra-na streljanje, izvršili zločin in nato zbežali, ^ona ubitega funkcionarja je namreč povedala, ji je -mož telefoniral pet minut po tretji uri lri. ji napovedal, da pride domov na kosilo. Sedem >ut kasneje je avto pripeljal do hišnih vrat. ha d™ Cassarà ni kosil doma, ampak je na 'litrico pojedel v pisarni, v torek pa se je odlo-cn, da se vrne domov in preživi vsako uro z že-
00	in hčerko Elviro. Tu je tudi jedro vprašanja Pfeiskovalcev: ali je res možno, da so mafijci pricvili zločin prav na dan, ko je Cassarà odločil, Qa se vrne domov? Možnost, da je bilo tako, je
1	() majhna, skoraj neznatna. Zato preiskovalci Qornnevajo, da so mafijci priključili v telefonsko Ppntralo poslopja, kjer je živel Cassarà, prislu-
kovalno napravo, ki jim je omogočila, da res polovijo točen trenutek prihoda policijskega funk-•onarja. Vendar to pomeni, da so imeli nekje v *>žini pravo operativno bazo, saj bi nedvomno ^nudili pozornost, ko bi čakali na ulici ali v , akern' avtomobilu. Sicer pa se čedalje bolj uve-Javlja domneva, da so nameravali mafijci ubiti
Cassaraja 28. julija, skupno s komisarjem Mon-tanom. Tistega dne je bil namreč Cassarà povabljen k Montani, a je v zadnjem trenutku zavrnil povabilo zaradi drugih obveznosti.
Poleg teh ugibanj in domnev je približno 800 policistov, karabinjerjev in finančnih stražnikov, ki so jih včeraj poslali v Paletrmo iz drugih krajev Italije, uvedlo v sicilskem mestu pravo obsedno stanje. Ogromno je cestnih blokov, stanovanjskih preiskav in drugih policijskih akcij, vendar zaenkrat brez vidnejših uspehov. Pravega preiskovalnega vodstva na letečem oddelku palermske kvesture, tistega, ki je v zadnjih mesecih intenzivno vodilo preiskave o mafiji namreč ni več.
Medtem ko so torej preiskovalci na delu, pa so včeraj pokopali obe žrtvi zadnjega mafijskega zločina. Pogreb funkcionarja Cassaraja se je odvijal včeraj v zasebni obliki v Palermu,
V zvezi s številnimi' incidenti, do katerih je prišlo na pogrebu policista Antiochie, ko je skupina policistov skušala napasti notranjega ministra Scalfara in je policijski sindikat napovedal, da je 200 agentov zahtevalo premestitev iz Palerma, bo prišlo jutri do srečanja med notranjim ministrom in predstavniki generalnega tajništva avtonomnega sindikata policistov. Predstavniki sindikatov so že napovedali, da bodo predlagali rotacijo policijskih agentov zadolženih za boj proti mafiji, večjo tajnost v preiskovalnem postopku,
ustanovitev koordiniranih enot vseh varnostnih sil za iskanje zločincev na begu ter razširitev veljavnosti zakona o »skesancih« tudi na organizirano zločinske dejavnosti. Tudi včeraj je prišlo do nekaterih protestov policistov, vendar v manjši meri kot v sredo.
Včeraj se je sestalo tudi predsedstvo parlamentarne komisije za boj proti mafiji. Na sestanku, 'ki je bil v Palermu, so zaslišali posebnega komisarja za boj proti mafiji prefekta Boccio. Ob koncu seje so sklenili, da bodo v čim-krajšem času sklicali plenarno zasedanje komisije, na katerem bodo med drugim predlagali ustanovitev operativnega centra za izmenjavo informacij med vsemi preiskovalnimi enotami. Takojšnjo zaposlitev šest tisoč policistov, ki so že u-spešno opravili ustrezno šolo ter nakup sodobne tehnološke opreme za preiskovalce, da bi bili slednji lahko ' kos organiziranemu kriminalu.
Poslanska komisija za notranja vprašanja pa se bo sestala v torek; na seji bo notranji minister Scalfaro poročal o zadnjih dogodkih. Komunisti so zahtevali tudi sklicanje ustrezne senatne komisije, zaenkrat pa ta komisija še ni bila sklicana. Končno pa je treba še omeniti, da je Zveza komunistične mladine Italije napovedala za 3. september, to je na dan obletnice umora generala Dalla Chiese, v Palermu množično manifestacijo proti mafiji.
O
Ì3 — o
✓■N
Gona izrucii Craxiju poročilo o »črnem petku«
RIM — Zakladni minister Go-ria je sinoči izročil predsedniku vlade Craxiju izsledke lastne preiskave o dogodkih z dne 19. julija, ki so botrovali devalvaciji lire, vendar z vsebino poročila ni seznanil javnih občil.
Tistega dne — poimenovab so ga »črni petek« — je državna ustanova za tekoča goriva ENI naročila turinski banki San Paolo, naj kupi 125 milijonov dolarjev, ki da jih potrebuje za poravnavo zapadlih obveznosti. Tako ENI kot banka sta o tem obvestila emisijski zavod in čeprav je Banca d’Itaba operacijo odsvetovala, kot je pred kratkim povedal Goria, je do nje vseeno prišlo. Toda: namesto, da bi turinski denarni zavod dolarje kupil po tečaju 1.868 lir, ki je veljal ob 13.40, kot je naročil finančni direktor u-stanove, jih je kupil po tečaju 2.200 lir, ki je obveljal ob zaključku borznih operacij.
Značilno je, da je Goria emisijski zavod branil rekoč, da je napravil pač svojo dolžnost, in s pripombo, da »črnega petka« ne bi bilo, ko bi se dan prej ne bili domenib za razvrednotenje lire. Kaže torej, da teza o premišljeni gospodarsko-politični potezi ni iz trte zvita.
12 let zapora 2a Alberta Tearda
Mrtvi in ranjeni v Južni Afriki Rasistom so se uprli tudi Zuluji
SAVONA — Bivši predsédnik dežel--pG vlade Ligurije socialist Alberto ®ardo je bil obsojdn na 12 let in 9 ®secev zapora. Razsodbo je izreklo kjkšče v Savom pozno sinoči; sodni-, so Tearda spoznab za krivega vseh ki jih vsebuje obtožnica razen
Sj: v
Tei
^Plačilu kavcije 40 milijonov lir. Sod-
fi' revanJ'a v zločinske namene ma-jskega tipa, zaradi česar bo lahko ardo prišel na začasno svobodo pro-
niki
so na visoke zaporne kazni obso-
j.1 še 13 drugih obtožencev, medtem rp80 jih 12 oprostili.
*oarda so aretirali 14. junija 1983, fpkaj tednov potem ko je odstopil z predsednika deželne vlade, da n6 .k° kandidiral za parlattiemtar-v r°!itve- Obtožili so ga združevanja ionske namene mafijskega tipa, lijevanja, dinamitnega atentata, za-tj. interesov pri izvrševanju funk-Sg . ‘n drugih kaznivih dejanj. Tako jJo končala preiskava, ki je trajala točil- 'n v kateri so sodniki osredo-s0 .. Pozornost na visoke »marže«, ki 5'h podjetniki, predvsem gradbe-
na podjetja plačevali, da so si lahko zagotovili gradnjo javnih objektov. Pri tem je Teardo ustanovil pravi »elan«, v katerem so bili številni politiki, predvsem socialisti, pa tudi dva komunista in en demokristjan, ter n ((kateri strokovnjaki (predvsem na področju gradbeništva in urbanistike) ter sindikalisti. Skupina je bila natančno organizirana in denar je služil predvsem za organizacijo volilnih kampanj socialistične stranke, delno pa je bil namenjen tudi osebno nekaterim obtožencem, ki so prejeli nekaj sto milijonov, Teardo pa celo mibjardo. Ko je prišel pred 20 leti Teardo iz Veneta v Ligurijo, je bil v bistvu siromak. V tem času pa si je ustvaril pravo kraljestvo in to z organizacijo, ki so jo sodniki prvotno označili kot mafijsko, a so jo včeraj preimenovali v navadno združe-' vanje v zločinske namene. To pa ja tudi edina olajševalna okoliščina včerajšnje razsodbe, kajti kazni so zgledno visoke, vsekakor višje od pričakovanih.
• JOHANNESBURG — Več kot 20 mrtvih in na stotine ranjenih je začasni obračun neredov, ki so v zadnjih dneh izbruhnili v črnskih predmestjih Durbana, največjega južnoafriškega pristaniškega mesta ob Indijskem oceanu. Več znakov kaže, da gre pravzaprav za poskuse vstaje črnskega ljudstva Zulu, ki se pojavljajo tudi v drugih predelih pokrajine Natal.
Do najhujših spopadov med skupinami mladih Zulujev in varnostnimi oddelki je prišlo v črnskih naseljih Umlaži in Kwa Mashu. Črnci so v svojih napadih v glavnem uporabljali kamenje, policaji in vojaki pa so proti njim metali solzilce in streljali gumijaste izstrelke, a tudi svinčenke. Nekatere skupine Zulujev so vdrle v indijsko četrt Inando v predmestju Durbana, napadle stanovanja, večinoma pa plenile po trgovinah. Veliko število Indijcev je zapustilo svoje domove, saj- je med njimi še vedno živ v spominu napad zulujskih ekstremistov leta 1949, ko je bilo umorjenih 142 prebivalcev Inande. V tej četrti živi dobršen del 800 tisoč južnoafriških Indijcev, ki na osnovi nedavnih reform pretorijskega rasističnega režima podobno kot mešanci uživajo nekatere civilne in politične pravice, katerih veliko številnejši črnci nimajo.
Podobne incidente kot v okolici Durbana so včeraj zabeležili tudi v bližnjem mestu Pietermaritzburgu, kjer so bdi prav tako tarča napadov indijski trgovci. Po vsem sodeč je iskro uporov Zulujev kresnil nedavni umor čmopolte odvetnice Victorie Mxenge, ene izmed vodite-
ljev gibanja za človekove pravice v Južnoafriški republiki. Omeniti je, da v pokrajini Natan ne velja izredno stanje, ki ga je pretorijski režim 21. julija uvedel v 36 od skupnih 260 okrožij države.
Južnoafriški predsednik Pieter Botha je včeraj na tiskovni konferenci dejal, da je uvedba izrednega stanja »imela določen uspeh«, da pa ne namerava zaenkrat ukrepa raztegniti na Durban, kjer so trenutno najhujši nemiri. Jasno pa je, da bodo tudi v tem mestu povečali represijo, saj je semkaj včeraj prispel iz Pretorie sam minister za zakonitost in red Louis Le Grange. Včeraj je policija objavila, da je trenutno v zaporih na osnovi predpisov izrednega stanja 865 oseb. Od 21. julija do včeraj so namreč aretirali 1.481 ljudi, vendar so jih 616 že izpustili.
Napetost je vsekakor po vsej državi velika in do večjih ali manjših incidentov prihaja tudi v drugih krajih, ki pa vsaj včeraj niso zàhtevali smrtnih žrtev. Na številnih univerzah študentje bojkotirajo predavanja, med temi tudi študenti vseučilišča za belce v Capetownu. Eden izmed glavnih voditeljev nenasilnega protesta, jo-hannesburški anglikanski škof in Nobelov nagrajenec za mir Desmond Tutu je za danes napovedal dan molitve
Medtem se južnoafriški zunanji minister Roelof Botha mudi na Dunaju, kjer se je včeraj »zaupno« sestal s predstavniki ZDA. Vsebina srečanja ni znana, znano pa •je, da je ameriška administracija v zadnjih časih večkrat obsodila apartheid in uvedbo izrednega stanja
Bombni atentat
v Frankfurtu
BONN — Dva mrtva in enajst ranjenih je tragični obračun včerajšnjega bombnega atentata v oporišču ameriškega vojnega letalstva pri frankfurtskem letališču. Po prvih ugotovitvah je eksplodiral z razstrelivom natrpan osebni avtomobil, ki so ga teroristi po zaslugi ponarejene ameriške evidentčne tablice z lahkoto pretihotapili skozi kontrolna vrata oporišča. Med drugim so šli preko kontrol ob največji konici, ko pred 7. uro prihaja večina uslužbencev v oporišče in je nadzorstvo seveda precej površno.
Do eksplozije je prišlo točno ob 7.15 in le srečnemu naključju se morajo zahvaliti, da ni bil obračun še hujši. Eksplozija je bila namreč tako močna, da je razdejala šest avtomobilov, drugih 30 poškodovala, prizadela pa je tudi bližnja poslopja.
Odgovornost za atentat ni do sedaj prevzela nobena organizacija, preiskovalci pa so prepričani, da sp atentat zagrešili pripadniki skrajnolevičarske skupine Rote Armee Fraktion. RAF je namreč poskušala pogojevati pacifistična in ekološka gibanja, ko ji to ni uspelo, se je odločila za nadaljevanje stare strategije napadov na ameriške ustanove v ZR Nemčiji. Včerajšnji atentat je že sedmi letos, a najhujši.
V Casablanci iščejo kompromis
CASABLANCA — Maroški kralj Hasan drugi je ob včerajšnji otvoritvi arabskega vrha v Casablanci med drugim ugotovil, da bo treba brez o-dlašanja sprejeti ukrepe za izboljšanje medarabskih odnosov. Za to bo I)o njegovem mnenju potrebna čimveč-ja medsebojna strpnost in pozornost pri reševanju medsebojnih sporov.
Besede kralja Hasana upravičuje dejstvo, da je na maroškem vrhu prisotnih le 16 od 21 držav Arabske lige. Prisotne so države zmerne' usmeritve, ki se zavzemajo za rešitev palestinskega vprašanja s posredovanjem ZDA in za pogajanje z Izraelom. Te j rešitvi seveda ostro nasprotujejo Sirija, Libanon (pod vplivom Sirije), Alžirija in Južni Jemen, ki so od vsega začetka bojkotirale sestanek v Casablanci. Včeraj se jim je pridružila tudi Libija iz protesta, ker ostale države niso pristale na obsodbo Iraka in Jordanije zaradi njune ponovne vzpostavitve diplomatskih sti-
kov z Egiptom.
Razdvojenost znotraj arabskega sveta utegne škoditi Arafatu, ki je prisoten v Casablanci, v kolikor bi neuspeh zmerne linije okrepil med Palestinci najbolj radikalne nasprotnike vsakega kompromisa z Izraelom. Da. bi premostili sedanje spore so v Casablanci imenovali odbor za posredovanje med Jordanijo, ki je predstavila svoj načrt za pogajanje z ZDA in Izraelom o palestinskem vprašanju, in Sirijo. Podoben odbor naj bi tudi skušal ■ posredovati med Iranom in Irakom. Delo obeh odborov gotovo ne bo lahko. Srečanje se bo zaključilo danes.
Zgodba mladoletnikov v vrtincu sveta odfaslih
NA 5. STRANI
Janez Pavel II. na 27. mednarodnem potovanju
■v
Papež že tretjič na Crni celini pri mladih, a rastočih Cerkvah
LOME (Togo) — Janez Pavel II. je včeraj ob 17.30 priletel v glavno mesto Toga Lome, kjer so ga pozdravile množice vernikov. S tem je pričel svoje 27. mednarodno potovanje, na katerem bo v 12 dneh obiskal sedem držav, in sicer poleg Toga še Slonokoščeno obalo, Kamerun, Cen-tralnoafriško republiko, Zaire, Kenijo in Maroko.
Po drugi strani pa papež Wojtyla s svojim potovanjem v Afriko potrjuje osrednji pomen, ki ga pastoralni obiski dobivajo v njegovem pontifikatu. Poleg 27 potovanj zunaj Italije, v katerih je oz. bo obiskal 57 držav, je Janez Pavel II. v pičlih sedmih letih opravil tudi 53 obriskov po Italiji. Pri tem je očitna njegova namera, da vzpostavi tesnejše stike med središčem katolištva in posameznimi krajevnimi cerkvami.
Verniki v Lomeju čakajo papeža	(Telefoto AP)
Proces o atentatu na papeža
Sodniki na Nizozemskem
REM — Sodniki procesa o atentatu na papeža sh včeraj odpotovali na Nizozemsko, kjer bodo v kaznilnici v Maastrichtu kakih 160 kilometrov vzhodno od Amsterdama zaslišali Semeta Aslama. Gre za mladega Turka, ki so ga ob obisku papeža letošnjega maja v tej državi zasačili s pištolo »browning 9«, se pravi z orožjem iste vrste in istega izvora; kot je bilo tisto, s katerim je Mehmet Ali Agca štiri leta prej streljal na Janeza Pavla H.
Sodniki, in sicer predsednik Santiapichi, stranski sodnik Attolico ter javni tožilec Marini se bodo na Nizozemskem mudili predvidoma dva dni, nakar bodo odpotovali v Bochum v ZR Nemčijo, kjer je zaprt drugi Turek, »sivi volk« Yalcin Ozbey. Od njega si precej pričakujejo, saj je nemškim preiskovalcem že povedal, da je bil za časa atentata v stikih z Agcajem in da je bil med Agcajevimi sodelavci na Trgu sv. Petra 13. maja 1981 tisti Sedat Sirri Kadem, ki je v torek prišel iz Turčije v sodno dvorano v Rim, da bi to obtožbo zanikal. Ozbey bi skratka lahko postal ena ključnih prič na procesu, ki je že dvignil veliko prahu in ki ga po vsem sodeč še bo, saj bo septembra prišel na vrsto pri zasliševanjih Bolgar Sergej Antonov.
Industrijska proizvodnja se postopoma uravnoveša
RIM — Industrijska proizvodnja kaže zmerno težnjo navzgor. Tako piše v mesečnem poročilu osrednjega statističnega zavoda ISTAT, ki navaja, da se je proizvodnja junija letos sicer zmanjšala za 1,1 od sto v primerjavi z lanskim junijem, toda povečala za 1,6 od sto v primeri z letošnjim majem. Ob letni primerjavi gre upoštevati, da je junija lani število delovnih dni znašalo 21, junija letos pa 20 dni.
Težnjo na bolje potrjujejo tudi podatki o poprečni industrijski proizvodnji v obdobju januar-junij 1985, ki je bila za 1,1 od sto večja kot v ustreznem času 1984, čeprav je tedaj število delovnih dni znašala 127 proti 125 letos.
V prvem polletju letos je napredovala proizvodnja na področjih precizne mehanike (za 12,6 od sto), gumarske industrije (7,8 od sto), umetnih in sintetičnih vlaken (7,7), zdravilstva (7,2), kož in usnja (3,9), električnega materiala (2,9) in živilstva (2,7), nazadovala'pa je proizvodnja naftnih derivatov (za 9,5 od sto), obutve (6,9), vozil brez avtomobilov (5,8), lesa in pohištva (3,1), tekstila (2,7) in izdelkov iz obdelave nekovinskih rud (2,5).
Zakaj je pobuda dvignila toliko prahu
Slovenski turistični poziv
LJUBLJANA — Na gospodarski zbornici Slovenije so se letos odločili za nekoliko drugačno obliko turistične propagande. Skupaj z delovno reklamno agencijo so pripravili vrsto akcij, oglasov, lepakov in filmov, s katerimi naj bi na »šokanten« način pozvali prebivalce Slovenije k osveščanju ter jim pomagali k spoznanju, da je turizem prihodnost tega lepega dela Jugoslavije.
Namen je bil torej dober, pristop sodoben, učinek pa — skorajda grozljiv. In to predvsem zaradi uvodnega oglasa, ki so ga objavili skoraj vsi slovenski časopisi in revije. Oglas je v bistvu nekakšen razglas z naslovom »Slovenci in Slovenke« poziv Slovencem opozarja, da prihajajo turisti, ki bodo zasedli ceste, gore in morje. Zato je treba deželo očistiti ter pomagati tujcem, da se bodo v njej dobro počutili. »Zmožni smo premagati miselnost, ki je uničila in še uničuje najlepše primerke naše tradicije«, med drugim piše v oglasu, ki je natisnjen v nekoliko starinski tipografiji, kar naj bi povečalo »romantični« pridih takšnega poziva.	'
Počilo je že po nekaj objavih. Najprej so se oglasili bralci v rubrikah številnih časopisov. Nekateri so bili ogorčeni zaradi same oblike »poziva«, ki da jih spominja na razglase iz leta 1941 v »Slovencu«, večina pa predvsem zaradi nekaterih precej spornih formulacij. »Avtorji oglasa so pozabili, da danes ni leto 1941 in da v Sloveniji danes niso samo »Slovenci in Slovenke«, marveč ljudje, ki so tedaj in danes znali pričakati gosta in okupatorja in da ti ljudje danes živijo in delajo kot delovni ljudje SR Slovenije, ne glede na pisce proglasov ter njihove delitve. To, kar so napisali, je direktna žalitev vseh, ki živijo in delajo v SR Sloveniji, kot tudi turistov, ki v Slovenijo prihajajo«, je zabelil eden od ogorčenih kritikov oglasa. Skupni imenovalec reakcij na akcijo centra za turistično propagando pri gospodarski zbornici Slovenije bi lahko strnili takole: gre za nasilno in neokusno dramatizacijo sedanjosti pri iskanju nekega cilja, torej za skupek neprevidnih formulacij, ki ne glede na dober namen prinašajo več škode kot koristi.
Ustvarjalcem oglasa gre zameriti predvsem skrajno pomanjkanje posluha za politično realnost jugoslovanske družbe, saj že povprečno razgledan bralec s povprečno razvitim »političnim kompasom« takoj ugane, kakšne posledice utegne prinesti takšno pisanje. Na gospodarski zbornici takšnih bralcev očitno v tem primeru niso našli, zato se je pač zgodilo, kar se je. Razmeroma nedolžen oglas, ki bi go kvečjemu lahko proglasili za neumnost, je hudo vzburkal jugoslovanski tisk, kar je bilo seveda tudi moč pričakovati. Slovenija je namreč že dlje časa priljubljena tarča ko-mentatorjev v nekaterih jugoslovanskih revijah, ki radi potencirajo sicer obrobne pojave ter jih posplošujejo kot »slovenske probleme«
Tema je bila torej tu in kanonade ni bilo treba dolgo čakati-Oglasila se je Borba, komentar je objavil sarajevski Svijet, svoje so dali tudi Večernje novosti, Politika ekspres, zagrebški Danas in Vjesnik. Neuradni zmagovalec v tekmovanju za najbolj neokusno in pritlikavo poenostavljanje je bil (kot žal že nekajkrat doslej) komentator Borbe. Ta je v oglasu videl nič več in nič manj kot zavzemanje za »etično čisto Slovenijo« . ..
Kljub vsemu razburjanju bo verjetno tudi ta afera kmalu utonila v pozabo, kot je nasploh značilno za številne »probleme«, ki se porodijo v obdobju »kislih kumaric« . . . (Z.š.)
V ospredju državni efekti: kaj pa z davčnimi utajami?
Zaradi neurja v Avstriji 12 mrtvih Donava pa še vedno nevarno narašča
RIM — »Srž problema ni v tem, ali naj državne efekte odbavčimo ali ne. Gre za to, da zajezimo državni primanjkljaj in da mu ne žrtvujemo finančnih sredstev, ki bi jih s pridom morali uporabiti za proizvodne naložbe«. Tako piše v uradnem sporočilu, ki ga je izdal minister za industrijo Altissimo po izbruhu polemike o BOT in CCT v vladni večini. Minister dodaja, da državni e-fekti spravljajo z ravnotežja finančno tržišče, da predstavljajo nelojalno konkurenco nasproti drugim oblikam varčevanja in da proizvodni a-parat prikrajšujejo za dragocena sredstva. Ne gre torej toliko za vprašanje obdavčevanja efektov kolikor za to, da se že pri izvoru zatre pojav, ki državni upravi narekuje
potrebo po izdajanju zadolžnic, nadaljuje minister s pripombo, da je to mogoče edinole z drastičnim zmanjšanjem državnega deficita prek zajetnega oklestenja javnih izdatkov, ne pa z dodatnim navitjem davkov.
Proti obdavčitvi efektov se je med drugimi izrekel včeraj član izvršnega odbora bančnega združenja ABI Rino Ricci z utemeljitvijo, da bi to samo okrnilo donos BOT in CCT, država pa od tega ne bi ničesar imela. Ricci je. predlagal, naj bi država rajši učinkovito stopila na prste davčnim utajevalcem. Zagovorniki obdavčitve državnih efektov pa spet pravijo, da so posestniki teh privilegirani, saj jim vpričo danih obresti inflacija ne more do živega.
DUNAJ — Do včeraj je v neurju, ki je te dni pestilo zahodne avstrijske dežele izgubilo življenje dvanajst oseb. Vreme se je v Voralbergu, Tirolu in Salzburgu izboljšalo, saj ne dežuje več, reki Inn in Salzach pa sta se vrnili v svoje bregove. Za seboj sta pustili nepopisno razdejanje. Reševalne ekipe se trudijo predvsem, da bi odstranile posledice na prizadetem cestnem in železniškem omrežju. Ponovno so vzpostavili telefonske povezave in popravili električno omrežje. Zahodna Avstrija pa bo še dalj časa čutila posledice tega katastrofalnega neurja, enega najhujših v zadnjih 25 letih. Narasle vode so namreč poleg cest in železniških nasipov rušile poslopja in gospodarske zgradbe, da je po prvih ocenah povzročilo neurje za več kot milijon šilingov škode. Samo v Zgornji Avstriji je za 100 milijonov šilingov škode (približno 10 milijard lir), na Salzburškem pa škodo ocenjujejo v več sto milijonov šilingov.
To pa ni še vse. Neurje se je včeraj iz zahodnih pomaknilo v vzhodne dele države, kjer grozi, da bodo posledice podobne kot na zahodu. Donava je včeraj v več
krajih prestopila bregove in preplavila 3.000 hektarjet' obdelovalnih površin. Pri mostu Reichbriicke na DunaP so včeraj namerili kar 7,20 metra vode, da Donava groZ sedaj tudi nižjeležečim predelom avstrijskega glavn^ mesta. Vzdolž vsega toka Donave so proglasili izredn stanje, na delu so reševalne ekipe, ki skrbno nadziraj bregove in nasipe Donave. Z najbolj ogroženih ohm01?, pri Donavi so že izselili turiste, prebivalstvo pa pozva1 ■ naj ne sili po nepotrebnem k Donavi.
Več kot tisoč vojakov se skupaj z gasilci in prost® voljci bori proti posledicam te naravne katastrofe. *c j raj jim je uspelo vzpostaviti normalen promet po skoraj vsem avstrijskem cestnem in avtocestnem omrežju. ... vedno pa so precejšnji zastoji, saj je neurje v Avste-l zaustavilo številne kolone povratnikov. Po vsem sod je najhuje na Tirolskem, kjer so se ob ponovni vzpost® vitvi prometa skozi prelaz Brenner (včeraj so nainr6^ poleg avtoceste vzpostavili za ves promet tudi držaji cesto) pričele pretakati skozi mejo dolge kolone vozl '
Sovjeti vabljeni na vojaške vaje
LONDON — Britanska vlada je povabila vojaške opazovalce SZ in drugih držav Varšavskega pakta na doslej največje kopne vojaške manevre v Veliki Britaniji, ki se jih bo od 6. do 13. septembra udeležilo 65.000 britanskih in tisoč ameriških vojakov. V smislu Helsinške konvencije je takšno vabilo obvezno, ko na vajah sodeluje nad 25.000 mož. Uprizorili bodo namišljeno ofenzivo sovjetskih čet proti britanskim oporiščem in napadalce bo poosebilo nekaj nad 5.000 britanskih vojakov.
Odlikovanje SZ Ferdinandu Marcosu
MANILA — Sovjetski veleposlanik je včeraj izničil filipinskemu predsedniku Ferdinandu Marcosu odlikovanje vrhovnega sovjeta za njegove zasluge v osvobodilnem boju proti japonski vojski med drugo svetovno vojno. Mprcos je ob tej priliki kritiziral politiko ZDA, ki v zadnjih časih vse manj zaupajo trdnosti njegovega 20-letnega režima, kljub temu da imajo na Filipinih svoji največji vojaški oporišči na tujem.
Sovjetske težave z nižjo proizvodnjo nafte naj bi odpravili s kadrovskimi spremembami
MOSKVA — Upadanje proizvodnje nafte je pripeljalo do novih kritik ministrstva naftne industrije SZ, češ da na nekaterih območjih države preveč kasni v modernizaciji proizvodnje. Najslabše je pri tem, kot kaže, v tjumenski pokrajini, kjer so trenutno glavni vrelci sovjetske nafte in kjer že tretje leto zapored pada njeno pridobivanje, čeprav so iz vseh koncev države poslali tamkajšnjim vrtalcem na . pomoč svoje »brigade«.
Samo v prvih mesecih letošnjega leta so tjumenske vrtine dale 15 milijonov ton nafte manj, kot je bilo planirano in s tem v ministrstvu povzročile pravi »preplah«, saj nihče več ne ve, kaj naj stori, da bi se razmere stabilizirale. Kritike letijo pri tem na vse strani, od načelnikov v ministrstvu do inženirjev v Tjumno, ki naj bi bili nesposobni dobro organizirati delo. Po mnenju nekaterih naj bi bil sicer padec proizvodnje pričakovan, češ da na vseh nahajališčih pride trenutek, ko nafta ne »brizga v curkih«, toda ravno to je nekatere še bolj razkačilo. Tjumenski vrtalci naj bi se namreč že pred tem pripravili tako, da bi proizvodnja potekala po planu tudi potem, ko bodo usahnile najboljše vrtine.
V ministrstvu naftne industrije so zaradi tega v preteklih dveh letih odstavili nekaj direktorjev in načelnikov največjih tjumenskih naftnih
nahajališč, vendar pa se stvari kljub temu niso bistveno izboljšale. V bistvu gre le še na slabše, zaradi česar so se pred tedni v celotno zadevo vmešali tudi v Kremlju, češ da je nafta ena od najbolj strateških sovjetskih surovin in da si brez njene stabilne proizvodnje ni moč niti. zamišljati modernizacije sovjetskega gospodarstva — za kar se je zavzelo partijsko vodstvo v zadnjem obdobju. V Tjumu so takoj potem formirali poseben »krizni štab« za reševanje tamkajšnje naftne proizvodnje, v katerega so vključili najboljše strokovnjake iz drugih področij države, kjer pridobivajo nafto.
Toda, kot kaže sedaj, tudi ta rešitev ni prinesla pričakovanih rezultatov, saj niso mogli dobro razporediti ljudi, ki so jih na hitro začela prevažati na sever letala »Aeroflota«. »Prekoman-do« na jugu in vzhodu države je dobil namreč kar 50 tisoč vrtalcev in vzdrževalcev opreme za pridobivanje nafte, ki so prevzeli na sebe od 35 do 40 odstotkov vseh del na tjumenskih vrtinah. Pri tem so takoj dobili naziv »leteče brigade«, kajti dva tedna delajo v tajgi, za tem pa jih za toliko časa letalo ponovno vrnejo domov, k njihovim družinam. Stroški nenehnih prevozov sem in tja so baje izredno visoki, vendar pa je tudi to boljše, kot da bi proizvodnja nafte v Tjumnu
padia.
Slabše je, ker menda vsem »letečim brw dam« ne morejo preskrbeti potrebnega materi0-ip. orodja, zaradi česar veliko delovnega °a -, preživijo v čakanju. Tako trenutno stoji v kot 2.500 vrtin, ker ni na zalogi potrebnih T zervnih delov ali pa se nekateri deli strojne °PT 0 me tako hitro kvarijo, da vzdrževalci enosta0,.
ne utegnejo z ene vrtine na drugo. Kritik deležni tudi proizvajalci naftne opreme.
češ
je to le del položaja, v katerem se nahaja ce sovjetsko gospodarstvo. Prav tako tudi ne dan, da na katerem od pomembnejših nahaja'-1.
eie"
trične energije, zaradi česar potem ure in ^ stojijo vsi stroji in naprave.	;n.
Kaj mislijo narediti v ministrstvu naftne
v pokrajini ne bi prišlo do večjega izpada
-irii'
dustrije, da bi izboljšali razmere v Tjumnu, trenutlcu sploh ni jasno. Kot se zdi, je vrsti spet nova kadrovska čistka po oddelkih y nistrstva, kajti na mnogih naftnih področjih državi naj bi po drugi strani ležalo veliko dTa :l> strojne opreme neizkoriščene. Njena vrednost Jj bojda v letošnjem letu precej presegla vredw* 1,2 milijarde rubljev, pri čemer je bilo ‘“L veliko take, ki je prišla iz uvoza — za dnOH ameriške dolarje.	DANILO SLIVNIK


Gozdovi rodiškega vrha Ajdovščina prikrivajo dragoceno dediščino
Arheološka izkopavanja v Rodiku
RODIK — Gozdovi rodiškega vrha Ajdovščina prikri-yai° dragoceno dediščino. Natančne in vztrajne roke ar-neologov razkrivajo skoraj 3000-letno zgodovino domorod-n° skupnosti Rundiktov. Ob železniški progi med Kozino ìw ^'va<ao> nekoliko prislonjena v hrib leži vas Rodik, «orda še bolj kot domačini jo poznajo tržaški turisti, ^•sleherni konec tedna ali še pogosteje prihajajo tja. ^'jo že kar med redne obiskovalce vaške gostilne in rodi-skih gozdov, ki prepredeni s številnimi stezami nudijo Pfenekatero gobo ali gozdni sadež.
Rodik je vas, ki že od daleč kaže, da jo ne čaka Psoda prenekatere slovenske vasice, ta da bi postopoma starela in izumrla. Rodičani, predvsem mladi ostajajo al’ se celo že vračajo na domača polja, kjer kot gobe P° dežju rastejo nove stanovanjske hiše. Na vzpetini za PP^oj hrani Rodik pomembno arheološko bogastvo, ki s Postopnim in vztrajnim odkopavanjem razkriva celovito Paselje. študij materialnih soatnov stare preteklosti bo al'ko omogočil dokaj celovito podobo tega prostora, od razvoja agrarne krajine, naselja z bivalnimi prostori, Prilagojenimi posebnostim okolja in časa.
. Arheološka dela že sedaj osvetljujejo tedanje življe-nJe in delo. Razkrivajo način izrabe naravnih surovin in razvoj industrije, vpletenost v tedanji promet in trgovi-PP- Rodiška Ajdovščina je bila v svoji dolgi zgodovini Pravzaprav v središču dogajanja. Rundikti naj bi na da-Ppšnjem obrobju Brkinov živeli od prvega tisočletja pred Pašim štetjem, doživljali naj bi rimsko državo, pozno
antiko in bumo četrto oziroma peto stoletje, ko je celotno vzhodno alpsko območje tvorilo poseben sistem vojno-stra-teške brambe celotne države.
V Rodiku so arheološka izkopavanja začeli že 1975. leta. Arheologe in študente arheologije, filozofske fakultete v Ljubljani že od vsega začetka vodi dr. Božidar Slabšak. Doslej so izkopali grobišče, nekaj posameznih delov naselja. V juliju letos so razkrili arhitekturo samega naselja, zato da bi videli in izvedeli čim več o njenih gradbenih elementih, načinu gradnje, uporabi in še marsikaj. V septembru nameravajo razširiti dela tako, da bi izkopali prazgodovinski in antični del tega naselja. Projekt ima naslov »Geneza kulturne pokrajine« in je največji v Sloveniji. Njegovo pomembnost potrjujejo obiski več priznanih mednarodnih strokovnjakov.
Pa še eno zanimivost gre omeniti. Na rodiški Ajdovščini domuje letos tudi čreda koz, ki popasejo gozdno podrast. Arheološko delo namreč naj ne bi služilo le spoznavanju preteklosti, temveč naj bi ugotovitve teh raziskav tudi aktualizirali. Z drugimi besedami: v tem prostoru naj bi znova obudili način tradicionalnega življenja. V brkinsko - kraškem obrobju je 18 tisoč hektarjev dragocenih pašnih površin, ki bi jih lahko brez posebnih vlaganj koristno izrabili. Z arheologi zato sodeluje tudi biotehnična fakulteta v Ljubljani. In če bi si kdo želel tudi sam ogledati izkopanine, le pogumno. Vsakogar prijazno sprejmejo in mu potrpežljivo razložijo prav vse.
MIRJAM MUŽENIČ
Na 14. mednarodnem simpoziju
Priznani kiparji v Labinu
».
dneh gostuje 14. medna-jo je na začetku 70. let jih je vodil znani kipar
. .jSjjfcs
■
LABIN — Staro istrsko mestece Labin v teh rodni simpozij skulpture. Gre za manifestacijo, ki sprožila skupina zagnanih krajevnih umetnikov, ki Josip Diminić. V trinajstih letih je v sugestivnem parku Dubrova pri Labinu skupina okrog štiridesetih kiparjev iz vsega sveta modelirala ravno toliko skulptur, ki predstavljajo dragoceno in trajno bogastvo tega področja.
14. mednarodnega simpozija skulpture v Dubravi se letos udeležujejo tudi nekatera zelo znana imena: Čehoslovak Jožef Jankovič ter Jugoslovana Ljubomir Denkjovič iz Novega sada in Mate Čvrljak iz Labina. V približno štiridesetih dneh bodo trije umetniki v parku Dubrova (na sliki) izklesali tri zanimiva dela, ki bodo še obogatila to pravo stičišče priznanih umetnikov z vsega sveta.	E. OPASSI
Načrt je že pripravljen
V Lignanu bodo gradili hipodrom
LIG N ANO — V kratkem se bo Li-Snano, evropsko znan obmorski le-’°viščarski center, lahko ponašal še jhsjvečjim hipodromom v Italiji. V r'tt smislu je že pripravljen načrt, udi denar se je našel in občina La-’sana, kjer bo nastal novi objekt, je ?.e skupaj že uvrstila v svoj regula-C1iski načrt.
, Ri naključje, da bo novo »kraljestvo /rijev« zraslo prav v Lignanu, saj pri-, aJa v ta kraj v poletnih mesecih j do 200 tisoč oseb dnevno. Zato j® zdijo tovrstne investicije naravne. q hipodrom je le ena izmed takih.
Pozoriti je treba namreč, da so ho-
I.	' Pred kratkim narediti v bližini gjSnana največji zabaviščni park v i Vr°Pi, pravi Disneyland, vendar iz ^ ni bilo nič, čeprav bi tak objekt Udii mnogim zaposlitev. Uresničili pa ® ^eliko drugih pobud, v zameno za park pa bo sedaj stal hipodrom, j. Strošek te gradnje bo okrog 20 mi-Jard lir; na tribunah se bo lahko Urotio do 3.500 oseb, na parkirišču Prostora za 4 tisoč avtomobilov in di sama jahalna proga bo edinstve-Pak - ^ kompleks bodo vključili kaj-.«k še teniška igrišča, bazene, igri-d _za otroke, parke in restavracije, t cesar računajo, da bodo letno iz-^u’ preko 4 milijarde lir zaslužka.
k Droginih nasadov ^0 ton breskev
jLOPER _ v teh dneh bo okrog 60 (j iralcev začelo z Droginih nasa-» obirati še pozno sorto breskev. „ Cunajo, da se bo obiranje letošnje-tg^Pridelka končalo čez dobra dva
saih* besedah Robija Katonarja, vodje tn-dJ?rske pridelave pri Drogi, je le-Dt-ikft Idtion breskev zelo obilna. Na doi no hi® hektarih nasadov jih bo-ip k 08 natrgali približno 800 ton. Ker ng-.rdskva obilno obrodila tudi v juž-JSih predehh Jugoslavije, ima Dro-Ze od junija, ko so obrali najzgod-
nejše sorte, težave s prodajo na trgu. Zato so se odločili, da bodo večji del letošnjega pridelka breskev prodali ajdovskemu Fructalu. Ker oddajajo zelo kakovosten sadež pri Drogi računajo, da za kilogram breskev ne bodo dobili manj kot 50 dinarjev. Cena se mogoče na prvi pogled zdi nizka, vendar, kot je povedal Robi Katonar, imajo s prodajo breskev Fructalu veliko manj dela, manjši pa so tudi stroški embalaže.
Breskve nabira okrog 60 obiralcev, od katerih sta dobri dve tretjini se-zoncev. Za kilogram nabranih breskev nabiralec zasluži 2,50 dinarja, za pakiranje in sortiranje v zabojčke pa
8,50	dinarja po zaboju.
I. U.
□ Na predlog pristojnega odbornika Bombena je deželni odbor F-JK sklenil podeliti Gričevnati skupnosti Furlanije in Gorski skupnosti Terskih dolin nadaljnjih dvanajst milijard lir za dokončno ureditev metanske mreže na omenjenih področjih. Celotna na peljava metanske mreže bo stala 26 milijard lir.
Ob sedemdesetletnici začetka soške fronte
... in Soca je krvava tekla
V Dolini Soče, »bistre hčere planin«, je letos več prehodnih potnikov, zlasti iz Zvezne republike Nemčije in Avstrije, ki prihajajo prek Vršiča in Predela ter odhajajo ne le proti Istri, temveč tudi v Italijo. Ni težko ugotoviti, da mnoge izmed njih posebej zanimajo številni spomeniki iz prve svetovne vojne, saj letos mineva sedemdeset let od začetka znane soške fronte.
»Dogajalo se je na naših tleh, po naših hribih, na bregovih naših rek in potokov, po dolinah in vaseh Posočja, tam, kjer stoletja žive rodovi slovenskega naroda. Gorjani, Brici, Kraševci in Vipavci, skupaj s sosednjimi Furlani in Italijani. Ob bregovih bistre Soče, od snežnega Kanina čez Km in Kuk, ob sončni Gorici in naprej čez Kras in Grmado je od meseca maja 1915 do novembra 1917 v bojnem viharju topovsklega grmenja in sekanju jeklene toče razsajala smrt in Soča je »krvava tekla«. . .
In še:
»Za vstop v vojno na strani antanr
Ljubljana mesto mednarodnih kongresov
LJUBLJANA — Cankarjev dom bo do konca leta pripravil devet pomembnejših mednarodnih in domačih kongresov in konferenc. Po nekaj pionirskih letih kongresne dejavnosti v Ljubljani, se že kažejo prvi rezultati, saj v prihodnjem letu nimajo več prostega termina.
Izmed pomembnejših mednarodnih konferenc bo letos kongresni oddelek Cankarjevega doma pripravil mednarodni kongres Znanost in tehnologija v proizvodnji prihodnosti in Mednarodno konferenco in razstavo fibrooptike za dežele v razvoju. Prihodnje leto pa bodo pripravili mednarodni simpozij o mikrobni ekologiji in svetovni gozdarski kongres, medtem ko bo leta 1987 v Ljubljani svetovni kongres o papir-ništvu.
Za boljšo kongresno dejavnost bi Ljubljana vsekakor potrebovala nov hotel visoke kategorije. Ljubljana ima namreč v hotelih najvišjih kategorij le 550 ležišč, v hotelih B kategorije pa še 1.400 ležišč. To pa je za organizacijo večjih mednarodnih kongresov odločno premalo. Zato si v Cankarjevem domu pomagajo z blejskimi hoteli, kjer je v najvišjih kategorijah na voljo dodatnih okoli 1.000 ležišč.
J. O.
te je Italija postavila tole ceno: vsa Tridentinska (Južna Tirolska), cela Primorska z Istro in Reko, Kvarnersko otočje, Zadar, Split, Boka Kotorska in otočje sredi Jadrana. Vse to, razen Splita in Kotora, je bilo Italiji obljubljeno v tajnem »Londonskem sporazumu« 26. aprila 1915. leta. Takrat se je Italija obvezala, da stopi v vojno proti Avstriji v roku 30 dni oziroma najkasneje do 25. maja 1915. Rusija se je v začetku u-pirala, a je zaradi težkega stanja na fronti dala svoje soglasje.
Jugoslovani v Avstriji so bili razočarani nad »Londonskim sporazumom«; slutili so namreč njegovo vsebino. Tri tedne po vstopu Italije v vojno, 14. junija 1915, je hrvaški sabor (parlament) v Zagrebu jasno in glasno poudaril željo in odločnost, da se hrvaške dežele politično združijo, še posebej je bil nedvoumno potrjen hrvaški značaj Istre, Dalmacije in Jadrana. To je bil prvi odgovor in protest zoper odobritev koncesij Italiji v »Londonskem sporazumu« na račun slovenskega in hrvaškega naroda.
Članice antante z Anglijo na čelu so v »Londonskem sporazumu« prav širokosrčno dajale obljube in obveze. To je razumljivo, saj niso dale nič svojega. »Žrtvovale« so kose jugoslovanskega ozemlja in prizadejale južnoslovanske narode. Torej so bili jugoslovanski narodi »zaloga« v vojno-političnem mešetarjenju in kupčijah med »vehkimi«. Beograjski list »Politika« je tedaj opozoril Anglijo in Francijo, naj se odkupita Italiji s kosi svojega ozemlja. Primorci, I-strani in Dalmatinci so to plačali s petindvajsetletnim suženjstvom pod fašističnim jarmom. Tu leži jedro odgovora na vprašanje: Od kod trdoglava hrabrost in požrtvovalnost (posebno »jugoslovanskih«) polkov v o-brambnih bojih na Soči? Odpor teh bataljonov na Soči je bil jasen protest proti imperialističnim zahtevam po slovenski in hrvaški zemlji. Voja-
ki so instinktivno čutili, da ne branijo habsburškega cesarstva, ampak u-stvarjajo živo zaporo italijanskemu imperializmu.«
Vzeto iz razprave Krvavo Posočje, ki jo je napisal Vladimir Gradnik, založila in izdala za Založništvo tržaškega tiska iz Trsta in Založba Lipa iz Kopra 1977. Pisec je — po besedah recenzenta Jake Avšiča, generalpolkovnika v pokoju — visoko izobražen profesionalni vojak in rojak iz gori-ške okolice in je že kot odraščajoči fant doživljal in opazoval takratne dogodke.
Večina tujih potnikov je presenečena, ker najde povsod spomenike, nekatere objekte, zlasti pa pokopališča in kostnice, ohranjene in oskrbovane. Za to so se v minulih letih v tolminski in novogoriški občini posebej potrudili. Te spomenike in pokopališča, pa naj bodo v njih pokopani avstro-ogrski ali italijanski vojaki, so v zadnjih letih obnovili in jih štejejo v »fond« spomeniških objektov, ki so tudi del slovenske zgodovine, odmev strašanskega boja na slovenskih tleh.
Jeseni bodo te kraje obiskale tudi mnoge izletniške skupine, zlasti srednješolci in študentje iz vse Slovenije. Obiskali bodo zbirke v zvezi s prvo svetovno vojno v goriškem in tolminskem muzeju, pokopališče bosanskih vojakov, padlih na Rombonu (v Logu pod Mangartom), kostnico italijanskih vojakov v Kobaridu, spominsko cerkvico na Javomici nad Tolminom ter nekdanja bojišča okrog Nove Gorice in Gorice, onstran in tostran meje, ter okrog Doberdoba in na Krasu.
Za boljše razumevanje dogodkov ob Soči pa jim priporočamo branje Krvavo Posočje, katere avtor se je rodil v Medani v znani briški družini. ki je dala slovenskemu narodu odličnega pesnika in prevajalca dr. Alojzija Gradnika, ter uglednega zemljepisca Rajka.
Priredil J. O.
MIŠKO KRANJEC
Povest o dobrih ljudeh
72.
k . Čeprav se njemu ni nemogoče spremeniti v ka-spojjoii podobo, spremeniti se celo v veter ali rož v 1 še v živali, je vendar živela v Jožefovih mislih q?6 Lolj častitljiva podoba o bogu, ki bi moral imeti 2 *Vel° brado in osivele lase. Potnik Peter pa ni reu--g eval ne starosti ne tiste potrebne častitljivosti, Dcv>rav 1111:1 ni 13110 ka) posebnega očitati ne zastran lenosti ne pobožnosti.
pr. Cenar, ki ga je potnik Peter pozabil ali zgubil v 1 oj ima, je še vedno čakal zavit v cunjico in skrit j6skrinji. In prvo, česar se je spomnil Jožef Koštrca, bU ta denar. Preden pa se ga bodo dotaknili, so
Vsj
n.. radovedno pričakovali, da jim Peter kakorkoli » )asni boči
svoj nekoliko nenavadni prihod v že pozni
^ Peter, ki ni bil videti neumen človek, je ra-Pq/1®! to, ker se je po nasmehu, s katerim je vse oravil. takoj opravičil in preprosto dejal:
% v^račal sem se tod mimo pa se mi je zahotelo, 111 vas pozdravil. Nekako kasno je bilo že, povrhu j6 c?6111 se še zadržal v vasi in se napotil sem, ko L že mrak. Izbral sem si bližnjico, misleč, da se
tako ognem dolgi cesti, ki drži sem po ovinkih in ubral sem jo prek po polju, v smeri, kjer naj bi bila vaša hiša. Saj sem vedel, da so tu zadaj jarki, ki mi niso neznani. Res sem prišel do teh jarkov, a kjerkoli sem poskušal priti prek, so se začela zibati tla pod menoj. In ko se mi je posrečilo priti prek enega, sem se znašel pred drugim in spet nisem mogel ne nazaj ne naprej. Nisem vajen preklinjanja, zato sem molil in iskal poti. Iz gozda sem videl luč v vaši hiši. Ni bilo daleč, samo poti ni bilo do sem. Taval sem ob jarkih in iskal, kje bi bili grmi toliko blizu, da bi preskočil od enega do drugega. Stokrat sem prišel do sredine, pa sem se moral stokrat vrniti, ker je bil jarek v sredini le preširok, dokler nisem naposled našel izruvanega grma, da sem se prek ležečih jelš prikopal na trdo zemljo. To je trajalo vse do zdaj, ko sem ves obnemogel prispel do vaše blagoslovljene hiše. Rad bi vas zaprosil za prenočišče, če boste toliko prijazni, da ne boste tujega človeka, ki se vam nima s čim zahvaliti, pognali v noč in med te jarke, ki se jih bom poslej bolj bal kakor česarkoli na svetu.«
Ta pripoved jim je segla v srce in Ana je ganjeno rekla:
»Kar se jarkov tiče, ti rada verjamem, da so grozni za človeka, ki jih ne pozna. Glej, vse življenje sem pretolkla med njimi, a nikoli nisem rada položila noge na tista mehka gibljiva tla. Samo enkrat se mi je zgodilo, da sem brala travo pa se mi je nenadoma zvrtelo v glavi, da sem se morala pri-
jeti za čelo in sem pri tem opazila, kako se že skoraj vdiram v zemljo, nakar sem neutegoma pobegnila od tam. Rekla sem si tedaj,-da ne stopim nikdar več tja. Kadar pomislim, da se naš Jožef tako brezskrbno sprehaja po teh jarkih, ko nabira drva, me vselej obide groza in se ne morem pomiriti prej, dokler se ne vrne. A kar se tiče prenočišča, ti ga ne bomo nikakor odrekli in zdaj še manj, ko je že tako pozno. Sicer bi te Ivan in Jožef lahko spremila na pravo pot, bilo bi pa greh, da bi morali iskati prenočišče v vasi, ko ljudje že povsod spijo.«
Jožef je vse doslej molčal in poslušal, kako Ana mimo obljublja prenočišče tujcu, ki je pustil prvič nekoliko nelep vtis za seboj, kar mu je tudi takoj povedal:
»Prenočišče ti je Ana že obljubila in ga jaz ne bom odrekel, čeprav si nas nekoč nekoliko presenetil, ker si tako, rekel bi, nelepo odšel od nas, ne da bi bil rekel zbogom, če že nisi hotel reči bogplačaj.«
Lice, ki ni bilo vse pokrito z; brado, je kazalo rdečico, vendar se je tujec nasmehnil, kakor bi se hotel opravičiti, ko je rekel:
»Res ni bilo lepo, da sem odšel od vas, ne da bi bil rekel zbogom niti bogplačaj, a ni bilo drugače. Mudilo se mi je, vidva pa sta tako prijetno spala, da sem si moral reči: Greh bi bil, če bi budil dobra človeka, ko tako spokojno spita pa naj mi potem zamerita ali ne. Ko se bom kdaj vračal tod mimo, bom stopil k njima, da jima porečem bogplačaj in da jima sežem v roko, ko pojdem od njiju.«
Analiza o demografskih in gospodarskih aspektih naše pokrajine
Recept za »rešitev« Trsta pred demografskim propadom: več stanovanj za mlade in sveža okrepitev industrije
Več stanovanj za mlade, večjo pozornost do starejšega prebivalstva, več novih delovnih mest v industrijskem sektorju, predvsem, na področju novih tehnologij — to so v kratkem zaključki - nasveti avtorjev Analize demografskih in gospodarskih a-spektov tržaške pokrajine, katere pobudnik je bila tržaška Trgovinska zbornica. Delovna ekipa, ki jo je vodil docent demografije na tržaški u-niverzi prof. Silvio Ornati, je želela z analizo nakazati demografski razvoj tržaške skupnosti in ugotoviti kakšne posledice bo imel na družbenogospodarsko tkivo naše pokrajine. Rezultate analize pa naj bi uporabili za smotrnejše gospodarsko načrtovanje v Trstu in okolici.
Prvi del študije zaobjema prvenstveno analizo demografskih aspektov naše pokrajine in primerjave z demografskimi tokovi v Italiji in v nekaterih drugih industrijskih državah (ZRN, švedska, ZDA). Iz zbranih podatkov izhaja, da se je v tržaški pokrajini od leta 1961 do lani nataliteta zmanjšala za 50 odstotkov ob istočasnem 40 odstotnem povečanju mortalitete. Po drugi strani se je število priseljenih in izseljenih izenačilo. Skromno število roj štev ne daje velikih upov, da se bo v kratkem času padanje demografske krivulje zaustavilo. Avtorji študije zato predvidevajo, da bo mogoče ublažiti demografski propad Trsta s priseljevanji in dajejo poseben recept za podkrepitev priseljevanja: vrsto olajšav za mlade pare (predvsem stanovanja), kar naj bi povečalo nataliteto.
»Problem staranja mesta je eden od aspektov, s katerim se moramo sprijazniti«, piše v zaključkih analize. V bistvu se bomo morali v prihodnje privaditi na življenje z ostarelimi. Ledem pa bi morali posvetiti večjo pozornost ne le v gospodarskih terminih, temveč predvsem na družbenem področju, z modernimi družbenimi prijemi, ki bi bili primerni za to kategorijo prebivalstva. Ob tem avtorji dodajajo, da je dominantno mnenje o ostarelih kot o sloju revnega, emarginiranega in bolnega prebivalstva s skromno izobrazbo zelo stereotipno, saj so številne raziskave dokazale, da tudi predsodki vse manj odgovarjajo dejanskemu stanju ostarelih.
Zanimivi so tudi podatki o gospodarski strukturi Trsta. Od leta 1973 do decembra lani se je število zaposlenih v tržaški pokrajini zmanjšalo od 96.940 na 86.211 ljudi. Ta upad pa n; bil enakomerno porazdeljen med posameznimi gospodarskimi sektorji. Tako se je namreč število zaposleni!
V industriji zmanjšalo za 11.300 u
službencev, v trgovini za 2.060 v pomorskem sektorju za 1.700, v obrtništvu pa za 900 enot. Po drugi strani pa se je povečalo število zaposlenih v bančnem sektorju (za 800 novih uslužbencev) in v javnem sektorju (za 4.500 uslužbencev).
Splošni odstotek zaposlenih se je s tem nekoliko znižal (od 40,08 odst. iz leta 1961 na 37,17 odst. leta 1981), je pa še vedno višji od vsedržavnega poprečja »aktivnega prebivalstva« (36,86 odst.).
Prava značilnost tržaškega gospodarstva pa je gotovo velik odstotek zaposlenih v terciarnem sektorju (trgovini, prevozih, bančnem in zavarovalnem sektorju in v javnem sektorju) in skromna zaposlitev v industrijskem sektorju. Od 100 zaposlenih Tržačanov jih v poprečju 76 dela v terciarnem sektorju, 23 v industriji in le eden (točneje 0,71 odst.) v kmetijstvu.
To povprečje se mnogo razlikuje od vsedržavnega (50 odst. zaposlenih v terciarnem sektorju, 37 v industriji in 13 v kmetijstvu), šibkost tržaškega gospodarstva je ne toliko v prevelikem odstotku zaposlenih * v ter-
Trst — mesto ostarelih. Tipičen prizor s šentjakobskega trga
ciarnem sektorju kot prav v skromnem številu zaposlenih v industriji — ugotavljajo avtorji analize.
Neravnovesje med terciarnim in industrijskim sektorju je po njihovem mnenju ključno »gospodarsko vpraša-• nje« Trsta. »Samo z obrambo industrijskega sektorja se bo lahko Trst
približal gospodarskim modelom razvitih držav«, so zapisali v zaključkih študije. To pa bo mogoče doseči ne zgolj s strogo obrambo že obstoječih industrijskih struktur, temveč z modernizacijo proizvodnih sistemov In s posegom na področju novih tehnologij.
Tudi letos redarji pred šolami
Tudi za šolsko leto 1985/86 bo občina uvedla redarsko službo meščan°v pred osnovnimi šolami. To delo bo P0-verjeno tistim, ki jim bo KZE izdala ustrezno potrdilo o psihofizični sposobnosti za to delo.
Kandidati morajo oddati prošnje na posebnih obrazcih, ki jih dobijo na rajonskih svetih, najkasneje do 31-avgusta. Za to delo lahko zaprosijo moški ali ženske, ki bodo do 15. avgusta letos dopolnili 55 let in niso za-piosleni oziroma ne uživajo ugodnosti px> zakonu št. 336/70.
Podrobnejše informacije nudijo v občinskih uradih v Prehodu Costai)# 2, soba šf. 20, vsak dan od 10. o° 13. ure.
Pekarne-slaščičarne v sredo pred praznikom odprte tudi popoldne
Pekarne - slaščičarne bodo lahko v sredo, 14. avgusta, odprte tudi popot' dne, čeprav imajo običajno ta d011 pxtpwidansko zaporo.
Tisti, ki bodo imeli svoje pekarne ' slaščičarne odprte tudi 14. avgust3 popoldne morajo to sporočiti službi za trgovinsko kontrolo pri mestnih darjih najkasneje do 12. avgusta, 3 tem da bodo morale biti vse pekarne -slaščičarne zaprte v četrtek, 15. aV' gusta.
pismo uredništvu
Pojasnilo glede števila pokrajinskega cestarskega osebja
V zvezi z neutemeljeno trditvijo o odgovornem pokrajinskem osebju, ki »ne opravlja dela v zadostni meri« v članku o prebeneški šagri, bi prosil pisca članka, da se bolje seznani s problematiko vzdrževanja cest ne samo v območju Prebenega, temveč v vsej dolinski občini ter sploh na tržaškem ozemlju. Kar zadeva či-
Modne kreatorkd pri SKD Tabor
Drevi ob 20. uri bo v Prosvetnem domu na Opkinah otvoritev razstave oblikovalk pletenin Jelke Kermauner, Nataše Mandeljc in Anke Selan. Vse tri oblikujejo modne pletenine v ljubljanski tovarni Rašica in so za svoje kreacije prejele že številna priznanja na raznih modnih sejmih in revijah.
ščenje grmovja ob cesti, ki vodi v Prebeneg in o katerem govori avtor članka, moram predvsem pripomniti, da vodita v Prebeneg dve cesti, z dolinske in mačkoljanske strani, od katerih je le prvi v pristojnosti pokrajinske uprave. Kar pa zadeva pokrajinsko cestarsko »osebje« v dolinski občini, moram pojasniti, da je o-mejeno samo še na eno osebo, cestarja - palirja, ki je zadolžen kar za precejšen predel, in sicer za ceste od Gročane preko Drage, čez Jezero in Boršt ter za »prebeneško cesto«, ki se z državne ceste za Bazovico spušča do Boljunca in skozi Dolino v Prebeneg. Ne smemo pozabiti še na ricmanjsko in mačkoljansko cesto, ki od Šance v Dolini polje čez Mačkolje v Osp in od tam še k Orehu. Podoben položaj glede osebja je tudi na miljskem, repentabrskem, zgoniškem, nabrežinskem in tržaškem področju, ki obsega poleg vzhodnega še nemajhen del zahodnega Krasa. Če bi bil avtor članka seznanjen s tem porečim problemom pomanjkanja osebja, bi prav gotovo izraz »odgovorno osebje« sp>remenil v »odgovorno pokrajinsko upravo«, ki je gluha na zahteve po zaposlitvi novega in številnejšega cestarskega osebja... Sicer po bi bilo treba o tem vprašanju še pisati.	TaHe
Novi cestni obvoz pri Gabrovcu
Kot smo že poročali, so p*red dnevi na pokrajinski cesti, ki polje z žjega polja proti Gabrovcu, odprli nov most na trasi nove hitre ceste 5® sijan - Opóine. Na novem mostu, s katerega bodo v bližnji bodočnosti sP® Ijali obvoz na avtocesto, je prehitevanje prepovedano, prav tako je vedano parkiranje. Hitrost je na tem odseku pokrajinske ceste omejena n 30 km na uro.
Gradbena dela na trasi nove avtoceste med Nabrežino in Prosekom P® tekajo precej hitro, tako da računajo, da bo ta odsek avtoceste nared h1 goče že sredi prihodnjega leta. Zaradi del se promet na državni cesti 3 : 202 odvija zelo počasi, zlasti v teh dneh visoke turistične sezone. Mnog krajani se zato zaradi gostega premeta izogibajo Trbiške ceste in se Tai_ poslužujejo pokrajinske ceste skozi Križ in Prosek, kjer uri d e zlasti ob s botah in nedeljah čestokrat do zastojev. Va sliki: novi obvoz pri Gabrov®
Kam po "maturi? - "Nekaj napotkov "dijakom "pred življenjsko Izbiro	^
Fakultete za humanistične vede ne odpirajo najboljših perspektiv
FILOZOFSKA FAKULTETA
Nazorno orisati ustroj filozofske fakultete ni lahko, saj združuje ta fakulteta štiri različne diplomske smeri: vsaka od teh predvideva seveda drugačne izpite, nekaj izpitov pa je skupmih malodane vsem študentom. Poleg tega ima od leta 1969 študent možnost, da fakultetnemu svetu predstavi čisto svoj študijski načrt, ki gre izven predvidenih okvirov in mu omogoča, da se posveti tistemu, kar ga najbolj privlačuje in zanima. Štiri o-menjene diplomske smeri so književnost, filozofija, zgodovina in tuji jeziki.
Književnost: Ta diplomska smer predvideva štirli študijska leta in dvajset izpitov, v okviru te p»a lahko študent izbere še klasično ah moderno smer. V okviru klasične, antične književnosti se, lahko posveti naslednjim študijskim usmeritvam: klasični filologiji, arheologiji, antični zgodovini in umetnostni zgodovini. Vsaka izmed teh usmeritev predvideva drugačne izpite. V okviru modeme književnosti pa spadajo v ta študij naslednje diplomske usmeritve: moderna filologija, lingvistika in zemljepis.
Filozofija: Predvidenih izpitov je 19; v študijski dobi, ki zajema štiri leta, pa mora kandidat opraviti še dva kolokvija iz tujih jezikov. Tudi tu je možnih več študijskih usmeritev in sicer stroga filozofija, pedagogika, zgodovina in humanistične vede.
Zgodovina: Diplomiranci te smeri morajo v študijski dobi, ki predvideva štiri leta, opraviti 22 izpitov in dva kolokvija iz tujih jezikov. Svoj študij pa lahko usmerijo v antično.
srednjeveško, moderno ali sodobno zgodovino.
Tuji jeziki: To je najnovejša diplomska smer v okviru filozofske fakultete in obstaja šele štiri leta. študij traja štiri leta ter predvideva 20 izpitov; ob tem je treba povedati, da so vsi izpiti iz tujih jezikov praktično dvojni, se pravi pismeni in nato ustni, pri čemer predvidevata oba dela izpita povsetm različne programe. Pismeni del izpita je posvečen jeziku kot takemu, ustni del pa zgodovini književnosti naroda, katerega jezika se kandidat uči. Tudi ta diplomska smer predvideva dve študijski usmeritvi, in sicer literarno - kritično in lingvistično - didaktično. Kandidat lahko v okviru te fakultete študira naslednje tuje jezike: angleščino, nemščino, francoščino, španščino, novo grščino, slovenščino, srbohrvaščino in ruščino.
Do tu o diplomskih usmeritvah, obveznih izpitih, prostih študijskih programih. Vprašanje, ki se nujno vsiljuje, ko je govor o takem študiju, je vprašanje bodoče zaposlitve. Tisti, ki so diplomirali iz književnosti ali pa iz tujih jesikov, so se večinoma zaposlili na področju šolstva, na isto pot so stopili tudi diplomiranci iz psihologije in zgodovine, čeprav imajo teoretično prvi možnost dela tudi v ka-Idh posvetovalnicah, centrih za mentalno higieno, tovarnah, nekateri so celo odprli svoj privatni študij; drugi, se pravi zgodovinarji, pa se lahko zaposlijo v kakem raziskovalnem centru, kulturni ustanovi, muzeju. Seveda obstajajo vse te možnosti zgolj na papirju. Realnost pa je naravnost brezupna. Mesta na šolah so malo-
dane vsa zasedena in to velja tudi za slovenske šole, kjer je še pred nekaj leti slovenski diplomiranec omenjenih smeri zlahka našel svojo stalno zapo-slitev. Diplomiranih suplentov je o-gromno, ob tem pa ne gre pozabljati demografskega padca v našem mestu in dejstva, da je tudi slovenskih otrok vedno manj. Na šolo torej ne gre računati v preveliki meri. Kakšn< pa so druge možnosti za te diplomirance? Seveda se jih nekaj lahko zaposli v kaki organizaciji, ki, deluje na kulturnem področju, a to ne more veljati za večino. Diplomiranci teh smeri preživljajo v obdobju iskanja zaposlitve hude težave in največkrat najdejo taka delovna mesta, za katera niso pripravljeni ali vsaj taka, na katera v obdobju svojega študija niso sploh mislili. Kaj tedaj? Naj se v današnjem svetu mlad človek, ki se zanima za t.i. humanistične vede, odpove svojemu veselju in zanimanju nad raziskovanjem tega delčka človeškega sveta? Naj se vsi, nadarjeni ali ne, sposobpi ali manj, navdušeni ali ne, usmerijo v stroko, ki nudi dobre možnosti za zaposlitev, čeprav vanjo ne verjamejo in ni taka, da bi bili zanjo pripravljeni žrtvovati ves trud, ki ga vsak rešen študij zahteva? Res je, da si pred realnostjo ne gre zapirati oči in da je treba pač računati s takimi možnostmi, kot se nam pač ponujajo. Res pa je tudi, da je bogastvo in stopnja razvoja neke družbo odsevata tudi v raznolikosti človeškega udejstvovanja ter ustvarjanja in v paleti možnosti, ki jih za to ima neka družba. Problem brezposelnih diplomirancev na fakultetah za humanistične vede je pereč in naša družba se
bo prej ali slej morala spopasti z njim.
edina v Italiji, kar pomeni, da se e® njo vpisujejo študentje iz vse drža
ŠOLA ZA PREVAJALCE IN TOLMAČE
Tisti maturantje, ki se zanimajo za študij tujih jezikov, se lahko vpišejo ne samo na fakulteto za tuje jezike in književnosti, temveč lahko obiskujejo tudi šolo za prevajalce in tolmače, ki je pred nekaj leti dobila status fakultete, študij na tej fakulteti traja lahko dve ali štiri leta, venoa ima kandidat univerzitetno diplomo samo, če opravi 21 izpitov v študijski dobi štirih Irt. Vpis na to fakulteto pogojuje težak sprejemni izpit, ki predvideva prevod nekega teksta v tuj jezik in prevod iz tujega jezika v italijanščino. Poleg predavanj mora kandidat slediti tudi številnim laboratorijskim vajam, kar mu ne dopušča veliko prostega časa. Kakšna je razlika v študiju med šolo za prevajalce in fakulteto za tuje jezike in književnosti? V bistvu sloni študij, ki kandidata usposablja za prevajalca ali tolmača, v glavnem na jeziku samem, na prevajalskih tehnikah, na poznavanju širše pravne in gospodarske problematike. Študij na fakulteti za tuje jezike in književnosti pa predvideva poznavanje ne le jezika nekega naroda, temveč njegove zgodovine književnosti kot tudi njegove širše kulturne podobe. Šola za prevajalce in tolmače je v preteklosti nudila odlične možnosti za zaposlitev tudi izven meja Italije, danes perspektive morda niso ravno tako odlične, čeprav vseeno dobre.
Naj še povemo, da je tovrstna šola
MAGISTERO
(Višja pedagoška šola)	a
»Magistero« je nekaka višja Pj,, goška šola, ki ima status fakultet® ki je v prvi vrsti namenjena matura tom učiteljišča, ki se po opravtl maturi hočejo vpisati na univerzo 0^® dopolnilnega petega letnika. V okv* študijskih programov, ki jih predla», fakulteta, lahko študent izbira 10 smerjo za književnost (v okviru k tere ima tudi možnost študija tuk jezikov) ali za pedagogiko. V ooe primerih predvideva ustroj fakul štiri študijska leta in 20 izpitov.
Naj ob koncu današnjega članka P' svetimo nekaj misli še študiju sto/ .. ščine, saj se zanjo vsako leto od* . nekaj naših maturantov. Nekaj 3 dentov se vsako leto vpiše na iju. Ut.,. sko slavistiko, nekaj pa jih želi3,. dirati slovenščino v Italiji. V Tr ^ lahko študiramo slovenščino fakulteti za tuje jezike1 in književn kot tudi na šoli za prevajalce in mače, vendar gre pri tem poudarj da je slovenščino kot glavni 'zR.m0. predmet možno študirati samo na. ,ce zofski fakulteti, na šoli za prevak ^ In tolmače ostaja slovenščina le str ski predmet.	..ip.
Z letom 1969 lahko študent na j.
zofski fakulteti študira slovenščino
glavni predmet, v istem letu pa 3 : na fakulteti začel tudi lektorat, J kovni pouk slovenščine. Slovena lahko kandidat študira tudi na vio ^ ski univerzi in sicer na fakultet1 tuje jezike in književnosti.	,1fr
MAJA LAPORNA
Pogovor s sodnikom za mladoletne Cherchijem in odbornikom Locchijem
Izkrivljeno in nekorektno poročanje škodi predvsem Loredani in Valentini
Bridka zgodba mladoletnikov v vrtincu sveta odraslih
Bridka življenjska zgodba 161ctne predane in njene 11-letne sestre Valentine, za katero je dnevnik Pic-, colo brezobzirno poskrbel, da jo je anesil na veliki zvon, je dosegla na-'aen, ki si ga je bržkone časopis Ustavil. Emotivni in bulvarski način Poročanja, zabeljen z usedlinami De ^'Pdcisovega romana »Srce«, raznih ^sriških nadaljevank alla Dallas in skandalističnih »roza« revij, je ustva-ri' v tržaški javnosti velik odmev, Vendar v povsem negativnem pome-n(U', Nastal je namreč pravi lov na ®tajne« informacije o ozadju te zgod-, v nekaterih krogih pa se je ce-šušljalo, da bi bilo prav, če bi med walci Piccola (morda po sledi nagradnega tekmovanja Super Bingo), azPisali referendum kam in kaj s
strania.
v.Res sta še mladoletni, a sta že pre-lveU tako hude življenjske izkušnje, a J una ta javna kampanja gotovo , ® niore koristiti. Njuna starša sta ua pre(j približno petimi meseci a otirana, nato tudi obsojena na težke zaradi hudih kaznivih dejanj,
1	sta jih izvršila prav nad hčerka-a- Pri tem je treba poudariti, da a v družini še dva brata, ki sta se-
-aJ v zavodu. Ko so po aretaciji star-J' otroci ostali sami, so bih povsem Vgìogljeni. Loredana je kot otroška gOvalka bila zaposlena pri družini rana. Pazila je na triletnega otro-3 rnedtem ko.sta 22-letna Anna in 3 kletni mož Denis prodajala reri 6 'n ^lenjavo pri Valmauri. Lo-uana je začela živeti na njihovem t ?U’ s časom pa je vstopila vanj , oi Valentina. Za njuna brata je ne-časa skrbela mati, ki je prejela ''oljenje za izhod iz zapora, nato so sinova premestili v zavod. Ker ? krajina še ni imela naloga sodišča o, [hladoletne, da poskrbi za štiri 2a°jv ie začasno dala »dovoljenje«
; Rvanje pri zakoncih Brana polici-sp -fedtem pa se je — po petih me-3. — bližal dekret sodišča, ki je So? na osnov* poročila pokrajinske *atne delavke ugotovilo, da ne pr-he druga družina nista priporoč-lo-pi za vzgojo deklic in je zato z de-s3°hi 10. julija poverilo pokrajinski
2	"ostveni službi nalog, naj poskrbi b.u?!-'6 štiri otroke. Ko sta to' deklici hjigdhti, sta »zbežali«, češ da nočeta v * točeni od družine Brana, pred-
111 Pa ne ena od druge.
tj^.t'egom in njunim sledečim pate--lrri pismom uredništvu Piccola se zgodbe. Piccolo proti socialni de-birokraciji in sklepu sodnika.
italijanskega dnevnika. »Sem za socialno nadzorstvo, do katerega imajo pravico sredstva javnega obveščanja,« nam je dejal sodnik Cherchi, »vendar to brezobzirno odkrivanje intimnega življenja gre preko vsake mere, predvsem je v škodo otrok. Zakaj naj bi sestri ločili? Na to vprašanje ne morem odgovoriti, ker je v pristojnosti pokrajinske službe, ki je pooblaščena za to. Sodišče je imelo le to nalogo, da poveri nekomu (ustanovi ali zasebniku) skrb za mladoletne. Prepričani smo, da so pokrajinske 'socialne delavke povsem kos tej nalogi in da svoje delo dobro opravljajo, zato smo jim tudi izročili v varstvo te mladoletne. Zakaj smo le 10. julija izdali dekret? Prej ni bilo mogoče, imeli smo polne roke dela, dobro pa je bilo treba tudi preveriti vso zadevno dokumentacijo. Zagotavljam vam vsekakor, da odločitve nismo sprejeli z metanjem kovanca v zrak. Bila je premišljena in utemeljena. Vemo, kaj pomeni ločiti otroke od družine, toda ko je to potrebno, je potrebno. Več ne morem povedati, ker bi izdal uradno tajnost, do katere imajo vsi (zakonca Brana, predvsem pa deklici) pravico. Sodišče je vsekakor že sprejelo nekaj ukrepov, ki so predvideni v teh primerih.«
Kako je ukrepalo? Spet neznanka. Za uradno tajnost se razumljivo sklicujejo tudi socialne delavke in pa odbornik Locchi. Zakaj razumljivo? »Če bi razkril razloge, zakaj nismo skrbi za sestri poverili družini Bra-
na, bi jima škodih. Zelo zelo rad bi spregovoril,« nam je včeraj povedal Locchi, »s tem bi tudi pojasnil naše ravnanje, vendar dolžnost do uradne tajnosti mi zapira usta. Žal je nekorektno poročanje italijanskega dnevnika tako skalilo situacijo, da smo v težavah vsi. Vendar nekaj bi rad poudaril: veliko napisanega je povsem iz trte izvito. Ni res, da smo mislili deklici ločiti. Zaenkrat naj bi šli skupaj na letovanje, medtem pa bi skušali najti pravilno rešitev za ■ vse štiri brate in sestre. V družini sta namreč še dva brata, zakaj se nihče, zlasti Piccolo, ne zanima zanju? Pri tem pa moram tudi poudariti, da sožitje med Loredano in Valentino ni zanju nujno dobro. Zakaj? Tega ne morem žal povedati. V tem kontekstu so vsekakor podobni primeri izredno zapleteni in jih je težko reševati tako, da bi bili vsi zadovoljni. Vendar v socialne delavke ima odborništvo popolno zaupanje, tako da obžalujem, da je nekorektno pisanje spravilo v slabo luč njihovo dolgoletno profesionalnost in požrtvovalnost. Ni res, da smo birokratski: še posebno v tem primeru je socialna delavka bila izredno zavzeta in je sledila otrokom že nekaj let. Zato torej ni res, da je deklici nista poznali, kot sta pozneje izjavili. Ponavljam, ne bomo dopustili, da nas pogojuje kampanja enega časopisa : za rešitev tega primera bomo delali po načelu, kaj je najbolje za otroke, tako kot doslej.«
Nadja Filipčič
ALKOHOLIZEM - HUJSE ZLO OD MAMIL
m.
Osnova zdravstvene metode tržaškega odseka za alkoholike je skupinska terapija, ki jo je pni uvedel dr. Vladimir Hudolin, direktor nevrološke, psihiatrične in aikološke klinike »Dr. Mladena Stojanoviča« v Zagrebu. Tovrsten način zdravljenja se je kmalu razširil po Jugoslaviji in prestopil meje Furlanije - Julijske krajine.
Terapija vključuje sodelovanje vseh družinskih članov, kajti vsi v družini morajo biti soudeleženi pri počasnem zdravljenju alkoholiziranega sorodnika. Zdravljenje bo namreč prineslo veliko sprememb v družinska razmerja: od izključitve alkoholnih pijač iz domačega jedilnika pa do ponovnega odkrivanja vrednot in osebnosti sorodnika, ki se bo z družinsko pomočjo počasi reševal alkoholne odvisnosti.
Zdravljenje po Hudolinovi metodi se začne s štiri do pet tednov dolgim bolniškim sprejemom, nato pa se nadaljuje s petletno skupinsko terapijo v klubih za alkoholike na zdravljenju. Teh klubov je v Trstu in okolici kar dvaindvajset.
Primarij tržaškega odseka za alkoholike je dr. Manlio Villani, ki o-benem opravlja isto funkcijo na novem oddelku za dolgotrajno zdravljenje, pomočnik primarija je dr. Salvatore Ticale, asistent pa dr. Claudio P oropat. Osebje odseka obsega Uidi tri splošne bolničarke, socialno delavko, asistentko za rehabilitacijo alkoholikov, prostovoljno psihologinjo, prostovoljno zdravnico (dr. Rosanna Purich), prostovoljno učiteljico za risanje, oziroma grajomotorično prevzgojo in v letošnjem letu tudi zdravnico, ki jo je vodstvo oddelka povabilo k sodelovanju (dr. Annarosa Di Guida).
»Naš odsek je pravzaprav začel z
začer,-,1
ston •a javni del zgouue. jticcoil lav^e kampanjo proti socialni de birokraciji in sklepu sodnika 3avlja dele poročila socialne de-JavL ^i bi moralo biti tajno), ob-ses/3 'n intervjuje s pobeglima 2^, rama. Jasno je, da nekdo vodi v dlan- U njuno početje, da sta se fata 1 v vriincu, ki ga sami ne mo-ho obvladovati. Zahtevata »pravič-òetjì |Ìtev<<’ predvsem nočeta biti lo-inn.l^nP'čijo se informacije in proti-
‘hrrnacije.
slyj/'spredju sta brez dvoma socialna 2;, a Pokrajinske uprave in sodišče eialn adoletne- Tako odbornik za so-Chet.0, .skrbstvo Locchi kot sodnik se 2 i’v ki je sledil primeru sester, Sražata nad načinom poročanja
Miljska občina proti ponovni uporabi skladišča goriva pri Dolgi kroni
Deželno upravno sodišče Furlanije-Julijske krajine je zavrnilo priziv, ki ga je miljska občina vložila proti pooblastilu ministra, ki je izdal dovoljenje trvdki Petrolcarbo, da lahko ponovno obnovi delovanje že približno dvajset let opuščenega skladišča tekočega goriva v območju hriba Sv. Ivana in Dolge krone.
Razsodba zaključuje prvo fazo spora, ki že več let traja med miljsko občino na eni ter ministrstvom z in-
dustrijo ter tvrdko Petrolcarbo na drugi strani. Miljska občina zagovarja interese prebivalstva, zato se tudi bori proti temu načrtu, ki bi imel nedvomno kvaren vpliv na naravno .okolje, pa tudi na zdravje prebivalstva.
Treba je povedati, da je ta »sporni« teren državna last. Na tem mestu so pred leti namestili velike cisterne s tekočim gorivom — najprej jih je uporabljalo obrambno ministrstvo, potem pa je izdalo pooblastilo za u-
Pes napadel lastno gospodarico
Do nedavnega primera je prišlo včeraj popoldne v žavljah, ko je pes volčjak napadel lastno gospodarico. Primer je prijavil 55-letni Renato Ri-tossa iz Trsta, ki je kakih 100 m pred predorom proti Škofijam opazil na tleh žensko, ki jo je obdeloval pes. Ritossa je hotel ženski pomagati, vendar je pes ugriznil tudi njega. Ritossa bo zaradi ugriza v roko in nogo okreval v 7 dneh.
Kasneje so ugotovili, da se je tudi napadena ženska skupno s sinom zatekla po pomoč v bolnišnico na Ka-
tinari, kjer so jo sprejeli na opazovanje. Bila je pogrizena po celem telesu in sprva so zdravniki izrekli pridržano prognozo, nato pa so ugotovili, da poškodbe niso tako hude in bo okrevala v 20 dneh. Ženska, 51-letna Tržačanka Ondina Starc, je povedala, da jo je napadel lasten pes volčjak, ko je hotela z njim prečkati cesto. Pes se je lastnici uprl in zato ga je udarila po glavi. To je žival tako razbesnelo, da se je lotila lastne gospodarice in ji prizadejala dokaj resne poškodbe.
porabo terena rafineriji Aquila. Že od let 1968 pa tega ozemlja nihče več ne uporablja kot skladišče, saj so naprave zastarele in je bila torej njihova uporaba nevarna tako za delavce, kot za prebivalstvo samo. Tvrdka Petrolcarbo pa je dobila dovoljenje, da staro skladišče znova u-porabijo kot zbiralnik za oglikovodik in onesnažene vode. Miljska občina se je temu uprla, saj je jasno, da bi uresničitev tega načrta resno ogrozila zdravstveno varnost prebivalstva, ki ga zaskrblja bližnja rafinerija A-quila.
Deželno upravno sodišče FJK je svojo razsodbo utemeljilo s trditvijo, da zakon dovoljuje poseg krajevnih ustanov le v primeru gradnje novega objekta, ne pa v primeru, ko gre za riaktiviranje že obstoječega industrijskega aparata.
Kljub vsemu namerava miljska občina še naprej braniti interese občanov, zato bo predstavila Državnemu svetu priziv z utemeljitvijo, da gre tu dejansko za nov objekt, saj sporno območje že več let ni služilo svojemu namenu in je -zato urbanistični center izdelal že nove načrte za uporabo tega zemljišča. Boj proti onesnaževanju se torej nadaljuje...
Priletna Dolinčanka po izstopu Padla pod kolo mestnega avtobusa
Vč^ha ženska iz Doline je bila tie n ^ dopoldne žrtev hude promet-ih63Sreče: potem ko je izstopila iz r^ša avtobusa, je iz še neznanih kojllC.0v Padla in z delom telesa Krtč- p°d težke gume vozila, kr» ; s'•'lana Paro vel vd. Rapotec, ta-hUjg '2-letni ponesrečenki ime, stalo, v Dobni 18, se je malo po ialhe peliala v avtobusu Konzorcije 3a Podjetja za prevoze ACT pro-Krjn ‘ ,11 iz mesta proti Dobni. Pri *U 311’ na Cesti za Glinščico bb-'Iruj,-, . 209 je skupaj z ■ nekaterimi lijih 311 potniki izstopila pri pred-Pa ^ .atih, nekaj trenutkov zatem V(y Je Pripetila nesreča.
avtobusa, 47-letni Remigio iz Ul. Flavia 72, je komaj Vei0vJai.s postajabšča, ko je Paro-hgj,!?, iz še nepojasnjenih vzrokov Pri -, a ravnotežje in nerodno padla, avtobnmer T je desno zadnje kolo Z jjia Povozilo desno roko. rijonkn S cc-m Rdečega križa so ra-Pišnjc Prepeljab v katinarsko bol-P^dSk°’ kjer so jo sprejeli na orto-tovjijoddelku. Zdravniki so ugo-da si je ženska hudo pošKO-desno roko in ne izključujejo
tudi kostnih zlomov. Poleg tega se je še potolkla in randa po glavi. Okrevala bo v dveh mesecih.
Izvide nesreče so opravib karabinjerji miljske postaje.
Radikalci o nedavni manifestaciji v Berlinu
Na sedežu Radikalne stranke v Trstu je bilo včeraj srečanje z mladimi udeleženci manifestacije, ki so jo v ponedeljek priredbi v vzhodnem in zahodnem Berlinu. Manifestacija je imela predvsem namen, da bi tudi druge države opozorila na boj svoje stranke za mir, proti oboroževanju in lakoti v svetu.
Mladi radikalci so manifestirah na enem izmed glavnih trgov v vzhodnem Berlinu. Transparent so lahko držah le četrt ure. V tem času so razdelib nekaj letakov, potem pa jih je ustavila krajevna pobcija in jih odpeljala ha centralo. Tisti, ki so se udeležbi manifestacije v zahodnem Berlinu, so naleteli na manj težav.
Neznana »prodajalka« okradla in ogoljufala priletno ženico
Priletna ženica je postala spet žrtev brezsrčne tatice. Pripetilo se je v sredo dopoldne v stanovanju 81-letne Gemme Revelant Arangio pri Domju 76.
Približno ob 11. uri je Revelantovo obiskala ženska, stara kakih 40 let, da bi ji prodala nekaj »prvovrstnega« — tak izraz je uporabila neznanka — perila. Za blago je najprej zahtevala 800 tisoč lir, nato je znižala ceno na 600 tisoč lir. Za to ceno sta se prebrisana prodajalka in naivna ženica tudi domenih.
Ves ta mešetarski del tatinskega obiska se je odvijal pred vrati. Potem ko sta se ženski že sporazumeli, je neznanka zaprosila stanovalko naj ji dovob skok v stranišče. Če bi starka vedela, kaj jo čaka, ji tega gotovo ne bi dovobla; neznanka je namreč spretno izkoristila trenutek nepazljivosti priletne ženice in ji odnesla pokojinsko knjižico z 250 tisoč lirami in hranilno knjižico Banca Commerciale za milijon 250 tisoč lir prihrankov.
Ko se je ženica ovedela kraje, je pokhcala pobcijo. Takrat pa jo je
čakalo še drugo bridko presenečenje. Kot rečeno ji je tatica prodala nekaj perila za 600 tisoč lir, policisti pa so po pregledu ugotovbi, da so dve vezani pregrinjah in dva vezana prta, ki jih je kupila, vredni le 150 tisoč lir.
Spet odprti kopališči Pristaniške ustanove in Excelsiorja
Na podlagi zadnjih analiz, ki jih je na vzorcih morske vode opravil laboratorij za higieno in profilakso pri KZE, je ponovno dovoljeno kopanje na območju med kopališčem Pristaniške ustanove in Excelsiorja.
• Tržaška občinska uprava sporoča, da bodo danes, 9. avgusta, med 13. in 17. uro zaradi radikalnega čiščenja zaprte za proriiet ubce Somma, Leopardi, Gazzoletti, Ariosto, Tasso in Boccaccio.
delovanjem na čisto zasebnih temeljih,« je uvedel svoje pripovedovanje ar. Claudio Poropat. »Pred približno desetimi leti se je v Zagrebu, pri dr. Vladimiru Hudolinu zdravil naš tržaški rojak, gospod Petracco, ki se je zelo navdušil nad skupinsko zdravstveno metodo in je zato v svoji nesebični vnemi dal na razpolago svoje stanovanje kot prvi zametek Hudo-linove terapije v Trstu. Kmalu se je število alkoholikov na zdravljenju tako razmahnilo, da je Petraccovo stanovanje postalo naenkrat pretesno. Zato smo se preselili na prvi oddelek za dolgotrajno zdravljenje, ki je v okviru Psihiatrične klinike že prej opravljal ambulantno zdravljenje za alkoholike. Upravni odbor Krajevne zdravstvene enote v Trstu je s sklepom z dne 6.11.1981, vzel na znanje, da je petnajst postelj oddelka za dolgotrajno zdravljenje na razpolago alkoholikom, ki se želijo osvoboditi alkoholne zasvojenosti. Resnici na ljubo se je naše delovanje začelo februarja 1982, v zadnjih treh letih pa je doživelo tak razmah, da lahko brez obotavljanja govorimo o pravem oddelku, ki bi se moral čim-prej osamosvojiti in povečati svojo zmogljivost. Upoštevati moramo namreč, da je v Trstu okrog 280.000 prebivalcev, med katerimi je gotovo preko 250 alkoholikov. Toda vsem dosežkom in povpraševanju navkljub nam vodstvo tržaške Krajevne zdravstvene enote krati pravico do avtonomnosti in celo izničuje naše dosedanje delo. Zato sem toliko bolj dolžan zahvale Miru Opeltu, ki se je na glavnem zborovanju tržaške KZE zavzel za naš odsek in nam omogočil nadaljnji obstoj.
Kot sem že omenil, se naš način zdravljenja alkoholikov zgleduje po metodi dr. Hudolina. Osnova celotnega zdravljenja je skupinska terapija. Alkoholizem je namreč vedenjska bolezen, ki se zelo hitro širi. Pri zdravljenju je neobhodno potrebna soudeležba- celotne družine, ob pomanjkanju družine prevzamejo družinske obveznosti člani terapevtske skupine. Vsako skupino vodi terapevt, navadno socialna delavka ali psihiater.
V duševnosti bolnika - alkoholika je treba najprej izslediti in nato odpraviti njegova opravičila in izgovore za prekomerno vdajanje alkoholu. Alkoholik se namreč najpogosteje o-pravičuje s trditvijo — »Saj ne pijem veliko. Samo en kozarček v enakomernih presledkih mi gotovo ne bo škodil. . .« — ali pa z metanjem krivde na druge — »Pijem, ker je moja žena neznosna. . .« »Mož me nikakor ne razume . . .«. Zato mu je treba najprej predočiti lastno bezanje pred odgovornostmi, kar pa nikakor ni lahka zadeva. Analiza lastne notranjosti neizbežno povzroča občutek tesnobe, zato se sploh alkoholik zateka k alkoholni omami. Pri psihoanalizi pa nikakor ne iščemo vzrokov prekomernega pitja, to je snov, ki se je v nobenem primeru ne dotikamo. Moramo namreč upoštevati, da je 50 odstotkov alkoholikov imelo alkoholizirane starše in je živelo v popolnoma neprimernem okolju. Starši so svojim otrokom že v rosnih letih nalagali prevelike odgovornosti, niso jim nudili dovolj opore pa tudi zaupanja v samega sebe. Obstajajo tudi družine, ki uporabljajo vino, o-ziroma druge alkoholne pijače kot neke vrste zdravilo in tudi to »zdravilno« uživanje alkohola včasih privede do alkoholizma. Cela vrsta alkoholikov pa se je vdala pijači, ker je bila v otroških letih preveč obvarovana pred »grozljivostmi« tega sveta, pa se v odraslih letih ni znala spoprijeti s življenjskimi težavami.«
LOREDANA GUŠTIN (Se nadaljuje)
Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš dragi
Srečko Metlika
(BOGNARJEV)
Pogreb pokojnika bo danes, 9. t.m., ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnice v bazovsko cerkev.
Žalujoči: žena, hčeri Mirjana in Saška z družinama ter drugo sorodstvo.
Bazovica, Milan, 9. avgusta 1985

Nevezan razgovor o tem in onem, predvsem o počitnicah pa še o marsičem s komunistično senatorko Jelko Gerbec
Kdo ne pozna Jelke Gerbec! V naših člankih jo pogosto citiramo, ko gre za njene posege, kot komunistične senatorke in torej močno angažirane družbenopolitične delavke, v korist pravic slovenske manjšine, pa naj gre tu za globalni zaščitni zakon, za intervencije v zvezi s slovensko šolo, ali drugimi problemi, ki nas zadevajo. Kot takšno, lahko rečemo, da jo zelo dobro poznamo, jo večkrat vi devamo, slišimo po radiu, gledamo na televiziji, ali pa na številnih govorih. V preteklih dneh smo jo na primer srečali tudi na pokrajinskem festivalu komunističnega tiska, ki je trajal kar 18 dni in je- potekal ,v Sesljan-skem zalivu.
Pri vsem tem pa se le redko vprašamo, kako Jelka tudi sicer živi, kakšno je njeno privatno življenje, kako usklajuje svoje službene obveznosti s svojim vsakdanom itd. Ko smo jo zaprosili za kak nevezan pogovor, je bilo kar na dlani, da jo najprej vprašamo, če je že na počitnicah in kako bo ta svoj prosti čas preživljala.
»Pretekli petek, to je 2. avgusta popoldne, je senat zaključil z delom. Od tedaj dalje sem imela tu doma še toliko obveznosti, poleg tega, da sem seveda sledila našemu zelo pomembnemu festivalu, da še nisem utegnila izpreči.«
Pa si bqste privoščili malo oddiha in kje ga boste preživljali?
»Rada imam morje in si bom skušala privoščiti malo kopanja in sončenja. Rada pa imam tudi hribe in sprehode v naravo. Zelo so mi na primer všeč kraji okrog Bohinjskega jezera in Triglavskih jezer. Nimam še nobenega načrta, ker nisem utegnila enostavno načrtovati. Upam in želim pa, da se mi bo vse to posrečilo in da se bom res lahko malo nakopala, pa tudi sprehodila.«
Sen. Jelka Gerbec
Tako hitro mineva čas, da smo že pozabili, koliko let ste pravzaprav že senatorka?
»Izvoljena sem bila leta 1976, torej v takratni sedmi mandatni dobi in sem sedaj v senatu že v deveti mandatni dobi. Moje življenje, oziroma način življenja, se je v tem času kar precej spremenil. Predvsem se moram vsak teden voziti v Rim 'n ob koncu tedna se zopet vračam v Trst. Če le morem, se redno vračam domov, ker želim ohraniti stalne stike, tako z našimi ljudmi, z bazo in z vso našo problematiko. Če bi se za dalj časa od vsega tega oddaljila, bi izgubila osebne kontakte, ki so mi pri mojem delu zelo potrebni ter ne bi podrobneje poznala problematike, ki mi potem služi pri mojem delu.«
Vas lahko še nekaj vprašamo: potujete z letalom ali z vlakom?
»Kar z letalom. Ni me nič strah teh voženj. Nasprotno. Čas, ki ga preživim v letalu porabim, da prečitam časopise, pošto in morda še drugo gradivo. Večkrat pa se v letalu srečam tudi z drugimi kolegi in tako
steče razgovor tudi o problemih, ki jih bomo potem obravnavah bodisi v senatu ali v raznih komisijah.«
Na začetku so bila seveda tudi po-. tovanja naporna, nam je dejala, sedaj se je tudi temu, skorajda vsakdanjemu načinu življenja, povsem privadila. Kaj pa vaši stiki z ostalimi senatorkami, so dobri, se utegnete pogovoriti tudi o osebnih zadevah?
»V senatu je okrog 15 senatork. Z vsemi imam dobre, prijateljske stike. Časa res nimamo veliko za osebne razgovore, a če tako nanese, se seveda tudi o tem pogovorimo.«
Kaj pa vprašanje garderobe? Vemo, da morajo senatorji na seje v suknjiču in s kravato. So kakšni predpisi tudi za vas ženske?
»Tako strogo določeni niso. Vendar se prav gotovo ne bi smele pojaviti na primer z mdnikrili, ali z izrezanimi oblekami. Naša oblačila morajo biti dostojna. Nekaj časa je bilo ženskam prepovedano, da bi hodile na seje v hlačah. Sedaj so si to pravico izborile in jih seveda prav rade nosijo.«
Imate kakšen hobby, ga utegnete sploh imeti?
»Imela sem veliko hobbyjev, katerim pa se sedaj ne utegnem več posvečati. Tako mi je všeč glasba, ljubim sprehode po Krasu in ob morju, včasih sem se malo ukvarjala tudi s slikarstvom, sedaj pa moram svoj prosti čas uporabiti, da pregledam pošto, časopise, razno gradivo, ki ga sicer ne utegnem prečitati.«
Torej dobivate veliko pošte?
»Zelo veliko. Nekateri se obračajo name z raznimi prošnjami in problemi, ki zadevajo na primer pokojnine, pa priznanje borčevskega statusa, statusa političnega preganjanca, ali deportiranca v nacističnih taboriščih. Oglašajo se mi tudi šolniki s številnimi svojimi, pa tudi problemi, ki za-
devajo našo šolo. Vse to moram prečitati in marsikaj nam je uspelo tudi pozitivno rešiti.«
Imate več prijateljev sedaj, ko ste senatorka, ali ste jih imeli več prej?
»Morda imam sedaj prijateljev več, le ne utegnem ta prijateljstva gojili in jih utrjevati. Zelo malo čaša mi ostaja, za prijatelje pa mora človek nekaj prostega časa že najti.«
Menite, da se danes ženske v Italiji že dobro uveljavljajo?
»Ne bi mogla reči, da smo dosegle že vse, vendar se je ženska, v primeru s preteklostjo, že močno uveljavila. Imamo na primer predsednico poslanske zbornice, ženska je bila imenovana za kvestorja in še mnoga druga vidna mesta zaseda. Bo pa tre ba še marsikaj storiti na poti k enakopravnosti.«
Ste kdaj tako utrujeni, da bi si zeleh malo oddiha, malo časa, ki bi ga lahko zaživeli kot vsaka ženska?
»Sedaj sem na začetku počitnic in sem torej oddiha resnično potrebna. Ne bi si pa želela predolgega odmora. Delam rada, v delu uživam, rada ga opravljam in če bi morala samo počivati, bi prav gotovo ne bila srečna.«
Povedala nam je še, da stanuje v Rimu prav v bhžini senata, da se ponavadi hrani kar v senatni palači, kjer imajo bar in tudi dobro restavracijo. »Jedi so dobro pripravljene, le sadnih sokov tu ne točijo, jaz jih pa imam zelo rada. Če pa imam seveda čas, da rada grem s kakšno družbo tudi v rimske gostilne, ki so znane po svoji dobri kuhinji.«
Poslovili smo se z obojestranskimi željami po- vsem dobrem, predvsem pa po prijetnih počitnicah. Upamo in želimo, da jih bo Jelka Gerbec tudi resnično dobro in lepo preživela.
NEVA LUKEŠ
gledališča
ROSSETTI
Do 11. avgusta bo v gledališču R°s' setti »FESTIVAL OPERETE 1985«.-Danes, 9. t. m., ob 20.30 peta stava operete »ROSE MARIE« F. F1? mia in H. Stotharta. Ponovitev jut11, 10., in v nedeljo, 11. t. m.
Prodaja vstopnic pri osrednji blaga!' ni v Pasaži ProtU.
CANKARJEV DOM - LJUBLJANA Poletna violinska šola Od 21. do 30. avgusta: šolo bosta V(Č dila prof. Igor Ozim in njegova asi" stentka Christine Hutcap. Vse podrobnosti o vpisu dobite s CankarjeveW domu, tel. 003861/212-492 ah 221-121, b»-432 in 433.
kino
Ariston 21.15 »Ah’inseguimento della pietra verde«. Režija Robert ZerneD3-Michael Douglas, Kathleen Turner b1 Danny De Vito.
Eden 15.30 — 22.15 »Voghe giovani«-Prepovedan mladini pod 18. letom-
Nazionale Dvorana št. 1 16.00 — 22.”? »Josephine 4«. Prepovedan mladm1 pod 18. letom.
Dvorana št. 2 16.30 — 22.00 »Zederi-Dvorana št. 3 16.30 — 22.00 »Fuga scabrosamente pericolosa«. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Mianon 18.00 — 22.00 »Purple ram«-Prince.
Grattacielo 16.30 — 22.15 »Agente 00'-Missione Goldfinger«. Sean Connery.
Capital 16.00 — 22.00 »Micky e Maude«-
Radio 15.30 — 21.30 »Innocenza imP£ dica«. Prepovedan mladini pod 18. 1 tom.
razstave
SKD Tabor Opčine - Prosvetni d«®'
Danes, 9. avgusta, ob 20. uri odp™, RAZSTAVE OBLIKOVANJA PLETENJ KERMAVNER - MANDELJC - SELAJN-Uvodna beseda inž. arh. Metka Vrhun • Na večeru sodeluje čelist Edi Majaro Vabljeni!
šolske vesti
1
Srednja šola I. Cankar sporoča. bo urad za šolske knjige zaprt do septembra.
Pogovor z vodjo zborov »Vesela pomlad« Francem Poha jačem
Tudi starši morajo biti aktivno vključeni v mladinsko pevsko gibanje
Na Opčinah poleg izrazito razvejanega kulturnega udejstvovanja KD Tabor v Prosvetnem domu se že nekaj let kakovostno uveljavlja predvsem glasbeno delovanje v okviru Finigarjevega doma. V ciklus pogovorov o openskem kulturnem življenju je bilo zato potrebno uvrstiti tudi duhovnika Franca Pohajača, ki združuje vlogo pobudnika in vztrajnega animatorja pevske in glasbene dejavnosti openske mladine.
»Že v samem začetku svojega bivanja na Opčinah sem hotel začeti z dejavnostjo, ki bi bila v pomoč o-hranjevanju in samobitnosti slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Pomislil sem, da bi bilo kar najboljše, če bi pri tem svojem delu uporabil svoje glasbeno znanje. In zato ko me je konec leta 1969 nekaj o-penskih fantov zaprosilo za ustanovitev glasbenega ansambla, sem z navdušenjem privolil. Ansambel si je z začetnicami ustanoviteljev skoval ime Taims in skupina, čeprav v nekoliko spremenjeni sestavi, še vedno vztraja in je dosegla že marsikatero laskavo priznanje. V avgustu leta 1970 je nekaj mlajših fantov in deklet osnovalo ansambel z imenom Galebi, istega leta pa je ansambel Taims prvič nastopil na Festivalu narodnozabavne glasbe v Šte-verjanu. Leta 1976 sta se omenjenima skupinama pridružila še dva ansambla, in sicer Zvezde in Rdeči nagelj. Slednji je po nekaj letih obstoja prekinil s svojo dejavnostjo, medtem ko Zvezde še vedno napredujejo.
Vse do leta 1978 sem bil deležen marsikaterega ugovora, češ da glasbeni ansambli niso preveč dobrodošli na kulturnem področju. Zato sem decembra 1978 osredotočil svoje delovanje na otroško in mladinsko petje. že na začetku sem se zavedal, da je zborovodska pot strma in težavna ter zahteva izrazito strokovno podkovanost. Zato sem svoje znanje skušal čimbolj izpopolniti na raznih zborovodskih tečajih. Leta 1978 sem s pomočjo staršev navrgel prvi zametek otroškega pevskega zbora in programsko osnoval naše'skupno delo. Naslednje leto si je zbor, ki je štel že nad 60 članov, nadel ime Vesela pomlad in poleti istega leta smo organizirali prve študijske dneve, v katerih smo obravnavali osnove glasbene teorije ter dihalne in vokalne tehnike. Od takrat predstavljajo štu-
dijski dnem neke. vrste tradicijo za naš zbor. Desetdnevno študijsko delovanje, ki ga navadno preživimo v matični domovini, združuje dopoldanski, izrazito pevski in popoldanski, spoznavno - raziskovalni del v novem okolju. Soudeleženci študijskih dnevov so tudi starši, ki so odgovorni za popoldansko, rekreacijsko dejavnost.«
Veliko društev in pevskih zborov srečuje nemalo težav pri svojem delovanju z otroki in mladino. Zanimalo bi me, kako vam je uspelo pripraviti člane vaših zborov na tako požrtvovalno in plodno sodelovanje?
»Prišel sem do spoznanja, da morajo otroci za učinkovito in trajno vključitev v tovrstno dejavnost imeti ob strani svoje starše. Tudi starši morajo biti aktivno vključeni v celotno pevsko gibanje. Otroci morajo podzavestno čutiti močno organizacijo v ozadju. S tem mislim predvsem na to, da mora letni program vsebovati že na začetku jasno začrtane cilje in nastope. Celotno delovanje mora biti kakovostno nastavljeno in ne preveč rekreativno. Resno pevsko delo seveda zahteva tudi 'trenutke sproščenosti in zato vsako leto poskrbimo za razne izlete v naravo.
Na gostovanjih so vedno prisotni tudi starši, seveda ne vsi, ampak samo določena jedra, ki potem obveščajo ostale. Izlete in gostovanja organizira svet sodelavcev, oziroma staršev, v katerem ima vsakdo točno določeno funkcijo.«
Kje ste pa nastopali v komaj zaključeni sezoni?
»Otroški pevski zbor je nastopal
predvsem v okviru domačih prireditev. Pri tem zboru moram seveda omeniti pomoč Lucije Čač.
Mladinski pevski zbor je imel letos veliko nastopov, med katerimi sta bila najvažnejše gostovanje v Berlinu in gostovanje v Ajdovščini v okviru 10 letnice' zbora osnovne šole Borisa Kidriča. Poleg tega smo nastopili tudi na reviji mladinskih pevskih zborov v Zagorju. Ob koncu sezone smo pripravili Praznik mladih pevcev. Na predvečer praznika navadno povabimo višje kvaliteten zbor, ki naj bi učinkoval kot neke vrste dražljaj za naše pevce. Lani smo potabili mlade pevce iz Ajdovščine, medtem ko je letos gostoval pri nas otroški pevski zbor iz Postojne. Na dan praznika povabimo nekaj domačih mladinskih pevskih zborov in druge mladinske skupine. Skratka gre za mladinski program, na katerem poleg gostov nastopijo tudi ansambli in oba pevska zbora Vesela pomlad.
Ob koncu moram nujno omeniti, da celotna ekonomska plat gostovanj in nastopov petinpetdesetih pevcev otroškega pevskega zbora in oseminštiridesetih pevcev mladinskega pevskega zbora sloni na ramenih staršev in prijateljev, katerim gre iskrena hvala za vloženi trud.«	L. G.
razna obvestila
ŠD Vesna prireja jutri, 10,, in v nedeljo, 11. avgusta, v Križu VAŠKI PRAZNIK. V soboto ob 18. uri bo tur nir v briškoh in zvečer ples z ansam blom Lojzeta Furlana, ki bo igral tudi v nedeljo.
TRŽAŠKA POKRAJINA
Tržaška pokrajinska uprava obvešča, da je podaljšala rok do 31. avgusta za predložitev prošenj v zvezi z dodelitvijo prispevkov za upravne stroške — kot po deželnem zakonu št. 13/66 in nadaljnje spremembe. Prispevki so namenjeni šolam in zavodom za tehnično, poklicno in umetnostno izobraževanje (omejeno na tiste dejavnosti, ki jih ne finansira država ali direktno dežela Furlanija - Julijska krajina), kakor tudi šolam za bolničarje, pomožno zdravstveno osebje in otroške negovalke, ki jih ne finansira državni zdravstveni fond.
Okrožnica z navodili se lahko dvigne v vratarnici pokrajinske uprave na Trgu V. Veneto 4 vsak dan, vključno v soboto, od 8. do 14. ure.
včeraj-danes
Danes, PETEK, 9. avgusta JANEZ
Sonce vzide ob 5.58 in zatone ob 20.23 — Dolžina dneva 14.25 — Luna vzide ob 0.06 in zatone ob 14.50.
Jutri, SOBOTA, 10. avgusta LOVRENC
Vreme včeraj : temperatura zraka 20,2 stopinje, zračni tlak 1014,3 mb raste, brezvetrje, vlaga 53-odstotna, nebo pretežno jasno, morje skoraj mimo, temperatura morja 24,3 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Micaela Gračan, Sonia Ciudi, Susanna Kulterer, Eric Ferrara.
UMRLI SO: 70-letni Vittorio Dapret-to, 82-letni Attiho Tomizza, 84-letna Carmela Vodani vd. Bonanno, 70-letni Guerrino Bacar, 76-letni Pietro Marini, 66-letni Armando Mandelh, 89-letni Bruno Giusto, 59-letni Srečko Metlika, 79-letna Santina Schillani por. Voivoda.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Ul. Dante 7, Ul. đell’Istria 18, Ul. Alpi Giube 2, Ul. S. Cihno 36, Opčine, Milje (Mazzinijev drevored 1).
(od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30)
Ul. Ginnastica 6. Ul. Cavana 11.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11. Opčine, Milje (Mazzinijev drevored 1).
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761; predpraznična od 14, do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
LEKARNE V OKOLICI
Bol junec: tel. 228-124, Bazovica :• tel. 226-165, Opčine: tel. 211-001, Zgonik: tel. 225-596, Nabrežina: tel. 200-121, Sesljan: tel. 299-197.
mali oglasi
ODDAMO v najem frizerski salon v Križu. Telefonirati v večernih urah na št. 040/220-213.
HIŠO Z VRTOM, tudi staro, ali ZAZIDLJIVO ZEMLJIŠČE iščem v Trstu ah okohci. Alpe-Adria, tel. na št. 794-672.
MOTOR KAWASAKI »Z 500« prodam, september ’83, prevoženih 11.000 km, z raznimi pritiklinami in 4 gumami, v odhčnem stanju, 3.300.000 lir. Tel. na št. 414-542.
I_____________izleti
SPDT prireja v nedeljo, 11. t. m-, let z osebnimi avtomobih na KrnS" jezero. Zbirališče je ob 5.00 pred trz ško sodno palačo (Foro bipiano). F* ninci se bodo po izbiri podah na b gatin ah Km. Hoje bo pet ur. v bljeni!
KD Slovan priredi v nedeljo, L seP^ tembra, enodnevni izlet na SUSTA" JEV SEJEM v Tržič in v sotesko gar. Vpisovanje pri Darku in Oskar-Grgiču (tel. 226-286 ah 226-351) do avgusta.
darovi in prispevaj
Za Skupnost družina Opčine đaruJ®! ' družina Spada 100.000 lir, družina "L tonel 26.000 hr in družina Fiorenti1 Sa vero 30.000 lir.	j
V	spomin na pok. Marijo Grgič v '
Kralj damje sestra Milka 10.000 Ur Skupnost družina Opčine.	Ra.
V	spomin na Sergija in Zvonka rt
doviča damjejo Irma, Fatina tnr„nM 50.000 hr za SKD I. Gruden in 50.1^ hr za Glasbeno matico. '	r...
V	spomin na Tiberija Rukina da,r. jeta Silva in Elena 20.000 lir « vz®v ževanje spomenika padhm v NOB Križu.
menjalnica
n
8. 8. 1985
Ameriški dolar Kanadski dolar . švicarski frank . Danska krona . . Norveška krona . švedska krona Holandski fiorini . Francoski frank . Belgijski frank Funt šterling . . Irski šterling . . Nemška marka . Avstrijski šiling . Portugalski eskudo Japonski jen . . Španska pezeta Avstralski dolar „ Grška drahma . . Debeh dinar . . Drobni dinar . .
1.880
1.380
803
182
224
223
590
215
30
2.540
2.070
664
94
10
10
1.250
13
6.1°
6,30
BANCA Dl CREDITO Dl TRICSJ^ TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
TRST - ULICA F/FlLTrilO -

Restavracija i t it1A
REPENTABOR - COL 19
Otvoritev prenovljenih prostorov danes,
9. avgusta, ob 20. uri
Vabljeni klienti in prijatelji*
Še nekaj o letošnjem puljskem festivalu
radiotelevizija ITALIJANSKA TELEVIZIJA
»Leto 1985 je 'bilo v vsakem oziru ‘Povprečno leto. Imamo dobro obrt-j^šfco kinematografijo, kjer ni veli-kih prepadov med idejo in realizacijo filma, manjka pa imaginacije, po-Ouma in drugih stvari, ki omogočalo nadaljnji razvoj jugoslovanskega aim«. Kusturičin film je le izjema, *-i potrjuje pravilo. Tudi slovenska Vodukcija je nekako povprečna, čeprav šteje letos izjemno pet naslonov in je to gotovo finančni in družini uspeh.« Tako nam je sintetično komentiral letošnji pregled filmov v rulju, ugledni kritik in filmski teo-retik Božidar Zečevič.
Z naše strani smo od 27 najavljenih filmov videli skoraj vse, kar le bilo najbolj zanimivo in prvi občutek je, ne glede na presenetljivo uvrstitev Kusturice v Cannesu in iz-lavo žečeviča o »povprečnosti« ju-lo-filma, da imamo pred sabo živahno in večglasno kinematografijo, ki ?e čedalje bolj uveljavlja, samosvo-jc in avtohtono, nekje vmes med hollywoodskim zahodnim in vzhodnim (npr. češkim) filmskim mode-^m. če so nekatere produkcije res Povprečne, smo zabeležili pri drugih nove vsebine in kvalitete. In če skuhamo, v prvi opredelitvi, uokviriti ‘fivšnje puljske filme v . nekakšne tematske sklope, lahko najprej ugotovimo — v letu 40-letnice osvoboditve — da se čedalje zanemarja [oko rekoč najbolj značilen jugo žanr, partizanski film.
Samo štiri naslovi so letos izrecno obravnavali mitologijo in zgodo-'hno NOB. KONEC VOJNE D. Krelje, ki je prej individualno postavnem zgodba o zločinu in kazni, o hfivici in maščevanju, kot pa kla-sičen partizanski film. Isto velja za l?ZEL Makedonca C. Kenevskega, je nekakšen nočni »thrilling« v Usedenem mestu z Nemci, fašističnimi kolaboracionisti, deportiranimi dJdi in partizanskimi ilegalci. Rajn-Ijova LJUBEZEN, po romanu Marina Rožanca, je predvsem psiho-°ška analiza odprtosti in pozitivne naravnanosti neke mlade osebnosti vseh, dobrih in slabih. Partizanki naj bi bil tudi ORKESTER NE-
MLADOSTI (S. Pavlovič), ki je n Tfsnici ležerna in neizvirna mlado-stniška povest, postavljena slučajno in brez zveze v času NOB.
Pulju sta bila na sporedu še avo mladinska filma, ki nas nista Pikakm zadovoljila:	SKRIVNOST
Marega PODSTREŠJA v. Tadeja ln LOVLJENJE ZRAKA z. Šotre.
Oba režiserja sta posnela ti dve zgodbi precej stereotipno, v slogu najbolj povprečnih TV nadatjevawc. Tadej je letos tudi predstavil pomembno jugo-angleško erotično koprodukcijo ANT1CASAN0VA.
Preden se lotimo sodobnih tem, o-menimo edina zgodovinska filma:. Klopčičevo DEDIŠČINO, ki raziskuje segmente slovenske zavesti in kulture v večgeneracijski perspektivi in prefinjeno ORVATOVO ODLOČITEV, ki jo je E. Galič posnel po Krleži. Klopčič in Galič precizno obravnavata zadnja leta prejšnjega in prva leta tega stoletja, ki so važno poglavje v zgodovini jugoslovanskih narodov.
Filmi s sodobno temo spadajo pod najširši in najbolj, heterogeni skupni imenovalec. V glavnem gre za komedije, ki pa združujejo v sebi več občutij in odnosov do današnjega življenja. Tragično razsežnost nemoči, ki jo doživlja posameznik nasproti sivini in povprečnosti družbenega u-stroja, v slovenskem NAŠEM ČLOVEKU režiserja J. Pogačnika in scenarista J. Povšeta. Razposajeno in svobodno ljubezen v NI LAHKO Z MOŠKIMI (M. Vukobratovič) in pa zadržano, platonsko varianto, tega čustva, po vzoru romantičnih romanov v LJUBEZENSKIH PISMIH S PREMISLEKOM (Z. Berkovič). Grenko in tudi sarkastično razpoloženje do sedanjih težav v portretih TAJVANSKE KANASTE (G. Markovič) in JAGOD V GRLU (S. Karanovič). In končno najbolj skrajna in črnogleda diagnoza v B. Draškovičevem ŽIVLJENJE JE LEPO, ki se ne zadovolji le z efemernim prikazom sedanje stiske jugoslovanske družbe, pač pa odpira obče dimenzije spopada antikonformističnega posameznika z družbo.
Posebno poglavje zaslužijo, zaradi inovativnosti in izvirnosti svojih predlogov, nekateri letošnji debitanti. Beograjčan D. Tucakovič, s svojim lepim mladostniškim portretom ŠEST DNI V JUNIJU, ki spominja po svoji avtentičnosti na prvega Pasolini-ja, na Bogdanovichevo ZADNJO PREDSTAVO in na Fellinijeve VITELLONE. Slovenca Robar in Slak, s svojima režijskima podvigoma OVNI IN MAMUTI in BUTNSKALA, ki si gotovo zaslužita tudi mednarodno odmevnost. Končno zaradi njegove atipičnosti in etnološke bogatosti i-menujemo še PROKO. prvenec kosovskega režiserja Isa Cosja.
Prvi kanal
11.15	Televideo - poskusni program
13.00	Poletni maraton Trnjulčica - balet - 1. del
13.30	Dnevnik
13.45	Stagione d’amore - TV film
15.20	II mondo di Ohladi Obladà
16.10	L’impareggiabile dr. Snuggles -
risanka
16.35	II grande teatro del West -TV film
17.00	Sulle strade della California -TV film
17.50	Le allegre avventure di Scooby Doo e i suoi amici - risanka
18.30	Che fai... ridi?
il ritorno di Billi e Riva -1. oddaja
19.35	Almanah in vremenska napoved
20.00	Dnevnik
20.30	Laurei & Hardy: due teste senza cervello
Življenje in delo najbolj komične dvojice - 4. oddaja
21.45	La legge del mitra - film 1 del Igrajo Charles Bronson, Susan Cabot, Barboura Morris
12.35	Dnevnik
22.40	La legge del mitra - 2. del filma
23.15	A Venezia - 2. del
00.10 Dnevnik 1 - Zadnje vesti
Drugi kanal
11.15	Televideo - poskusni program
13.00	Dnevnik 2 - Ob 13. uri
13.15	Due e simpatia
Che fare? - 2. del nadalj.
14.30	L’estate è un’avventura King Rollo e il compleanno
Ljubljana
14.40	Teletekst
15.55	Sofija: EP v plavanju - vaterpolo
17.55	Poročila	»
18.00	Nepomembno in pomembno -
2.	del nanizanke
18.15	Obiskovalci - 4. del
18.45	Želeli ste - poglejte
19.30	Dnevnik I
20.00	Živi planet: Morja trave - 5. del
20.55	Ne prezrite
21.10	Gangsterska kronika - 7. del
22.00	TV dnevnik
22.10	Začetek po koncu - film Igrajo June Broughton, Henry Moxon, Sylvia Stoker
Zagreb
15.15	TV koledar
18.45	S plesnim orkestrom
19.30	TV dnevnik
' 20.00 Hobotnica - 3. del
21.00	Zabavata vas Neda in Zdravko
21.45	TV dnevnik
22.00	Gost urednik: Edo Murtič
23.30	Program plus:
Benny Hill, Koncert Irene Grafenauer
CANALE 5
8.30	Ralphsupermaxieroe - TV film
9.30	Io, mammeta e tu - film
11.30	Lou Grant - TV film
12.30	Peyton Place - TV film
13.30	Primavera di sole - film
15.30	Westgate
16.30	Natura selvaggia - dok.
17.00	Lobo - TV film
18.00	I ragazzi del sabato sera -TV film
18.30	Tuttinfamiglia - kviz
19.00	I Jefferson - TV film
19.30	Love Boat - TV film
20.30	Navy - TV film
22.30	Lottery - TV film
23.30	Šport
00.30 Ai confini deH’Arizona - TV film
RETEQUATTRO
8.50	La fontana di pietra - TV novela
9.40	La schiava Isaura - TV novela
10.15	Giorno per giorno - TV film
10.40	Alice - TV film
11.05	Mary Tyler Moore - TV film
11.30	Brazil - TV novela
12.00	I giorni di Brian - TV film
12.45	Giorno per giorno - TV film
13.15	Alice - TV film
13.45	Mary Tyler Moore - TV film
14.15	La fontana di pietra - TV novela
15.05	Blue Noah - risanka
15.30	I gatti di Cattanooga - risanka
16.00	Mi benedica padre - TV film
16.30	Lancer - TV film
17.30	La squadriglia delle pecore nere - TV film
18.30	I giorni di Brian - TV film
19.25	La schiava Isaura - TV novela
20.00	Amore dannato - TV novela
20.30	Spara forte, più forte... non capisco! - film
22.30	Tanganika - film
24.00	L’ora di Hitchcock - TV film
ITALIA 1
8.30	Quella casa nella prateria -TV film
9.15	Le bianche scogliere di Dover -film
King Rollo e i palloncini -risanka
Klimbo - risanka
16.30	Cento anni d’amore - film Igrajo Aldo Fabrizi, Maurici
. Chevalier, Alba Amova
18.25	Iz parlamenta
18.30	Dnevnik 2 1 Športne vesti
18.40	Samurai senza padrone
TV film
Meteo 2 - vremenska napoved
19.45	Dnevnik 2 - Vesti
20.20	Dnevnik 2 - Šport
20.30	La Primula Rossa - 2. in zadnji del
21.45	Bert D’Angelo supersta'
TV film
22.35	Dnevnik 2 - Vesti
22.45	Léonard Cohen:
Hotel - Rosa d’oro di Montreu^ 1984
23.20	II brivido dell’imprevisto -TV film
23.55	Dnevnik 2 - Zadnje vesti
Tretji kanal
11.15	Televideo - poskusni program.
16.55	Šport
19.00	Dnevnik 3 - Vesti
19.25	Santarcangelo :
La cittadella del teatro
20.00	Šola in vzgoja:
Psicologia evolutiva
20.30	Sancia di Castiglia
Opera' v dveh delih Gaetana Do-nizettija
22.35	Dnevnik 3
23.00	Filmska kamera in spomin
23.15	R principe della fisarmonica
Koper
15.00	Film
16.30	Combat - TV film
17.30	Soko - TV film
18.00	Nepremagljivi Shogun - risanka
18.30	Kenguru Skippy - TV film
19.00	Odprta meja
V današnji Odprti meji bodo na sporedu tudi naslednje vesti: TOLMEČ — Simpozij o komuniciranju
SOVODNJE — Posledice požarov TRST — Zaradi počitnic delno zaprte trgovine
TRST — Kam odhajajo Tržačani na oddih
SAN DANIELE — Končal »Folk Est 85«
GRADIŠČE OB SOČI — Razstava del Tina Piazze
19.30	TVD Stičišče
19.50	Vaterpolo - evropsko prvenstvo
20.25	Martin Eden - TV nadalj.
21.30	Trip: zabavna potovanja
22.30	TVD Vse danes
22.40	Dance mania - glasbena oddaja
23.00	Combat - TV film 00.20 Film
POSTAJE
11.15	Gli eroi di Hogan - TV film
11.40	Sanford and Son - TV film
12.10	Cannon - TV film
13.00	Wonder Woman - TV film
14.00	Video estate.’85
14.30	Kung Fu - TV film
15.30	Gli eroi di Hogan - TV film
16.00	Bim Bum Barn
18.00	Quella casa nella prateria -TV film
19.00	Fantasilandia - TV film
20.00	Rascal il mio amico orsetto -risanka
20.30	L’inferno sommerso - film
22.45	100 yards di gloria - dok.
23.15	Fiori nell’ombra - film
TELEPADOVA
15.00	Arrivano le spose - TV film
15.50	Operazione ladro - TV film
16.40	La costa dei barbari - film
18.00	Vultus 5 - risanka
19.00	Yattaman - risanka
19.30	Belle e_Sebastien - risanka
20.00	Cuore selvaggio - TV film
20.30	Willard e i topi - film
22.15	L’incredibile Hulk - TV film
23.15	Sesto senso - TV film 00.15 Barnaby Jones - TV film
TRIVENETA
9.30	Dokumentarec
12.00	La storia di William Cody -film
14.00	TV film
14.30	La legge del taglione - film
16.00	Komični filmi
17.30	Pacos, un bandito riconoscente -film
19.40	Dokumentarec
21.00	TV film
TELEFRIULI
16.00	Hanna e Barbera - risanka
16.30	La piccola Nell - risanka
17.30	The Bold Ones - TV film
19.40	Disperatamente tua - TV film
20.30	Un turco napoletano - film
22.30	Nogomet
ItADIO
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Radijski dnevnik;
8.00,	10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: Koledarček -Narodnozabavna glasba; 8.10 Poletni mozaik: Za ta letni čas - Iz arhiva mladinske dramatike: »Otroka kapi-ta Granta«. Napisal Jules Verne, dramatizirala Desa Kraševec. Peti del. Lahka glasba; 10.10 Koncert v Kulturnem domu v Trstu: Godalni kvartet Slovenske filharmonije. 11.30 -13.00 Opoldanski zbornik: Beležka - Iz sve-tpvne zakladnice pripovedništva; vmes: Glasbeni potpuri; 13.20 Letošnja revija »Primorska poje«: mešani zbor italijanske skupnosti iz Izole (vodi Claudio Strudthoff) in moški zbor »Razpotje« s Cola (vodi Ivan Trošč) nato: Glasbena priloga; 14.10 Popoldanski program: Potovanje po Veliki Britaniji - Glasbeni listi - V svetu filma; - Podoba matere v sgdob-ni slovenski pripovedni prozi - Glasbeni listi; 17.10 Klasični album; 18.00 Kulturni.dogodki; 18.30 Glasbena priloga.
RADIO KOPER
(Slovenski program)
6.00,	6.30, 7.00, 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Otvoritev - glasba za dobro jutro; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme - prometni servis;
6.30	Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 6.50 Objave; 7.20 Tržnice; 7.30 Jutranji servis; 13.00 Danes na valu Radia Koper; Mladinska oddaja; Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi;
16.00	Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Pogovor o...;
17.40	Piranski glasbeni večeri.
RADIO KOPER (Italijanski program)
7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Radijske vesti; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17.30 Poročila; 6.00 Otvoritev programov; 6.30 Jutranji koledar;
6.35	Vremenska napoved za pomorščake; 7.00 Dobro jutro v glasbi; 9.15 Edig Galletti; 9.32 Pisma Lucianu;
10.00	Popevka tedna; 10.35 Prost vstop; 11.30 Na prvi strani; 12.00 Glasba po željah; 14.35 Popoldanski program: popevka tedna; 15.00 Vrtiljak kulture in umetnosti; 17.00 Gulp;
18.00	Besede in glasba; 18.45 Country music; 20.00 Zaključek programov.
RADIO 1
7.00,	8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 19.00 Poročila; 6.00 Glasbena matineja;
9.00	Pesmi našega življenja; 11.00 O-pereta v tridesetih minutah; 11.30 Jutranji variete; 12.03 Lagrime - variete; 13.25 Master - glasba dan za dnem; 14.30 Šola in vzgoja; 15.00 Motel - Radio 1 po cestah Italije; 16.00 Poletni popoldanski program; 17.30 Jazz glasba; 18.27 Večerna glasba; 19.23 Audiobox Lucus; 20.00 Radijska nadaljevanka; 20.30 Radijska priredba; 21.00 Koncert; 22.35 Glasbeni premor; 22.49 Danes v parlamentu;
23.05	Telefonski poziv.
RADIO 2
6.30,	7.30, 8.30, 9.30, 10.00, 11.30,
12.30,	13.30, 16.30, 18.30, 19.30 Poročila; 6.00 Dnevnik; 8.00 Šola in vzgoja; 8.05 Radio 2 predstavlja; 8.45 Četrto nadstropje - interno 9 - radijska nadaljevanka; 9.10 Vsa Italija . . . govori; 10.30 Beležke s poletnega križarjenja; 12.45 Vsa Italija . . . igra;
15.00	Glasbeno-govorni program; 15.37 Glasbeno popoldne; 16.35 Radijska priredba; 17.30 Radijska zgodba; 19.50 Jazz glasba; 21.00 Radijska priredba; 22.20 Parlamentarna panorama;
22.40	Glasba za klavir.
LJUBLJANA
6.00,	6.30, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00,
11.00,	12.00, 14.00, 19.00 Poročila; 6.00 Prometne informacije; 6.35 Vremenska napoved za pomorščake; 6.45 Prometne informacije (Ljubljana, Koper, Maribor); 7.20 Sprehod po tržnici; 7.35 Prometne informacije; 7.45 Dobro jutro, otroci; 7.50 Iz naših sporedov; 8.05 Za šolarje; 8.35 Počitniški pozdravi; 9.05 Z glasbo v dober dan; 9.35 Napotki za naše goste iz tujine; 10.05 Rezervirano za...;
11.05	Znano in priljubljeno; 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji; 12.10 Vedri zvoki; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti; 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov; 13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba; 13.30 Od melodije do melodije; 14.05 Na krilih romantike...; 14.30 Človek in zdravje;
14.40	Popoldanski mozaik; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogod ki in odmevi (prenaša tudi H. program); 15.55 Zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 Studio ob 17.00;
18.00	Vsa zemlja bo z nami zapela .. .; 18.15 Gremo v kino; 19.00 Radijski dnevnik; 19.25 Zabavna glasba;
19.35	Lahko noč, otroci; 19.45 Pojemo in godemo; 20.00 To imamo radi;
21.05	Oddaja o morju in pomorščakih - glasba; 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini.
Davorin Devetak
Cas lahkotnih popevk
nano je, da pridejo raznu popevkarji na svoj račun predvsem poleti, ] 1 raznih prireditvah predstavljajo občinstvu in ga s tem želijo privezati Tako seveda delata tudi Viola Valentino in Riccardo Fogli.
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
ZASEBNE
Napeto ozračje pred današnjo skupščino
Vodstvo KZE gluho za stališča sindikalne zveze delavcev v zdravstvu
Opera Madame Butterflay v torek v Gradišču
Vodstvo goriške Krajevne zdravstvene enote je danes, bolj kakor kdajkoli prej, v slepi ulici, možnost komisarske uprave pa zelo blizu. Mnogo bo odvisno od poteka nocojšnje glavne skupščine, na kateri naj bi predstavniki posameznih strank vendarle pojasnili, kakšno je njihovo pravo stališče do vprašanja prepotrebne organizacije javne zdravstvene službe na Goriškem, zlasti kar zadeva zmanjševanje stroškov in redimenzio-niranje bolnišnic. Dosedanje izkušnje so pokazale, da so stališča predstavnikov raznih strank zelo različna. Celo predstavniki istih strank imajo do vprašanja različne ali bolj osebne poglede, ki. se povrhu vsega prav v zadnjem času zelo hitro menjujejo. Skratka, kaotično stanje, ki je pravzaprav posledica (ne)sprejemanja, o-ziroma zavlačevanja z odločitvami in pomanjkanja minimalnega načrtovanja. Kljub takemu stanju pa pri krajevni zdravstveni enoti (in posredno pri vodstvih strank) še naprej trmasto vztrajajo pri takem načinu vodenja javne zdravstvene službe v naši pokrajini, opozarjajo- sindikati, ki so prav tik pred današnjim zasedanjem glavne skupščine, kjer naj bi razpravljali in odločali o teh vprašanjih, sklicali tiskovno konferenco.
Na pročelje Kulturnega doma v Gorici so pred kratkim namestili še napis. S tem je bila odpravljena pomanjkljivost in bo odslej vsakdo že po napisu lahko ugotovil, kaj predstavlja lepa stavba v križišču Seme-niške ulice in Ulice Brass.
Sicer pa je bolj kakor zunanjost, pomembna vsebina, to je kaj se v objektu dogaja. Že samo podatki o obisku kulturnih, športnih in drugih prireditev v lanski sezoni dovolj zgovorno pričajo, da je dom dejansko središče Slovencev na Goriškem.
Trenutno so prostori še zaprti, toda že čez dober mesec bo spet pričela redna dejavnost, z vajami, treningi, gledališkimi in koncertnimi prireditvami in ne nazadnje z družabnostmi.
»Zato, da vnovič glasno in najostreje obsodimo za nas nesprejemljiv način priprave na sprejemanje tako pomembnih odločitev, da objasnimo naš načrt preureditve zdravstva, da od političnih strank zahtevamo, da se jasno in na vseh ravneh izjasnijo, kaj pravzaprav mislijo«.
Vedeti je treba namreč, da pred sprejemanjem tako pomembnih odločitev izvršni odbor krajevne zdravstvene enote ni smatral potrebno, da sprejme predstavnike sindikalne zveze, vsaj do včeraj ne. Mogoče jih bodo poklicali na pogovor v zadnjem trenutku, danes, pred skupščino.
Na včerajšnji tiskovni konferenci so predstavniki sindikata s področja zdravstva opozorih na pomanjkanje slehernega objektivnega načrta preureditve bolnišnic, na razhčna stališča posameznih strank, na grobo pogojevanje reševanja osnovnih vprašanj v zdravstvu, z reševanjem po-litično-upravnih zadev.
Sindikati so proti nameravanemu zaprtju bolnišnice v Krminu in Gra-dežu in so svoj predlog izdelali h. pred meseci, le da je naletel na gluha ušesa. Zmanjšanje stroškov za zdravstvo je mogoče doseči tudi s prekvalificiranjem, oziroma specializacijo obstoječih bolniških ustanov.
Obnovila se bo dejavnost, ki bo dosegla vrh v zimskih mesecih.
Zahtevno gašenje
Goriški gasilci so bili še včeraj pozno popoldne zaposleni z gašenjem požara v zadružnem hlevu na Štra-dalti, kjer je ogenj v sredo uničil o-gromno količino krme, slame in tudi nekaj opreme. Gašenje je bilo zelo zamudno, saj so morah celotno gmoto tlečega sena razkopati in odpeljati.
• Pri Palkišču je z motornim kolesom padel ■ 27-letni Orfano Hoban iz Štan-dreža. Utrpel je lažji pretres možganov in si zlomil nogo.
»Zato smo na strani prebivalstva, ki nasprotuje, da bi bolnišnico v Gra-dežu in Krminu zaprli, na slepo, kljub razhčnim "paketom”, ki naj bi jih nudili, oziroma so jih ponudili v zameno,« so poudarili na včerajšnji tiskovni konferenci, kjer so predstavnikom tiska posredovah tudi nekaj podatkov o posledicah takega načina vodenja zdravstvene službe. Tako recimo so že nekaj dni, menda zaradi pomanjkanja osebja, zaprte poliam-bulante za okulistiko, ortopedijo in otorino v Krminu, naravnost nevzdržno je stanje v Gradežu po nekaterih premestitvah v zadnjih dneh.
Sindikati so tudi napovedali zaostritev sindikalnega boja v kolikor ne bo prišlo do soočanja z upravnim odborom in to še pred nocojšnjo skupščino. Že od jutri dalje bodo začeh z raznimi oblikami sindikalnega boja.
Medtem vlada vehko pričakovanje za nocojšnjo skupščino, ki bo najbrž zelo vroča, tako kakor je bila vroča zadnja seja občinskega sveta v Gradežu. Mogoče bodo pokrajinska vodstva strank skušala v zadnjem trenutku sestaviti skupen dokument in tako rešiti potapljajočo še barko. Skupščina je napovedana za 18.30 v občinski sejni dvorani v Gorici.
Namestnik državnega pravdnika pri goriškem okrožnem sodišču dr. Matteo Trotta vodi preiskavo v zvezi s smrtjo 20-letnega vojaka Davida Carli ja. Fant, ki je bil doma iz okohce Ferrare in ki je služil vojaški rok pri 183. bataljonu »Neanbo« v Gradišču, je umrl v sredo, pozno zvečer, med prevozom v bolnišnico, potem ko ga je s strelom iz puške ranil prijatelj. Dogodek se je pripetil nekaj po 22. uri v smodnišnici pri Kočniku, kjer bi moral Carli opravljati stražarsko službo do konca tedna. Kljub hitri zdravniški pomoči in takojšnjemu prevozu v bolnišnico, ranjencu niso mogh več pomagati. Strel iz vojaške puške garant ga je zadel v prsi.
Okoliščine tragičnega dogodka žal niso znane, domnevati pa je mogoče, da se je orožje sprožilo samo od sebe.
Izvedelo se je tudi, da je obrambni minister Spadohni že izrazil sožalje hudo prizadeti družini in da o dogodku, poleg civilnega sodstva, vodijo preiskavo tudi vojaške oblasti.
Dogodek, ki se je pripetil v Kočniku, je toliko bolj zaskrbljujoč, saj gre že za drugo smrtno nesrečo vojaka v tednu dni v naši dežeh. Nedavno tega pa je med vojaškimi vajami pri Doberdobu izgubil življenje mlad podčastnik.
Pridržana prognoza za upokojenca
S strogo pridržano prognozo so včeraj nekaj po 17. uri sprejeli v go-riško splošno bolnšnico 68-letnega u-pokojenca Danteja Azzalina iz Gra-
Kjuhiteljem opernih prireditev odslej ne bo treba več v Trst, Benetke, Verono ah drugega mesta, vsaj v poletnem času ne. Na pobudo Avtonomne letoviščarske Ustanove v Gradišču bodo namreč v tem kraju obnovili tovrstne prireditve, pa čeprav na odprtem.
V torek, 13. t.m., ob 21. uri bo na prireditvenem prostoru v Ulici Ciotti na sporedu Puccinijeva opera Madame Butterfly, v izvedbi orkestra Fi-larmonia Veneta pod vodstvom Franca Ferrarisa ter igralcev in pevcev gledahšča Verdi iz Padove. V glavni vlogi nastopa Rita Kantieri. V Sredo, 14. avgusta, pa bo v Gradišču baletna predstava v izvedbi plesalcev gledahšča iz Verone, ki bodo posredovah tri koreografske postavitve: Štiri letne čase Antonia Vivaldija, Simfonijo št. 101 Josefa Haydna in Ognjeno ptico Igorja Stravinskega.
Gre za dva izjemna kulturna dogodka, ki bosta nedvomno obogatila ponudbo poletnih prireditev na Goriškem.
Vstopnice so na razpolago v pisarni avtonomne letoviščarske ustanove v Gradišču, Ul. Giotti. Vstopnice z rezervacijo so na razpolago po 14 tisoč hr, oziroma 12 tisoč lir za bolj oddaljene prostore. Na razpolago je tudi clnotna (abonmajska) vstopnica za o-be predstavi. Stane 24 tisoč hr.
iz prijateljeve puške
dišča, ki se je hudo ranil v prometni nesreči pri Moraru. Po ugotovitvah obhodnice prometne policije je prišlo do trčenja med motornim kolesom, na katerem se je vozil Azzalini in avtomobhom. Trčenje je bilo silovito in Azzalini je pri tem zadobil zelo hude telesne poškodbe, zlom desne noge, zlom sedmih reber in utrpel je pretres možganov. Kako je do nesreče prišlo, še ni povsem pojasnjeno.
Leopold Juren 85-letnik
V sredo se je moral Leopold Juren - Motejev z Vrha pošteno potruditi, da je v eni sapi ugasil vse sveče na torti — teh je bilo namreč kar 85. Ker je Keopold Juren tudi najstarejši vaščan smo ga obiskah in povedal nam je, da še vedno rad zjutraj prebere najprej naš dnevnik, seveda brez naočnikov. Sicer nimajo zdravniki z njim veliko skrbi, saj je v svojem življenju le enkrat prestopil prag bolnišnice. Pravi tudi, da mu sedaj, po smrti žene Kristine, čas zelo počasi teče, saj nima več dovolj moči, da bi se ukvarjal s poljedtìlstvom, kot_ je pravzaprav to delal vse življenje, čas preganja z igranjem kart pa tudi s prebiranjem knjig. Najraje vzame v roke vojne ah zgodovinske romane, predvsem pa rad prebira romane o dogajanju v prvi, »avstrijski« vojni, ki se je je sam udeležil kot avstro-o-grski vojak. Ob visokem jubileju mu seveda želimo obilo zdravih in zadovoljnih let.
Jazz koncert na gradu
Danes zvečer bo na goriškem građu prava poslastica za vse ljubitelje za, nastopila bo namreč jazzovska skupina Biroland Jazz Group, ki Je s svojo glasbo znana daleč zunaj nie-ja naše dežele. Skupina nastopa ud leta 1981, ko so se spojih razni P0" samezniki z ansamblom Electric Ja22 iz Vidma. Pri svojem glasbenem u-stvarjanju se Biroland Jazz Group naslanja predvsem na jazzovske mojstre kot so Whather Report, Mil®3 Davis, Chick Corea in Steps Ahead. čeprav ne opušča kompozitorske možnosti posameznih članov ansambla-Skupina je imela že številne nastop® po vsej severni Itahji, na raznih jaz2 festivalih in v jazz klubih, izredno velik uspeh pa ga je skupina zabeležila na Umbria Jazz '85. Biroland Jazz Group sestavljajo: Nevio Zam-notto (sax), Carletto Zampa (trob®n-ta), Paolo Dal Sacco (kitara), Pief' giorgio Caschetto (klavir), Sergi? Rizzi in Joan Giorgio (oba električni bas), Federico Kuciani (tolkala) 1(1 Umberto Trombetta Ghandi (bobni)-
Ptičji sejem v Doberdobu
Jernejev ptičji sejem, goriška pri; reditev s stoletno tradicijo, bo tudi letos (že drugič) v izgnanstvu. Prireditev bo namreč, kakor napoveduj®!0 organizatorji, 25. avgusta,- na vrtu restavracije Siliade v Doberdobu.
• Pokrajinski odbor za lov je te dni objavil lovski koledar za sezono 198°' 1986.
____________izleti______________J
Društvo slovenskih upokojencev na
Goriškem obvešča, da je še neka! prostih mest za avtobusni izlet v 1^ gansko dohno, 25. avgusta. -Prijav6 do ponedeljka, 12. t.m., na sedežu društva.
koncerti
V okviru ciklusa koncertov mladih glasbenih ustvarjalcev iz naše dežele bosta v nedeljo, 11. t. m., ob 21. u?1’ v knjižnici »Falco Marin« v Gradez (Ul. Keonardo Da Vinci 20) nastopila kitarista Claudio Kiviero in Gi°ri gio Tortora. Koncert prireja društvo »R. Kipizer«.
Nota Gorica in okolica
SOČA 18.30-20.30 »Očuh«; 22.30 »Gr' ške smokvice«.	.
SVOBODA 20.30 »Zgodba o lepotican« 22.30 »Resnične zgodbe 8. del«-DESKLE 19.30 »Newyorški para®«-
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Al Redentore, Ul. F.lh Rosselli telefon 72340.
DEŽURNA LEKARNA V GORIC1
Občinska, Ul. s. Michele, telel01* 21074.
Namestili napis na pročelju Kulturnega doma v Gorici
Smrt 20-letnega vojaka na straži v smodnišnici
Zadel ga je strel
Marko Waltritsch
Pevma, Oslavje in Štmaver skozi stoletja	27.
Leto dni po ustanovitvi tega društva so v štmavru tudi hberalci ustanovili svoje Izobraževalno društvo »Hrast« in sicer 15. avgusta 1926. V tem društvu so bih predvsem starejši ljudje liberalnega mišljenja, navezani na goriške liberalne prvake izpred prve vojne. Ustanovni sestanek je bil v Melinkovi hiši štev. 5. Na njem se je zbralo osemnajst ljudi. Za predsednika je bil izvoljen Jožef Figelj, za podpredsednika Ivan Melink, za tajnika Jožef Bitežnik, za blagajnika Avgust Lenardič, za knjižničarja Ivanka Bensa, za preglednika računov pa Jožef Bensa. Ustanovni člani so bih še Alojz Bitežnik, Peter Klinkon, Izidor Melink, Franc Melink, Jožef Terčič, Erminio Vehkonja, Pavla Melink, Marija Velikonja, Valentina Primožič, Lev Pintar, Zora Pintar in Marija Fonzari. Društvo je nastalo na pobudo Zveze prosvetnih društev, v katero se je tudi včlanilo. Skrbelo je tudi za veselice, na katere so prihajala v goste druga društva. Na prvo prireditev so vabili vehki plakati rdeče barve. Tudi to društvo je prenehalo delovati že leto dni kasneje zaradi fašistične prepovedi.
V začetku leta 1927 je prenehala tudi upravna samostojnost podgorske občine, v katero so spadale tudi Pevma, Oslavje, Štmaver in Podsabotin. To občino kot tudi občine Kočnik, Štan-drež, Vrtojba, Šempeter in Solkan so takrat priključili Gorici. V Itahji so takrat ukinih nad 8-000 manjših občin. V samostoj-
ni podgorski občini je bila po vojni najprej vzpostavljena predvojna oblast z županom Klančičem. Potem je bil nekaj časa za komisarja Mohor Dominko iz Pevme, poštar, ki je bil na prvih vohtvah tudi izvoljen za župana. Po volitvah v januarju 1924 so bih v občinskem svetu z županom Dominkom še svetovalci Štefan Bregant, Jožef Fiegl, Anton Gravner, Anton Klančič, Jožef Klaučič, Jožef Komavli, Miha Marinič, Valentin Mikluš, Jožef Nemec, Peter Primožič, Hinko Sošol, Albin Terčič, Ivan Bensa, Franc Bregant, Andrej Bizjak, Franc Delphi, inž. Francesco Fogar in Andrej Paglavec. Slednji je kmalu dal ostavko, ker so ga vzeli v službo kot uradnika na občino. Fašistična vlada pa je že 10. aprila istega leta razpustila podgorski občinski svet in imenovala komisarja. Izbrala je bivšega svetovalca Miho Mariniča iz Podsabotina. Akcija za priključitev okoliških občin goriški se je pričela že takrat in komisar Miha Marinič je tozadevno zahtevo podpisal 11. maja 1924. Leto dni kasneje, 9. junija 1925, je prefektura imenovala novega komisarja, državnega uradnika Nunzia Amedea. Nove volitve za obnovitev občinskega sveta so bile 20. avgusta 1925. Izvoljeni so bili Mario Simoniti, Just Bandelj (sin Justa), Just Bandelj (sin Mihaela), Štefan Bensa, Franc Bregant, Rudolf Černič, Franc Delphi, Anton Figelj, Jožef Šuligoj, Edvard Okroghč, Jožef Simčič, Jožef Figelj, Oto Gravner in Bogomir Gravner. V podgorski občini je tedaj zmagala komunistična lista, za župana je bil izvoljen Mario Simoniti. Prefektura pa njegove izvolitve ni sprejela in je povabila občinski svet, da izbere novega župana. Na seji 13. septembra 1925 so svetovalci potrdili prejšnji sklep, nakar je prefektura občinski svet razpustila in ponovno imenovala Nunzia Amedea za komisarja. 2. decembra 1925 je ta predlagal, da bi ulice in kraje poimenovah z imeni iz prve svetovne vojne, kar se je tudi zgodilo. V začetku leta 1927 je bilo konec občinske avtonomije.
Po razpustu slovenskih prosvetnih društev in ukinitvi slo-
Trije mladi z Oslavja so leta 1928 odšli v Argentino, bih Emil Klanjšček, Karlo Primožič in Franc Figelj (na _sl ’ v sredi, sedè). Z njimi so se pred odhodom slikali še Klanjšček in Jožef Primožič (sedè) ter Franc Primožič, J Gravner, Jožef Klanjšček, Albert Mikluš, Karlo Drufovka, ton Figelj in Karlo Drufovka (stojè)
venskih šol je bilo treba živeti v novi stvarnosti. Mnogi s0 J? takrat delah za prihodnjo osvoboditev. Med temi je bil A* .. Valentinčič iz Pevme, ki. je bil takrat zaposlen v Narodni kn! gami v Gorici in je tam prišel v stik z goriškim dopisnik tržaške »Edinosti« Albertom Rejcem in Zorkom Jelinčičem-dva sta bila med vodilnimi člani tajne organizacije TIGR- g lentinčič je z njima aktivno sodeloval, skrbel je za zvez® somišljeniki v Brdih in večkrat tudi sodeloval v ilegalnem vozu ljudi čez takratno itahjansko-jugoslovansko mejo, razp60 vanjem ilegalne literature itd.
Ob 100-letnici obstoja repentabrskega gostinskega obrata
Restavracijo Furlan obnovili in okusno opremili notranje prostore
Ob vznožju slikovitega griča Tabor ^ v zaselku Poklon nahaja znana restavracija Furlan. Gostinski obrat že yrsto let uspešno upravlja Karlo Guštin skupno s hčerkama Majdo in A-lenko ter zetom Nevom. Gustinovi so 'f restavraciji Furlan popestrili ter kakovostno dvignili raven gostinske Ponudbe. S tem so razširili krog obiskovalcev in stalnih klientov, tako da gostilna zaslovela širom po Tržaškem ozemlju po svoji dobri kuhinji 111 hitri postrežbi.
Letos slavi restavracija Furlan sto-tetnico svojega obstoja. Ob tej priliki ?° lastniki obnovili in okusno opremi-a notranje prostore, kar bo gotovo °krepilo ugled te repentabrske gostil-P®- Pred sto leti je v delovanju bodoče gostilne Furlan vlagal svoj trud gostilničar Štefan Ozbič, ki je uvedel P°glavitne značilnosti avstro - ogrske
Restavracija Furlan je zaprta vsak Ponedeljek in torek. _
kuhinje. Lastništvo gostilne je nato Povzela ugledna družina Furlan, ki 1® svojo podjetniško daljnovidnost o-srcdotočila na gostilniško dejavnost ln s tem pripomogla k vedno večjemu Pgledu svoje gostilne. Obenem je go-
tano, preko sme s polento ali cmoki, »Keiserfleisch« s krompirjevimi ki-felčki ali florentinskega zrezka na žaru z raznimi prikuhami do tipičnih »kremšnit - cavat« in skutnega ali jabolčnega štrudla.
Restavracija Furlan vas torej z vsemi svojimi dobrotami pričakuje, da jo obiščete od jutri dalje v enkratnem kotičku tržaškega Krasa, na Repen-tabru.
stilna Furlan opravljala važno vlogo v protifašističnem vaškem delovanju in v vojnem obdobju nudila ilegalno prenočišče številnim partizanom, med katerimi tudi komandantu Bazoviške brigade Francu Nemgarju.
Poleg številnih tipično kraških specialitet se lahko obiskovalci restavracije Furlan pogostijo z raznovrstnimi okusnimi jedmi od »pastiča« iz artičok in špinačnih raviolov s sme-
»Tenda rossa«: špageti in rižota ter razne ribje specialitete
»Ko so leta 1928. dokončali obalno cesto, ki iz Trsta pelje v Tržič in dalje, je ob njej oče odprl osmico,« je začela svojo pripoved Petrina Tence, sedanja lastnica restavracije na obalni cesti pod Križem, tam kjer se ta križa s strmo potjo po bregu, ki iz portiča pelje v kriško vas. »Točil je domače vino, gostom pa je postregel pogosto še z ribami, ki so jih takrat takrat vsak dan polne mreže nalovili kriški ribiči in mu jih še sveže prinašali na poti domov. »Ime Tenda rossa’ je dal svojemu obratu še istega leta. Povzel ga je po rdečem šotoru brodolomca U. Nobile in njegove odprave na severni tečaj. Oče je namreč navdušeno od blizu sledil vsem pripravam posadke, še sam bi ji bil rad prisostvoval.«
Tencejeva Tenda rossa je doživela takoj velik razmah, čeprav je prvotno nameraval točiti samo vino. Kmalu je postala pravo gostišče. Zaslovela je po vsej okolici, saj je poleg sugestivnega čara kraškega pobočja, nudila tudi cenjeno žlahtno kapljico s kriškega brega in gostoljubno postrežbo z svežimi ribami. Tržačani so poleti in pozimi radi zahajali na sončne šrbine nad obalo, mimoidoči turisti so se ustavljali za oddih.
Hčerka Petrina je od mladih nog pomagala očetu in končno tudi sama prevzela obrat. Leta 1962 je sezidala novo stavbo, ki od zunaj še vedno nekako spominja na šotor. Notranjost pa je opremila z bankom iz stare kriške ribiške ladje in drugim ribiškim priborom. S tem je želela poudariti navezanost na domači breg in morje, na obalo in vse naravno okolje, ki iz treh strani obdaja Tendo rosso. S terase pred restavracijo lahko občuduješ eden izmed najlepših razgledov tržaškega zaliva: ob jasnih dnevih vidiš s prostim očesom do Gradeža in na obzorju, obronke gora, na jugu pa se zaliv širi proti istrski obali vzdolž Jadrana.
Petrinini gostje so postajali vse bolj zahtevnejši. Najela je poklicnega kuharja, ki je v domači obrat vnesel vse mednarodne ribje specialitete: od morskih listov pa tja do školjk in dateljev, od rdečega okuna (scarpena) v peči obloženega s krompirčkom, pa tja do špagetov in rižotov. Ob njem je tudi vedno kuhala gospodinja Petrina, vsak recept je pr. vojila in včasih, zvesta domačim okusom, vanj vnesla lastne variante in si izmislila nove izvirne recepte. Danes se upravičeno lahko postavlja s špageti in rižotom »alla Tenda rossa«, ki ju prav gotovo drugje ne dobiš.
Zaradi oddaljenosti od vasi so njeni gostje pretežno meščani s Trsta in turisti, ki se z leta v leto spet vračajo na njeno teraso, v osvežujočo senco dreves, od koder ob dobrem kosilu, občudujejo morje ob sončnem blesku ali večernem svitu. (B. Don)
Na Obali in Krasu trenutno letuje vsaj 25 tisoč turistov
PORTOROŽ — Čeprav je slabo vre-106 pregnalo ijpkaj turistov iz obal-'ri-kraških kampingov, pa deževje za 2?aj še ni zares ogrozilo tukajšnje tu-ristične konice. Na Obali in Krasu le-tl|je vsaj 25 tisoč turistov, s tem, da So bili v sredo kampi zasedeni 80-od-s,;()tno, zasebne sobe 96 in hoteli celo
Spet z avtobusi čez Vršič
Cestnemu podjetju iz Nove Gorice je v prejšnjih dneh uspelo tudi uradno usposobiti cesto čez najvišji slovenski prelaz — Vršič, tudi za avtobuse. Začasna zapoga Vršiča za avtobusni promet Se sicer prinesla kar precej škode trentarskim ljudem in tamkajšnjim gostinskim delavcem, vse Pa se je sedaj dobro izteklo; ob lesenem mostu, zaradi katerega se ni mogel čez Vršič odvijati Uvtobusni promet, so začasno na-ređili vodni propust in nanj nasuli material, da morejo čezenj avtomobili, most sam pa bodo za-eeli popravljati.
t ^'Odstotno, torej najbolje v tem le-nn s številnimi dodatnimi ležišči. Ob slabem vremenu se turisti najpo-sosteje in najraje podajo na izlete.
Tako je te dni precej večji obisk v Škocjanskih jamah, v Lipici, Postojni, po istrskih krajih, kot sta Grožnjan in Motovun in tako dalje. Samo v Lipici si je včeraj konje ogledalo več kot dva tisoč, predvsem tujih turistov. Sicer pa je avgust še naprej v znamenju turističnih rekordov. Gostov je na Obali in Krasu trenutno 8 odstotkov več kot v istem času lani, delavci koprske luške kapitanije pa so nam povedali, da je bilo letos v sedmih mesecih 2,5 odstotka več tujih plovil, saj jih je v koprsko, izolsko in piransko pristanišče priplulo kar 7.282, od tega v Piran 5.721. šlo je seveda za več kot polovico italijanskih navtičnih turistov.
Italijanski gostje pa niso na prvem mestu med turisti, ki priletijo z letali na sečoveljsko letališče, najbrž še zmeraj zaradi desetdnevne obvezne predhodne najave poleta, ki jo morajo opraviti le italijanski letalci, za druge dežele to ne velja, če hočejo s svojim letalom priti v Jugoslavijo. V sedmih mesecih je na sečoveljsko letališče priletelo 900 tujih letal, kar je skoraj 50 odstotkov več kot lani. Na prvem mestu, skoro polovica vseh, so Avstrijci, sledijo letala iz ZRN, Švice in šele potem Italije. V tem času so opravili tudi 712 panoramskih poletov (15-minutni panoramski polet stane tujega gosta okoli 6.500 dinarjev).
BORIS ŠULIGOJ
Program prireditev ob koncu tedna
Obala in Kras
Portorož: 9. 8., ob 21. uri, Avditorij, New York oratori um - koncert leta; 11. 8., ob 21. uri, Avditorij, falicorni večer; 12. 8., ob 21. uri Avditorij, Broadway show; 12. 8., ob 18. uri, hotel Bemardint plavalni maraton; 13. 8., ob 21. uri, Avditorij, letni kino; 14. 8., Avditorij, simfonični orkester Antwerpen; 15. 8., ob 10. uri, zidanje gradov v pesku, glavna plaža Portorož; 15. 8., ob 22. uri, portoroški nočni tek; 16. 8., pokal casinò Portorož, letališče in plaža; 16. 8, ob 21. uri, Avditorij, 100 let čarovništva; 16. 8. od 16. ure, v centru Portoroža, maxi shaker show;
16.	8., od 16. do 01. ure, maxi coktail 100 rož; 17. 8. ob 20.30, Avditorij, špektakel narodnega ansambla Mar-tinique; 17. 8., ob 9. uri, ploščad v Portorožu, nastop pihalnega orkestra iz Vevč in mažoretk iz Ljubljane;
17.	8., od 8. do 18. ure, ex tempore, v pesku na glavni plaži Portoroža; 17. 8., ob 23. uri, ognjemet.
Postojna: 11. 8., ob 10. uri, pred Postojnsko jamo, nastop folklorne skupine Planina in Mladi glas iz Toronta in ob 17. uri pred hotelom Kras; obisk Pivke jame v avgustu ob 8., 11., 14., in 17. uri.
Lipica: 16. 8., ob 20.30 v atriju hotela Klub, nastop sopranistke Majde Lužnik in pianistke Brede Ukmar.
Goriška
Bovec: 10. 8., hotel Alp, folklora, Sava Kranj; 10. 8., »Koritniška noč«, Kal Koritnica pri Bovcu; žičnica na Kanin vozi ob sobotah in nedeljah. Most na Soči: 11. 8., funy show.
Cerkno: pokrit plavalni bazen odprt vsak dan razen ponedeljka; bolnica Franja odprta vsak dan od 8. do 18. ure.
Ljublj'ana z okolico
Galerija Equrna, razstava slik Zorana Hočevarja, odprta do 28. 8.; galerija Labirint, jugoslovanska risba, do 15. 8.; Slovenska knjižnica, slovenski roman 1945 - 1985, do 31. 8; Vodnikova domačija, pregled književnega in gledališkega dela Bratka Krefta; 33. mednarodni poletni festival, poletno gledališče Križank: 9.
8.,	ob 20.30, Slovenski oktet in Nicolai Gedda; 10. 8., ob 20.30, Camerata slovenica, komorni ansambel, Eva Novšak - Houška, mezzosopran; 12. 8., ob 20.30, mladinski simfonični orkester (Antwerpen).
Gorenj’ska
Bled: 9. 8., ob 21. uri, večer šansonov na Blejskem gradu; 10. - 11.
8.,	teniški turnir za nagrade Grand
hotela Toplice Bled; 10. 8., tradicionalni piknik za goste Bleda v Rib-nem; 11. 8., ob 10. uri, veliki plavalni maraton za lovoriko RTV Ljubljana Kaveljc in Korenina; 11. 8., ob 11. uri, mah slovenski plavalni maraton za pokal Bleda; 11. 8., ob 11. uri, promenadni koncert na jezeru v izvedbi pihalnega orkestra Veriga iz Lesc; 14. 8., ob 21. uri, večer jugoslovanske folklore v Festivalni dvorani, izvaja KPD Sava iz Kranja; 16. 8., ob 21. uri, gledališka predstava na Blejskem gradu, nastop gledališča Tone Čufar z Jesenic.
Bohinj: 10. 8., ob 17. uri, kresna noč na Bohinjskem jezeru; 12., 14. in 16. 8., izleti z gorskimi vodniki; gondola na Vogel vozi vsak dan od
7.30	do 18. ure.
Jezersko: 11. 8., ob 11. uri, ob Planšarskem jezeru na Jezerskem, tradicionalni ovčarski bal.
Štajerska
Rogaška Slatina: 13. 8. ob 20.30, v zdraviliški dvorani, folklora, ansambel F. Prešeren iz Celja; 15. 8., ob
20.30,	v zdraviliški dvorani, koncert
Luče: 10. in 11. 8. »16. Lučki dan«, večer podoknic, praznik lučkih običajev, kmečkih opravil, ponudba domačih jedi, športne prireditve in zabava.
Obnovljen avtokamp pri Pivki jami
ort ^STOJNA — Le nekaj kilometrov ja dostojne in to pri vhodu v Pivko so te dni izročih svojemu na-
ou ue um	bvujtjinu na.-
h.riu nov avtokamp. Po svoji oprem-l^osti in ureditvi ga prav gotovo uvrščamo v najurejenejše v
?avi, će že ne v Evropi.
SrJ arnesto prejšnjih lesenih hišic so zgradih 24 zidanih, ki so z tjJ0*11 obite, med temi so štiri apart-li nske, v katerih bo gostom na vo-Sq 96 ležišč. Za šotore in prikolice S( , IJre.ieni posebni prostori tako, da W3') kamp lahko sprejme tudi več Url-19(X) gostov; temu primerno so tee ni- ostali prostori, kot je to k ePcija, trgovina in restavracija. 1 tem pa niso pozabih tudi na re-
kreacijske objekte, kot je to balinišče, tenis in sprehajalne steze.
Recepcija je postavljena ob vhodu V avtokamp. Tu je izoblikovan poseben parkirni pas za uporabnike recepcije in to tako,, da ne ovira ostalega prometa.
Gostinski obrat je grajen v treh krakih in sicer stekleni paviljon, terasni paviljon in kuhinja. Gostinske površine so grajene v isti višini tako, da bo možna strežba z vozički.
Trgovina predstavlja samostojni objekt, ki je postavljen na najbolj prometnem kraju, ki pa je z nad streškom povezan z gostinskim obratom. Na istem mestu kjer so bile stare sanitarije stoji sedaj nov, dvo-
CENIK ZA TUJE GOSTE (v US dolarjih)
Kamping	2,85
Otroci do 7 let	prosto
Elektrika	1,00
Hladilnik	0,50
Turistična taksa	0,35
BUNGALOVI:
1/4	24,00
Apartman	30,00
Kamping bo odprt predvidoma do 30. septembra. Podrobnejše informacije pri THO Postojnska jama - Avtokamp Pivka jama, tel.: 067/21-382.
etažni objekt. V kleti so sanitarije, umivalniki in tuši. V pritličju so tako imenovani »družbeni« prostori, ki so namenjeni za pomivanje posode, za pranje. Posebej je prostor z hladilnimi omaricami. Po vsem kampu so nameščene klopi, mize in ustrezno število omaric z raznimi priključki, hidranti in smetnjaki.
Da bi se izognili monotoniji so zgradih štiri vrste hišic in sicer v velikosti od 37,20 do 42,80 kv. metra. Vsaka hišica ima pokrito teraso s sedežno garnituro, turistično sobo z dvema posteljama, mizo in omaro, kopalnico s prho in z izrabljenim podstrešjem, do katerega se pride po krožnih stopnicah, kjer sta še dve
ležišči. Do vseh hišic je napeljan vodovod, elektrika, kanalizacija, postavljene pa so na izravnanih terasah. Ena vrsta hišic ima še kuhinjsko hišo, kar bo še posebno dobrodošlo za tiste turiste, ki bi se odločih za daljše bivanje v avtokampu. Zaradi varnosti je ves kamp ograjen z ograjo, le posebno tisti del pri vhodu v Pivko jamo, do katere so zgradih nove stopnice. Pri vseh teh delih pa je bila vseskozi prisotna skrb, ohraniti o-kolico neprizadeto, očuvati senčno gozdno okolje in značilnost kraških tal, kar je že dosedaj dajalo avtokampu Pivka jama svojevrsten čar.
Ob koncu naj povemo še to, da je ta investicija stala več kot 300 milijonov dinarjev. Kar 70 odstotkov je zagotovila Delovna organizacija, z združevanjem sredstev temeljnih organizacij, predvsem Tozda Jame. Banka je prispevala kredite v višini 30 odstotkov.
ŠTEFAN BRATINA
GOSTILNA URDIH
AL CARSO
Letos v Lipici
300.000
obiskovalcev ?
LIPICA — Statistični podatki o obisku v lipiški kobilami pričajo, da je interes za obisk te kraške oaze, ki je poseben čar daje čreda belih konj, vedno večji.
V prvih šestih mesecih letos si jo je ogledalo nekaj nad 103 tisoč gostov (štiri odstotke več kot lani), v juh ju pa je bilo obiskovalcev 48 tisoč (16 odstotkov več kot lani). Na račun povečanega turističnega prometa v Jugoslaviji, pa tudi glede na to, da na organizirane izlete v Lipico in tudi Postojnsko jamo prihajajo turisti, ki sicer preživljajo počitnice v turističnih središčih na Severnem Jadranu v Italiji, v Lipici letos pričakujejo rekorden obisk —- 300 tisoč gostov.
D. G.
Mavhinje — tel. 299471 Ob četrtkih zaprto
Divjačina — cmoki v srnini omaki — kuhani štruklji Praznični meni ob vsaki priložnosti
Na 16. evropskem plavalnem prvenstvu v Bolgariji
»Azzurri« za finale
Prva kolajna (bronasta) tudi
SOFIJA — Po razočaranjih prejšnjih dni so tudi Italijani prišli do svoje kolajne. Kovina sicer ni najžlahtnejša, kljub temu pa je bron Domenica Ri-naldija v skokih z deske vnesel nekaj dobrega razpoloženja v taboru »az-zurrov«, še zlasti, ker so zadnje odličje v skokih Italijani osvojili leta 1977 s Cagnottom, zadnjo kolajno sploh v skokih z deske pa jim je priboril Di Biasi pred enajstimi leti.
V skokih v vodo se je včeraj tudi prekinila zmagovita serija Sovjetske zveze, saj je prvo mesto osvojil Zahodni Nemec Knuths pred zahod-nonemškim rojakom KOlatom.
Največje pričakovanje je seveda vladalo za moško tekmovanje na 100 m prosto, še zlasti po izrednem svetovnem rekordu, ki ga je na ameriškem državnem prvenstvu postavil Matt Biondi, ki je prvi preplaval razdaljo v manj kot 49”. Zmagal je 19-letni Caron, ki je tako Franciji prinesel prvo zlato kolajno po 15 letih. Novi rekord sicer ni padel, vendar je bila to gotovo najboljša tekma na 100 m prosto, ki so jo kdajkoli opravili v Evropi, saj je kar 6 plavalcev šlo pod 51”. Najboljši tehnični dosežek pa je bil rezultat Sovjeta Poljanskega na 200 m hrbtno, svoj svetovni rekord je Poljanski zgrešil le za 36 stotink.
Med ženskami se nadaljuje zmagovita pot Vzhodnih Nemk, ki so znova pospravile vse tri komplete zlatih odličij, ki so jih včeraj razdelili ter še dve srebrni kolajni. Velja zabeležiti, da je na 100 m hrbtno Italijanka Carosijeva s časom 1’03”96 zasedla šesto mesto, vendar je postavila nov državni rekord (prejšnja znamka 1’04”20 je pripadala Foralossi-jevi).
Medtem ko so včeraj vaterpolisti počivali, so se začela tekmovanja v sinhroniziranem plavanju. Po obveznih likih je v vodstvu Angležinja Caroline Wilson.
REZULTATI FINALOV
400 m prosto - ženske: 1. Strauss (NDR) 4’09”22; 2. Mohring (NDR) 4T0”55; 3. Dendeberova (SZ) 4'14”44; 4. Orosz (Madž.) 4T5”10; 5. Gyiuro (Madž.) 4T5”73; 6. Hardcastle (VB) 4T6”15; 7. Lebek (ZRN) 4’16”81; 8. Ingler (ZRN) 4T7”40.
100 m prosto - moški: 1. Caron (Fr.)
50”20; 2. White (NDR) 50”38; 3. Vol-ry (Švi.) 50”70; 4. Werner (Šve.) 50”83; 5. Halsall (Švi.) 50”96; 6. Schowtka (ZRN) 50”97; 7. Rohde (Dan.) 51”16; 8. Johansson (Šve.) 51 ”30.
100 m hrbtno - ženske: 1. Weigang (NDR) 1’02”16; 2. Zimmermann (N DR) 1'02”60; 3. Šibajeva (SZ) 1’03”12; 4. Bonaciu (Bol.) 1’03”79; 5. De Rover (Niz.) 1’03”88; 6. Garosi (It.) 1’ 3”96; 7. Patroscoiu (Rom.) 1’04”14; 8. Schlicht (ZRN) 1’04”32.
200 m hrbtno - moški: 1. Poljanski (SZ) 1’58”50; 2. Zabolotnov (SZ) 2 1”88; 3. Baltrusch (NDR) 2’02”57; 4.
Jutri zvečer bo ob 20.45 na trža-kem občinskem stadionu »Pino Gre-zar« pri Sv. Ani prijateljska nogometna tekma med domačim drugoli-gašem Triestino in velikim favoritom za osvojitev državneiga naslova, Inter-jem. Torej Bistazzoni, Romano, De Falco, Cinello in ostali proti Rume-niggeju, Altobelhju, Farmi, Tardelli-ju, Bergomiju in drugim.
To bo vsekakor zanimiva tekma in bo na stadion prav gotovo priklicala, kljub počitniškemu obdobju, številno občinstvo. Triestina je že dosegla zadovoljivo formo, čeprav je izgubila s Palermom in s težavo zmagala proti Cittadelli, medtem ko je Inter le pred kratkim začel s treningi in v sredo prav tako s težavo premagal Trento z 1:0.
Zadnja prijateljska tekma med te-
Damyi (Madž.) 2’02”99; 5. Richter (NDR) 2’03”56; 6. Mihalev (Bol.) 2’ 3”78; 7. Lebherz (ZRN) 2’06”02; 8. Fredin (Šve.) 2’07”20.
4x100 m prosto - ženske: 1. NDR 3’ 44”48; 2. ZRN 3’45”38; 3. Nizozemska 3’48”59; 4. Švedska 3’50”84; 5. SZ 3’50”84; 6. Francija 3’51”67 (državni rekord); 7. Bolgarija 3’52”33; 8. Italija 3’53”48.
Deska - moški: 1. Knuths (Vzh. Nemčija 581,46 točke: 2. Killat (ZRN) 579,63; 3. Rinaldi (It.) 561,30; 4. Doerr (ZRN) 550,02; 5. Haage (NDR) 546,87; 6. Trošhin (SZ) 515,43; 7. Čogovadze (SZ) 514,35; 8. Lund (Nor.) 507,60; 11. De Angelis (It.) 453,60.
Deska - ženske: 1. Tsurulnikova (S Z) 514,32; 2. Sidorova (SZ) 476,70;
3.	Grecka (ČSSR) 470,22 ; 4. Bensing (NDR) 462,27; 5. Bercaru (Rom.)
458,10	; 6. Doeb.rich (ZRN) 431,46; 7.
ma dvema ekipama je bila v Trstu prod kakimi dvanajstimi leti, zaključila pa se je z rezultatom 3:3, potem ko je tržaška ekipa že vodila z 2:0. To so bili časi Corsa in Mazzole...
Še zanimivost. Interjevi igralci bodo imeli lažji trening jutri zjutraj na nogometnem igrišču Zarje pri Bazovici. To bo lepa priložnost za marsikoga, da bo videl Interjeve ase »v, živo«.
Prijateljska srečanja
Tudi včeraj so v okviru priprav na novo sezono odigrali vrsto prijateljskih nogometnih srečanj. Izidi: Pescara - Sorrento 1:1; Brescia - Lodigiani 2:0; Napoli - Maceratese 3:0; Torino - selekcija Oltradige 8:0; Parma - Milan 0:3; Udinese - selekcija Kami je 7:1.
Na tržaškem občinskem stadionu »P. Grezar«
Jutri Triestina - Inter
Pred nedeljskim startom
Spodbudna igra Koprčanov
Koper — Bratstvo 15:1 (6:0)
Nogometaši Kopra so v zadnji preizkušnji pred nedeljskim štartom v 2. jugoslovanski ligi, visoko premagali člana čakovske občinske lige. Kljub visoki zmagi pa verjetno trener Pertič ni bil najbolj zadovoljen, saj nista zaigrala Volč, ki še čuti bolečine po udarcu, čeprav se je pred tekmo ogreval ter vodilni vezni igralec Milovanovič, ki je prehlajen. Zato pa velja omeniti spodbudno igro Borštnara namesto branilca, ki je bil med najboljšimi igralci na tekmi.
Okrog 500 gledalcev pa je vendarle videlo lepo igro in nešteto lepih akcij ter kar 15 zadetkov, od katerih jih je 6 dosegel razpoloženi Vrkič. Ob Vrkiču so zadetke za Koper dosegli še Studen, Badžin in Omanovič po dva ter Pribac, Hrovatič in Viler po enega. Srečanje je sodil Burič iz Kopra. In še dve novi iz koprskega tabora: prvi vratar Franko Kleva je bil uspešno operiran v izolski bolnišnici, na treningu včeraj pa se je resneje poškodoval Nevio Finkšt, tako da v nedeljo zanesljivo ne bo mogel kandidirati za nastop. (J. Kreft)
Socrates: »Odhajam«
FIRENCE — »Vračam se domov«. To so bile prve besede brazilskega nogometaša Socratesa po včerajšnjem celodnevnem sestanku z vodstvom Fiorentine. Socrates je namreč zaprosil vodstvo italijanskega prvoligaša, da bi se lahko vrnil v Brazilijo in zgleda, da so sporazum dosegli z brazilskim klubom Ponte Prela. Seveda o finančni plati vse zadeve niso hoteli nič povedati. Sedaj ostaja odprto vprašanje, če se bo Fiorentina sporazumela s Falcaom ali bo prvenstvo odigrala le z enim tujcem.
Becker izločen
KITZBUEHEL — Na teniškem turnirju v Kitzbuehlu je včeraj največje presenečenje pripravil Diego Perez iz Urugvaja, ki je v samih dveh setih izločil nedavnega wimbledon-skega zmagovalca. Zahodnega Nemca Borisa Beckerja. Perez je zmagal z izidom 6:3, 6:1. Nekaj izidov 2. kola: Meinecke (ZRN) - Panatta (It.) 6:1, 1:6, 6:3, Shahar (Iz.) -Canè (It.) 4:6, 6:3, 6:4.
UEFA potrdila kazen Juventusu in Liverpoolu
ZuRTCH — Juventus bo prvi dve srečanji pokala prvakov odigral za zaprtimi vrati, Liverpool pa se bo na evropsko sceno lahko vrnil šele tri leta po izteku prepovedi igranja za nedoločen čas, ki še vedno velja za vse angleške nogometne enajsterice. Tako je včeraj po celodnevnem zasedanju sklenila prizivna komisija UEFA, ki je zavrnila priziv Ju-ventusa kot Liverpoola proti prvostopenjski razsodbi, s katero je disciplinska komisija UEFA kaznovala kluba po krvavih dogodkih na bruseljskem stadionu.
Bodisi pri italijanskem kot angleškem klubu je po objavi sklepa prizivne komisije, ki je dokončen, zavladala velika zagrenjenost in ni manjkalo tudi ostrih izjav.
Fillol v Španiji
RIO DE JANEIRO — Pri brazilski enajsterici Flamengo iz Rio de Ja-neira so včeraj potrdili, da so španskemu klubu Atletico iz Madrida prodali argentinskega vratarja^ Fillola.
Miiller k Innsbrucku
MILA — Po dveh nesrečnih sezonah pri Inter ju in lani pri Comu, je Inter svojega veznega igralca Hansi-ja Miillerja dal na posodo za eno leto enajsterici Innsbrucka.
za Italijo
Gerlach (Madž.) 430,68; 8. Baldus (NDR) 424,41; 10. Bisello (It.) 407,37.
KOLAJNE
NDR 7 zlatih, 9 srebrnih, 3 bronaste; SZ 4, 3, 3,; ZRN 3, 2, 1; Bolgarija 1, 1, 2; Velika Britanija 1, 1, 0; Madžarska 1, 0, 1; Francija 1, 0, 0; Nizozemska 0, 1, 3; Švedska 0, 1, 2; Češkoslovaška 0, 0, 2; Italija 0, 0, 1; Švica 0, 0, 1.
DANAŠNJI SPORED PLAVANJE:	9.00 kvalifikacije;
17.00	finali: 400 m prosto moški, 100 m delfin ženske, 200 m prsno moški, 100 m prsno ženske, 4x100 prosto moški, 800 m prosto ženske (kval.); VATERPOLO: 14.00 Madžarska - I-talija, 15.00 SZ - Nizozemska, 16.00 Jugoslavija - Španija, 19.00 Bolgarija - Romunija (B), 20.00 ZRN - Grčija; SINHRONIZIRANO PLAVANJE: 9.00 kvalifikacije, 19.00 finali.
evropskega pokala
VIAREGGIO — Za finale evropskega atletskega pokala, ki bo If-in 18. t.m. v Moskvi, so bili skk" cani naslednji italijanski atleti:
MOŠKI: 100, 200 in 4x100 m Tilk Simionato, Ullo, Bongiomi, Gorla; 4W in 4x400 m Pavoni, Zuliani, Ribaud. Campana, Nocco; 800 m Barsotti; 1500 m Mei; 5000 in 10000 m Cova, Mei, Antibo; 3000 m zapreke Panetto; 110 m ovire Fontecchio; 400 m ovire Rudi; višina Palomba; palic® Barella; daljina Evangelisti; troskok Badinelli; krogla Andrei; disk Bucci; kladivo Bianchini; kopje F. Michie-lion; rezerve (doma) Merlo, Bofli, Cosi, Serrani, Bertocchi.
ŽENSKE: 100 in 200 m Masullo, Balzani, Ferrian, Mercurio, Tarok, 400 in 4x100 m Rossi, Campana, Boj" loli, Cimili; 800 m Possamai; 15®” m Brunet; 3000 Possamai; 10000 Fcr gli, Curatolo; 10O m ovire Lombardo; 400 m ovire Cimili; višina Simeoni; daljina Capriotti; krogla Milanese; disk Marcilo; kopje Quinta valla; rezerve (doma) Molteni, Vidotti.
V drugi jugoslovanski nogometni ligi
Letos samo Koper
FRANCI BOŽIČ
V nedeljo se bo hkrati s prvoligaškim začelo tudi jugoslovansko drugo-ligaško tekmovanje. Kot edini klub iz Slovenije bo v tej konkurenci nastopil Koper, medtem ko sta se Olimpija in Maribor konec junija od druge lige poslovila. To tekmovanje bo bržkone na sporedu zadnjič, kajti v nedeljo se bo v Beogradu sestala konferenca Nogometne zveze Jugoslavije, ki bo verjetno sprejela nov tekmovalni sistem z enotno B ligo, v kateri bo dvajset moštev, medtem ko bodo slabši drugoligaši in boljši republiški ligaši po novem igrali v štirih medrepubliških ligah.
Nogometaši Kopra tako ne bodo preveč obremenjeni z bojem za obstanek v ligi, saj praktično ne bo nihče izpadel, šlo bo v glavnem za uvrstitev v B ligo, vanjo pa se bo u-vrstilo po osem najboljše uvrščenih e-kip iz obeh drugih lig. V B ligi bosta igrala še dva prvoligaša, ki bosta izpadla, ter dva republiška prvaka, ki bosta najboljša v kvalifikacijah. Obstaja tudi predlog, po katerem naj bi imela vsaka republika in pokrajina vsaj enega zveznega ligaša, vendar najbrž ne bo prodrl, saj se nanaša' le na Slovenijo, ki bi tako dobila člana B lige. V Sloveniji se je o tem precej govorilo, član B lige pa naj bi postal novi republiški prvak ali pa zmagovalec kvalifikacijske tekme prvak SNL - Koper. Nogometna zveza Slovenije pa bo na konferenci vztrajala tudi pri tem, da bi imeli igralci bodoče B lige profesionalni status, kajti dolga potovanja (enaka kot v prvi ligi) ter številni nastopi in treningi izključujejo amaterski status. Toda tudi s tem predlogom bo Slovenija težko prodrla. Najbrž bo ostalo pri statusu vrhunskih igralcev, ki ga imajo za zdaj drugoligaški igralci — se pravi pri prikritem profesionalizmu. Položaj v zvezi s statusom drugoligaš-kih igralcev je resnično smešen. I-gralci smejo dobiti okrog dva milijona starih dinarjev, dejansko pa nekateri zaslužijo tudi po desetkrat več. Najboljši tudi več kot prvoligaški profesionalci.
Koprčanom se torej obeta mirna drugoligaška sezona^ seveda pa bodo morali paziti, da' ne bodo že po prvih kolih postali outsiderji, tako
da si bodo drugi s pomočjo točk iz Kopra večali možnosti za uvrstita v B ligo. Obalni drugoligaš starta % zmernimi apetiti, to je bilo opazit* že ob prestopnem roku, ko Koper ni angažiral nobenega znanega igralca. Ponudb pa mu ni manjkalo, toda ko so številne ptice selivke v joS°' slovanskem nogometu spoznale, da so Koprčani za podpis pogodbe pripravljeni plačati le deset ali dvajset starih milijonov, je bilo pogajanj konec.
V	Kopru vlada pred štartom prava nogometna evforija, še -veliko hujša kot nekoč v Mariboru. Temperamentna publika bo gotovo močan adu* Koprčanov. Tudi moštvo je v tekmovanju za naslov amaterskega prvaka Jugoslavije pokazalo zelo solidno »' gro, vendar pa bodo boji za druB0.' ligaške točke seveda veliko srditfT ši. Koprčani bodo morda še lahk hodili v korak s slabšimi drugolida ši, toda računati morajo tudi na zakulisje. Drugoligaški sodniki so Pra va mafija, vsi vedo, da delajo za denar in za napredovanje v prvo h' go, toda nihče jim ne more do živega. Problemi v zvezi s sodniki so v drugi ligi veliko hujši kot v prvh. kajti na drugoligaških igriščih n TV kamer in nevtralnih novinarjev^ tako da tudi največje goljufije ostajajo prikrite. Poleg sodnikov Pa
tu še sprege klubov, ki igrajo za drugega in proti tretjemu. _ Tak so med seboj povezani bosanski, voj vodinski in hrvaški klubi, le sloverl ska sprega ni mogoča, ker Sloven * ja pač nikoli nima več kot dveh dru goligašev.
Prvi favorit prvenstva je Iskra 1 Bugojna, ki je letos izpadla iz P1”0 lige. Moštvo je izgubilo le igralca ekipe Zijaja, ki je odšel ^ Crveni zvezdi, že v prvi ligi P? .)[■ je Iskra odlikovala z nekaj sijajnim nastopi. Iskrin prvi konkurent 0 subotiški Spartak, ki mu letos konkurenci s Čelikom ni uspelo fk predovati v prvo ligo, sedaj Pa pod novim strokovnim vodstvom P . skušal znova. Med tistimi, k\ ,g lahko presenetili, velja omeniti 4 še moštvi Šibenika in Jedinstva.
V	nedeljskem prvem kolu bodo ~ grali: Proleter - Novi Sad; Kadar AIK; Borac - Famos; Šibenik
bas; Spartak - Goš Jug; Koper Jedinstvo (Bihač); Leotar - Tedi stvo (Brčko); Rudar - Iskra; Spin Kikinda.


iz planinskega sveta
Devet desetletij
Aljaževega stolpa
V sredo je bila v Triglavskem domu na Kredarici proslava 90. obletnice postavitve Aljažovega stolpa na vrhu Triglava. Čeprav je bilo vreme res izredno slabo, se je slavnosti u-deležilo kakih sto navdušenih planincev, ki so prisluhnili slavnostnemu govorniku, predsedniku Planinske zveze Slovenije Tomažu Banovcu. Poleg dežja in snega, je pogumne planince spremljal tudi močan veter, ki je pihal tudi do 180 km na uro. Slovensko planinsko društvo Trst je ob tej priliki predstavljal odbornik Vojko Slavec.
Slovenska prvenstvena smer
v Eigerju
člani AO Impol Franček Knez, Dani Tič in Marjan Fresar so se vrnilj. iz Švice, kjer so 27. in 28. julija v sloviti severni steni Eigerja preplezali v njenem osrednjem delu nadvse zahtevno smer. Prvenstveno smer med češko in poljsko so imenovali Fortuna, ocena pa je VII.
Naši alpinisti so potrebovali za
prvenstveno smer 18 ur efektivnega plezanja, v steni pa so imeli slabo vreme s snežnimi nevihtami in sodro, tako pa so imeli pri plezanju prve smeri v centralnem delu Eiger-jeve severne stene še težje delo.
Bližnje delovanje SPDT
SPOT ima v kratkem na sporedu tri izlete z osebnimi avtomobili. Prvi bo že v nedeljo, 11. t.m., ko se bodo zamejski planinci podali na Krnsko jezero. Zbirališče izletnikov bo ob 5. uri pred tržaško sodno palačo (Foro Ulpiano). Planinci bodo nato sami izbrali, če bodo šli na Bogatin ali
na Krn. Hoje bo pet ur.
* * *
Avgusta bo SPDT priredilo še dvodnevni izlet z osebnimi avtomobili v Dolino Montanio. Izlet, ki ga vodi prof. Marinka Pertot, bo v soboto in nedeljo, 24. in 25. t.m. Vsi tisti, ki bi se radi udeležili izleta, naj se javijo na sedežu ZSŠDI (Ul. sv. Frančiška 20/2. nadstr., tel. 767304)
vsak dan od 10.00 do 13.00, ker je treba rezervirati prenočišče v koči Pordenone.
* * *
V nedeljo, 8. septembra, pa bo izlet z osebnimi avtomobili, (ker je bilo pač nemogoče najeti primeren avtobus) na Koroško z vzponom na Obir (2.142 m). Hoje bo približno pet ur, zainteresirani pa se lahko vpišejo (seveda tudi tisti, ki nimajo lastnega prevoznega sredstva) na sedežu ZSŠDI. Vse podrobnosti bomo še javili.
Osma številka
Planinskega vestnika
Avgustovska številka je bila posvečena seveda Triglavu, kot je to razvidno že z naslovne strani, uvodni članek pa je napisal dr. Tone Strojin z naslovom: »Aljažev stolp -devetdesetletnik«. Martina Rehar je prispevala zanimiv sestavek z naslovom »Meteora ’85 - samostani, pri-
peti v nebo«, v katerem opisuje plezanje po naravnih stolpih v Grčiji. Lep je prispevek alpinista Davorina Karničarja z naslovom »Med dejanji in željami«, za tržaške planince pa sta posebno zanimiva dva članka: kratek prispevek Marjana Krišlja o rednem občnem zboru SPDT in pa recenzija knjige Rafka Dolharja »Vabilo v Julijce« s podpisom M. K. Knjigo je, kot znano, izdalo in založilo SPDT ob 80. obletnici društva. V isti rubriki (Iz planinske literature) je tudi recenzija Plezalnega vod-nička: Možnica in Koritnica, ki sta ga sestavila zamejski alpinist Igor Škamperle in Edo Kozorog.
Plačevanje letne članarine SPDT
Vsi tisti, ki še niso plačali letošnje članarine SPDT, lahko to storijo v Tržaški knjigami v Trstu ali pa na sedežu društva (Ul. sv. Frančiška 20/11. nadstr., tel. 744-249) ob
torkih od 20.00 do 20.30. Spomniti se namreč moramo, da imajo plačano letno članarino petdeseto^ stotne popuste pri prenočevanju planinskih kočah v Sloveniji-
Preselitev obeležij s Trigl3”^
Zavod Triglavski narodni v sodelovanju s planinskimi Ljubljana - matica in Dovje - Jr ^ strana preselil spominska obeležju vršnih grebenov Triglava v T)oU Vrat na balvan Mali Triglav.
Za to so se odločili, ker je del sp minskih obeležij, ki so vezarUjVod-dogodke ob osvajanju Triglava ' nikova, Pernhartova plošča in v teh letih začel razpadati, zarud* g sar jih je potrebno obnoviti in rL. shraniti v muzeju. Obeležja PoStJjih jo tudi ekološko sporna, ker ob nj nastajajo pravcata smetišča.
Ob devetdesetletnici Aljažu13 stolpa naj bi Triglavu vrnili izgled, obenem pa naj bi v * jo-začeli urejati spominski park, ben Ciglarjevemu v Kamniški &lS ci.
Obisk pri športnih organizacijah na Goriškem
Kljub dvajsetletnemu delovanju je Gradina pred kratkim razpadla
Balinarsko društvo Gradina je bilo Ustanovljeno leta 1954 in je nepretr-Sonaa delovalo do lanskega leta. Bradina je kraj nad Doberdobom, "ako ime so si dali balinarji, ki so ^ s to panogo ubadali še v predvoj-Uam času. Takrat so igrali na dveh Pagati: Pri Periču in Pri Franconu. ^stern igre je bil takrat drugačen. Zo8e so morali tudi takrat približevati balinu, vendar so jih morali me-čez žico, ki je bila napeta na uoločeni višini. Leta 64 pa je druš-tv° zopet zaživelo in je prevzelo sta-J10 ime. Sedaj pa je balinarsko druš-prenehalo z delovanjem. Kljub ^udbudnim uspehom, je panoga za-"U'ia, ker ni več dovolj zanimanja Vanjo. O vzrokih, ki so pripeljali k jfuau, smo se pogovorili z Amaldom randoličem. Slednji je bil v druš-,vu od začetka do konca in pozna °bro vso stvarnost.
^Kofco to, da je delovanje zamrlo?« . ^ tem času vsak šport zahteva uoločeno resnost in predvsem trenin-|e- Brez teh ni mogoče tekmovati. "Siedalo pa je, da so vsi imeli pre-časa za to, ali pa so svoj čas Porabljali kako drugače. Mladi pa ucejo sodelovati, ker se jim ne zdi ; avi šport. Brez pomladka društvo ,.e more naprej. Stari so se naveliča-'V/U tako je delovanje zamrlo. Tudi PJrnanjkanje dobrih igralcev, ki bi ujali zgled, v zadnjih časih ni. Prof. Upel nam je na vse načine hotel ^Ulagati. Prišlo je tudi do tega, da bila ustanovljena druga balinar-ka društva. Vse to naj bi spodbu-Ujlo konkurenco. Vse skupaj pa ni zaleglo. Tudi turnir ob naši 20. letnici ni rodil mnogo sadov. Od-, Jul se je v Gorici in v Doberdobu, Jer je bjj iu(ji finale za prvo mesto. ^^Sali smo Doberdobci pred Vr-
li^ruv Vrhovci so sedaj oživeli badnje. Ker je zagon, ker gradijo j.e^uj novega in predvsem, ker imajo Wdi, je delovanje še kar pestro. v°ni Je precej upokojencev in predam mladih, ki se s to panogo ba žik°' ^Bjs so se namesto nas udele-j1 zamejskega balinarskega turnir-• Z Goriškega je bila pred letom dl'0 ekipa Gradine, ki je tudi zase-^ Prvo mesto.«
»Kako pa je bilo na začetku? Koliko se je položaj spremenil?«
»Ko se je delovanje začelo, je bilo 35 navdušencev. Bili so mladi in stari. Prednosti je bilo takrat več. Najprej je treba poudariti, da takrat ni bilo v Doberdobu nobenega športa. Prvi predsednik, pobudnik in predvsem organizator je bil Andrej Marušič (po domače Sladko Opaj-čou z Manderja). On se je že prej ukvarjal z balinanjem v Laškem in je prenesel pobudo v Doberdob. Povabil je tudi predstavnike UBI (U-nione Bocciofila Italiana) in ti so poskrbeli, da so društvo vpisali v zvezo. Dokler je on igral, je bilo delovanje zelo pestro. Ko pa je Slau-ko umrl, je dejavnost začela počasi upadati in žal je lani prišlo do epiloga. Lansko leto smo bili še vpisani v zvezo, letos pa ne več. Ker je društvo slonelo le na nekaterih, je padla odločitev, da se z delovanjem preneha. Tudi stroški so bili vedno višji. Sodelovanje na turnirjih stane in nagrade niso vredne truda. Poleg tega, če ni treninga, je samo izguba časa in denarja.«
»Kateri so vaši najvidnejši uspehi?«
»Najboljši dosežek je bil prvo mesto v C ligi. Ta uvrstitev nam je o-mogočila nastop na italijanski ravni v Casale Monferratu. Izgubili smo takoj, ker je bila konkurenca res premočna. Vseeno pa smo bili med naj-
Nekdanje mladinsko moštvo, ki je predstavljalo up za nadaljevanje
boljšimi prestavniki iz naše dežele. Prvo mesto smo dosegli tudi na zamejskem balinarskem prvenstvu in imamo še nekaj manjših lovorik. Kar pa se posameznikov tiče, smo imeli več balinarjev, ki so nastopili v B kategoriji. B kategorija je visoka raven za naše kraje. A kategorije pri nas in tudi v okolici ni. To je že vrh balinanja.«
»Kaj pa sedaj?«
»Balinanje v Doberdobu zlahka ne bo zaživelo. Vsi so se naveličali. Morda čez nekaj let bo prišlo ponovno do odkritja te panoge. Da bi dejavnost ne zamrla, smo poizkusili marsikaj. Priredili smo vaški turnir posameznikov in dvojic. Udeležba je bila smešna, čeprav bi lahko igrali vsi brez razlik. Če pa se priredijo kva-lilitetnejši turnirji in se povabijo druga predstavništva, je veliko stroškov. ZSŠDI nam je vedno pomagala in verjetno bi nam bila še pri strani. Dejstvo pa je, da ni niti 12 oseb, ki bi bili na tem področju aktivni. Ta kriza je zajela tudi Laško. Ostajajo samo pridni igralci. So že tudi primeri plačanih balinarjev.
V Ronkah in v Medeji je balinanje dobro razvito. Tu imajo na razpolago celo pokrite proge. Trenerji pa so celo bivši državni raprezentan-ti, ki imajo na razpolago dosti mladine.
Pri nas pa ni nobenega zanimanja. Celo upokojenci, ki bi se lahko s to panogo zabavali, se ne zmenijo zanjo. Bojijo se tudi, da bi naredili slab vtis. Dejstvo pa je tudi, da v Doberdobu ni več tiste družabnosti, ki je bila nekoč. Ljudje se raje dolgočasijo. Poudarjam tudi, da je neresnost in brezbrižnost nekaterih privedla do tega, da je Gradina prenehala delovati. Kdor je hotel delati, je izgubil voljo in potrpljenje. Sedaj pa je težko, da bi spet poprijeli. r-eKaj let bo moralo mimo, da bo prišlo spet do nekake volje do te igre. V zadnjih petih letih smo »vlekli« društvo naprej prav »in extremis«. Škoda je vsega tega. Pri gostilni Peric smo imeli svoje igrišče in je bila lepa možnost udejstvovanja. Poleg tega pa je sam gostilničar urejal in skrbel za »žogo«. Krivdo pa nosi deloma tudi publika. Pred leti je bilo prerivanje, ko so bila tekmovanja. V zadnjih letih pa je povsem odpovedala. Igralci smo imeli prav občutek osamljenosti. Želeli smo si bo-drenja in topline. Tako je tudi veselje izhlapelo. Na zadnjem finalu v Doberdobu je bilo prav sramotno. Bili so prisotni samo igralci in sodnik. Mislim, da sem navedel dovolj vzrokov in da sem dovolj jasno o-brazložil, zàkaj Gradine kot društva ni več.«
Amaldu Frandoliču se zahvaljujemo za jasen pregled delovanja društva. Žal pa bo Gradina ostala le kot zgodovinski dogodek, če se ne bodo Pri Periču odločili, da spet u-redijo proge in se lotijo na novp s to panogo. Ni važno tekmovati. Tudi rekreativno udejstvovanje je hvalevredno, le da dvajsetletna balinarska tradicija ne zamre.
MARKO JARC
DAVOR
ZUPANČIČ
16. Dnevnik z odprave 5PDT na Južno Anapurno
Vendar nisem hodil k šerpam le iz etnološkega zanimanja. Glavni vzrok, moram priznati, so bile večkrat cigarete. Vodja odprave nam je preprečil, da bi si jih v spodnjih vaseh kupili. Manjša zaloga, ki sva jo imela z Lenardom, je takoj »pogorela«, zato sem bil prisiljen izkoristiti dobroto šerp.
Popoldne smo izbrali za resen načrt naskoka na goro. Višinski nosači bodo po končani verski dolžnosti tudi nosili v hrib. Vodja je odločil, da bo četverica alpinistov naslednji dan ostala v vmesnem taboru na višini 5.300 m. Vsi ostali, ki bodo nosili v goro, pa se bodo vrnili v bazni tabor.
17. aprila je vzhajajoče sonce nad sveto goro Machapuchare naznanjalo krasno vreme. Devet oseb je gazilo globok sneg do stene. Mukoma smo se vlekli po fiksnih vrveh in dosegli višek napora čez skalnato stopnjo, ki je bila po obilnem sneženju popolnoma poledenela. Prvič sta v goro odhajali tudi Fausta in Eva. Njuna volja, predvsem pa vztrajnost, sta bili res vzorni. Kar presenetilo me je, kako sta, čeprav prvič v življenju nad pet tisoč metri, plezali s težkim nahrbtnikom na ramenih.
Približno pet ur smo porabili do tiste točke na snežni ravnini, ki smo jo zadnjič z Lenardom in Miličem že dosegli. Postavili smo dva višinska šotora, v katera so se naselili Cergol, Milič in Lenard. Sam sem se spet odpravil v dolino, da bi pri spustu po vrveh spremljal obe punci in zdravnika.
Šerpe so prinesle svoj tovor in to se je kreoko poznalo, saj smo imeli v začasnem, vmesnem taboru, še precej opreme in hrane. Ob sestopu sem kar žarel od volje po plezanju. Prepričan sem bil, da bodo dosegli vrh brez izrednih težav. Vsi smo mislili, da je greben, od katerega nas loči borih avesto višinskih metrov, položen in širok ter omogoča varno hojo tudi brez fiksnih vrvi. V običajnem snežnem metežu smo brez vsakršne nezgode dosegli bazo. Takrat nisem še vedel, da se je prav tistega dne v celotnem vzdušju odprave nekaj spremenilo.
Naslednjega dne sem se spet povzpel na hrib s trdnim namenom, da ne bom sestopil, preden ne dosežemo vrha gore. Zjutraj sem se skupaj s šerpama pripravljal na odhod, ko smo iz doline pod nami zaslišali klice. Začuden sem gledal prihajajoče, ki so bili, po obrisih sodeč, pripadniki šerpovskega rodu. Vprašali so nas, ali smo odprava iz Italije in ker smo v odgovor prikimali, so se nam veselo predstavili za vodiče tržaškega trekinga. Takega presene čenja tisti dan nisem pričakoval, zato sem pustil Yonga in Ajevoo, da sta sama odhitela v steno in sklenil počakati dr. Simuniča, ki so ga njegovi pomočniki oznanjali malo pod .taborom.
Dolgo smo čakali, toda naših od nikoder ni bilo videti. Zdravnik Vilko se je odločil, da bo šel naproti
tržaškemu kolegi in je odhitel v dolino. Veselil sem se, da bom zopet videl Ivdna, s katerim sem v Katmanduju preživel čudovite dnev. Žal zaradi pozne ure nisem mogel več čakati. Šerpe so bile že dobro uro na poti. Od daleč sem jih opazoval, kako so s počasnim, vendar konstantnim korakom, nosili težak tovor v snežno pobočje. Fausti sem narekoval cel govor, ki naj bi ga potem posredovala Simuniču.
Počasi se tudi sam odpravim v goro. Najprej z negotovimi koraki in težkim dihanjem, potem pa se napora kar navadim. Uživam, ko se vzpenjam po fiksnih vrveh in globoki sneg me ne preveč ovira. Kot vedno, ko postopam ali plezam sam, se mi v glavi brez vsakega reda vrtinči tisočero misli. Govorim sam s seboj in napora skoraj ne čutim. V razredčenem zraku pa me pomanjkanje sape vendar prisili, da se približno vsakih petindvajset metrov odpočijem. Skušam razbremeniti noge in ramena, na katerih visi težak nahrbtnik; to mi samo delno uspe. Hočeš, nočeš, moraš. Grem nekaj korakov naprej. Spet počitek. Padajoče kamenje me opozarja, da moram čim hitreje prečkati nevarno področje.
Pod navpičnim skalnatim skokom dohitim šerpe. Skoraj neverno jih gledam, kako se mučijo po poledeneli skali. 'Zadovoljen in ponosem sem nad svojim hitrim tempom. Oni namreč hodijo v višinah zelo hitro in prekositi njihovo hitrost je pravi podvig. Toda danes se počutim izredno dobro. Sedeč na ozki polički čakam, da onadva končata raztežaj vrvi. V popolni tišini se predam svojim mislim. Samo padajoče kamenje in pokanje serakov me občasno moti, ko ves prevzet občudujem vrh Južne Anapurne. Nikogar ni pri meni, ki bi mi govoril in me spodbujal, toda v meni kar žari od volje po napredovanju.
Kako vse različno je bilo pred leti na Mount Kenya. Talekrat me je samota skoraj spravila ob živce in podvojila vsako težavo. Bal sem se ponoči in podnevi. Slabo vreme me je takrat rešilo težke naloge, ki sem si jo zastavil. Zelo mlqd sem bil takrat in izredno navdušen. Tri dolga leta sem čepel v bančnem uradu in sanjal o prostosti, o gorah in o pustolovščinah.
Lepega dne, ko sem prebiral, glej čudo, Messnerjevo knjigo, in na njej videl sliko najlepšega afriškega vrha, me je zgrabila želja, da bi se sam poskusil na tistih granitnih ploščah. Odpovedal sem se službi in čisto sam poletel v kenijsko prestolnico Nairobi. Poleg krasnega doživetja e-nomesečnega bivanja na ekvatorju, kaj več nisem storil. Neizkušen sem se velike gore kmalu ustrašil in se na višini 4.800 m obrnil ter dobesedno stekel nazaj med ljudi.
V Himalaji ni bilo tako. Prišel sem z načrtom, ki sem ga gojil dobri dve leti in s »prtljažnikom« polnim izkušenj, nabranih v domačih gorah in z dolgimi izleti v tuje države.
r
N
NEW YORK
NEW YORK
NEW YORK
Branko Lakovič 6.
_______________________y
hni -SaÌ res’ pripadnik sem slovenske manjšine v sem odvrnil.
j0ril “Katere manjšine? Jugoslovanske! Torej si špi-jjj. Rie je napadel. Nakar mi je ponovil stavek, ki V 0ca ie že marsikateri črnec prej bahavo zabrusil v aZ: ”1 was born in New York (Rodil sem se New Yorku).«
vSe ka/ s tem! Jaz se nisem rodil v New Yorku, 'sem tu’ kot turist in me ni sram, da sem adnik jugoslovanske manjšine.«
b b’Bpijon si, špijon,« je kričal po postaji. »Jaz sem je Yorka,' rodil sem se v New Yorku.« Čeprav Uje.110 na postaji trajekta ogromno ljudi, se skoraj Od ni obrnil. Moj živahni sogovornik je bil eden dej "žilnih revežev (umazan, raztrgan), ki je večji Po sdrieva preživel na postaji, kjer je lahko brskal alj JBeteh v upanju, da bi našel košček sendviča, Pbosil za cigareto.
Večkrat sem se spraševal, kako to, da so tile reveži, lačni, umazani, brez dela in povsem zapuščeni tako ponosni, da so se rodili v New Yorku. Nikoli nisem dobil odgovora.
Pomislil sem tudi na številne črnce, ki so v mestu na odprtih igriščih igrali košarko. Ko sem se jim približal, je marsikateri zaničljivo vzdihnil:	»Oh,
White! (Oh, belci).« Nisem niti pozabil na nekatere mimoidoče na pločniku, ki so me enostavno pljunili. Ali pa: ko sva s prijateljem iz Argentine Oscar jem šla na občni zbor neke črnske skupine (zamešala sva pojma »concem« — občni zbor — za »concert«), sedla sva na divan in takoj so se vsi črnci oddaljili.
In kljub temu jim nisem in jim ne zamerim. Skušal sem le s kakim črncem o tem govoriti. Uspelo mi je po mesecu in pol dni.
»Kaj bi skrivali: črnci se ne radi, ali sploh se ne družimo z belci. Belci pravijo, da imamo vse pravice. Ta je zares lepa! Res, na papirju imamo vse pravice, dejansko pa je stanje povsem drugačno. Po letih in letih zatiranja ni mogoče pričakovati, da bi naš narod že sedaj ujel korak s to družbo. Še sedaj iščemo svojo pravo identiteto. Po vsej državi so raznovrstne skupine in organizacije, v katerih se črnci zbirajo. Tudi mi imamo svojo organizacijo (»frater-nity«). Prirejamo zabavne večere, poslušamo muziko, diskutiramo. «
»O čem pa govorite?«
»Naša organizacija je verskega značaja. V glavnem prebiramo verske knjige in diskutiramo o verskih vprašanjih.«
»Kaj pa o ostalih vprašanjih? O rasizmu na primer?«
»Rasizem je v Ameriki vedno obstajal in vedno bo.«
»Tvoj odgovor ni najspodbudnejši. Nekateri belci tu v kolegiju pravijo, da so z vami večkrat skušali najti skupni jezik, pa je bilo nemogoče. Pravijo, da ste sami krivi za svoje stanje, da vam sami vaši premožnejši bratje ne pomagajo.«
»Same lepe besede! Res je, da marsikateri premožnejši črnec je za nas nevarnejši od najslabšega belca, toda naj mi dokažejo ti modreži, kaj so doslej konkretnega storili, da bi nam pomagali. Brez plačila tu ni pomoči. Dolarjev pa mi nimamo.
»Dragi moj, sam si moraš pomagati. Pri belcu ne bomo dobili pomoči. Pri svojem bratu iščemo opore. Tako je tu pri nas.«
Preden sem lahko ujel v aparat ta posnetek, sem skupini črncev, ki je igrala košarko, povedal, da prihajam iz Evrope...
Naročnina: mesečna 10.000 lir - celoletna 120.000 lir; v SFRJ številka 35.00 din, naročnina za zasebnike mesečno 250.00, letno 2.500.00 din, za organizacije in podjetja mesečno 300.00, letno 3.000.00, letno nedeljski 800.00 din.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ žiro račun 50101 603 45361 ADIT - DZS 61000 l|ubl|ana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir 1 st . viš 23 mm) 43 000 hr. Finančni in legalm oglasi 2 900 lir za mm‘višine v širim 1 stolpca Mali oglasi 550 lir beseda Ob praznikih povišek -20%. IVA 18% Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pn oglasnem oddelku PUBLIEST Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275. tlx 460270 EST I. iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah- SPI
TRST Ul. Montecchi 6 PP 559
Tel. (040) 794672 {4 linije) - TIx 460270
GORICA Drevored 24 maggio 1
Tel. (0481)83382-85723
ČEDAD Stretto De Rubeis 20
Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja L JziT	Ifeljđ Član MijansM
in tiska ^ Trst	|M|3n zvezo časopisni''
'	’	MU' založnikov FIEG
9. avgusta 1985
Pogrešajo ga od 1. avgusta
V Rimu izginil sovjetski diplomat
RIM — Predstavnik sovjetskega veleposlaništva v Rimu je potrdil vest, da pogrešajo diplomata, 50-letnega Vitali ja Jurčenka, svetnika v sovjetskem zunanjem ministrstvu. Sovjetsko veleposlaništvo je zaprosilo italijanske o-blasti za pomoč pri iskanju izginulega diplomata.
Jurčenko je prispel v Rim 24. junija, izginil pa je 1. avgusta, ko je pri odhodu iz vile Abimelech, uradnega sedeža veleposlaništva povedal, da si gre ogledat vatikanske muzeje. Od takrat so za njim izgubili sleherno sled.
Italijanska policija je pregledala vse bolnišnice ter izključuje možnost, da bj Jurčenko bil žrtev kakšne nesreče. Vedno bolj verjetno postaja domneva, da je sovjetski diplomat izkoristil dejstvo, da se nahaja v Italiji in odpotoval v neko drugo zahodno državo, kjer naj bi zaprosil za politično zavetišče - v zameno za informacije, s katerimi naj bi razpolagal. Gre seveda za domneve, ki jih za sedaj ni še nihče potrdil. Dejstvo je, da Jurčenko ni bil član sovjetskega veleposlaništva v Rimu, da pa je bil pred časom v veleposlaništvu SZ v Parizu in da
je bil v seznamu 41 diplomatov, ki jih predsednik Mitterrand léta 1983 izgnal iz Francije, češ da opravljajo vohunsko delo.
Mimo teh domnev pa obstaja tudi možnost, za katero se ogrevajo v krogih rimske policije: Jurčenko, naj bi za časa svojega bivanja v Rimu spoznal neko žensko in si privoščil z njo neprogramirane počitnice.
Kakorkoli že, preiskava v zvezi z njegovim izginotjem se nadaljuje.
Eksplozija v atenskem hotelu
ATENE — Močna eksplozija je včeraj v prvih jutranjih urah razdejal4 bar atenskega hotela London v mestni četrti Glifada. Pri eksploziji je bilo ranjenih 13 oseb, od katerih so bili štirje Grki, ostali pa tujci. Ena e-seba je v zelo resnem stanju, vse Pa so prepeljali v atenske bolnišnice.
Po prvih preiskavah policija kaže-da ni šlo za atentat, kot so mislili v začetku, saj je do eksplozije prišla nedaleč od bara, kjer je pred meseci eksplodiral peklenski stroj in raiU* nekaj ameriških vojakov. Kaže, da Je tokrat šlo za eksplozijo plina, saj J® policija v kuhinji odkrila 25-kilske plinsko jeklenko z odprtim ventiloib-
Na sliki (Telefoto AP): razdejanj® v baru hotela London
Suša - tragedija sahelskih držav
NIAMEY — V sahelski državi Niger ne dežuje že deset let. V tem času pa se redno ponavljajo najrazličnejše ceremonije, katerih namen je povzročiti dež in tako rešiti bomo letino in mršavo živino pred gotovim propadom. Prebivalstvo Nigra je v veliki večini muslimanske vere, vendar so zelo močno prisotni animistični elementi, še zlasti razne slovesnosti, da bi si zagotovili naklonjenost božanstev, ki imajo »nadzorstvo nad dežjem«. V mestih in na podeželju je mnogo vračev, ki se
ukvarjajo izključno z napovedmi, kdaj bo deževalo in katerih naloga je priskrbeti dež. Vse življenje prebivalcev Nigra se vrti okrog dežja.
V najrevnejši mestni četrti Niameyja živi vrač, ki ga vsak dan obišče več sto ljudi. Možakar »bere« bodočnost iz posebnih školjk, ki so nekoč veljale kot denar, danes pa imajo še samo to »nadnaravno« funkcijo, da povedo, kakšno bo vreme in če bo kmalu deževalo. Za svoje napovedi vrač zaračuna vsakomur, kolikor pač dotični zmore:
prgišče prosa, dve jajci itd.	.
Nigerske oblasti strogo nadzorujejo dejavnost vračev, ki so uradno prepovedane, vendar je vraževernost vse preveč zakoreninjena v ljudski tradiciji in je sedaj ni mogoče odpraviti.
Maja in junija so skoraj povsod posebni »prazniki dežja«, ki trajajo po več dni in katerih namen je prepričati boga dežja, naj spusti svoje bla-bodejno seme na zemljo. V zadnjih desetih letih s® to kruto božanstvo ni usmililo.
Barriet Beeehor Statve
Koča strica Toma
KO =>0 BILI ZASLEDOVALCI ±E GLOBOKO V MOČVIRJU, STA 3E DEKLET) VRNILI ...
V Benetkah razstava o razvoju mode v zadnjih štirih stoletjih
BENETKE — Preteklo soboto so v Benetkah in sicer v palači MoceniQ0 odprli zelo zanimivo razstavo, na kateri si. lahko obiskovalci ogledajo rai^ tkanine, oblačila, knjige o zgodovini oblačil, nekatere še iz šestnajstega stoletja, druge novejšega izvora.
Gre za izredno pomembno in zanimivo razstavo, ki je nekakšna predfl1' prava na skorajšnje odprtje študijskega centra o zgodovini tkanin in oblo' čenja, v katerem bodo tudi številne zbirke, ki so bile do sedaj zbrane v mednarodnem centru umetnosti in zgodovine 'mode oblačenja, ki je bilo do seadJ v palači Grassi.
Na tokratni razstavi, ki si jo je že v prvih dneh ogledalo veliko čih in tujih turistov, je med drugim razstavljeno okrog 40 ženskih, moškm in otroških oblačil iz XVI. in XVIII. stoletja, med katerimi so še posebn zanimiva moška oblačila, izdelana iz različnega usnja, ali pa oblačila, ki s jih ženske nosile v Goldonijevem času.
XVIII. stoletje je na omenjeni razstavi zelo bogato zastopano in z oblačili v romantinčnem in tako imenovanem stilu »empire«.
Velika je izbira tkanin, ki so prikazane na omenjeni razstavi in ki ka. žejo na bogastvo in fantazijo le teh, kot tudi na spretnost in seveda M0 izvirnost tistih, ki so omenjene tkanine ustvarjali, v glavnem ročno. Tu za bogate damaske, razkošne brokate, žamete in svile, v katere so se obla čili tako moški, kot ženske.
Na razstavi je tudi nekaj izredno zanimivih knjig o razvoju in pomen mode in o načinu oblačenja — dve od teh knjig sta iz leta 1581 in 1598.
Razstava obsega tudi slike in skice raznih modelov od petnajstega & šestnajstega stoletja dalje, razen tega je na ogled še kakih 9000 raznih r vij, člankov in knjig, ki govore o modi, o nekdanjem načinu oblačenji' tkaninah in o njihovi uporabi.
Istočasno z razstavo so v palači Mocenigo odprli v gornjem nadstropij stanovanje, opremljeno s pohištvom in v stilu, ki je bil v modi pri benesk patricijskih družinah konec sedemnajstega stoletja. Deli pohištva so bili novo restavrirani, stene pa prevlečene s svilenimi tapetami, ki so bile 1 daj v modi.
Uspešen razvoj sodelovanja med Italijo in Severnim Jemenom
SANA —*■ Pravijo, da je navezovanje kakršnih koli odnosov z republik® Severni Jemen kočljiva zadeva. To vsekakor ne velja za Italijo: razvw“ tehnične kooperacije in kulturnega sodelovanja s Sano je Rim namenil n 100 milijonov dolarjev ali skoraj 200 milijard lir. Od tega pojde 1,2 milil0 dolarjev za financiranje študije o stanju zgodovinskega jedra v glavn° mestu, ki ga nazivajo Medina in ki ga je treba temeljito restavrirati; da g za edinstven mestni aglomerat, priča že dejstvo, da ga je Organizacija Ženih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO) proglasila 4 »univerzalno premoženje«.
Državni poglavar Ali Abdallah Saleh, čigar osebni zdravnik je Itabjafj bo nadaljnjih 30 milijonov dolarjev kredita izkoristil za termocentralo v M° ob 'Rdečem morju, ki jo bo zgradil Ansaldo, enako vsoto pa bo uporabil, speljavo naftovoda, skozi katerega bodo črno zlato potiskali z morske ot#1
v prestolnico Sano.
Severni Jemen leži
v jugozahodnem! delu Arabskega polotoka. Na hodu. to je v obalnem pasu, je prav malo padavin, v notranjščini je hribo^ z rodovitnimi tlemi, na katerih uspevajo proso, ječmeni, koruza, zelenjaVj trta, fige, banane, tobak in kava, ki je s kožami osnovni vir izvoza, na vz^a
iz
pa je puščava z dateljnovimi palmami. Železnic ni. Tu pa tam so na! železove rude, kar seveda ni dovolj za družbenogospodarski razcvet-
Toda naenkrat so odkrih naftna ležišča, ki utegnejo državo povleči položaja nerazvitosti, ki mu botruje sicer tudi še nerešeno vprašanje s sosednim Južnim Jemenom, ljudsko republiko, s katero so že tekli s čas pogovori o združitvi. Izvedenci računajo, da bodo konec tega deseti® t izvrtali okrog 20 milijonov ton lahke nafte letno in 19 milijonov ton izvo?11* Italijanska finančna pomoč bo dobrodošla tudi kmetijstvu, ki je kb y čezvse povoljnim klimatskim razmeram (suše ni) in rodovitnosti tal za -„ti krizo. To pa zato, ker so zadnja leta začeli prostrane površine nameni nasadom halucinogene trave qut in ji tako žrtvovali dragocene nasade PrlžLa-ne kave moka. Posledica tega je, da mora Severni Jemen danes kavo U ^ žati, medtem ko jo je v 60. letih vsako leto izvozil okrog 15.000 ton. Qat ^ zaostalost ali kava in napredek: druge izbire oblasti v Sani nimajo; ih nafti navkljub.