Št. 227.
IZHAJA VSAK DAN
tudi ob nedeljah in praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj.
Poflumičae šter. se prodajajo po 3 nvfi. (6 stot.) v mnogih tob&k&rnah v Trstu in okolici. Gorici, Kranju, Št. Petru, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdovščini, Dornbergu itd. Zastarele fiter. po 5 nvč. (10 stot.) OGLA81 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. mm. osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po 20 st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka nadaljna vrsta K 2. Mali oglasi po <* stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave „Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Plačljivo in tofljivo v Trstu.
Trst, v nedeljo 17. avgusta 1913.
Tečaj XXXVIII.
PINOST
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
„V edinosti je vtoi I"
NAROČNINA ZNAŠA
xa celo leto 34 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K ; na na-ročoo brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira
•uoiatn« ni nalaljako litonj« ..EDIHOSTI" stan« : «• o*lo lato Kron 5-20, m ytl Ista Kron 2 OO.
Vsi dopisi naj se poSiljajo na uredništvo lista. Nefranko-
vana pisma te ne sprejemajo in rokopisi ss ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista.
UREDNIŠTVO: ulica Giorgio Galatti 20 (Narodni do«) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna .Edinost*, vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica
Giorgio Galatti štev. 20. PoStno-hranllnllnl račun Jtev. 841-652. TELEFON It 11-57.
Komisarijat v Istri?
Razne novine — med temi poiebno tudi italijanske v Trentinu — so raznesle te dni vest, da naraeru}e vkda po češkem iz gledu tudi v Istri suspendirati ustavo in etablirati komisarijat, oziroma upra7ni svet z zaupniki obeh narodnosti. Če imajo te vest-; ka| podlage, se torej pripravlja radikalen čin, ki naj reii spore In boje med Ital!|ani in Slovani v tej pokrajini. Vsakako bi bii to korak, ki bi ga morali zapisati v našem koledarju med dogodke prvega reda. Tem večjega pomena je, kako stališče zavzemlje glasilo našega narodnega vodstva v Istri.
Izvajanja v „Naši Slogi" se glase bistveno:
Vlada misli razpustiti deželni zbor, sama prevzeti upravo dežele ter imenovati vladnega komisarja in komisijo, ki bi bila sestavljena iz dveh Slovanov in dveh Italijanov. Ta komisija bi nadomestila deželni odbor In upravljala deželo. Kakor poved temu navajajo noviue brezvspešnost pogajanj med Slovani in Italijani vsled intran-sigence teh poslednjih, ki nočejo priznati nam niti najprimiti?nejlh pravic v pogledu jezika.
Italijani niso hoteli niti čuti o tem, da bi se na pogajanjih najprej rešilo vprašanje hrvatskega in slovenskega jezika, ampak so se hoteli z zvijanjem in zvijačnostjo izogniti temu vprašanju, predlagajoč, da naj se najprej razpravlja in sklene sporazum o o drugih vprašanjih.
Tu podaja puljski list nekoliko historijata o poteku zadnjih pogajanj na tržaškem namestništvu. Na teh konferencah je bh-mestnik predložil kakor podlago za razprave referat, ki so mu ga izročili Italijani. Ta ofert so Slovani odločno odbili s posebnim poročilom, odkionlvšl a limine vsako pogajanje na podlagi tacega pristranskega eferta, ki je pomenjal veliko žaljenje za ves hrvatski h slovenski narod v Istri. To je bii konec pogajanj.
Cim je došel glas o uvedbi komisarijata na Češkem, so italijanske novine zavzele kemisarijatu nasprotujoče stališče. Razlog temu je bii strah, da bi se vlada mogla tudi v Istri odločiti za kaj tacega, kar bi bilo le na škodo Italijanov, ker bi bila s tem istrski oligarhiji odvzeta hegemonija, ki jo Italijani izrabljajo samo za-se in svoje osebne namene in v zatiranje hrvatskega in slovenskega prebivalstva.
Z uvederjem komisarijata se res krši ustava in odpravila avtonomija dežele. Ali, če kje kaka skupina IJcdlj — v Istri celo manjšina — pod plaščem ustave k r i i ustavo in pod zaščito avtonomije samovoljno gospe dari z deželnim imetjem samo v svojo korist in v svoje strankarske svthe, a na škodo drugoroditega prebivalstva — v Istri večine —: potem se ustava in avtonomija pretvarjata v najhujši absolutizem in hegemonijo, v moč in silo, ki jo pretvezno avtonomna uprava izrablja proti večini prebivalstva 1
Tako je v Istri. Avtonomna uprava, deželni odbor, je bila vedno nepravična, ne ZEkonit8 in nasilna moč, ki je brezobzirno kršila ustavo In avtonomijo, da je fe koristila sebi in svoji stranki. Ta lažnjiva avtonomija v Istri je zistematično in hotć delala ie za svoje sinjorete v mestecih Istre,
PODLISTEK.
Izobčenka.
Kriminalni roman.
Iz angleščine prevel Ivan Dolenec.
Povedal je nato, kaj le čul doma in kaj mu je povedal Avgust ' -:ours. Končno so se zedinili v prepričaj* pač na|bolje, da stvar zakrijejo pr?d svetom, da ne bi stotnik in njegova rodbina trpela na svojem ugledu. Oospa Challisova je tolažila svojega tako težko prizadetega sina, kakor je pač vedela in znala, in mu prigovarjala, naj ne obupuje.
—	Spomnim te — je dejal lord Allar-rfyce, ko je stotnik Challis hotel oditi. — Ne izostanem dolgo, Lucy. Saj mi dovoljujete, mati.
Oospa Challisova je prijazno prikimala Lucljinemu soprogu, nakar sta odšla.
—	Ti nfci vsega povedal damama, Pavel — je začel mladi lord, ko sta prišla na ulico.
—	Ne, oe vsega. Ali veš morda ti še
feaj več ?
—	Da, neka), o čemer nisem vedel, ali bi ti povedal, ali ne, lil kako naj bi ti povedal. Danes dopoldne sem srečal slu-
na drugi strani pa doslednno in brezobzirno zanemarjala hrvatsko in slovensko prebivalstvo na deželi.
Kaj so torej Imeli Hrvatje in Slovenci Istre? Nič. Kajti vse to, kar imajo, so dosegli z lastno močjo, z velikimi žrtvami in pc težkih borbah. In kakor je bilo doslej, tako bo tudi odslej, dokler bodo imeli Italijani upravo dežele v rokah. Kdor se nadeja druzemu, ta ne pozna naših Italijanov.
Hrvatje in Slovenci Istre niso nikdar občutili dobrot avtonomne uprave v Istri. Italijanska uprava |e bila za njih vsikdar hujša, nego vsak kraljevi komisarijat Zato bi bi! komisari|at bolji za njih, ker bi bil ped kontrolo državnih organov in zakona ter bi pravičneje upravljal deželno imetje tudi za Hrvate In Slovence ter bi dajal od tega imetja tudi našemu narodu za njegove potrebe na gospodarskem in kulturnem polju.
Nikakor se ne proglašamo za navdušene pristaše komisarijata. To ne I Ml bi mogli biti za komisarijat z gledišča svobode in demokratizma le kakor za „potrebne zlo". Ali z gledišča zanemarjenosti, s kate rim nas Je vedno in dosledno traktlrafa italijanska avtonomna uprava, bi bil za nas komisarijat le dobrota, a zlo ne bi bilo nikakor hujše, nego Je današnji deželni odbor. Če pride do tega, naj Italijani dolže le sebe in svojo nasilno upravo, ki je ne usmiljeno kršila ustavo in avtonomijo.
Ker Italijani v svoji zaslepljenosti In mržnji niso hoteli pravično upravljati dežel nega imetja, nimamo mi nič proti temu, da pride taka uprava, ki bo ora vično poslovala za nas In za njih. Tako upravo bomo pozdravljali radostno in jo bomo radi podpirali.
Stališču istrskega glasila treba Ie prl-trjati brezpogojno. Je grenko to sicer človeku, ki se vse svoje žive dni bori za pravo samodoločbe narodov in njihovih te-ritorifev. Toda, čim vidi, da se dobra stvar izkorišča v slabe namene, da institucija, ki naj bi bila zaštitnica svobode in neodvisnosti, pomenja v praktičnem izvajanju le suženjstvo, da se ustavne svoboščine izrabljajo za najhu|ši terof in najurnazaneiš; egoizeft?, narodni, strankarski in esebni; potem blagoslovljena roka, ki hoče izrezati zlo. Saj tudi operacija boli, ali — potrebna je: ker prinaša ozdravljenje. Doli iore) se sedanjo deželno avtonomijo Istre in živela avtonomija po — komisarijatu!
Balkan in njegova mi-
nolost
i.
Vemo, da se čaši čitatelji oa|iatenz?v neje zanimajo za dogodke doli na Balkanu; zato nam |e mnogo do tega, da bi zavla dalo v ljudskih masah našega naroda enotno In zdravo naziranje o sedanjih homatijah. V ta namen hočemo podati nekoliko važnih zgodovinskih dogodkov iz stoletne borbe, kt Je prišla sedaj do zaključka in s katero so si slednjič te dižave vendar pridobile toliko zaželjeno in s krvjo tako drago plačano neodvisnost od turške nadvlade 1
Naše čitajoče občinstvo je z največjim zanimanjem spremljalo balkansko - turško vojno in nje grozne posledice, vendar pa
čajno nekega svojega nekdanjega znanca — člana berolinske tajne policije.
—	Policije?!
—	Da, vidim, da me razumeš. Izpoznal me je in me vprašal, ali bi mu ne mogel podati kakih podatkov o svoji stari znanki mademoiselle —
—	In ka| si mu rekel ti?
—	Nič. Dama Je tvoja soproga. Seveda ne vem ničesar o njej.
—	Hvala ti. Kaj naj pa pomeo|ajo poizvedovanja tega gospoda iz Beroiina?
—	Da so zopet spravili na dan ono stvar, o kateri si gotovo čul pripove dovati.
Enoinštirideseto poglavje.
Temna zgodba.
Lord AUardyce je sočutno pogledal svojega svaka s svojimi poštenimi očmi.
—	Zdi se ml, občutek imam, kakor da bi bi! sam soudeležen pri tej strahoviti zgodbi — je rekel nekako v skrbeh — in vendar, nebo mi Je priča, da bi Jo bil preprečil, če bi jo bil le mogel. Saj rišem vedel pre), kdo je tvoja nevesta, kot potem, ko je bilo že prepozno. Ko sva doktrr Courtney in jaz na dan tvoje poroke cdšl <zprtd cerkve, kjer se je izvršila poroka, nisem mogel storiti drugega, nego trdni sklep, da ti pomagam, kolikor ti morem in
nima celotne slike o vsem, kdor ne pozna ozadja te| sliki, to Je: dogodkov iz minulega stoletja, tlčočih se postanka sedanjih bal kanskih držav.
Kakor znano, so imeli balkanski narodi nad 500 let grozovite Turke za svoje gospodarje. Dolga doba krvavih muki
Ob začetku minolega stoletja pa so se začeli ti narodi gibati io z orožjem upirati svojim tlačitcljem.
Koliko |im je šla pri tem na roke krščanska civilizirana Evropa, ta spozna lahko, kdor bo pazno čital te vrstice.
Ako povemo na tem mestu tsko|, da sc .iz^ed evropskih narodov ravno Nemci tisti, ki v te) dolgi dobi niso prav nič sto rili za balkanske kristjane, ne pretiramo prav nič; pač pa lahko dostavimo, da so se med časom razni posvetni in cerkveni knezi vsako toliko časa krvavo spopadali zaradi kakega nasledstva v kaki nemški kneževini, ali kne-ževinici, katerih še dandanes kar mrgoli v velikem nemškem cesarstvu. Za take boje |e bilo vedno vzrokov in sredstev. Ko le pa mnogo teh knezov sprejelo Lutrove nauke, tedaj |e zavrelo med Nemci. Katoličani proti protestantom in obratno. Nastala Je trideset letna vojna. Zgodovina Jo imenuje verski bej, trezen mislec, promotrivši natančno to borbo, poreče: boj za posestva t. j. — tridesetletna vojna.
Prav v tej dobi pa Je krščanstvo ginilo v boju z mohamedanl — križ proti polu mesecu — a za to se krščanski Nemci niso zmenili. Le, kadar so jim Turki oblegli Dana), takrat so bili Slovani zopet dobri, da so jih rešili. Ko Je na začetku minolega sto letja duh svobode začel prešinjati vse evropske narode, zašla je ta Ideja tudi med balkanske narode. Razumni mož|e so beža'i iz nesrečne domovine v večja evropska mesta in so od ted snovali ustaje.
Tako se Je v tem času po vsem Balkanu jelo ono uporno gibanje, ki Je slednjič prineslo svobodo, ali drago plačano s krvjo.
V vojni med Turčijo in Grki od let? 1821. do 1829. so se osvobcdlii Orki z angleško, francosko In rusko pomočjo.
Kćr turška vlada nI bila kos tolikim upornikom, prišel Ji Ie na pomoč egiptovskega podkral|a sin, Ibtabim. Ta Je grozovito mučil Grke; slednjič je sestradal in premagal grško trdnjavo Misoiungi. Na te so se zavezale Angleška, Francoska in Rusija, da pošljejo svoja brodovja Grkom n? pomoč in da potolčejo turško brodovje blizu Navarina ob Jugozapadni grški obali.
Poraženi Ibi£him se je vrnil na to v Egipet.
Toda Turki Še niso imeli dovolj. Seda jim Je pa ruski car Nikolaj I napovedal vojno in Je potolkel Turke pri Šumli 1.1827. v vzhodnem delu današnje Bolgarske. Od tu so prodirale ruske čete naravnost pred Carigrad, kar je prisililo Turke, da so skle nill mir v Drinopolju I. 1829. V drinopolj skem miru Je zadobila Grška popolno dr žavno svobodo. V tem miru so zadobili Ru-munl, takrat Še razdeljeni v Valahijo In Mol-davo, pravico izbirati si krščanska kness. katera sta bila sicer pod turško vrhovno oblastjo, a pod rusko zaščito.
3eie I. 1862. sta se obe kneževini združili v eno državno celoto, čemur pa je Avstrija nasprotovala.
Srbija je v dri no poljskem miru postala
da čuvam tvojo in njeno skrivnost. Isto velja tudi za dr. Courtn*ya.
—	In sta tudi storila tako — |e odgo voril stotnik Challis — in hvaležen sem vama iz vsega srca za to.
—	Zdi se mi — Je nadaljeval nate lord Allardyce — da še ne veš vsega, kakor na primer vse zgodbe iz prejšnjega življenja svoje soproge in zakaj Jo seda! išče berolinsko sodišče.
—	Pa mi povej vse, toda tako kratko, kakor ti Je pač mogoče. Za božjo voljo tako se mi zdi, kakor bi moja glava ne mogla prenesti ničesar več.
—	Deloma |e to tudi povest mejih lastnih pustolovščin, ki ti |o moram pove dati — je rekel lord A !ardyce. — Bil sem zapleten v celo vrsto mlademških pustolov ščlo, dasiravno ne v toliki meri, kakor ubog) »Adonis*.
Stotnik Challis ni rekel na to niti be secfce in lord Allardyce Je nadaljeval:
—	AH si morda slišal kedaj ime Breguet? — fe vpraJal. — Seveda ne od s?o|e soproge,* ki ga gotovo nI omenjal; nikdar; morda si ga čul od koga drugega?
—	Ne morem se [spomniti. Ka| Ima opraviti to ime z mojo soprogo.
—	Da, vidiš, prav tega ne ve nihče natančneje. Ko sva Leonard H-istings in jaz
samostalna v toliko, da ji Je od takrat vladal srbski knez pod vihovno turško oblastjo.
Črna gora je bila za obstanka nek da« njega srbskega cesarstva del Srbije, a po razpadu te je obranila domače kneze, ki so vedno krepko cdbijali pogotte turške napade.
Bolgari so se šele I. 1876. dejansko uprli turški nadvladi Turki so pa tudi sedaj mislili, da z grozodejstvi ukrote Bolgaie, Bosno in Hercegovino, kler so se tudi vi šili besni boji. Povsod so kar klali k r I s t j a-n e brez usmiljenja, kajti niso delali raz lke med pravoslavnimi in katoliki.
In zopet Je bila Rusija rešiteljica, ki |e 1. 1877. poslala svoje hrabre sinove umirat na Balkan za to, da reši svoje po krvi ia veri soiodne brate Slovane, brate Slovane na Balkanu.
Po raznih porazih, ki lih ]e doživela Turška v te] vejni, Je prišlo slednjič do sklepa miru v San Stefano blizu Carigrada. Toda evropskim velesilam to ni blo po godu, zato so sklicale v Bero inu kongres, ki Je trajal od 13. lunija do 13. |ull|a 1878. in ki Je vrgel določbe Sanštefansktga miru.
Na tem kongresu so nanovo ustanovljeno kneževino Bulgarljo slino uunjšt^ kajti kongresu je predsedoval — Bisraarck. Kneževine: Srbija, Črnagora in ftomunfja so zadobile popolno nezavisnost, kneževina Bolgarija pa krščanskega kaeza pod turško višjo oblastjo. Rusija pa je dobila za svoje žrtve — obljubo, da jej Turčija izplača 300 milijonov rubijev vejne odškodnine, katerih pa Rusija nividela nikdar« kajti Turek ni imel nikdar denarja. Le v Aziji so Rusi pridobili nekaj pokra|in.
Avstrija pa, ki ni storila drugega, nego to, da je dala varno pribežališče iz Bosne in Hercegovine ubeglim kristjanom v takratni ustaji leta 1875., Je dobila v Berlinu nalogo za zasedenje Bosne in Hercegovine.
Tako vidimo Nemce od nekda|, k; ko so pisano gledali vsak korak, s katerim so se balkanski trpini bližali svojemu idealu — svobodi.
To so kratke poteze, v katerih smo skušali pokazati rusko delo in ruske žrtve za Balkance.
Sedaj pa hočemo pokazati, kako prl-□ravni so bili Nemci vselej, kadar se je na Balkanu skuhalo kaj dobrega, da so pač oni prvi sedli k mizi in — to se razume —, vsakikrat na prvo mesto. Leta 1829. osvobojena G ška je dobila za vladarja bavarskega princa Otona 1. (1883.). Ta je vladal do I. 1862. Slednjič je spoznal, da ne more toliko koristiti Grški, kolikor bi bilo treba I Zato se je odpovedal prestolu in se vrnil v svojo domovino. Sedaj pa Je za it del grški prestol danski princ Jurij I., ki [e vladal do sedanje vojne, ko ga Je zadela reka morilčeva.
Leta 1866. so rumunski pleraenitušl pregnali domačega kneza Aleksandra Kuso ter mesto njega izvolili nemškega princa Karola Hohenzollern-SIgmarin-genskega, ki si Je nadel kraljevi naslov dne 22. ms|a I. 1881.
L. 1878. je dobita Bolgarija krščanskega kneza v osebi Alek anira Battenberikega. Ker pa se le-ta hotel odtegniti ruskemu političnemu vplivu, osnovala se je zoper nJega vo|aška zarota, ki ga Je prisilila, da je zapustil bolgarski prestol ter se po mil domov.
skupaj prišla v Berolin, Je bil neki človek s tem iratnom vedno v gledališču, kjer je plesMa Fry in mešala glave ljudem. Ni bil alti mlad niti lep, niti bogzna kako f n človek, toda hodil je za njo kakor senca.
Stotnik Challis in lord AUardyce sta v tem dospela do vojašnice, kjer sta stopiia v stotnikovo pisarno, kjer je stotnik Challis v zadnjem času preživel mnogo bridkih ur.
—	Ne misli, da sem se vdal pijači, Allarc'yce — je rekel stotnik, jemajoč iz omare steklenico žganja, iz katere si |e na-točil čašico. — Toda prav tako mi Je, kakor bi mi stala smrt že ob strani.
—	Vse to preneseš; Ie ne Izgubi poguma — Je rekei Ailardyce. — Pa končam naj svojo pripovest.
—	Čul si seveda že kaj o materi s?oje soproge? ga je vprašal.
—	Da; toda zelo malo, če izvzamem to, da Je bila že mrtva, preden sera se seznanil z n!en:> hčerjo — Je odgovoril stotnik. — Pa ali Je morda tudi to zlagano ?
—	Ne, to Je resnica. Bila Je ničvredna ženska. Živete Je pri svoji hčeri In največji del hčerinih grehov je treba pripisati na njen račun.
—	Vse to lera premišljal, da mi |e skoraj srce počilo. Nadalju|, Allardvce l
(Dalje.)
Za nJim izvole Bolgari princa Fer dinanda Koburškega, ki se |e pred malo leti proslavil za kralja in k viada B o I g a r 11 o Se seda).
Kakor vidimo, so vse balkanske državedosegle svobodo z ruskimi žrtvami — z rusko vojsko.
kmed sedanjih pellh balkanskih držav imata Bolgarija in Rumunila n e m i k i v 1 a darskl rodo vini, Grški pa vlada kralj danske narodnosti.
Le Srbija in Črnagora imata do da našn'ega dne še slovanski v I a d a r s k rodo vini, kar današnje Nemce silno psče.
V kakšno nesrečo je pripravil Koburzan v.5 bolgarski narod in s tem tudi ves Bal kkažejo nam ravno sedanji dogodki tam
dolf.
Sedaj se pripravlja nov prestol v Albaniji.
Kupljen in drago plačan je Že s slovansko krvjo, a ktdo sede nanj, to je ie danes skrivnost visoke diplomacije. Da pa clctičnik ne bo Slovan, 13 je gotovo že danes.
Albanca je pač ustanovljena za to, da, bo d:!a!a v bidcč* zdražbe. In « to so hoteli spraviti tudi na to mesto zopet ka kega Germana. Pa saj tudi ni nobene države na vsem svetu, ki bi bila tako oblagodar-jena z raznimi princi, kakor je Nemčija. Toliko jih je, da ne morejo vsi v Nemčiji priti do prestolov.
Ako temelji moč evropskih velesil res na krščanstvu — kar se tako rado poudarja — potem naj bi te velesile puščale krščanske narede na Balkanu v miru, da urede svoto novo pridobljeno posest po svoji voli. Saj to to zemljo pač odkupile same in z lastnimi žrtvami.
Da pa so Bolgari u arili na svoje brate S;be in sobojevnike O ke, to smo vsi pre prčani, gotovo oi bila to volja bolgarskega naroda, ampak nagnal jih je vnanji vpljiv krščanskih držav (velesil) na sebične, ošabne in kratkovidne bolgarske državnike.
Najbol] značilno in žalostno pa Je to, da si vsi ti diplomati in zastopniki velesil ne delajo — vkljub v?emu svojemu in svo j h \ lid krščanstvu — nikake težke vesti radi tolikih izgub na človeških življenjih in to.kemu gorju, kakršn|e je nakopala druga balkanska vojna vojujočim se narodom I!
Demobilizacija v Avstriji.
V področju 15. in 16. armadnega zbora, v Bosni, Hercegovini in Dalmaciji, bodo te dol rezervisti, ki so bili poklicani pod orožje, odpuščeni v velikem obsegu. To odredbo Je sklenila uprava sporazumno z ministrom za zunanje zadeve in zato ni dvomiti, da pomeni pričetek popolne demobilizacije na naših južn h mejah.
Kor.ečno Je moralo feveda tudi v Avstriji priti do demobilizacije. BakareSki mr, po kateiem je tako iskreno hreperel ves svet, je vstvarll na Balkanu in v Evrop: čisto novo politično situacijo; napravil Je konec balkanskim homatij^m in krham, ki so se v mnogem ozlru zavlekle edino-le po ksivdi Evrope same in prUIlii tudi Avstrije, da je preklicala izjemne vojaške odredbe. Ko so prispele Iz Belgrada, Sofije in Bukarešta vesti, da )e proklamirana demobilizacija balkanskih armad, je pomenilo to že eo ipso tudi demobilizacijo na južnih avstrijskih mejah. Ni ga bilo namreč več vzroka, ki ca| bi »opravičeval* zahteve meredajnib krogov, da moramo stati na jugu na straži in biti za vsak s!uča| vedno pripravljeni.
Zviševanje armadnega stanja na naših južnih mejah se je pričelo is:o časno z z vi šanjem armadnega stanja na severu. Na severu (e bila mobilizacija kolikor toliko opravičena, kajti ob naših mejah so bile zbrane močne ru3ke armade, ki naj bi podpirale rusko diplomacijo v njenih balkanskih akci jah in bile obenem neksko svarilo in opomin gospodom na Dunaju, da je Rus:|a pri pravljena s silo preprečiti vsako avstrijsko ekstra-turo. Drugače je bil 3 na naših |užaih mejah. Tu n) bilo o kakih strahovih ne duha ne sluha, naše (užne meje so biie za časa balkanskih dogodkov bolj varne neg > kdaj prej, vsled čes^r Je bila mobili zacija na Jugu nepotrebna, nerazumljiva in tuii neopravičljiva in samo plod razgretih možganov dunajske diplomacije, ki se Jt pripravljala na vratolomne špekulacije. Vsa monarhi;a Je bila prepričana, da nam ne gr«. zi od juga nobena nevarnost, ie mero-dajai vojaški in civilni gospodje na Dunaju so videl* vedno večje strahove. In ko se jt general Lipovac drznil poročati na Dunaj, da je mobilizacija na Jugu nepotrebna, kei nam ne giozi nobena nevarnost, češ da o veliki srbski armadi, katero Je spravil Berch told v duhu na našo mej), ni ne duha ne sluha, je dobil v plačilo za to .predrznost in iaž" — plavo polo in je moral iti v pokoj.
Že meseca oktobra lanskega leta, ko so pričele pokati na Balkanu prve puške, je pr.čela monarhija na jugu mobilizirati z naj večjo naglico. Meseca novembra Je bilo stanje čet zopet povišano. Sukcesivno jt bila poklicana potem pod orožje vsa rezerv* in nadomestna rezerva, obstoječa iz eksterl tortjalcih bataljonov, 15. in 16 armidneg področja. K) Je ptišlo potem pod vplivo r cesarje rega lastnorcčcega pisma carju Ni
kolaju, katerega posledica Je bil sporazum med obema državama, do delne demobili zacjs na severu, ki je pa polagoma zavze mala vedio večje dimenzije, stjo vsi pričakovali, da pomeni to tudi pričetek demobili zaclje na |ugu in to tembolj, ker tu monarhiji ni grozila sploh nobena nevarnost / na jugu |e ostalo vse pri siarem. Vse inter vencije in interpelacije v parlamentu so bile brezuspešne, ne oziraje se na to. da se je •'sled nesigurnosti pričela polsščati naših Čet na jugu precejšnja demoralizacija, ki b bila postala lahko še pogubonosna. Vsled hudega odpora po vse| državi so bili kon cem meseca ma|a odpuščeni vsi nalstarejŠi rezervni in nadomestno-rezervni letniki, let nika 1902 in 1905 in vzdrževatelji družin in edini sinovi, a to le v toliki meri, v kolikor te bilo na razpolaga novo rezervno moštvo. Šele meseca Junija in julija je bilo odpuščeno radi žetve precej moštva na dopust Vsemu temu moštvu je bil sedaj — da govorimo z oficijlanim vojaškim izrazom — dopust podaljšan in sicer za negotov čas Najnove|ši dopusti, ki so posledica demobi-tacije na Balkanu, zlasti pa v Srbiji, in si zelo velikega obsegi, pa so odločilnega po mena. Z vso gotovostjo smatramo lahko te dopuste kot pričetek popolnega ra:orožen|a na naših južnih mejah. Pod orožjem oitane ie toliko vojaštva, kolisor Je potrebno, da »e zadosti novemu brambnemu načrtu.
Pričenja se toref konec trpljenja tisoče v in tisočev vojakov, ki so nad 10 mesecev stražili našo Južno mejo, ne da bi vedel taka}. Vrn|eni bodo zopet družinam njih ohranjevale! in treba bo velikega t ruda in dela, da se zmanjša gorje, ki je |e povzro čila vratolomna politika duna|ske diploma cije. Mobilizacija v Avstriji Je požria na stotne milijonov denarja in povzročila tudi neizmerno gospodarsko Škodo in le ti?c bo zaceliti vse rane. In fscit vse mobiliza cije? Sama škoda, a nikjer uspehov. Meja je ostala nepokvarjena in dozdevnega sovražnika kljub vsemu izzivanju le ni bilo Iskal si Je lovorjevih vencev na balkanskih poljih in jih tudi dobil in se vrača sedaj zmagonosno v domovino. Res, da Je stalo to mnogo krvi in denarj?, a zato so tu n? precenljivi uspehi, katerim ima pokazati avstrijska diplomacija nasproti le celo kopico blamaž In precej izpraznjene blagajne. Sedaj, ko se vrača naš * sovražnik" iz tujine v domovino na naše meje, sedaj gredo naši vojaki z meje. Ravno nasprotno I
Kot posledica .nerazumljivih" dogodkov, ki so se vršili onstran naše meje in to kljub naši mobilizaciji vse drugače, kakor je hotela dunajska diplomacija, pa se nam napovedujejo sedaj novi davki, na krvi in novi mezdni davki.
Kongres narodnih strokovnih organizacij.
(Izvirno poročilo.)
LJUBLJANA 16. avgusta. Drugi dan kongresa. Danes dopoldne so se nadaljevale razprave in je prvi podal svoje poročilo gosp van Dimnik, učitelj v Trstu, in sicer o predmetu
slovensko ljudsko in strokovno Šolstvo.
V uvodu je povdarjal, da je ljudsko šolstvo temelj narodnemu razvoju In napredku, da (e pač narod tak, kakoršno je njegovo ljudsko šolstvo. Podlaga ljudskemu šolstvu pa Je gotovo po naši dosedanji uredbi občina. Čim popolnejša |e samoupravna občina, tem popolneiše je tudi njeno judsko šolstvo.
Velezanlmiva je nadalje skrbno sestavljena statistika ljudskega in strokovnega šolstva, ki Jo |e sestavil predavatelj za Kranjsko po uradnih, za ostale slovenske dežele pa večinoma po privatnih podatkih uči-tel^stva.
Slovencev so našteli pri zadnjem ljudskem štetju 1,252 940 in sicer na Kranjskerr 490.978, na Štajerskem 409 684, Goriškem 154 564. Koroškem 82 212, v Trstu 56.916 in v Istri 55.134. Ljudskih |avnih Sol s slovenskim učnim jezikom pa Je na Kranjskem 318, Štajerskem 286 Goriškem 193, Koroškem 3, na Tržaškem 10 in v Istri 34. Kakor je torej videti, si Je Število prebivalstva in ljudskih v obratnem razmerju. Na Kran|skem prihaja ena ljudska šola na 1288 Slovencev, na Siajerskem na 1432, na Goriškem na 800, ua Koroškem ca 27404, na Tržaškem na 5691 in v Istri na 1621. Ce štejemo na 100 Slovence v 25 Šoloobveznih otrok, priha|a na Kranjskem na eno šolo 300. na Štajerskem 350, na Goriiketn 200, na Koroškem 6850, na Tržaškem 1300 in v Istri 400 otrok na Javno ljudsko šolo.
Nadalje je Še na Kranjskem 23 zasilnih, 20 ekskurendnih In 10 zasebnih slo-veaskth ljudskih šoi; na Sta|erskem 7 ekse kurendnih in 1 zasebna ljudska šola CMD na Muti; na Goriškem 1 Šola za silo, 7 s potovalnimi učitelji, 14 ekskurendnih in 6 zasebnih, mtd temi CMD šoli v Krminu in na Bianči; na Koroškem Je 1 zasebna Šola CMD v St. Rupertu pri Velikovcu; v Trstu ni v mestu nobene Javne ljudske šole s slo venskim učnim Jezikom in CMD 4 zasebne tjudske šole; v Istri se Je 4 e«skurendne, 2 pomužui m 5 i, uds-Uh sol za sito.
Obstoja pa še neki tip ljudskih šol, namreč takozvane „šole s slovensko-nemškira učnim jezikom", ali kakor Jih imenujejo tudi, utrak vistične. Ta tip ljudskih šol Je najbolj protiustaven, in te šole niso ni* drugega, nego Javne ponemčevalnice, raznaro-dovalnice naše dece. Na Koroškem je 81 takih utrakvističnih šol, 4 ekskurendne in 2 la silo. Na večini teh šol ni niti učiteljev, ki bi bili izprašani iz slovenščine ia slovenščina se poučuje le neka| mesecev v prvem razredu, ali pa tudi ne.
Meščansko šolo, Javno, imamo Slovenci samo eno in sicer v Postojni in (e torej treba posvetiti vprašanju meščanskih šol na|večlc pažnjo.
Gieda strokovnega šolstva je omenjal predavatelj, da imamo Slovenci v L}ubl|ani državno obrtno šolo i a poleg tega še 31 obrtnih nadaljevalnih šol in sicer na Kranjskem 24, Šta|erskem 5, Goriškem 11, Koroškem 0, v Trstu 1 in v Istri 0.
Javno trgovsko šolo imamo v Ljub Ijani, v Trstu pa zasebno trgovsko šolo s pravico jasnosti. Po!eg tega so še 3 trgovski tečaji v Ljubljani. Trgovske nadaljevalne Šole so 3 in sicer gremijalna v LJubljani Id z obrtnonadaljevalno šolo združeni v Mit liki in Idriji. Strokovne šole za čipkanje se naha|ajo v Idriji, Čepovanu, Dol. Odici in Bovcu. Gozdarskih šol nimamo
Glede obrtnega šolstva je torej delat na to, da se razširi čim najbolj. Oortno nadaljevalno šolo v Trstu mora prevzeti vlada v* svojo oskrbo In ustanoviti se mora čimprej slovenska državna obrtna šola v Trstu G ede trgovskega šolstva Je treba pospeševati zlasti ustanovitev trgovskih nadalje valnih šo>. Slovenska trgovska šola v Trstu naj se podržavi.
Resolucijo priobčimo z drugimi vred v utrišntf števiiki.
Nadalje Je predaval g. Drad. Slrok o predmetu
mladinska organizacija.
Razpravljal Je, omen|aJoč tako lepo raz-cvelo mladinsko organizacijo, kako Je potrebno, da se vzgaja in izobraža naša mladina, zlasti ona, ki ima namen posvetiti se obrtnim in drugim podrobnim poklicem, v narodnem duhu, da bo tvorila tako najhitrejšo podlago našim strokovnim organizacijam. Predlagal je tudi tozadevno resolucijo.
Jsko obširno, temeljito poročilo je podal potem g. dr. Emil Brezigar Iz G j rice o predmetu
položaj trgovine in industrije na
Slovenskem. Na podlagi podrobnih statističnih po datkor It vseh strok male in velike obiti ter velike in male trgovine in našega denarništva je pokazal, kjer mora slovenska narod zastaviti svoje sile, da si opomore na oolju narodnega gospodarstva, s čimer bo ziasti tudi pomagano delavskim slojem. Temeljiti rtfirat priobčimo pozneje v celoti, resolucijo pa v jutrišnji številki.
Nadalfna točka dnevnega reda Je bil referat o predmetu
zadrnžnMKvo in samopomoč, o katerem Je poročal g. Miloš Stlbler (z Celja. Podal Je zgodovino zadružništv?, poudaijai njegov velikanski pomen in veliko korist za delavsko ljudstvo, kar je slovenski narod v svoji ogromni večini, in priporočal, da se tudi slovensko delavstvo čim najtrd neiše oklene zadružništva, ki mu na eni strani more prinašati velikih gospodarskih koristi, na drugi strani pa tudi dvigniti njegovo samozavest. Predlagal Je resolucijo, ci jo priobčimo Jutri.
Glede na tako lepe uspehe organizacije e reierent poudarjal, da potrebujejo naše organizacije centrale, ki bi dajala obstoječim organizacijam podporo v njihovem razvoju, obenem pa tudi inicijativo z? ustanovitev novih organizacij. Tisti narod je oa]raočnejl, ki ima najbol| zavedno delavstvo, a poštena ureditev razmer med delavcem in deloda-aScera more le pospeševati napredek indu strlje. Naš nared si opomore tem bol|r Čim bolje bo organizirano slovensko delavstvo.
Skupno delo s socijalnim! demokrati na strokovnem polju Je nemogoče, ker Je socijalnim demokratom le do politike, kakor so pokazali z* tolikokrat. Treba Je torej samostojne naše organizacije. Od mesta do mesta, od vasi do vasi, od delavnice dc delavnice idi glas: slovenski delavec, slovenska delavka spadata v slovensko orga akacijo.
Nato Je predsednik prekinil zborovanje, ki se Je potem nadaljevalo popoldne. Prvi oopoldanski referat bi bil imel pedati g. dr Tone Gosak o „socij&lnem zakonodaj»tvu% a je ta referat odpadel, ker Je b!l referent rjtdržan. Vsled tega Je podal g. K a m i I Černy iz Ljubljane svoje porečilo o predmetu
„naše naloge in cilji".
Po kratkem zgodovinskem pregledu so* cijalnega gibanja, je prešel referent na na* rodno socijalno organizatorično delo v naših Saših in to med Čžhi in posebej potem med nami Slovenci, in to o stanovski, strokovni organizaciji, ki se Je tudi že med nami S:o venci precej močno razrastla. Od približne 12 milijonov v Evropi organizaranega dela v stva je le ena tretjina organizirani interna c'lonalno, v Avstriji pa cd 650 000 okrog 400 000, torej 250.000 neioternacijonahih, po večini slevanskegu delavstva. Velikanske
so vsote, s katerTmi razpolagajo velike delavske organizacije, saj se na ArgcSkem scu|e delavska banka, ki bo razpolagala s kapitalom nad eno milijardo kron. Najmoč-neja strokovna organizacija v Avstriji je organizacija tiskarje/, ki je štela lansko leto 15.767 šlanov In 2,568.000 K premoženja. Stavil je končno sledeč predlog: „Današnji kongres naj izvoli odbor, v katerem naj so zastopana vsa slovenska strokovna društva in organizacije, ki iraa|o tu svoje zastopnike. Ta odbor naj povabi tudi vsa ostala strokovna društva, naj izvolilo svoje zastopnike v ta odbor, ki na| oredstavlja vrhovno vodstvo slovenskega strokovnega gibanja in se imenuje strokovni svet. Strokovni svet naj posluje do prihodnjega kongresa, ki na| bi se vršil Čez eno leto, če rangoče, cb priliki sokol-skega zleta v Ljubljani. Do tega časa naj se izdelajo pravila „Z°eze vseh slovenskih strokovnih društev", ki se naj ustanovi na prihodnjem kongresu. Vrhovno vodstvo strokovnega gibanja, ki na) se osredotoči v osnovani „Zrezi", trna nalogo: uvesti sekretarijat, ki na| čuva in podpira razvoj vseh v Zvezi združenih društev in da vlada med vsemi včlanleniml društvi solidarnost tako v gospodarskih kakor kulturrlh bo|ih Članarina za strokovni svet naj znaša l°/4 dohodkov d uštev v n|em včlan|enih. Sedež strokovnega sveta naj se določi".
O tem predlogu se je razvila obširna, temeljita debata, v katero je posegla cela vrsta govornikov. Končno se j sprejel predlog g. Ćernya s sledečo mod fikacljo: Modifikacije, predlagane po dr. Mard.'ću in Ribnlka'ju, naj sestavi dosedanji pripravljalni odbor, M na| sporazumno z orginiza-cl|arai, ki prlgfase ivoj vstop za ustanovitev Zveze vseh jugoslovanskih, ra narodni podlagi stoječih organizacij delojemalcev, ukrene vte potrebno. Proglaša pa se, da se modifikacije ne sme|o dotikati avtonomije posameznih članic org3n zacij, zajamčenih jim po pravilih.
Naloga te skupne zveze naj bi bila : Varovati In braniti pravice delojemalcev do dela na domačih tleh, pospeševati stanovske in socijalne koristi slovenskih deio-jemalcev, ki so vsem včlanjenim skupinam skupne in zagotoviti posameznikom in skupinam neodvisni socijalni razvoj. Naloga Zveze noj b) bila daij; snovanje knjižnic, izdajanje brošur, prirejanje predavanj in en-ket in kongresov, kjer se na| razkiivajo vse krivice, doživljene tekom zadn|ega leta, potem vplivanje na socijalno zakonodajstvo, stavljanje peticij na državni zbor in osnovanje osrednjega informacijskega urada, ki bo lidijal statistični pregled o gibanju slovenskih delojemalcev. Vpliva naj se tudi na organizacijske dele, n2l vzdržujejo posredovalnice dela.
Radi tega se pozivl|a vse organizacije, naj predlože na izrediih občnih zborih, ki naj se skličejo v kratkem, predlog, da prispevalo organizacije do pravnoveljavne ustanovitve Z vete na bodečem kongresu, i#, a orispevek prejemkov člana za stroške predpriprav.
Pripravljalnemu odboru Je na prosto daao, da ie po potrebi Izpopolni in sestavi vse potrebne načrte za osnovanie Zveze.
Nato je predsednik dr. Ravnlhar prečita! še dve brzojavki, iošM iz Trsta, nakar e zaključil shod in povabil vse navzoče, la se udeieže jutrišnjega prihoda tržaških gostov in man festacije, ki bo splošno slovenska.
Dr. Mandič se je v prisrčnih besedah zahvalil predsedniku za njegov trud in vzorno vodstvo tn tirešel zahvalo tudi pripravljalnemu odb?ru.
Domača vesti.
Princ Arzen Karagjorgjević v Trstu.
VČera| je prispel semka| iz Pariza princ Arzen Karagjorg|evlč, brat srb-Kega kral|a Petra in »e nastanil v Excelsior Palače Hotelu. Zvečer cdooti je visoki gost v Italijo. Princ Arien Karagjorjevfč Je bil, kakor znano, v prvi balkanski vojni poveljnik srbske konjeniške divizije in se je izkazal z izredno hrabrostjo.
Josip Urbančič. V sredo, dne 13. t. ra. je slavil gospod Josip Urbančič, posestnik v B3zovfc?, svojo 60!etnlco. Dolžnost n3Ša je, da se ob priliki spominjamo tega vrlega moža ti:d mi v imenu slovenske stvari v n-Si oko!!c>.
Po smrti reoczabLega jeklenega Mihaela Uibančiča je prevzel Jo*lp Urbančič njegovo dedščino — deta zh slovensko stvar v onem eiu nale zgornje okolice. Ii vršil Je to ..slogo vsi*d *r z zvestobo, vnemo i ljubeznijo. Slaii naši rojaki vedo, kako silr.l boli so se vršili nekdaj v okra|u Bazovica—

USTREDNi BANKA ČESKYCH
SPORITELEN PODRUŽNICA v rMBTZ
vls d*l PonteroMO 5. — — Tla Nuota IS. Vloge na knjižice 4l/4 5% 1 poodpoved-Premijne vloge 5% j nem roku. Stalne vloge in vloge po tekočem račune ::: po dogovoru najugodnejše. st
fAEIJE ii KAVCIJE • - • MENJALNICA-
Uradne ur« od 9.- 1 2 7, dop ln 2.1/! 6. pop
Padrič—Gropada—Trebče—Opčine med zavednostjo in nezavednostjo našega ljudstva. To so bili časi, ko je vsaka volitev v tem okraju povzročala velike skrbi in mnogo truda. A Josip Urbančič Je bil — kakor n|egcv prednik Mihael Urbančič — vsikdar na mestu s svojo bazoviško gardo. Obenem pa |e prijatelj in podpiratelj vsake narodne ustanove v ondotath krajih. Čast torej taki slovenski zvestobi I Josipu Urbančiču naj podeli nebo še dolgo življenje 1
Iz Bazovice nam pišejo: Na predvečer UrbanČlČeve 601etiice je priredilo pevsko društvo „Lipa* slavlfencu serenado. Deželni poslanec, g. Štefan Ferluga, je imel nagovor, v katerem je v krasnih besedah oagiašal vrline, ki dičijo slavijenca. Iznenadjen po takem počaščen ju se je g. Urbančič prisrčno zahvalil govorniku, pevskemu društvu „Lipa" in ostalim navzočim častilcem.
Na zabavi, ki Je sledila, so se menjavale napltnice s krasnim pevanjera naših pevcev. Vse se je vršilo v znamenju spoštovanja In hvaležnosti do slavijenca. Kaj primerno smo povišali to slavnost s !em, da smo tudi na brali 25 K za tukajšnjo podružnico CMD. Zaključujemo z željo, da Bog ohrani slavijenca še mnogo let čilega in zdravega njegovim dragim in naši narodni stvari 1 Na mnogaja ljeta I
Pogreba pokojnega Josipa Vatovca,
tega veli so prerano pod zemljo padlega poštenjaka, se Je udeležila velika množica ljudstva. Zlasti so prišli v častnem številu slovenski trgovci tovariši pokojnega. Bilo pa fe tudi trgovcev italijanske narodnosti. Bilo je položenih na krsto več krasnih vencev s slovenskimi in italijanskimi napisi. To splošno sožalje in češčenje spomina pokojnikovega Je bilo pač dokazom o zasluženem spoštovanju, ki je je užival pokojni Vatovec v oblini meri. Naj počiva v miru I
Nesramna mistifikacija. V včerajšnji številki smo priobčili vest, došlo nam iz Gorice, da se je vseučiliški docent dr. Bogu mil VoŠnJak zaročil. G. dr. pa nas Je obvestil brzojavno, da je to nesramna mistifikacija. Takemu-le lopovu, ki z drzno roko posega v take delikatne stvari, da tako vstreza kaki svoji jezici, bi človek na|rajše pljunil v obraz. Goriške razmere res že krtče po sanaciji.
Bratom Čehom na uvaževanje. „Vi-den3fci ilustrovane noviny", ki izhajajo na Dunaju, prinašajo v svoji 32. številki sliko „Novy veliky most pres Isoncu u Gorice* (.Novi veliki most čez Sočo v Gorici*). Od izvira pa do Gorice teče 8o6a vedno po čhto slovenski zemlji in most, katerega sliko prinaša zgoraj imenovani list, se nahaja za slovenskim Solkanom pri Gorici.
Toliko na znanje bratom Slovanom, ki se poslužujejo tujk tam, kjer Jih ni treba.
Nesramneži 1 Mayerjevo večerno trobilo Je prineslo v poročilu o prvi seji občinskega sveta, med drugim tudi to, da je galerija očitala socialističnim zastopnikom, da so se vezali s „ščavi". Nesramnost si (e izmislil dotični poročevalec, ker naši ljudje, ki so bili ca galeriji, niso sligali omenjene žaljivke in tudi svetovalci ne vedo nič o tem Lahonski listi sami podtikalo psovke, da le udrihajo po „Ščavih* I Sram naj jih bo, da se poslužujejo tako ostudnih sredstev proti sosedom. Ako pa je bil omenjeni klic res
IIGNRZIO POTOCMIG
Trst, ul. Riborgo 28, vogal ul. Beccherie. ("""'i^,;'«""'"")
Velika zaloga oblek za moške in dečke. Specijaliteta : suknje alpagas, modre, črn* in sive. Otroške obleke od K 3*— naprej. Modre in rumene delavske obleke. Spodnje srajce in srajce vseh vrst. Velika zalega blaga na meter ali obleke po meri, ki se izvršujejo naj elegantne je in najselidneje po najprimernejših cenah.
Lovre Bulic
priporoča svojo
gostilno „Brioni",
0»Trattoria Brioni") z vrtom, pripravnim
za sestanke in zabavne prireditve. Trst, via deli' lstria £t 16 (v bližini cerkve
sv. Jakoba). Točijo se prvovrstna dalmatinska vina \2 Omiša, črno, belo in opolo. Pivo „Adrija", pelinkovac in maršala ter domača kuhinja in mrzla jedila. Gostilna: via del Rivo štev. 9 s prodajo gorinavedenih pijač in mrzlih jedil.
Fratelli Rauber
Trst, ulica Carduccl 14 (ex Torrente) Zaloga ustrojenih kož.
Velika izbera potrebščin za čevljarje. — Specijaliteta
potrebščin za sedlarje.
nevarnosti, ki Je najbolj ogroževala našo monarhijo".
Na Dunaju so tore| z balkanskim mirom kar čez neč zopet Jako zadovoljni in tako smo sedaj zadovol'ni vsi, kar Je edino pravilno. Sanjarije in tolažbo s panslavinstlčnim porazom pa „Reichspcsti" z veseljem privoščimo, kajti: sladka |e v nesreči vsaka tolažba 1
Aloja cvete. Kogar zanima, si more ogledati ta redki pojav. Potrudi naj se v Portorose. Rastlina Je na planem, na vrtu pred Palače* Hotelom, in to na levi strani ob potu, do kamor |e dostop možen tudi z vprežnim vozom in avtomobilom. Steblo cveta je okolu 3 m visoko. Kogar zanima videti to redkost, naj ne zamudi te prilike. Stroški za prevoz so malenkostni! Ob enem si ogleda tudi lep košček naše Riviere.
Svojo tradicijonelno obletnico bo
praznovalo naše čestitljivo »Del. podpcrco društvo" prihednjo nedeljo s slovesnim pohodom pod društveno zastavo in z godbo na čelu od društvenih prostorov v „Narodnem domu" do cerkve sv. Antona novega in nazaj po isti poti in v istem redu. To naše — razun „Slov. čitalnice" — najstarejše mestno društvo ima častno zgodovino za seboj, ki pa zopet zavzema nsjčastnejše strani v splošni zgodovini razvoja tržaškega Slovenstva. Saj je bi!o svoj čas takorekoč njega glavni reprezentant in vidni znak našega narodnega vzbujanja in preporajar j a. Povsem prav in hvalevredno Je torej, da je društveni odbor sklenil, na) društvo tudi letos na viden način proslavi svo|o obletnico z Javnim nastopom, ki naj se ga druStveniki udeleže s ponosom, da pripadajo društvu s tako častno zgodovino in ki na izg'eden; način vrši svojo narodno in humanitarno nalogo v moralno In materijalno dobrobit tisočev svojcev in v prospeh splošne na-' rodne stvari. Pa tudi nedruŠtvenikom Je v! dolžnost, da se z ljubeznijo spomnijo dru-1 štva, ki je v toliki meri sodelovalo na po- j laganju temeljev današnjemu našemu sploš-; nemu razvoju. Tradicijonalna slavnost na-1 Šega »Del. podpornega društva" Je dan Čast- j nih spominov za vse tržaško Slovenstvo.
Razpisano mesto. Pri c. k. pomorski' vladi Je razpisano mesto provizoričnega' stavbenega pristava (X. činovnl razred). j-Prošnje Je doposlati do 10. septembra t. 1. i Natančnejši podatki so razvidni Iz ,Wiecer Zeitung" od 15. t. m.	j
DivaSka vilenica (Česarjeviča Rudolfa; jama) bo letos sijajno razsvetljena v nedeljo. -dne 7. septembra od 2 do 6 zvečer ob vsakem vremenu. — Ker je vstopnina znl- • žana na 1 krono za osebo, nudi se sleher- \ nemu ugodna prilika, da poleti ta dan v Divačo in si ogleda krasote te podzemeljske Jame.
DijaSka kuhinja v Gorici naznanja' .	... , , .. ,
onim dijakom, ki žele hrano v šolskem letu Fmo P° 96 vin- Uter Ustavlja nadom 1913.-14., na) vložijo tozadevne prošnje, ka- slOV* t V P d k a A FuPlan
J«	Pr ložltt !etJ° izpričevalo ter Trst „ Qiu|ia §tev 72
ubožni list do 31. avgusta t. I. Prošnje na* .. ... '	.	....
slovite na predsednik! D. K , prof. M. Mast- Specijaliteta : namizno oljčno olje iz krajev naka v Gorici	Lucca, Nizza in Marsilja. Posebno priporoča
_ . J x*. ...	•■ i i ■ pravo milo za perilo; vinski kis.
. ^tZ^l^L^lT:^ Postne odpogiljatTe.! Poštne odpošiljatve !
K ZOBOZDRAVNIK «
Dr. Hlnko Dolenc
ordinira
ulica S. Lazzaro št 23.
Sprejema od 9—1,
mm^^mmmmmmmmmmmmmmmmm
AR TURO M0DRICKY
Prodtjalnloa naauf. blaga In droba Ib prcd»«tc*	£
Trst, ul. Belvedere 33.	f
Zaloga perila, zefirjev, batistov,	£
perkala, trojnika, steznikov, naprs-	J
nikov, spodnjih srajc vseh kako-	|
vosti in cen, ovratnic, ovratnikov,	S
manšet, srajc, dežnikov, čipk, tra-	J
kov in drobnarij v popolni izberi.	|
i
Neverjetno I
Krčmarji pozor !!
Dr. Korsano i
Specijalist za slfllltlčne in kožne bolezni Ima svoj ambulatorij v Trstu, v ul. San Lazzaro št. 17,1. (Palazzo Diana)
Za cerkvijo St. Antona novega Sprejema od 12. do 1. In od 5*/a do 67, pop.
A k
S 16 K
jfermangild Crocca
Trst, ul. Barrlera veechia 8
ima
veliko zalogo mrtvaških predmetov.
Vpnri od P°rc*lan* ln blsarov vezanih z medena I KUM Hop, od umetnih ovetlo • trakov In napiti. Slik« na paroolanaatiti ploičan za »pomenile ■ajnlžj* konkttrinone eeoe.
5
i
3
"V" w V W w w v v v w ^
Andrej Rojit, trst
ULICA ACQUEDOTTO št. 20
priporoča cenj. občinstvu svojo higijenično
brivnico.
Damam se priporoča za pranje glave in lasna dela.
		
		
		—d
SV
izleta „Narodne Delavske Organizacije' darovali:
Ga. Schenk z Belvederja zavoj finih
IE3IE
HE«%
Izusten, potem naj bo to na sramoto dva- i sladčlc, in g. Hinko Braunlčar, trgovski po-đsočletne lahonike bruture 1	j siovodja steklenico maršale. — Prelepa
Kako se sme$ljol Če bi bilo malo manj kričanja, pa malo več politike razuma, bi Avstri|a s svojo zahtevo po reviziji bu-kareške mirovne pogodbe morda še kaj
hvala 1
Veiika vrtna veselica se bo vršila v nedeljo, dne 7. septembra 1913, na vrtu go stilne „Gospodarskega društva" pri Sv. Ivanu
dosegla. Seveda bi morala ta revizijska po-KP?leS cerkve) To veselico priredi podpisani litika iti čisto z drugimi sredstvi na delo, odbor v Prid bolnim postnim uslužbencem ter kakor je nameravala dunajska politika. Ta ■vdovam m enotam postnih uslužbencev, politika se ne bi smela pričeti s Kočano iJ Spored, ki je v resnici bogat in zani-Štipom in tako kazati vsa znamenja, da jejmiv, je sledeči: 1. Koncert z izbranim bo naperjena edino le proti Srbiji, ampak bi si gatim sporedom. 2, Ples (od 4. ure popol-morala vzeti za cilj: vstvaritev, oziroma dne do polnoči). 3. Petje — nastopi vec pev-novo ureditev posestnega stanja na Balkanu društev in — prvič javno — tudi naš in popolno izvedbo narodnostnega prfclpa, pevski zbor). 4. Tombola z mnogimi dobitki, katega zastopajo balkanske države. S Ko- o. Šaljiva pošta. 6. Ribolov. 7. Muzej. 8. Sli-čano in Štipom gotovo 5e ne bi bila ute- karski (fotografski) atelje. 9. Umetalni ognji, šena maičevanjaželjna Bolgarska, pač pa bi Veselica prične ob 4 pop. in bo trajala do
JOSIP STRUCKEL
Trst, vogal ul. Nuova-S. Caterina
Nov prihod volnenega bla^a za moške in ženske, zefir, batist in perljiva svila
za jopice.
Svilenina in o -raski zadnje novosti velik izbor izgotovljenega perila in na metre, spodnje srajce moderci
Vezenine in drobnarije, preproge, zavese, trliž po izjemno nizkih cenah.
RESTAVRACIJA
AURORA
Trst, mica Caržncci Siv. 13.
Po dokončanem turneja v Berolinu in ::: Monakovem dobroznana družba :::
Che Ming'
Godba In kaberetni ensemblće.
08EBE
FEDERIK WElHING, oolist tn komik ■i«« >ARQERETA, umetnica la pevk*. S BiLLA MERHM, opereta« iiitatt«. ELLA BEiSER, pe*ka la plesalka. OTfO HIERL, inairumenUl at.
Plesni k pevski flaeti „APOLLO".
Vsaki večer predstava od 7-12. Ob nedeljah In praznikih Matmee.
Iz?zem3i nedelje in pr&znlke ::;:
: VSTOPNINA PROSTA. :
Za mnogobrojen obisk se priporoča
JOSIP DOMINES.
Poleg renomirane ga Goessovega piva pe toči pivo Keuchel-Brftu iz Kulmbacha.
3D:
iDDI
JI
PORTOR9SE
Lužne In peščene kopefji.	Zdravljenje z radijem.
30 hotelov in penzij ter nad sto zasebnih vil. V najem se oddajaj o stanovanja bili Srbe še bolj razdražiia? ^e je monarhija preko polnoči. Vstopnina* k veselici 50 sto- s kuhinjo ali posamezne sobe. Vsak dan dva koncerta. Veselice, tekme v pla-
pogorela s svojo nerodno revizijsko politiko,	tink, otroci pod 10. letom so prosti vstopnine,
se ima zahvaliti za to svojim diplomatom.	Vstopnina k plesu se plača posebej. Ker je
Naravnost smešno in otročje Je torej sedaj	cisti dobiček te veselice namenjen v podporo
psovanje in brcanje le vedao blamirane in	bolnim peštnim uslužbencem ter vdovam in
dobro razuplte dunajske „Relchposte", ki	sirotam poštnih uslužbencev, se preplačila,
hoče dokazati, da pomeni padec revizije	kakor tudi darovi za tombolo, radovoljno
popolen poraz panslavizma. Panslaviztm Je	sprejemajo. Prosi bc obilne udeležbe,
danes beseda, na katero oaletamo v nemikih	Odbor Tržaške krajne skupine Zveze c. kr.
Ustih skoro že v vsaki tretji vrsti. Ob vsaki	avstrijskih poštnih ln brzojavnih uslužbencev.
priliki jim pride prav. Panslavizem je vsega	Delavsko podporno društvo praznuje
kriv, panslavizem mora plačati vsak poraz	svojo običajno obletnico blagoslovljen]a dru-
dunajske diplomacije.	stvene zastave v nedeljo, dne 24. t. m. s sv.
Čujmo, kaj piše „Reichpost" o novem	mašo ob 8 zjutraj, v cerkvi sv. Antona no-
porazu tega nesrečnega pamlavizma: „Re-	vega.
zultat balkanskih vojen, ki so se končale	Zbiranje članov ob 7 m pol zjutraj v
brez revizije Evrope, ni niti za monarhi|o	društven h prostorih, ul. G. Galatti št. 20,
niti za Nemčijo neugoden. Poražen pa je	°d koder se odkoraka 5 minut pred 8.
panslaviiem, poražene njegove sanje. Ruska	uro z godbo in zastavo na celu v zgoraj na-
nevarnost za C3rigrad je odstranjena in	vedeno cerkev.
Carigrad z ozadjem ostane in bo turški, ali	Razdelitev sadnega drevja »Trža-
pa postane grŠM, kar je že nekdaj bil. Ru-	ške kmetijske družbe". — Da se kolikor
sija je na Balkauu zgubila vlogo zaščitnice	mežoo razširi umno sadjarstvo po užaški
kot pravoslavna država in to vlogo bo sku-	okolici, ki ima dobro lego za to panogo
žala prevzeti sedaj Grška. Bilanca baikan-	kmeti|stva in dobrega odjemalca v tako ne-
skih vojen se da izraziti v kratkem stavku:	posredni bližini mesta Tist, se kmetijska
»Panslavizem je na Balkanu do smrti po-	družba že nekaj let sem bavi z razdtijeva-
ražen, zapadna Evropa se je iznebila velike	njem sadnih dreves plemenskih vrst. Tudi v
vanju, regate, serenade, razsvetljave, kinematograf. Vsako soboto ples v zdra-
vilisčnem kaziou.
GASIflO
V „V?U 8. LORENZO"
DES EfiTRflflCJERS (junij — september).
Vsak dan v Trst in iz Trsta 8 pomorskih voženj
si
70.000hektolitrov
za eksport popolnoma odležanega češkega
budjejevlškega piva
lahkega, aromatičnega, bogatega na naravnem kisu ima vedno na razpolago
v svojih velikanskih kleteh
Češka delniška pivovarna v Čeških Budjejevicah
Največja slov. eksportna tovarna piva. Pokusite v hotelu „Balkan" v Trstu.
Tranzitno skladišče za Istro in Dalmacijo : Tvrdka Bogumil Ponka, Trst, ul. Valdirivo 4.
(Mihu zaloga o trstu
Najcenejše ogrije iz 2i6ne mreže, pohištvo železno In Iz medi
dobavl|a, kakor |e dokazano, tvrdka
VALENTIN BERGMAN
GRADEC
Podružnica Trst
ul. Naova št. 27.
TeL 19-79. Cenik št. 1 zastonj.
II
U
n u n is
a
Odlikovani Čevljarski mojster ||
Viktor Schenk jj
salafmtelj obarala e. kr. i«l. " t: orožolikega poveljstva :s
priporoča svojo zalogo raznovrstnega obuvala za gospe, gospode kakor tudi za otroke.
Prodaja najboljlega voščila Fredin, Globin, cavaller in Cir. Metodovo mazilo.
Trst, Beloedere 32
U
8 B
n n
n
u
Delniška družba Greinitz
Trst, Copso 18.
ym
!
ŠtedilpiHi pa plip« aparati na plin sa Hučanje
odprti in zaprti v vseh velikostih in vsake oblike.
-= SOLilDflO DEIiO. =-
Tvorijo največjo gorkoto z malo uporabo plina.
Proda se
pod zelo ugodnimi pogoji
1.	veleposestvo pri Litiji (z gra-1 šČino in gospodarskim poslopjem), nad
270 oralov, lahko tudi več pose3tn ikov skupaj,
2.	novo zidana pritlična hiša
j v Rudniku pri Ljubljani, nekaj sveta zraven, za eno družino.
3.	dve enonadstropni hiši na
Selu pri Ljubljani, v katerih bližini se zida nova šola.
Povsod je potrebna v primeri z vrednostjo le prav mula glavnica: ad 1. 30.000 K, ad 2. 2000 K, ad 3. 20.000 kron. S posestvom ad 1. je združena pravica lastnega lova, prijetno letovišče.
Pojasnila potom posredovalne pisarne Valentin Accetto, Ljubljana, Kolodvorska ulica 8.
Trst, ul. Sorgente 2.
Kupuje vole, teleta in koštrune za klajo. — Zahteva dobro blago, katero odkupi dobro.
c
it
t
g Avtomobil
z dvema sedežema, skoro nov, se tako) po ceni proda. Kje? pove INSERATNI ODDELEK EDINOSTI pod štev. 1750.
Trst -- kopeli Grljan-Miramar
Salonsti parni* JOLOSCA" (za 400 ose!)).
Vozni red veljaven od 20. julija 1913 do preklica
Odhodi od pomol« 8t. Karla t Trsta.
V tednu: Ob 9 '/. zj., 2 •/« in 6 l/4 pop. Povratek iz Grijana : Ob 12 V4 5 Vi in 9 V4 pop. Ob nedeljah in praznikih: (od pomola Sv. Karla) ob 9 V4, 11 zj., 2%, 4V4, 6 V4 in 8*) pop. Iz Grijana : Ob 10, 12 V4 zjntr., 3 !/a, b V«, 7 V,*) in 10 pop. *) — Event. vožnja.
CENE: Vožnja tja in nazaj . . K „ „ „ s kopeljovred * » » „ „ za otroke „ Samo ena vožnja .......
„ „ „ za otroke . . . „ Za naro&nike znižane cene.
r—.
1-30. 1'— —•60, —•30,
Gostilna Narodne deiav. organiz. v Trstu
Naznanilo.
Podpisani uljudno naznanjam veleč, gostom gostilne „NAR. DEL. ORGANIZACIJE" v Trstu, da prevzamem dne 20. t. m. vodstvo te gostilne.
Zagotovljaje, da bom vedno nudil veleč, gostom v vsakem času izborno kuhinjo, zajamčeno pristna vina in najboljše pivo, priporočam se za blagohotno naklonjenost in mnogobrojen obisk
JOSIP ŽIGON. voditelj gostilne.
Podpirajte družbo SV. CIRILR IN METODR!

M
v.
t- J l J

Tiskarska dela
v najmodernejšem slogu bodisi v priprostem ali večbarvnem tisku po zmernih cenah. — Vizitnice, vabila.

♦
--------------
♦ ♦t t : xx i
X XX X
♦ ♦ ♦ ♦ ♦
♦
♦ X
♦♦♦♦
Trgovske
tiskovine: Računi v vseh oblikah, zavitki, pismeni papir, memorandum, okrožnice, dopisnice, ceniki itd. itd.
♦ ♦ ♦
o ♦
♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦
Dnevnik „Edinost" v Trstu
je založil naslednje knjige, ki se dobivajo v tiskarni „Edinost", v „Slovanski knjigarni' Jos. Gorenjca v Trstu in v
vseh knjigarnah po Slovenskem po povzetju ali proti naprej poslanemu znesku. Poštnina posamezne knjige 20 vin.
1. VOHUN. Spisal L F. Cooper. Cena K 160. — 2. TRI POVESTI grc^a Leva Tolstega. Cena 80 vjn. ^3. KAZAKI. Spisal L. N. Tolstoj. Poslovenil Jos. Knaflič. Cena K 160. — 4. PRVA LJUBEZEN. Spisal Ivan ŠjVrgjejevfč Turgjenjev. Poslovenil dr. Gustav Gregorin. Cena 1 K. — 5. POLJUB. Povest iz gorskega življenja češkega ljudstva. Spisala Karolina Svčtla. Poslovenil F. P. Cena 80 vin. — 6. BESEDA o slovanskem obrednem je^jku pri katoliških Jugoslovanih. (Malo odgovora na škofa Nagla poslovno pastirsko pismo v pouk slov. ljudstvu). Cena 30 vin. — 7. IGRALEC. Roman. Iz spominov mladeniča. Ruski spisal E. M. Dostojevski]. Poslovenil R. K. Cena K 160. — 8. JURKICA AGIĆEVA. Spisal Ks. Šandor-Gjalski. Prevel Fr. Orel. Cena K 2—. — 9. UDOVICA. Povest iz 18. stoletja. Napisal L E. Tomic. Poslovenil Štefan Klavs. Cena 1 60. — 10. JUG. Historičen roman. Spisal Prokop Chocholoušek. Poslovenil H. V. Cena K 3 —. — 11. VITEZ IZ RDEČE HIŠE. (Le Chevalier de Maison rouge). Roman iz časov francoske revolucije. Spisal Aleksander Dumas star. Prevel Ferdo Perhavec. — Cena K 250.
Dr. Janez Mencinger po nlesoon „Hoja na Trlftlna4'.
Za obletnico njegove smrti napisal profesor Makso Plrnat.
7 Citati Iz »Hoje na Triglav«.
Lapis je čudovito potrpežljiv, čeprav je slabši od dne do dne ; in noben spis ni tako niče v, da ne bi imel poleg pisatelja še kakovega bravca in hvalivca. (Str. 7.)
Količina je zrno, kakovost pleva. Tudi pri knjignh velja, kar opažamo pri iigicah: čim slabše so, tem več jih porabimo, in tem več jih razpeča trgovec. (Str. 8.)
Odkar smo svobodni po ustavi, nas tolikanj prešinja strankarstvo v vseh in
devetega kolena slabosti, ali tistih njiho vin svojin, ki ščegečejo tvojo smehovo žilico. (Str. 63.)
Najbolj občutljiva in razžaljiva je pa tista gospoda, ki je to bolj po obleki nego po dunu. Majhen narod smo Slovenci, in marsikateri trgovinski popotnik pozna malone vse, ki se štejejo med takozvano zgornjo desettisočino. Morebiti polovica teh veljakov so možje tesne mišljave. Vsi ti v tvojih besedah ne bodo gledali na reč, ampak za njo in pod njo bodo iztikali osebe in osebnosti. Gorje tebi, če takov občutljivi tesnomislec po Črtanem nosu, po opisani noši klobuka, po označeni na-, vadi, kako se smeje in usekuje, kako od-: pira denarno listnico ali se igra z urno verižico, ali sploh po katerisibodi slučajnih malenkostnih znakih najde bodisi
ui
vsakih razmerah, da smo po samem stran-' najmanjšo podobnost med seboj in osebo, karstvu manj svobodni, nego smo bili pred j katere smešnost ali žalost predočuješ ! tridesetimi leti. In kako naj se krdelo pi-, Vsa rodbina in prirodbina se bo zaklela sateljev vzpne do višjega duševnega vz-: proti tebi, in ne opereš si jezika in peresa, nosa, ko nas baš vsestrankarstvo odeva z četudi se očitno pokoriš celih sedem let. nizkim tesnim obzorjem? (Str. 8. in 9.) [(Str. 63 in 64.)
Sploh se Slovenec težko otrese starih Pravica je za nesrečnika drugaka, spon priljubljene navade in splošne slo-: negoli za tistega, ki je rojen pod srečno venske pohlevnosti. (Str. 9.)	'zvezdo. (Str. 78.)
In kaj je resnica — naša človeška i Kako naglo preobratijo vinski duhovi resnica ? Pravijo, da je nekoč malce za-; plašljivca v bahača! (Str. 87.) dremala. Tedaj sta ji podteknili tekmo- i Mladeniško svetožalje se je v nas po-vavki, slabost in zlobnost, svoji hčeri: rajalo, ko smo gledali dozdevno tujo sre-zmoto in laž. Ko se je resnica predramila, čo, sami sebi zidajoč nedosežne gradove, se je razveselila hčeric, nji tako podobnih, Tisti blaženi mladeniški idealizem je bil a skoro, toda prepozno je spoznala, da to pa upodobljen v meglenem morju pred nista pristni njeni hčeri. Od tedaj se bije menoj, dočim je idealizem moške dobe neprestano vojska med resnico in med sličen pravemu morju, katero nosi brodove zmoto in lažjo, in tega boja ne bo nikoli z jeklom okovane. (Str. 90.) konec, ker zmota in laž se veljavita za i Tudi na zemlji pod Triglavom mar- • resnico, ker sta resnici tako podobni, da sikdo ne vidi luči sreče, ki nam gori. človeški rod, ki plačuje stroške te vojske, (Str. 96.)	i
često ne ve, ali nam narekuje gola resnica: Sicer pa Bistričani radi kaj nakuryo j ali razgaljena laž, kaj verjemimo ! (Str. 9.)' gorjancu, če se jim zdi lahkoveren (Str. j
Naposled sta bili tako bodoča tašča,99) 0	.	. . ...
kakor bodoča žena ene in tiste misli, da1 Stara zgodovina Bohuya je bila v bodoči mož nima odločevati, ako sta že'mil* sliki to, kar po Simon-Jenkovi pasmi ženski odločili. (Str. 14)	'slovenska zgodovina vobče. (Str. 101.)
Toliko več sile je v ženskih ustih, Zadovoljni so bili (Bohinja) tudi sami kolikor manj zob je v njih. (Str 14.) s seboj meri seboj, ker niso poznali
Ne hodi brez vodnika po neznanem rojakov srečnejših ali imajočih večjih po-gorskem svetu. (Str. 27.)	trebščin. Čudna taka sreča in zaaovolj-
Mlad človek sanja Lbdeč, zakaj ne nost! (str- 108 ) _ _	_ _ . .
bi speč. (Str. 30.)	( Napitnice so obedu to, kar skalni
Marsikatera zakonska sreča se v na- ostrovi morski gladini. (Str. 109.) šik planinah podere na enak način in iz- Poznavatelji našega juga trdijo, da nenada, ker tukaj priroda silovito deluje znaJ° Hrvatje najbolje napitnice govoriti,
a Slovenci najbolje napitnice dejansko izvrševati. (Str. 110.)
Mislil sem nekdaj, da se človek po-
Zaloga moke prve vrste
Teiefou št. 23i • Riva Gruntuia št. 12. - Telefon
Zastopstvo in glavna zaloga
najfinejših Trst pšenične moke in krmnih izdelkov poznane^*
valjčnega mlina VINKO MAJDiČ v Kranju
Brzojavi: TRUDEN - TRST.
Brzojavi : TRUDEN-TRST
Veliko skladišče klobukom
dežnlktv, Me to pisane srajc«, IzMsk. platna žepnih rebeev, naških negovts Iti. Ud.
K. CVENKEL.Tr«, o,.. 32
Cene zmerne. - Postrežba tofina in vestni
S04C
r?!

Pekarna in odlikovana slaščičarna
m. STOP AR
Trst, ul, S Giacomo 7 (Corso) s podružnico v ul. Farneto 6. Telefon 16 64 a.
SVOJI K SVOJIM! Za birmo in ženitnlne bogata izber konfektov, bombonier svežih slaščic.
ter vsak dan
BAĐIOAKTIVSB TSBKiLVS TOI LIOS
Ivan Hervatinov naslednik
JOSIP MRSUTTI
Trst, ulica Barriera vecch a I ?
priporoča c. občinstvu svojo novoprevztto
trgovino JesMn In Koloni]. ftlngg
. Specijaliteta: kava vseh vrst in ct.<- _
TOPLICE Nil KR3NJ šKEtt
Postaj« DoIt^Jika itlnnio* Straia - Topilo«.
Akroterma 38 • C, ki daje na dan nad 30.000 hekt. radioaktivne termalne vode, veliki brzini, separatna in močvirna kopališča, pilno in kopalno zdravljenje, izborno učinkujoče pri protinu, ievmatizmu, ischias.
nevralffiji, kožnih in žetfkih boleznih itd. Elektro- '^flisne In	ZH
Ernesta pregnan, Trst
ulica S . Lazarja štev. 17
Skladišče kož
in preti z nevarnostmi, ki jih v ravninah niti ne poznamo. (Str. 35.)
Sploh pa često kmetskemu ljudstvu podtika podle naklepe, kdor iyega razmere presoja bolj po knežji modrosti nego po resničnem življenju in zrelih izkušnjah. (Str. 36.)
Mož je stanovitnejši od ženske. (Str. 38.)
Kmet bo potrpel in pretrpel. Graščine bodo razpadle, in fužinska kladiva utihnila ; naš kmet bo pa še vedno nosil dolge škornje in irhaste hlače ter svobodno ukal na planinah. (Str. 39.)
Čemu človeku podirati priljubljeno in povse nekvarno zmoto, ako je v nji srečnejši, nego bi bil z resnico, vsiljujemo. (Str. 42.)
Pisana senožet je kravam to, kar pisana mati deci : sama mačeha. Kakor se med nami malo čisla zakonski mož, čegar žena je vedno nakičena in v pisanih trakovih, tako je tudi slab gospodar, kdor ne zatira tega pisanega, strupenega plevela na svojih senožetih. (Str. 47.)
Otroci so liki žrebetu. Čim več, čim prosteje skače mlado žrebe, tem jakši, tem iskrejši bo potlej konj. (Str. 51.)
Mož se meri od nosa gori. (Str. 52.)
Kdor gre po svetu, marsikaj izkusi. (Str. 53.)
V cerkvi in na cesti pri miru pustimo poštene ljudi. (Str. 58.)
Pravica bodi vsem enaka! (Str. 57)
Spoštujmo vsak sam sebe in svoje rojake, in spoštovali nas bodo stranci bolj nego dozdaj. Držimo se stare vere, pravice in šege. Drugim, ki drugače mislijo, ne prikimujmo iz same ponižnosti ali nato, da bi se jim laskali; ampak kadar nam je povedati svojo pravo pošteno misel, jo glasno povejmo, da se bo razumelo razločno. Zakaj, kdor potaji svojo misel, zataji svoje poštenje. (Str. 61.)
Modri možje pravijo, daje največ laži baš v tiskanih knjigah (Str. 62.)
Res malo ali nič šale ne pretrpe taki ljudje, ki jih vsakdanji napor za svoj obstanek sili, da so vedno resni in v skrbeh. (Str. 63.)
Previdno ravnaj, ako že moraš burke uganjati! Ljudje, ki so prisiljeni dan na dan delati kakor Črna živina, tudi zdivjajo liki živina, če se ponorčuješ ž njimi. (Str. 63.)
Takisto nam je uvaževati, da so vsem staroselcem domače šege podedovane rod za rodom ter spomini na njih prednike nedotekljiva svetinja. Ako se predrzneš te njih starine osvetljevati z veselostno sve-tiiko, takoj si vržen na gorečo grmado, čeprav nisi imel nobenega hudobnega namena. Skrunil si njih svetinje in s temi vred njih poštenje. (Str. 63).
Čim ožje je Človeku dušno obzorje, tem širja mu je osebna razdražljivost. Ce imaš s takim človekom opraviti, ne dotekni se njegovih niti njega svojcev do
terapija, masama. Ravnateljstvo: kopališčni zdravnik dr. Konst. Koavalinka. Udobno urejene sobe za tujce in družabne sobe, zelo zdravo, milo podnebje, gozd -vita okolica, izborna restaviacija.
vsen vrst ćroe in barvms. v<oh vr-t čevljarje In Esdlarj^ i r.
Časi navadi vsake reči, toda ječi se nisem Prospekti in pojasnila zastonj pri kopališčni upravi, mogel privaditi. (Str. 119.)	t__S^na od 1. majnika do l. oktobra.
Vel
?,*nlco ycmj!h delov covljs (tomaje). le ? * čras in rumane (Bokskalb). oiSin r a; bolje vrste za barvana 6»v2je. Naročb* fsa fcrals dežela Izvr&uie točnj in mtro
Nikakor pa se ne privadimo vsakdanji samoti, ker se duh ne more odvaditi premišljevanju. Baš te vedne misli, to nepretrgano kesanje, to v enomer noveče se očitanje, da bi ne bilo take nesreče, da smo za srečnih dni to ali ono malo bolj preudarili, to ali ono malo pametneje izvršili: prav to je najhujše trpljenje. To dušno trpinčenje samega sebe se ponavlja dan na aan, in čim omikanejši je človek, • katero mu tem iznujdljivejši je njegov um v občutkih in novih razlogih kesanja. (Str. 119.)
Sramoto iz nezrelih let, ako ni še porabljena, pa opereš s čini krščanske in domovinske ljubezni, kateri so najblago . čutnejši baš tam, kjer je nepokvarje-1 nemu ljudstvu še neznana nehvaležnost! (Str. 123.)
Človek sam povzročuje največ sluča-i jev, ki so njemu usodni. (Str. 124.)
Naši gorjanci so posebni značaji. (Str. 133.)	j
Gorjanec pozna prirodo največ od nje | silne in nepremagljive, od neusmiljene in človeka sovražne strani. Vse njegovo planinsko življenje je boj proti tem ogromnim silam, katerih človekov um in roka! ne moreta ukrotiti. (Str. 134.)
Ne iščite naključja, kjer ga ni! (Str. 139)
Vi takisto o sreči in nesreči drugače sodite: Sreča, ki vas doleti, je plod vašega zaslužka: a nesreča je čin sovražne usode. Naš gorjanec je bolj dosleden, in jaz ž njim vred sodim, da so nesreče posledice človekovih napak, napuha in pre-šernosti. (Str. 140.)
Veliko nesreč je na svetu, a bilo bi jih mnogo manj, da je med nami več pokorščine. (Str. 140.)
Sicer smo pa Slovenci že sami ob sebi preveč ponižni, in koristilo bi nam nekaj več moštva in ponosa. (Str. 141.)
Mislim, da je pristavica „šiba novo mašo poje" že davno zastarela in da se odgojiteljska strogost more vršiti brez šibe in palice. (Str. 141.)
Žugana šiba več zaleže nego švigana. (Str. 141.)

na
1
■i
& - & Z i* t
ANDREJ JUG - TRST «5I|
Via S« Lucia 5-18	V3a S. Lucla
|0«m Dr UM DBKKl FDTMA » lATilUMi MEZfiTTA TiPRaii DELO BOUDMO	ta vukimliik iMk.	(3M1 SMUNI. # m
—■——ra———pt^1 i. tM p 1111 —'
Vekoslav Švagel - v Trstu, ulica Siulia št i!
priporoča iIbtbksl obfcinatv i
trgovino lestvln in kolonllalness blago.
Is na đlitli i« pod vodstvom reap. Jakoba Bamblča - p
svojo
Ta trgovina - dobro poznana od Slovencev v Irsko, v okoliši la gaap. JaJcofea Hamoica - poatreža enako dohro al ohćir.stva « fclagora prv« vrst« in po imvaih oeaah. — — Zaloga otrobov, koru m in m O a 3 — PRODAJA NA DB0B90 IN NA DEBELO. -
Priporoča tudi svojo prvo in staro trgovino jestvin v ulici Farneto 10.
jfova trgovina modnih predmetov
za moške. žei?ske J*t otroke
V Trstu, ul. della Caserma 7 (bliZTl kQjlgarne	aa9proti kavarna
Velika zaloga klobukov, kap, čevljev, dežnikov, perila spodnjega perila, nogovic, rokavic, ročnih torbic in drugih predmetov po najnižjih cenah.
Najtoljia la______
fcuki »bitka rupoiilja Hjcuiji latMtevaMka rupMllJtbi
V »orel la
R. STERMECKI
V OKUU H lOi"
tlH>l Btnrl ■ al I kuri

Želmtfl Kina-VIno o/ermvaifa
boUkie lm rtkoBTftluM]
ft||i io jo^i •Jač«]« tetff wr§ukm
94 mMjmlovčih •imSmjih, kmdmr m j* trmbm
•dlikvvifif I ts koktjWTWt M VBBlh IMrt «00* adravnUklml ^dfaraBt
p* Muai *JmUtL
iku
Lekarna SerraVallo * Trst
f&K f
Elixir kina in koka
eeatavljen. Vzbuja tek (apetit), povspešuje probavljanje, Izvrsten tonlk živčnega zistema. Cena steklenici I K 60 st.
ZALOGA V LEKARNI » GALENO «
uioa 0. Cllino. - Telefon 20-76.
Trst, ulica S. Lazzaro 20. Tovarna pohištva lz bambus* indijskega trsja in prutja.
Praktični in kcriatnl darovi
za vsako priložnost FRANC PAULINA
SV. KRIŽ pri TRSTU priporoča slavnemu
občinstvu svojo
zaloga obuva! za moške,ženske
in otroke. Delo solidno, najprimernejše cene. Naročila po meri. Poitrežoa nadom. Potrebščine za čevljarje in zaloga usnja.
SKLADIŠČE
Ovalnih strojev in koles
Lriiigi Gramaocim
TRST, ulica 3ar--.®f& vecchia st. 25
um flotim. ^r Plačilo m ete
^ Tojiia sv poprsvlijtijB šivalnih strejsv ¥ zistema. Prodaja igel olja in aparata.
Kupuje in prodaja že rablje .-v
Ovalne stroie, 601
I
I
Prva jugoslovanska ||||if||t Rafali tovarna glasoviijev HlliUlI rClUl
Trst — via Farneto 5t. 42 — Trst Izdeluje, popravlja, uglasuje, menjuje glasovirje, pijanine itd. ——— Delo točno.	■ Cene nizke. ————
za
ŽELEZNE OGRAJE
vile (dvorce), vrte, tavarne, dvorišča, prostore za teno Itd. II ua trovan katalog fitev. 104 brezplačno.
„Žična industrija alpskih dežel" Ferd. Jer-gitsch's Sohne Klagenfurt. Stalni zastopnik v Trstu. Podružnica tovarne v
Gradcu, Gostingen Maut; podružnica tovarno na Dunaju IV/1, Pressgasse 23. Tel. 4144.
f=i I! ANOELO EEMIEa
Rojan, ulica dl Rolano 6t. 2.
Prodajalnii mannfuktarneg* blaga in drobnih predmetov.
Zaloga izgotovljene^a perila in na meter, uvet, vsakovrstnih preprog, tapetov, batista. paname. perkala, zefira, črnega in barvanepa tatina, srajc, nogavic, trliža in volne za žimnice, dežnikov, ovratnikov, zapestnic iz platna in iz gumija, kravah in drobnarij v velikem izbora. Cene zelo zmerne.
Restavracij a
„BONVECCHI ATI"
Trst, ulica Carlo Ghega št 17.
Dobra domača kuhinja. Prvovrstna vina is Puntigamovo pivo. Sprejemajo se abonenti na
kosilo in večerjo po ugodnih cenah, Priporoča se za obilen obisk in jamči z* i vse udobnosti in dobro postrežbo
J VAUPOTlC
S*
k«
=11
Naznanjam cenjen, občinstvu, da sem odprl
novo dalmatinsko Gostilno
pri sv. Ivanu pri Trstu ('/rdela) 1058 (nižje tovarne testenin Girardelli).
Točim prvovrstna dalmatinska vina in pivo. Prodaja mrzlih jedil. — CENE ZMERNE. POSTREŽBA TOČNA. — Za obilen obisk se priporoča udani	MIJO BASIC.
ALOJZ KRŽE
Barkovije, (Bovedo) via Perarolo 342.
Pr poroča cenjen, občinstvu svoje
trgovino jestvin
In kolonijalnega blaga
feL3 st
fesi? *Jt■«■
A m te> Lisica
Trst, ul Lazzaretto vecchio 36.
j Zaloga dalmaKnskih vin
iz Visa in Poljic s priklopljeno gostilno.
Gostilna v ul. Pozzo St. 20
(Sv. Jakob) kjer toči žganje in druge likerje
Gostilna v ul. Cas. Donadoni
— ter gostilna —
Campo S. Giacomo St. 19.
Vino na debelo po ugodnih pogojih
Priporoča se cenj. občinstvu za obilen obiek
ffl
Mehanična kleparska delavnica
za kov.nske izdelke
Gfusto Pilottifu Gius.
ustanovljena leta 1842.	TEL. 15-25.
Riva Pe-icatori Štev. 14
Specijaliteta: ladijske »ret Jjks Po- J aoda in Ahatlje ix bels in kami.o-barvne pločevini.
Žlebovi, cevi in zidse? abisge jI j j
iz vsake snovi v kosih po 2»« (brez zvezave). |IJ j ■__
Zalogo Izdelanih oolek
Velika izbera vsakovrstnih oblek za gospode in detke, suken), površnikov vseh kakovosti.
Specijaliteta v vožnji. — Izbera volnenega blaga
t NA OBtfOKE! io prati tlkij|t|-BM ♦
+	ptačilu. Cene zmerne +
ikdoif Kostoris
Trst, ulica S. Giovanni št. 16, I. nad.
zraven „Buffet Autom.*. — Telefon 251, Kim. LI.
:: Pozor I Skladišče se nahaja v I. nad. ::
m\l\7\ CEREGRTO
=31
T EST mt^ C&mpo »au f^eomo t. Priporoča cenj. občinstvu svoh
irguvico pisarskih h šolski*
iova tovarna kandit! _
j Pedala razglednic in IgraC vtek vvut v Trstu, ulica S. Ciimo 541 (Sv. Ivan)	s0 ^ mo|i4venikj y s{o, Jazjki(
Eomano
Oimador
ki je bil mnogo let nastavljen v tvornici
kandit A. Paulin. Trst, priporoča svoje ] assa&raKasKBBresE
raznovrstne in zelo fine izdelke. Pošiljke na vse strani v vsaki količini po nizkih cenah.
I
i- Siiiiio n
Nova klob^čarna
■S Tg
Giorgio de Luisajjj
| Y8ST, eflsa	Zuitzil <Htt
g	u T«L!S*OM Itav, 3, j % f
/T
ti

Prodajalniea ur In dragocenosti
iw. Bucher
(ax drug Dragotina Vekjeta)
Trst Sd.74% Cono it 31.
Bogati hbot ilatanins, arabrnina, drago oa »osti in topnih u. Kupcj« in bmbu dot' alato in tudi mko s novimi pradmati. — Sprejema aaročba in popravlja vsaka 111U1 ■nbaiM, ilitonfat, kakor tudi lepM m.
DELO SOLIDNO. CENE ZMERNE.
D
W Trgovina razne
PERUTNINE
r. J. Č«FfJižk V. Tuseliir
sokazdravBik	tsbti re^ss^r
WBsma TRST sMsssas
fifdoa dal ta Caaarma ž*® v, iS, ii» s
Josip Gergič, Trst
Rocol — Moiino a vento štev. 40
Prodajalna čevljev
vseh vrst za moške, ženske in otroke in
zaloga usnja. \
Sprejema naročila po meri in popravila. Cene zmerne. Priporoča se za obilen obisk.
| Clizabetina družba za 1 | parne mline (££) 1
■	Največje mlinsko podjetje t	1
L	avstro-ogrski monarhiji. Pro-	9
W	dukcljska zmožnost: 22 mil.	J
r	kg na leto, 55 vagonov na dan	J
F	ooo	1
V	aLAVMO ZASTOPSTVO i	3
I Ferdinand prst, 2rst |
f ulica Miramar štev. 21. 4 wb	ooo	M
E Žito in otrobi na debelo. S
ii i t bogati izberi.
trst, iL Canpanile it. 15. • M 759.
Purani, geeke, raoe, pISAanol, fttajarskl In tomaftl, pouhard. — DIVJA6inki zajal, ern«. jarabloa, skalna Jarabloa (kotami), ftuanl. 6a|ne maala In JaJoa. Vn po oni, da m ni bati nikakt koakorana«.
&erartidmm •nćJ*, »r)t|*li*l<il	apamt%	«
m suata* ?cki 1» iiaf«,	kargij^	^
tJlnl 9*miy tlsitllil »ml tn
•ItkrroTtlira prifr»rt«	m	|
Ukalaelja.
fci7(kOU u feintflla. *	»lut.
Trst, ulica Barriera vecchia štev. 2
Moderna debro preskrbljena zaloga klobukov iz prvlb tovaren.
Velikanska isbera angleških čepic i--
za može in dečke.	Artistični fotografični zavod
C-sne izredno zmerne. Sprejemajo se noprave.! ^ • a	t	-if «
! tm de nota - Trst
j ulica Barri^-^ vecchia Št. 27 (n^proi j lekame Piooioia). — F >t<»i;ratii"« ad nvetlens j in motnem papiriu, plaši 6no □ aaravnn Lx-• vršene. Pcvđćarije vs^ki ilika na akvarei S aH pastel. ^^Kjcijalite : Joplsni 9 z art<sti^ Inirai pazami 10 komadov 3 K. /j\v > l je od
Sprt od 8 zjutraj do 6 pop »Ida«. Fotograf)r« se ob zakor^nem s> bor^ -a enu
SlilodišCe oglja in dru
za privo, petroleja in stavil, materijala
Josip Mi&eu
Trst, m S. Ciliiao 2- ;St. Ivan)- Telef 2832
uaaaaa-^na.n.-.-***.i--i . ^aK^afaasnft't.'
Ermima Warbinek j^ z ob oz pravniški
manufakturna trgovina, Trst, ul- Giufia ii. 14. j rzz= ^HlbUlalOri]
Nastezniki, srajce, spodnje hlače, bela spodnja j uj. Robsini li. 12 (»o^a« ul. delle Post e) krila, predpasniki, črna satenasta spodnia j krila, spodnje srajce za ženske, moške in otroke v veliki izberi. B-U7.e bele in barvaste,
opremljene, batist, cotir, oerkal, volneni in bombažasti voali, pepita ht. go, novosti po K 1 20, križasto po K —*7u, platno, kotonina, šifon, brisače, pokrivalu, ^M-frinjala, predpo-steljniki, trojnik in volm; za žimnice. Svilenine in predmeti za opremo.
NEPRODIRNE PLAHTE
mmjocmm za vozove, vagone, blago I. t. d,
Obleke in plašči iz cerade. Volnene odeje in plahta ?a konje.
@IOV. SIVITS, Txut
Telefon št. 18-83.
ulica 6. Galatti št. 8.
Laboratorij za moderno dentistiho.
Umetni zobje od K 4-— dalje, plombe : materijalom najboljše kakovoati po K 2
Izdiranje zob brez bole in po i K
Ordinacijske ure:
od 8 dopoi. to j pop. in od 5 do 7 irtf*«-
Oh nedeljah in pravnikih od o dn ia.
■ ■
I	v
on Žerj al-Trst
i	priporoča »»oje
fcrg-ovme , eatvn
> ilicft Coiumercial * 18. s jiodiuf.nico ulica Istr a N: Telefon Št. 18-83. ; fčarbola igom a). • Prodaja ne titn, oven, Ironita :»
razi cvrstce otrobi ter roosa tu<ii na debel'?.


TR&OTSMSIliA ZABSO&iS^SS1^
nI. S. Fran(^es<3o d^Asist še. ž s, uadstT.
PtitM braalialčrfi rmtea 74.879	T?!9 15-04,
Podpisana si veoja naznaniti slavnemu G-b^lnstva, lil oddiga strankam v brezplačni najem
= Male hranilne skrinjice .
Vsaka drailna, kakar tadf vsak passaezslk laltka tfsM taka akrlajlaa, U a« prlaeraa za prlhraajevanja aailb la vsfijib avat,
Skrhjiea m dob« pri pud^iasai zadragl.
Trgov. obrt. aadniga sprejema hranilna vloga od vsakogar, tadi da oi član in jih obrestuje po
0
Rantnl darak od hranil, vlog pla£o> aadr&ga sama. Daj s p oso i. na taana obroke in proti mesečnim odplačilom.
Nada^jna pojasnila se dajejo ▼ orada med nradobnl arami ki ao: Ob delamikih od • do IS ara dopoladna la od 8 do 5 ara popoldna.
Trgoviko-obrtna sadnima v Trato.
nL S. Francs^JCo	2. I. nadstt.	I

(NOVA KAVARNA)
Tr.-t Piazza Barriera Seilefoniane
novo
Prva udobnost". Bogata izbera časnikov. Prvovr-tne r'iače. Hladila vseh vrst. Biljard Seifert Telefon 10-81. Poleg kavtrni se nahaja tudi izvrsten
BUFFET,
kjer se prodajaj:* mrzla jedila, vir.o in Dreherjevo pivo. Sprejemajo ne naročila oa dom. Priporoča se udani
FRANJO ABRAM, lastnik.
"ratu, <inn 17. avgusta IV13
„EDINOST" it. 227
Stran VIL
Podružnica Iijublfaziske kreditne banke v Trstu.
C
Delniška glavnica K 8.003.000.— Rezervni zaklad: R 1.000.000'—
Centrala v LJUBLJANI.
J m* cice v SPLJETU, CELOVCU, SARAJEVU, GORICI in CELJU;
Plazza della Borsa fttov. IOf telefon §tev. 518.
obavlja pod jako ugodnimi pogoji vse zaupane ji bančne posle; kupuje in prodaja valvie, čeke in vrednostne papirje; sprejema borzna naroČila na vse tu in inozemske borze;
hran: in upravlja efekte in razne druge vrednosti.
VLOGE NA VLOŽNE KNJIŽICE OBRESTUJE 8 ČISTIMI
Obrestuje vloge na tekoči račun po dogovoru.
Prodaja srečke na majhne mesečne obroke.
4VI
inpviaa z usnjm is čfY?jarsttmi predmeti
• ; izklopljeno l«ddi«valnl~o agorsjih do-1 m pređivalnloo tur	napetniko*
^Ff? S3 v alioi Bol ve đ. era štev. -19.
IVAN SIMONIĆ.
Tečne UP&
Erniiio
uller
s

oaju^leiiiejž* ta najstariji« jtrcniajaluiea ar v Trr'a, -n* S. 4»twde (votel ulice £. Nicolb).
VELIKA IZBEBA
vori&ie, Klatil, «rtbr> eih, k sicer tudi (Ul-Biih ar veafce vrst«.
Ct?lB«ViJ»B« UtS IS&8-

FR. P. ZAJEC
Ljubljana, Stari trg 9 Izprašani cptik
Socijalist za očala it Sčit alr.iie. Zalega to plom^TCV. barometrov daljnogledom (Zeiss) itd. La»tna delavni a z električnim obrate m. K>aani ceniki brezplačno.

TVRDKA
Francesco Bednar
TRST — ustanovi jena lete 1878 — TRSI
je prcložlh? svojo
trgovino ftiv&!nih strojev
h'cikljev In pridevkov z mehanične- delar ttico vred iz ulice Ponterosso štev. 4
v ulšoo Campansie štsv. IS
*rJ)gsm
Dal IMJLPLI
jfDi
j|) Jtolo Cosciancich
koncesioniran zobni tehnik
Trst, ulica Ponterusso 5, II.
vhod v ulici Nuova štev. 15
:: ie prevzel svoje delovanje. ::
Sprejema 9-12 Vi in2Va-7. Cene zmerne.
1
Li
n;
((N leta 1878! IfflčS.^JSSf
Pri večjih isrečbab znatsa zaliass mm.
LEKARNARJA
7hierry balsam
Mrimi nvirnu. — Prtitu mb« s m« kat vsrstv—» iMBki. Prod TMkl fhlalflkaeljl m bo strogo poetopalo m* t^Uagl pravio*. T« Ulum j« majboljte adraTlLa pljainim la aratm UUuln, k.«ilju, ferlptranl, taiknia dlktaja, pUaft-luil Jutara la osobito proti Inflaend, slabi prabarl, Mo4-Mm krta, anet)n JeUl In oblati, proti otUbolcrtl, »rekla* kija. ao bo bola la aitalm bolesnim, proti trganja, opaKllnaa calala bolaanla Itd. "/. aU *!x aH Ttllka atekUolaa K ft'M
Lekarnarja A.ThlerryJa Stopereano mazilo
•dino prlatno ■aoMljlre ltUl-
no aa rana, at«kHna, odstranijo la tala« rm ikodijiT, ^ ,, retfnoina	mahi aparacija.
Ui:nkoJ« tudi proti starim ramam.
Dve dozi staiteia samo 3 krone 60 stotlnk.
Dobiva se s* Lekarna prt Angelu varuha, ADOLF
THIERRT, Prćgrada pri Ro-gateo. Prodaja ae v vseh važnejših lekarnah, ■a debelo se dobiva v Trstu v mirodilniei FRANCESCO MELL.
SVOJI K SVOJIM I
Prog srbska, slovenska, hrvatska manufakturna trgovina
IVAN OKLOBŽIA
TKST, — ulica Barriera veechla štev. 37. (ex PEK1Č).
Velika zaloga blaga za ženske obleke, perila, trojnika. spodnjih srajc, ovratnic, nogavic, steznikov, batistov, perkalov, cefirov, preprog, panama prve vrste, narejenega perila.
FRAN RUPNIK.
troja 5 ki mojster Tn*, ulic* Oenp« Rt. 10. T. a.
Mesarji:
AJCCAD ALOJZU (Luigi) DOLENZ. — Tisi, mbOMn ulica Bel red ere 5t. 2.
Riccardo Baldassi
aumnega društva") priporoča svojo mesnico.
Vse po cenah, ki se jim ni treba bati konkurenee.
Ljudska sžs*a»»ma ||
II BOGOMIL PINO g
Wi Trst, ulica Vincenzo Bellini 5t. 13 H
i	(MijKOii cerive sr. iitsiu lofsan)
U M 11 ii H
II
Bogat izbe?
ur, verižic, orratnlh verižic, uhanov, pr-8i«&oT, zapestnic itd. Konkurenčne cene.
fflHnaaBHHHBHHHaB

BBDIBB9II

mm KKfl m m m
r
NOVA
KONFEKCIJSKA DELAVNICA
Trst — ulica Campanile Ste v. 15.
Zaloga otr ikih oblek, bluz, spodnjih kril, Brajc, spodnjih hlač aa molke in ženske. Sprejemajo se naročila po meri. Miške cene.
1
COOCOOCOOOOOCCOOCOOOOO^.
oooooooooooooooooooooco
I PR1P0R0ČLJIUE TURDKE §{
o	® "
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOC.
o oooooooooooooooooooooc
Brivnice:
l^nOfllo 1*8B knpnjea ter iadelujem vsakovrstna
IZ|JaulS najmodernejša laa^a dela. ANDREJ
ROJIO, ul. Acquedoto 'JO.
17*
Brivska dvorana.
Hlarnemu občin-etra, posebno ia Rojstna in okolice, me priporoča brirmkm d * orana r ulici M on tor mino 7. Za dobro pc-mtrešho Jamči Štefan Vnhomnnorid, brivet.
Anton Novak, brivec ^Jb™'
večere št. 57, se toplo priporoča cenj 3!ovenskemuob činstvu za mnogoštefiin obisk. — SVOJI K SVOJIM	2660
7oneUo Iqqi	in resane, kupujen
LBIIoKD Idol po dobri ceni. A. Šehel
po
vlasuljar, Trst, via Oarducci 9.
18Pi
KAREL DELAMI
po visokem c. kr. aamestništvu
K CLSU0 N IRAN! ZCB0 TEHNIK Trst, ulica Belvedere it. 4. lil. nadstr
ORDINACIJA od 9 do 1 in od 3 do 4.
Čevljarji:
Pllfio	1111611 Molino a veuto 11.
I IKIU priporoča svojo delavnico ic prodajalnico Čevljev, izdeluje po meri in prodaja no&ene čevlje, vse po najniijih oenah. „Svoji k svojim !"
Filip
Josip
Mizarji:
QXa|Xm mizarski mojster, Trst, alic-OlUlIa Belvedere 5t. 10. — IrvrSuja
vsakovrstna mizarska dela.
197
Olje, kis, milo.
FR. BIAGG1NI,Tt,t- uUcm 21
'irugo.
Prodaja olja, kids. mila »
33«
Pekarne:
IHQIP A7MANN z«ornja QreU 5tev 27-
H k Ivi rimi priporoča svojo pekarne.
Pohištvo
Pohištvo:
in tapetarije po še nnmno n trnkih cenab, katere se ne dobi drugje. Spalne acbe i* rsakorratnega lema, rezane od 380 kron naprej. Jedilne mobe od 440 kron naprej. No r« maloga S. BROD, nI. Sqnero nuovo 7, I. nadatr. na strani poštne palače. Po dogororu olajšanje plačevanja.
1469
U
Prodajalne jestvin :
Iffl* UH c^IlSai lr8t» iJiAxrm Ponterosso b.
»U. ^UlDJ, Trgovina jestvin in kolo • nijalnega blaga, apecijal-t-ita: printuo čajno kranjske klobase in ili-ste testenine. — Za ob'Jsa obisk »e priporoča vdani Ivan Bidovec, vodja 50*
Restavracije.
Restavracija „Al'a Stazione
TRST, Trg pred južniaa kolodvorom 3. — Najugodnejša restavracija za potnike in za meSčane, berjev bližini južnesra kolodvora kraj javnega vrta in kje* -e uživa po leti na obSirnem prostoru pod ueooea svež zrak. — Toči se izvrstno pivo in vino I. vrste. Izborno briSko vino. Furlansko in istrsko za dooa po 96 stot. liter. Domača kuhinja. Cene rmerne. — Lastnik Anton Andrijančič, bivSi vratar Hotela Balkan.
Šivilje.
ADIkCCD Trst, Via Barriera v. 33, vrata . niLUL^, 13. Damska krojačnica. Isdsinj« vsakovrstne obleke po angleSkem in fraucoske« kroju, plesne obleke, obleke za poroke, bluze v gledališče itd. Cene zaerae.
Čevljarnica „Alla Sartorella'
Trst Dlic<k Arcata StT* — Velika iz bera obu
obuvala za
se naročila ter poprave. Cene zmerne.
gospi
te. C
e In gospode. Sprejemajo
Trgovine s prekajenim mesom
PfinnrnAom cenjenemu Občinstvu svoj buffet rripu« utrdili Toiim prvovrstno Dreherjevo pivo na pipo, brez aparata in vsakovrstnega vina. frst i telit).
j Jr»t, ulica Sanitk Ste v. 24 (nasproti muzeja Kevoi-Lastnik: JOSIP TOMAŽIĆ.
1447
Ivan iosmerlj
Iv^oov Rojan, ul. Montor^ino št. 7, prlporofia o. obfiinat?« svojo
trgovino jeitvinin kolonijalaega blaga.
M
An.k«. Trst, ulica Istria It. 67. — Proda ■ nOliOŽ jalna čevljev vseh vrst v veliki izberi za mo&ke, ženske in otroke. Sprejema naročila po meri in popravke. Cene smerne.
! Inein klaparnl Twt' ulica 0onti iteT- 38
! JUbip maUdrUI Prodajalna čevljev. Izdeluje čevlje po meri in sprejema popravila. Cene zmerne.
1	Fotografi:
itfailillhei BP°mini so artistične fotografije c t ftdJIJUUSI kristalu, porcelanu itd. za privesr* ' nagrobne kamne in alično. — Zastopnik velikegi
£odjetja aa reprodukcijo artističnih fotografij j; IIOVANNI PEUZZARI, urar, Trst, ulica Nuovr j it. *1 (palača Salem).	149«
i rn^AriPifo Antona JerkiČa naslov: Trst, nI. j I U10 y rdi a delle Poste 10; Gorica, Gosposka
Urarne in zlatarne:
Urarna in zlatarna
najnižjih cenah se popravljajore in zlati pre^lmetl. -Popravljajo se bndilniki c garancijo po K 1*—. Caio SquadranL	»T*
Železnine:
železo, stsre kovine: Anton Cernaea Trst, ulica Olmo &t. 12	1780
Kupujem
Medena obešala
za zanese. Er 3 50 - Potrebščine zmalti-rane in iz aluminja. leseni predmeti in železnine za domačo unorab~>, po ce iah, da se ni bati konkurenca — Obrnite se aamo do Umberto Casca, ulica Caserma Stv. 14.	1682
ulica 7.
4444
MIR ODILNIGA
Gostilne:
Anlonlo
llaififiih
c
ul. Barriera vaoohia 14.
Zaloga barv, čopičev, f rnežev, pečatov, ribj*ga olja, praskav proti nrSe8ea najfi .ejšlh tveč, suhega aadja, veska, laka za tiak, di^av in krtač.
F77
r
Matija Bulić
BE

Um pitn iz Soltua
—-na obrok« ^ ■
Trst ulico Hodonnlna 5.
priporoča cenj. občinstvu svojo gosti Ido .Ai buoni am ci" ; v Trstu, ulica Belvedere štev. 39, tcčilnico vina in i piva v Trstu, v ulici Benvenuto CeLini it. 1, go-! stilno „Al buon Almissan" v Rojanu, ul. Montorsino ! 8tev. 3, točilnico vina v Barko^ljah (Bovedo), ulica j Perarolo itev. 342 (hiia Žčuka). Toči se prvovrstno i dalmatinsko črno, belo in opolo vino iz Omiša j in pivo.
Knjigoveznice:
lfniinnvo7nira ANTON Repenšek je
IMIjljJUvC^lllUd edina slovenska knjigovez-i niča v Trstu, ulica Cecilia it. Sf. — Izdeluje vsa i knjigoveika preprosta in fina dela točno in po kon-' knrenčnih cenah.	17t>0
Kožuhovine:
Antonio Alberti
zavod za izdelovanje in barvanje kož ah o vine v Trstu, ulica Ponziana 131. Telefon '23-56. Zaloga in bogata izbera vsakovrstnih kožuhovin. Prevzema na-ročbe in vsako popravljanje. Čisti in pere vsakovrstno kožuhovino.
Žganjarne:
Stara grška žganjarna
w Trstu, VU OavAna 5. Tu se dobi bogati lt-
ber likerjev; specijalitete : gr'ti In francoski kozjak( kranjsti brinjevec, Sera'ki slivoveo in briski tropino veo in ram. Oen« nizke. Izber grančic. SiAiđioi I. sapečencJ Giiza otas^i \z ^ ja. — Se pripora
Andrej Aatonopuio
Antn<l Tjl^k	slovenska žganjarua iit
"lilUlI I UfR, zaloga likerjev, v kateri ne dobe /sakovrstci likerji, se na naj.« v bližji nNa rodnega doma" v Trstu, ul. Cario Gbega i0. vogal ul- C^ci.ia. Edina zaloga dalmatinskega tropinovca Razpošilja tudi na deželo.
Razni:
Prffflaira *	ae dajo razne gostilne,
S I 4-UajU kavarne, mlekarne in drugi obrta^ obrati, hiše, vile itd. Pojasnila daje Kolaršič, ki va:na Corso od 9—11, 3—6, telefon Št. 825 417
Stalni krajevni agenti
zmožji nem-_	ščine, ae
sprejmejo ali pa nastavijo s stalno plači za prodajo v A vatro-Ogrski dovoljeaih sreče. — Pjnudoe pod Merfcur", Brno, Neuga^se št. 20.	3ii4i
Popola« aobe, zelo fine, • dobro Mol
čvrste, Iv pommmno j Bralni stroji, ■la, Baanuf. U^o. -
hMpoH-tadi la
Krojači:
IfpAig^nino IVAN GORUĆAN. Trst, uUca l%l Ujdlillltd Pssquale Bevoltella ali Cbiadinc in Monte it 27, L sad., se priporoča oenj. občinstvi za vsakovrstna dela. Solidna postrežba, velika izber najnovejših angleških vzorcev. Izdeluje po dunajskenc kroju.	7tfF 7
Intolinantan in ufea' Prid«Q p »sten dr-
IIILCiiyCII|DI! iavai uradnik v pokoju, pa polnoma vešč srbsko-hrvaškega jezika 7 govoru fs p savI, tudi cirilice, Hči službo kot djpi-imk. knjigo vodja ali slično v Trstu ali zunaj Trsta. Govori in p še tudi lašd, nemški iu angleški. Ne zanteva velike plače. V Trstu prevzame tudi paldne/ao službo, ali službo na ure. Ima d.bra spričevala iu refa-rence. Prijazne ponudbe pod .U radnik v pokoju štev. 1422*. Naslov pove Inaeratni oddelec Edim nesti ped isto številko.	14^1

OpcIdH In zvečer ikeeeaeet, zele ugedee. bberea ke-hlnj« ie bvdjojsvlike plve (ali glavebela).----------
Restavracija-Hotel Balkan (cSSp {
Koliko m'adeničev bistre glave in A ta gorski svet vidi njegov prebiva-ilate bodočnosti se je izpridilo in pogu lec pogosto ne le od grozne, ampak tudi. bilo, ker se niso učili nekaj krotiti, nekaj od lepe strani. Pomlad se oglasi v dolini, bodriti svoje volje ali, recimo, svojega Pa zazelene polja in travniki poženo sočno! srca! (Str. 142.)	travo. Nešteto cvetov priklije na dan in.
Novorojenec, bodisi v kmetski koči po jezeru popihava mladoletna sapa. Pia-; ali v kraljevi palači, ne prinese na svet ninski pašniki se odenejo v bujno zelenje j nič drugega nego prirodni nagon sebe- in pisano cvetje, pastir zatrobi na rog in; oh rane. Ako se posebej ne vzgaja, blaži in odvede govedo v višave. Jeseni pa zarumeni lika, onda mu bo vse življenje samo de- v gorah drevje in rastlinje, v čudovitih lovanje tega nagona; zgolj boj za obsta- barvah se izpreminjajo gorska pobočja, a nek, za ohranjevanje in uveljavljenje svoje kaj so vse te barve proti tistemu neopi-osebnosti. To bi bil boj vsakogar proti sanemu čarenju smelih gorskih orjakov, vsakomur na vse možne načine in z kadar posije nanje zimsko večerno solnce vsemi možnimi sredstvi. Vzgoja je torej in se čudovito igra s svojimi žarki po zares neogibno potrebna vsakemu človeku, ledenih plasteh. Da, ne samo grozen, tudi (Str. 142).	leP Je ta gorski svet. In ta lepota čudo-
ObČa zgodovina in statistika nam vito objemlje človekovo dušo, vliva vanjo podajata neovržno resnico o človeški po- neko blaženost in mir, opaja jo z iskreno boljšljivosti in dovršnosti ter pričata, da prisrčnostjo in mirnostjo. In to je druga človeška družba stalno in podirajoč vse stran gorjančeve duše. Tako mehka je ta ovire napreduje v omiki, nravnosti inbla- duša in tako globoka so njena čustva, gostanju (Str. 143.)	I kakor je globoko čudovito bohinjsko je-
Blaga nada, da dospejemo do zlate zero. Nad vse ljubi Bohinjec svojo deže-dobe obče omike, in da bode poštena lico, vstrajno in neumorno jo obdeluje; značajnost celo nadkriljevala blestečo uče-! delo je njegova sreča in blagoslov in vsa nost, to zaupanje v zakrito bodočnost njegova modrost je osredotočena v nauku: ostsne zgolj lepa sanja, dokler Bog člo-: ljubi Boga čez vse, svojega bližnjega pa veka ne preustvari. (Str. 143.)	j kakor samega sebe. Pa še nekaj ! Kadar
Vsa bodočnost temelji na sedanjosti, je storil naš Bohinjec svojo dolžnost, pa (Str. 143.)	; se vsedel k odpočitku, tedaj se razveseli,
Tako se često že v zibeli snuje živ-! notranje sreče mu je polno srce, pa rad ljenska tragedija bodočega moža, držav- j pokramlja s sosedom in se neprisiljeno Ijana; zakaj vzgoja mnogih otrok je zgolj5 zabava in šali. Prijetno mu ob taki priliki
IE
r
skupno delovanje nravstvenih napak otroka ; teče beseda in razvije se v iskren humor, za
~ katerega ga mora res človek zavidati. Res ' nebeški humor!
Pristen sin Bohinja je naš Mencinger. Takega se nam je razodel tudi v svojih lepih spisih. Sedaj se moško in ozbiljno pogovarja o najrazličnejših vprašanjih ka
na eni m roditeljev na drugi strani. (Str. v143.)
Šola bi bila sama čudodelavnica, ako popravi vse napake in nedostatke domače vzgoje. (Str. 144.)
Osnovna šola ne more biti vzgojilnica
vso deco vkupe. (Str. 144.)
Da naj so te splošnji, človeški pro-sveti namenjene učilnice (namreč : srednje šole) bolj vzgojilnice, ne more nihče po pravici zahtevati. (Str. 144.)
Kadar se sploh zahteva v prospeh dozdevne državne koristi delo, katero bi bilo v navadnem družabnem življenju hudodelstvo : onda značajnik odkloni svoje sodelovanje. A država takisto ne išče njega, ampak brezobzirnih, lokavih, razboritih izvrševavcev svoje volje. (Str. 145.)
za vsakega otroka posebe, ampak bila je kor pravi bohinjski očanec. Pa ga pre-dosle in bode odšle pred vsem učilnica za i vlada srce in ti postane tako mehek,
iskren, nežen, da te neskončno veseli pogledati v njegovo dobro srce. A naenkrat začne utripati njegova humoristična žila. Kdo bi bil mislil, da se mora tak resen mož mahoma spremeniti v dobrodošlega j šaljivca. Šala pobija šalo, dovtip sledi' dovtipu, a vse tako naravno, neprisiljeno, j da si ne moreš kaj, pa se iz srca zasme- j ješ. Včasih pa tudi mahne po strani in \ hudomušno in biča naše slabosti. A no • zamerimo mu tega. Prav ima, si mislimo, j zaslužili smo, da nas je kresnil. In nje-j
CD
ca ■o
<D
oc
■ 0C
I—*
QQ=
Prodajalna izgotovljenih oblek
Vittorio Piscu r
TRST
u!. Arcata I (tik gostilne „Ali' antico Ussaro")-
mo
— (31
Tsled pozne sezone prodajalo se bo vse v zalogi nahajajoče se blago in vse potrebščine za poletje po izredno znižanih cenah — Posebna prilika: moške obleke od K 18— naprej deške ,, ,, ,, 11 ,,
Kdor kupi v tej prodajalni, dobi mal dar.
J3 CD
o.
CD
7T O)

Tf==g)0
6radbena, kuiinrnoieimična ter zemljemerska pisarna
3ng. j. Skoberne & 3ng. D. (justinčtc
Crst
• • • «
ulica Zonta štev. 9
Zrst
Zadnji dnevi!!!
u prostorih ulica delle Torrl Z (za cerkvijo so. Antona no«)
BOHINEC & Co.
Izsoloollene obleke za moike, ženske ln otroke po neverjetno nizkih cf^ah
Vest, hči vere, je tista nikdar speča I gova prijetna beseda, njegovo gladko pri-j
opominjavka, ki nam vedno glasno govori, kaj je prav, kaj napačno, in da naj poravnamo, kar smo zakrivili. (Str. 147.)
Hrepenenje po napredku, po višji blaginji je bistvo človekove čudi. (Str. 148.)
Gladni želodec provzročuje največ hudodelstev. (Str. 148)
Človek nikdar ne premaga svoje človeške slabosti in nepopolnosti in vedno napredujoč pride v časa toku do vrhunca, a ker naprej stopati ne neha, je nadaljnja hoja od vrhunca nizdolu samo nazadovanje. To je usoda vsega človeškega delovanja, in zatorej ne bodo nikoli vsi ljudje nravstveni, nikoli vsi omikani in noben človek, noben narod ne bo popolen v vseh ozirih. A to naj nas ne skrbi, ker daleč, daleč imamo še do vrhunca! (Str. 148, 149.)
Družabna in gospodarska zgodovina posameznih ljudi in obča zgodovina človeška nam kažeta grozno resnico, da nesrečno za bedo pogine posameznik, in da se v človeški zgodovini porazi narod, ki je od sebe odrival omiko in zanemarjal napredek. (Str. 149.)
Stari Časi so bili, kolikor nas uči zgodovina, bedni časi; in mi jih hvalimo zgolj zato, ker nimamo nobenih dokazov, da so bili boljši od sedanjih. (Str. 151.)
Umen gospodar računaj z bodočnostjo, ker samo ta je v njegovi oblasti! (Str. 151.)
Potreba sama denar dela, ko razbi-struje človeški um. (Str 151.)
Vednost je moč in imovina; nevednost slabost in najhujša potrata imovine. (Str. 153.)
Novota ne more napredovati, če se ji ne umika starota; a ta se tega brani z vsemi silami. (Str. 153.)
Kdor bo v šoli marljiv, kdor bo v življenju posnemal v šoli pridobljene nauke, si gotovo podaljša zdravje in dobo krepke delavnosti vsaj za toliko časa, kolikor je hodil v šolo. Ali ni to očitna korist, Če za šest let otroške dobe pridobimo šest let moške dobe ? (Str. 155.)
V nobeno stvar se ne smemo zagledati in zamekniti! (Str. 158.)
•
m m
8. Mencinger pisatelj in Stavek.
Kako mogočno vpliva pokrajina na Človeka! Na človekovem značaju spoznaš, iz kakšnega kraja je doma. Tako je tudi Bohinjenec pravi otrok svojega gorskega sveta. Trdo je njegovo življenje; s silo mora skopi naravi izsiliti svoj vsakdanji kruh. Priroda se mu kaže v vsej svoji mogočnosti, pa tudi silovitosti. Strmi vrhovi, zijajoči prepadi, strašni viharji, grmeči plazovi so vsakdanji .spremljevalci njegovi. Ali je potem čudno, če se človeka polasti nenavadna resnost, če se rad vdaja tihemu razmišljevaniu, skrbnemu opazovanju in globokemu modrovanju.
povedovanje. Tako prikupijivo ti zna kram- j ljati, da bi ga poslušal ure in ure. Uga- j jati nam mora tudi njegovo življensko ■ naziranje. Delaj, bodi pošten, ne brani se j napredka, pa boš srečen. To je njegov j zdravi evangelij, katerega oznanja še tako j modro, da se na več mislih njegovo go- \ vorjenje spremeni naravnost v duhovite j reke in pregovore.
Iz Bohinja je prišel Mencinger in Bo- j hinju je ostal zvest v mladeniški, moški, kakor tudi zadnji dobi svojega življenja.'
Od 24. avgusta 1913 naprej
ulico Ponterosso 8 vogal ulice Nuova 13,
Restavracija „Rila bella Trieste"
(Karel in Veronika Tusehak) ulica Molin g-rande št. 4 (Ljudski vrt).
Oblastveno dovoljena
prodaja, s
PRODAJALNA ČEVLJEV
R. NEUMANN
TRST — CORSO ŠTV. 29 — TRST
likvidira, In se prodajo ysi v zalogi nahajajoči se čevlji po izredno znižanih cenah.
Znano je, da prodaja ta tvrdka samo blago I.e vrate in je s tem vsakomur dana prilika, da se preskrbi z dobrimi in finimi čavlji po izredno nizkih cenah.
Ko je bival v Kranju, jo je najrajši krenil! Vedno mrzla in topla jedila, — Dobri obedi in večerje. — Dunajska kuhinja. — Izborih na izprehod po gorenjski cesti, odkoder je Štajerska, istrska vina, teran. — Razna vina v steklenicah. — Prvovrstno puntigamsko piv tako lepo videti vrhove bohinjskih gora, j ™ soda. — Zmerne cene. Skrbna postrežba. — Vsako soboto ob 8 zvečer koncert na citre, pa je večkrat ob priliki vzkliknil: „Kako krasen pogled". V Krškem se mu je neštetokrat stožilo po gorenjskih planinah.
Ljubil je Bohinj, nenavadno m i je k srcu ! prirastlo pošteno, delavno življenje njego-j vih rojakov. To nam pričajo njegovi spisi. Mencinger vestno in bistro opisuje življenje izobražencev, ko pride v mesto. Pa vidi, kako malenkostni, površni, da smešni, so pogosto ti ljudje; zato šiba njihove hibe. A ne prikriva tudi napak, ki jih i opazi pri kmetih. Kako prijetno se razli-; kujejo njegovi kmečki junaki, ti marljivi,! dobrodušni ljudje od mestnih domišijavcev, \ katerim je pogosto glavna stvar: malo ali i nič delati, pa dobro živeti. Dobro v tem oziru označuje Mencingerja naš vrli in! razboriti slovstveni zgodovinar dr. Ivan \ Prijatelj.
Strinjamo se tudi s sodbo, katero je i zapisal o Mencingerju temeljiti slovstveni zgodovinar Ivan Grafenauer. Glasi se: i „Mencinger po celotnem svojem literarnem j značaju ni sicer pripovednik v strogem pomenu besede; dejanje mu je zmeraj le nekak povod, da n m razklada svoje na-, zore o najrazličnejših pojavih človeškega j kulturnega in narodnega življenja ; a kot ^ stvaritelj značajev, po svojem posebnem' samosvojem slogu, kot klasik jezika za-' vzema v našem slovstvu prav posebno, odlično mesto". (Ivan Grafenauer. Zgodovina novejšega slovenskega slovstva. II. Doba nar. prebujenja. 1848—1868. Str. 453.)
Mencingerjev jezik je bogat, njegov slog gladek, njegovo pripovedovanje mično in pi ljetno.
Mencinger je eden najduhovitejših pisateljev slovenskih. Kdor se hoče navzeti zdravega, veselega življenjskega naziranja, n^j bere njegova dela. Kdor hoče zvedeti, kaj je prava, globoka domovinska ljubezen, naj vzame v roke njegove spise. Tu govori velik mož, iskren domoljub. Poslu-šajmo ga in ravnajmo se po njegovem nauku in po njegovem sijajnem zgledu. Saj je bii Mencinger mož, ki je tako delal, kakor je pisal. Res, zlat slovenski značaji! Da bi le imel med nami mnogo posnemovalcev !
B&ifitsfis&gsai
m
Zahtevajte «Kolinsko cikorijo«!
. Večen bodi spomin temu izrednemu, ! odličnemu možu !
a -i-- -o oije so oni
mo-
N^jbol_ši obstoječi motorji s Štirimi udarci proizvod poznane
Draždanske tovarne plinskih torjev v Draždenih.
G avna prednost naših motorjev je majhna uporaba goriva, neodrekljivo in mirno funkcijoniranje, ni-kaka prememba ob času kretnje in nikako zarnazanje ventila. — Jamčimo za sigurnost dela. Veliko Število naših, v uporabi se nabajajojlh motorjev Je naJboiJO dokaa rjlhore kakovosti. Razven strojev na nafto, imamo v zalogi tudi motorje na benzin, svetilni plin in motoije za čolne.
Vsa pojasnila daje tvrdka
EMflMUEL IM OSKflR KRflUS
TBST, ulica S. >Tieolo št. 2.
Specijelna tvrdka za napravo mlinov, gospodarskih uprav, opekaren, mizaren, kovačaic, mehaničnih delavnic in električne napeljave. — Ponudbe, načrti in opisi zastonj in franko.
m
Km 21SURD družba za Trst In okolico.
Po toči... Na pomoč!
Že marsikatere žrtve so zahtevale letos raznovrstne bolezni in škodljivci. Izmed vremenskih nezgod pa posebno toča po naši tržaški okolici ni prizanesla nikomur, le da je bila tu močnejša, tam sla-bejš.i. Prav letos smo se nadejali v naših vin< i^rad h slednjič vendar enkrat bogate letiru*. Kdor ne tiči vedno v mestu, ampak je pohitel ven v svežo naravo, se bo še spominjal, kako so še pred 14 dnevi lat-niki kar ječali pod težo obilnega grozdja, da se je bilo kar diviti, in veselje in za-dovoljnost sta sijala vinogradnikom iz oči, češ, vendar bo enkrat nekaj.
Toda bilo je...». Prikazali so se dne 10. t. m. isti črni, grozeči oblaki, ob katerih trepeče vsak vinogradnik, in čez nekaj minut je sipala toča, kakor je že ne pomnimo mnogo let. Med najhujšo burjo se je vsula z vso silo ter poklestila in uničila po nekod naravnost vse, kar ji je prišlo pod smrtno koso. Celo grozdje kakor vbito v zemljo, listje in mladje raztrgano ali docela odsekano, golo hlodovje štrleče kvišku in kličoče pomoči — žalosten prizor!
Mučno je, ako^ kmalu po toM prihajaš v prizadeti okraj. Žalost, skrb in jeza sprejemata došleca, in moia se mu, četudi ni sam neposredno prizadet, milo storiti, ko opazuje ostanke te nesrečne vremenske nezgode. Pa kaj hočemo ? Človek se neka časa jezi na elemente, na okolico in tako rekoč na samega sebe, ko vidi, da je ves trud in trpljenje skoraj zastonj. Slednjič pa prihaja k zavesti, da nevolja in tarna nje ne pomagata ničesar, da ne sme ob upavati, temveč, da mora s podvojenimi močmi v boj z elementi; saj je boj s temi elementi v zvezi s poklicem vinogradnika Le z žilavostjo, dano našemu kmetu, more slabe učinke kolikor nijžno ublažiti, če že ne preprečiti. Primerno bo torej, da spre govorimo nekoliko besed o tej stvari.
Skrbeti nam je, da rešimo, k a se še od letine rešiti da in d slabi vpliv toče na trgatev pri hodnjega leta kolikor možno omejimo. Sedaj se je treba pokazati moža in ne obupavati, kajti najbolj nesre čen je tisti, ki po taki ujmi, kot je toča iz jeze ali iz obupa roke križem drži ter prepušča vinograd samemu sebi.
Navadno se neposredno po toči vse še mnogo hujše vidi, nego je v resnici Marsikateri del rastline se še lahko po pravi. Pri rastlinah sploh opažamo možnost, da zunanje poškodovanje precej dobro prenašajo, ker hitro zapirajo zunanje rane s posebnimi uredbami, kar pa je seveda odvisno od obsežnosti poškodovanja. Jabolka n. pr., ki so do polovice razbita, se popolnoma dobro razvijajo, sicer pa sla-beje dozorevajo; Če pa je grozdni pecel zadet, se navadno ves grozd posuši ali pa vsaj slabo dalje razvija, kar vse opazujemo še le nekaj dni po toči.
Poškodba, povzročena po toči, vpliva b lj ali manj neugodno na vso rastlino Vsled obilnih ran, odbitega ali raztrganega listja, je rastlina bolj ali manj oslabljena. Zaraščanje ran porablja mnogo plastičnih, po delovanju listja in korenin nastalih snovi. Raztrgano In obtolčeno listje pa se veda ni popolnoma kos niti svoji navadni življenski nalogi, še manj pa povišani. Korenin toča sicer ne poškoduje, a so odvisne neposredno od listja. Okrepljene korenine pomagajo tudi obnemoglemu listju do nove moči, oziroma povzročajo njegovo nadomestilo. Dobro zagnojen in dobro prekopan vinograd ima veliko večje površje mnogo delavnejšega, temnozelenega listja. Da torej korenine po toči okrepimo, j e treba v i n o g r a d p r i d n o okopa vati in pognojiti, ker pri po toči poškodovanem vinogradu ne gre samo za to, da se reši kolikor možno še od istolet-nega pridelka, ampak še bolj gre za to, da se vsaj za prihodnje leto zagotovi kolikor možno velika rodovitnost.
Korist okopavanja je vendar pri vseh okopavinah, kakor koruzi, krompirju itd., selo očividna, le da se to tako važno delo >ri trtah vse premalo upošteva, čemur pa pri nas pač največ vzrok draginja in splošno pomanjkanje poljskih delavskih moči. Pognoji naj se pa takoj s čilskim soli trom (100 kg na en oral), ki najhitreje učinkuje ali pa s stanjšano gnojnico. Na ta način pomoremo poškodovani in ranjeni rastlini, kakor v gotovih slučajih slabotnemu človeku s požirkom konjaka. Kjer je rast trt močna, tam tega sicer ni potreba, a to so redke izjeme.
In trtne bolezni. Raztrgano listje nudi mnogo več prilike raznim škodljivcem, da se našeljajo na iyem, ker jim ni treba Sele iskati pota v notranjost. Peronospora kakor tudi vidium po toči silita posebno na trsje in ga oškodujeta tem huje. Neposredni nesreči sledi torej še hujša posredna. Takoj po točije torej trte dobro poškropiti in požveplati, kar je za eden ali dva tedna ponavljati, ker se listje po toči še nekoliko obrašča, vsaj zalistniki napravljajo še novega listja.
i?
Poleg listja in grozdja poškoduje toča tudi mladike, ki so potrebne za prihod-njeletno obrezovanje. Čim bolj zgodnja je toča, tem večjo škodo napravlja v tem pogledu. Na mladikah, ki so že precej dozorele, vseka le rane, ki se sicer nikoli popolnoma ne zacelijo, ki jim pa je rožje vendar uporabno za prihodnjeletno obrezovanje in ki je po primernem postopanju po toči tudi lahko dovolj rodovitno. Zgodnja toča pa poseka včasih večini mladik vršiče, tako da jim ostaja le nekaj očes. Nakratko postopamo tako, da očistimo t. j. odstranimo vse nepotrebne in nerodovitne in močno poškodovane poganjke na starem lesu; pustijo naj se le oni pogan j-! ki, ki imajo grozdje in ki niso močno pokvarjeni, in oni, ki so namenjeni za rodni,oziromapo-( mlajevalni les v pri h. letu.
Že več let sem so bili naši vinograd-j niki brez pravih dohodkov. Bolezni, kakor j peronospora, vidium in raznovrstni škod-i ljivci, posebno kiseljak itd. nastopajo v j vedno večji meri; ptiči škodljivci, ki so • se vsled strogega lovskega zakona tako močno pomnožili, tudi znatno zmanjšujejo. konečni pridelek in potem prihaja še toča, j ki uničuje vse dragoceno, trudapolno delo j in zadnje upe, in pobira še tisto, kar je ; še ostalo. Kdor je več let vsled gori ozna- v čenih ujm, posebno toče, brez posebnih ali pa nikakih dohodkov, kdor je torej skoraj zastonj opravljal redna dela skozi več let, tistemu je seveda huje opravljati, po toči potrebna pomnožena dela. Kdor: nima denarja v rezervi, in oni, ki razpo-]
laga dandanes ž njim, pa pušča vsled
splošnega in še neprecenljivega gospodarskega poloma — razen tistih srečnih 10 j tisoč kapitalistov tam zgoraj — v svojem • obupu vso stvar v nemar in je zraven še \ tem bolj oškodovan. Hudo, bridko je to in j
Dubrovniška paroplovna družba
delniška družba v Dubrovniku.
Brzoplovna proga v Bari: odhod vsako sredo ob 8 zjutraj.
Brzoplovna proga v Kotor in Spuž: odhod vsak
petek ob 5 popoldne. Brzoplovna proga v Kotora odhod vsako nedeljo ob 5 popoldne.
Parniki I. reda. Tretji razred zava>ovan. V prvem razreda kabine z eno ali več postelj. Največja udobnost Kuhinjska postrežba b.ez prigovora. Cene zmerne. Za pojasnila se je obrniti na glavno zastopstvo, ulica Lazzaretto 24.	TELEFON 12-61.
V pekarni in slaščičarni
Serafin Siega & C.o
/ ulici Raffineria štev. 9
se dobiva svež kruh večkrat na dan; slaščice in biškoti vedno sveži. — Vina in likerji v steklenicah, moka iz prvih mlinov. — Postrežba tudi na dom.
H]UI ROVAH - Tftff T
M,
za marsikaterega usodepolno. Takega boli, j	^^jt^-
priporočajo sredstva, s katerimi:
če se naj
Avstrijska paroplovna flel. (Ma Jalmatia"
vzdržuje sledeče glavne proge:
Trst-Matkovl6 A. (poštna). Odhod iz Trsta v ponedeljek ob 5. uri pop. Povratek vsako soboto ob 6 30 uri zjutraj. Trat-Metkovlć B. (poštna). Od h o d iz Trsta v četrtek ob 5. uri popoldne Povratek v torek ob 6*30 uri zjutraj.
b. uri popoldne, uri zjutraj.
mu
omeji* škodo, ki mu pa povzročajo nove velike stroške.
Ker nam že ni dano, da bi mogli krotiti neizmerne elementarne sile, ki jim je vsak kmetovalec izročen na milost in nemilost, je treba vsaj blažiti njih učinke po možnosti za posameznika. Tu je pač,
potreba gotove in hitre pomoči. V prvi j ______
vrsti bi bila v to poklicana dežela. V vseh Trst-Metkovi6 o. (poštna)' drugih deželah, kjer je merodajnim faktor- Odhod iz Trsta v soboto ob jem več ležeče na splošnem blagostanju	J	°b 630
in ne samo „cittadinov", ampak tudi „con- odhodi T^ta v torek ob 5. uri popoldne, tadinov", je vedno dežela prva, ki skuša Povrat ek v ponedeljek ob 6*30 uri ajutraj. na katerikoli način pomoči prizadetim so- fr«t-šib©nik (poštna), deželanom ter ublažiti skeleče rane. Pri] *r°adt8kre^b°6ob 5' našem slavnem tržaškem magistratu se! rret°Makareka (trgovska). m nam kaj takega ni nadejati, ker smo u ver- [ Odhod iz Trata vsako soboto ob 7 popoldne, jeni že a priori, da bi bile vse prošnje Povratek vsaki četrtek ob 7*15 pop. zaman in nam torej ni upati nikake po-!	j v *
.	r	r. i Odhod iz Trsta v sredo ob 6 popoldne,
moči; ker ti kulturni gospodje nimajo j p o vr at e k vsak ponedeljek ob 7-15 popoldne.
časa, da bi se pečali S takimi „malen-; ZveM v Metkoviču z vlalri v Mostar in Sarajevo kostmi" in ker potrebujejo denar za „nkre- Družba vzdržuje tudi 26 stranskih prog v Dalmaciji atorije" in za razne »hladne" duše ob VO- . Vožnji redi se morejo dobiti brezplačno litvah. Pač pa se obračamo na C. kr. oblasti, J	Pri vsakem družbenem zastopništvu,
ki so nam bile vsaj kolikortoliko pravične,' da nam pomagajo, ker beda je in bo velika. Posebej še apeliramo na c. kr.1 finančno ravnateljstvo, da nemudoma ceni povzročeno škodo in ne odlaša na pozneje, ko vsled zaceljenja in zaraščenja trt in v e č m o ž no p r a v i č n o konstatirati zleh posledic, in totem manj po gospodih, ki niso vinarski strokovnjaki, česar tuđine moremo zahtevati od njih! To prosimo! Naši poslanci so nam ob-Ijubili pomoč in tudi gotovo store, kar je
3 Mehanična delalnioa 6
AlarikLantschner
zaprls. cenilec Trst,
Telefoa
Via Geppa it.
138.
12
Ekskluzivno zastopništvo in zaloga svetovnoznane tovarne koles (biciklev) in m otoci klet ŠTIKLA, tvr-dke Joeh. Pueh & Co.v Gradca HUrkoppft Neumann kakor tudi tu- in inozemskih tvrdk veliko zalogo pritiklin. Zaloga In upeljava elektr. zvoncev. — Sprejme kakoršnosibodi popravo v svoji stroki. (7*°)
«0O@@@@©©@@0@00<
Oes kr. priv.
Avstrijski kreditni zavod
za trgovino in obrt
(ustanovljen leta 1855). — (Glavnica Id reserve 243,000.000 kron). PODRUŽNICA V TRS U
Piazza Nuova it. 2 flaatno poslopje)
sprejme v svoje
Jeklen« varnostne celice
edelane od svetovne tvrdke Arnheim v Berolira tajam 6 ene proti poftarn In vlomu, pohraao in opravljanje vrednot, kekor tudi eamo pohrano ma p rtih savojev, ter d& v dotičnih jekleni* celicah v najem
r* varnostne shrambtce (safes) s
riziičnih velikosti, v katerih se lahko shranijo vrsd-
noatnl papirji, listine, dragulji itd. (Varnostne oelice ne more nihče drugi odpreti kakor stranke vzajemno z banko.
Uprava in shramba vrednosti v lastnih celicah na razpolago. Podružnica Kreditnega zavoda sprejema
hranilne vloge na knjižice
in jih obrestuje do nadaljnega obvestila
po 3*1.7.
Rentni davek plača direktno zavod.
Savi ae tudi s vsemi bankovnlml posli, ter aavarovanjem proti mgubam na trebanjn.
v njih močeh.
— Na nadaljevanju šentjakobskega semnja so preplačali vstopnino sledeči g^.:
Telefoa Stev. 1974.
Via Economo it 10.
Dane
>
Vouk Valentin K 1, Cesar 40 v. K 1-20,
Sklempa K 5, A. Duje 1,' atjedel 40 v.f N. N. 20 v. N. N. 20, Nič K, N. N. 20 v., Bogateč 20 v., N. N. 50 v., N. N. 40, Ivan Gustinčlč 60, N. N. 20, N. N. 20, N. N. 20. N. N. 10, N. N. 60, N. N. 20, N. N. 10, N. N. 20, Rudolf 20, Kreševič 60, Bernetič 20, Dekleva 40, Maja 40, Andrejčič 60, Pišot 60, Kuštrin 20, I. Beteler 60, B. Žagar 40, Tomažič 20, Gregorič 20, Podbršček 60, Gombač 20, Brecelj 50, Durnik 1-—, Kocjančič 40, rbiš 40, Sosič 60, Vrh 20, Gregorič 30, Spacal 40, Anton Kreševič 60, A. Kodela 60, N. N. 40, N. N. 10, N. N. 20, N. N. 20, N. N. 20, N. N. 60, N. N. 60, N. N.j 20, N. N. 20, N. N. 20, Rupnik K 1'20,! Tončka Kreševič 30, L Skapin 60,Bubnič 20, Novak 60, Trošt 30 rških, 40 v. in zavitek poštnih znamk, Cej 40 v., Kor. 20 v.,» Nabergoj K 120, Povh 1-60, prof. Mandič j 60, Vojtovič 1-20, Peter Bratuš 120, Mihael Švab K 1, N. N. 10 vinarjev, Piree 1 K, N. N. 20 vinarjev. Srčna hvala!
R. Gasperini, Trst
ipedittp
Prevozno podjetje
Sprejema razcartajaaje nakcjaMI Maja ii nitiic, fcstavlja na km.
POftlLJATVE, POTEGA KOVČEOOV. NAJUGODNEJŠE CENI.
Zastopstvo tvrdki „Oomont"

Tovaru msmsIs rP«rtlssdu v Bpljetu. PRODAJA NA DROBNO.	CENE BREZ KONKURENCE
rCE- BS &Sr
GIUSEPPE
manufakturna
SIEGA
trgovina
Trst, via Barriera vecchia št. II.
Bogata Izber angleškega, blaga - b&tlatov, perkalov, zeflrjev,
panams, v vseh barvah zadnje novosti. Konkurenčne cene. Posebnost:
potrebščine za krojače.
In
ŠTAJERSKO SLIVOVKO
troplnovec, brlnjeveo, vse vrste likerjev
MEDICINALNA ŽGANJA
Štajerski konjak, borovničeveo,
ter
sloer žganje,
Žganje Iz šipkovlh
vinsko Jagod priporoča
edina žganj aroa v Celju lastnik Robert Mehi,Celje
tem ielu nakupi družba posebno pritlikava nizka drevesa, ki pri tukaJSnjih vremenskih razmerah najbolje uspeva]o in sicer: čreŠn;e, hruške, jabolka, marelice, breskve, slive, češpe. orehe, ln Jih porazdeli med svole člane. Vsak ud, ki se za nje priglasi in ki je že poravnal članarino za leto 1913, dob* brezplačno oo 3 drevesa ; nad to število jih morejo dobiti ud.e do 15 drevesc po zni žanl, nae 15 drevesc pa po poloi kupni ceni. Da se dozna približno število zahtevanih vrst, se je udom ramim ali pa odboru gospodarskih svetov in zaupnikom družba priglasiti s polarni na'dftlje do 15 septembra t. I. v družbeni pisarni ulici Jurij Galatti 14, II.
Loterijske številke, izžrebane dne 16. avgusta :
Dunaj	12 39 68 70 6
Tržaška mala kronika.
Trst, 16 avgusta.
Predi zen tat. Ko je Šla včeraj pop. okoli dtuge ure gosoa Terezija Kriščak, stanujoča v ulici del Bosco Št. 38, preko Ooldoni{evega trga, se ji je nenadoma pridružil neki sumljiv človek in {i iztrgal iz rok torbico z denarnico, v kateri jc bilo K 30 14 denarja, nakćr je z vso naglico pobegnil. Oospa |e takoj poklicala na pomoč, nakar |e skočil za tatom neki Franc Fuchs, ki mu le precej časa sledil, dokler ni tatu konečao aretiral neki občinski stražnik. Predrzni tat le 221etni Oiuseppe Nicoletti, brez posla, stanujoč v ulici del Molin a vento štev. 4.
Dva navihana tička. Včeraj ziutraj sta prišla k zlatarju Juliju Bruni na Corsu Št. 5 dva sumljiva človeka. Edin Je hotel kupiti srebrno uro in si je v resnici zbral neko uro za 13 K 50 v., istočasno pa na prav prefrigan način zmaknll tudi neko uro za 7 K in jo vtaknil v žep, ne da bi Bruni tatvino opazil. V tem trenotku sta prispeli v trgovfno dve stranki in B'uni je takoj stopil k njima, da ju posluži. To priliko sta omenjena tička pridno izrabila in zmaknila še eno uro in zlate zapestnice, v skupni vrednosti 180 K, nakar sta jo z največjo nagiico popihala. Šele po cjju odhodu |e Bruni zapazil, kaka dva lopova je ime! pred seboj. Zaprl je tako] trgovino in odšel nemudoma v zastavljalnico, ker {e slutil, da sta fatova ukradeno blago najbrže šla zastavit. Imel je srečo. Našel je oba v zastavljalnici, ravno ko sta spravljala denar za ukradeno blago. Dobila sta 60 K. Bruni |e poklical stražnika, ki je oba tnalopridceža aretiral i a ju odvedel v zapor. Prvi je Mi hael Coiucci, 33 let star, čevljar, pristojen v Corovigao v Italijo in stanujoč v ulici Pre-lazer št. 10, drugi pa Donato Caprioti, 22 let star, pristojen v Brindisi v Iraliji, krojač, stanujoč v ulici Altana št. 2. Ko jima je policija preiskala natančno žepe, je napravila dober plen. Našla je še dve zlati zapestnici, eno uro in 67 K denarja. Cclucci je takcj priznal, da je ukradel zapestnici pri Bruni|u, dočitn Capriotti odklanja vsako odgovornost. Capriotti je imel v žepu tudi več fotografij raznih sumljivih oseb.
Izgredi in prepiri. Tomaž Kobal, 24 let star, iz Ljubllane, se ga Je v gostilni „Al Parone* v ulici Sanlta malo navlekel. Stavil je z drugimi tovariši, ki so bili v gostilni, neko stavo, ki pa se je, kakor je to že stara navada, končala s prepirom in kreganjem. Kobal je postal tako srdit, da je pričel rogoviliti s stjli ia kazati tudi svojo moč, ln le za poskušnjo razbil tudi eno svetilko. Bil je zato arettren.
V tolerančni hiši v ulici Pescherla so se včeraj radi dveh prostitutk sprli trije fant|e in sicer: Nikolaj Varin, Juiij KUncon in Josip Accerboni. Ker so konečno pričeli groziti tudi prostitutkam, so poklicali policijo, ki je nadležne ljudi odstranila ia jih aretirala.	_
DAROVI.
— V prid otrcškega vrtca podružnice CMD v Kolonji so nabrale gospe KruŠič, Ufcmar, Blažič: družina Vodopivec K 1, družina Kočevar K 2, družina Jerina K 2, Josip Viškovič K 1, Ivan Sula K 1, g.a dr. Slavikova K 2, g.a Štokova K 2, Čehovin 20 vin., Vouk 40 vin., Valerija Godina 40 vin., Ignac Godina K 2, družina F. T. Godina K 2, družina Baretto 40 vin., Franica Tominc K 2, Pahor 40 vin., Furlani 20 vin., JosipoviČ Vlncenc K 1, Glonezzetti 40 vin., Tončika Godina 50 vin., Marija M!ot 50 vin, Antonija Rebek 60 vin., Sofija Višnovic 20 vin., Maša Grom 60 vin., Angela M*hmč 20 vin., Jožefa Miot 20 vin., Marija Čarga K 1, Alojzija Godina 40 vin, rfružina Godina K 1, Čtrnigoj KI. — Za paviljon na nedeljski veselici so darovali: Marija Benčina dva dobitka, Franja Mozetič dva dobitka, Mar ja Richter sedem dobitkov, Jošt štfri dobitke, Ana Babfč služkinja, štiii Ind j aj se t dobitkov, gospa Brimšek edenintri-det dobitkov, vdova Richter 3 dobitke, Na-dižar 6 dobitkov, Anica Kodrlč 8 dobitkov, g.a Blažič 8 dobitkov, g.a Ukmar 8 dobitkov in posebej 1 steklenico likerja, g.a Čevna 6 dobitkov in posebej 1 steklenico maraskina, ga Hrilčak 2 dobitka, g.a Ferluga 2 dobitka, g.a Krulič 2 dobitka, g a JoŽ fd Roncelj 9 dobitkov. G. Anton Znjc je spekel pecivo brerplačno, aga Marija Zajčeva Je
darovala ie 20 vio. Preplačlla na veselici priobčimo posebej.
BRZOJAVNE VESTI.
Demisija grofa Berchtolda ?
DUNAJ 16. (Izv.) Kakor je izvedel Vaš poročevalec iz izborno informiranih diplomatičnih krogov, je pri čakovati demisijo zunanjega ministra grofa Berchtolda vsak trenutek. Gro t Berchtold se je odpeljal danes v Ischl in to sprejet jutri od cesarja v avdijenci. Na tej avdijenci bo že padla odločitev.
Grof Tisza odpotoval na Dunaj.
BUDIMPEŠTA 16. (Kor.) „E<fy U|sag« poroča: Ministrski predsednik gret Tisza je prispel danes semkaj iz Velikega Varadina ln cdpotoval s prvim brzovlakcm na Dunaj Prihod kralja Konstantina v Atene.
ATENE 16. (Izv.) Danes dospe senika) z vsem svojim vo)nim brodovjem krali Konstantin. Brcdovje in križarka »Averov", na kateri se nahaja kralj Konstantin, se bo vkrcala v Phaleronu. Prebivalstvo pripravlja kralju sijajen spre'em. Na obeh glavnih trgih mesta so postavljeni zaplerjeni topovi in municljski vozovi iz obeh balkanskih vojen. Odlikovanje ministr. predsednika Paslća in vojvode Putnika.
BELGRAD 16. (Uv.) Kralj Peter je poslal ministrskemu predsedniku PaŠ'ću ic vrhovnemu poveljniku vojvodi Putniku prisrčna zahvale a priznavatna pisma in |t odlikoval ministrskega predsednika Paš'ća z velikim kordonom orlovega reda in vojvodo Putnika z velikim kordonom Karag|or gjevega reda, najvišjimi srbskimi odlikovanji.
Turki za Drinopolje.
CARIGRAD 16. (Kor.) V provinci se neprestano vrše ljudska zborovanja, v katerih se zahteva, da mora ostati Drinopclje pod Turčl|o.
Kavalsko vprašanje.
PETROGRAD 16 (Kor) „Rječ" poroča : Vse vesti, da je Rusija spremenila svoje stališče v kavalskem vpraSanju, so brez vsake podlage in neresnične. R iski poslanik v Bukareštu, Šebekov, je rumunskemu ministrskemu predsedniku Ma]ore?cu|u samr, izjavil, d?, si Rusija glede bukareške mirovne pogocbe pridržuje popolno svobode, da sama ali pa 3 pomočjo ostalih velesil revidira mirovno pogodbo, v koiikor se tiče Kavale. Praktične odredbe se še niso izvršile ia je tudi težko prorokovati, kaj bo Rusija ukrenila. Na vsak način pa bo Rusija počakala, da pride iniciativa od ostaiih velesil.
PETROGRAD 16. (Kor.) „Rječ- poroča iz dobro podučenega in zanesljivega inozemskega diploroatičnega vira: Med rusko in francosko vlado je prišlo do sporazuma, glasom katerega se je Rusija obvezala, da sama ne sproži kavalskega vprašanja. Če bi pa prišla s to zahtevo kaka druga velesila, potem bi Francija ne bila proti temu, da dobi Kavalo Bolgarska.
Zavezni ministrski predsedniki v Belgradu.
BELGRAD 16. (Kor.) Danes dopoldne so prispeli semka] iz Bukarešta: grški ministrski predsednik Venizeios, srbski ministrski predsednik Pašič in črnogorski ministrski predsednik Vukotlć z vsemi ostalimi za veznimi mirovnimi delegati. V pristanišču so bili zbrani vsi ministri, župan Davidović in velikanska množica ljudst/a. Množica je priredila ministrskim predsednikom viharne ovacije. Popoldne ie Pašlć povabil vse delegate na dejeuner, zvečer pa se bo vršil gaiadiner. Venizeios odpotuje že ponoči v Solun.
Povratek bolgarskih čet v Sofijo.
SOFIJA 16. (izv.) Včeral dopoldne je prispela z bojišča s.fijska divizija in deli čet ostalih vojaških okrajev. Že zgcdai zjutra| se je zbralo občinstvo, da pozdravi vračajoče se čete. Mesto je bilo v zastavah, okna in balkoni okrašeni. Ob 9 se je pričel pobod v mesto in |e trajal do popoldne. Kr?tj Ferdinand je v spremstvu generala Dimitrijeva in vojnega ministra jahai na čelu sprevoea, princi pa so poveljevali posameznim oddelkom. Pri slavoloku, ki |e bil nalašč zato pastavljen, je kralja in vojake pozdravil v imenu občine mestni župan. Ljud stvo je obsulo vojake s cvetlicami. Po defiliranju čet se je vršil v katedrali povodom obletnice vladarskega nastopa kralja Ferdinanda slavnostni Te deum, kateremu so prisostvovali: kraljevska rodbina, člani vlade, diplomatični zbor, oficirski zbor, bivši ministri; cu-ilni in vojaški dostojanstveniki in veliko število prebivalstva. Množica je priredila kralju in generalu Dlmitrijevu velike ovacije.
SOFIJA 16. (Izv.) Prevoz bolgarskih čet z Macedonije v severno Bolgarsko se do-seda| Še ni mogel izvesti, ker imalo dotične potrebne železnice Še vedno Rumuni v rokah.
Revolucija na Kitajskem.
ŽENEVA 16. (Izv.) Kitajski poslaniki na Dunaju v Berlinu, Petrogradu, Londonu in Parizu in fcaaŠki mirovni delegati so prispeli semka| na konferenco. Na prvi seji se
je razpravljalo o položaju, ki |e nastal na
IP!
m
r
3 >
'4> k
M. Aite nasledniki
Trst, ulica Nuova 36—38.
Podpisana naznanjava slovenskemu občinstvu, da sva prevzela na lastni račun dobro znane manufakturne trgovine M. Aite. Ker so bile gori imenovane trgovine nama izročene z velikim izberom vsakovrstnega manufaktrnega blaga in z najboljšimi pogoji, smo v stanu prodajati po jako znižanih cenah, in sicer nižje od vsake največje konkurence.
Dohajaio nam vsak dan velike množine vsakovrstnih manu-faktur iz najboljših tovaren, zato zagotavljamo za najboljšo postrežbo.
Za obilen obisk se priporočata kot Slovenca
O. Miliž F. Susmelj.
<i
(3 <
O
aktivnim vseli kategorij, profeStrjem in UČ teljem, katerih neobremenjena služ-nina znaša najmanje K 2300*— na leto, dalje penzijonistom, ki imajo vsaj kron 1400*— pokojnine, dovoljuje posojila na podlagi življenskega zavarovanja, proti zaznambi na služnino, oziroma pokojnino na prvem mestu in proti primernemu poroštvu pod najugodnejšimi pogoji na 5—30 letno amortizacijsko dobo
„Slavija"
vzajemno - zavarovalna banka v Pragi. — Podrobna pojasnila daje brezplačno
„Generalni zastop banke „Slavijo* v ^ Ljubljani.
ISSSSSSSSIIS
ZAHTTiUUTB V2CSK£&PftOftft£7B
i| Glavno zastopstva in zaloga V. JANACH _ in drug — Trat, ulica Sanit& št. 25.
UNIFORME
za enoletne prostovoljce, kakor tudi vsake branše In elegantne
civilne obleke
solidno in ceno IzvrSuje po meri
Parteder & Rupp
ul. G. Carducci (obč. kiosk).
W
(9«
„Obrtnfjsko društvo" pri Sv. Ani _______ tik tramvajske proge -
priporoča slav. občinstvu svojo znano
GOSTILNO
kjer se toči IzvrstllO belo lil Čril«> Vino ter ::: DREHEKJEVO PIVO. Izvrstna domača kuhinja.
Priporoča se za obilen obi*k VODSTVO.
ACO/^rv A U kovač, mehanik in elektrotehnik - z delavnico h ODV/UfMil u nikeliranje, posrebrner«je, bakranje Itd. itd.
Trst, Via Gastsno Donizstii 5. - Telefon «26, Rom. IV.
PopravNa priprave zrn točenje piva, motorje aa na in bencin, ses&ljke. iivaine stroje, motocikle, Bicikle in izvrgle druga dela. U spadajo v stroko mehanikov, priprave *a električno razsvetljavo, električne motorje ln vzdigovalnice, električne zvonce, telefone in vsako delo elektrotehniško. - Zalega žarelo, stekal za gas la elektrika In d'uglb predaste«. ■■■■■■BHIHBHHHUHHMHHi
GF □
on
3E
S
Izboljšajte promet v svoji
nne-fSlni z izvrstnim cenim yU5UIIII plzensklm pivom
ia Celke dolniike pivovarne v Čeških Budjejevie&h. Haj večja slovanska pivovarna.
Zaloga v Trstu: Schmid & Pelosi,
via della Crociera.
Pokusite pivo v slovanskem grandhotelu „Balkan", Trst, vojaški trg in v slovanskem hdtelu „Lacroma" v Gradežu.
Zaloge v Ljubljani, Zagrebu, Puli, Zadro Itd.
e
3P
3E
DOC
Herman Gambel - Trst, ulico del Bachi Stev. 8.
-T«t.2403-
Velika zaloga moke, otrobov, drobnih otrobov, sirka, ovsa, riža, fižola itd.
Lastna tvornica prepletenih steklenic (damižan) v Hrastniku (Staj.)
<3 GRADEZ (grado) &
Najlepše in najobširnejše obrežje Avstrije.
Elegantno shajališče. Hoteli in restavracije I. reda. Vile za družine. Velike morske kopelji z neštevilnimi kabinami in 1400 šotori.
TENNIS, IZLETI — KURSAL == CERCLE DES ETRANGERS. ==
Kltpj^ern vsled ravofuc![e. Prišlo je v vseh točk. h do \ opolnega sporazuma. Berlinski poslanik se }e že vrnil na svo]e mesto.
Neui je na Ogrskem.
BUDIMPEŠTA 16. (Kor.) Pri Kasmar-ku Je reka Popra stopila iz bregov. Okolica mesta Zalatarcoka in vsa polja so poplav-Ijcnn. Pri MiSkoicu so potoki preplavili vso okolico. 5 hiš se (e razrušilo, ostale so v nevai osti; mnogo ljudij je našlo smrt v valo?;b.
RINASZOMBAT 16. (Ker.) Vsled dvodnevnega neprestanega deževja je voda v bližini R naszombata pri Pu<tl poSkodovala
žtleziišvi nasip ia železniški most. Ko sta se dva vozova s peskom približala mostu, se ]e most nenadoma podrl. 10 liudi je bilo pri tej priliki ubitih in t<žco rac jenih.
Angleška zbornica
LONDON 16. (K jr.) Danes bo zbornica s t osebnim prestolnim gororern o najno-vejšh dogo^kh, slovesno zak jučena.
Vesti iz Goriške.
Požar. 11 Podgove: Dne 14. avgusta cb eni url popolnoči ie ZEČelo goreti v hlevu Andreja Qne?iča št. 30. Nad hlevom je bil senik. Zgorelo je V3e: 4 govede, orodje, senc. Šiodo cenijo na 6000 K Zavarovano pa je bilo samo za 1100 K. Tcžtk udarec. Sodijo, da je zažgal neki postopač, ki se Je potikal iu rtk*j dni. Bii je Msdjar, navidezno slaboumen. In ker n? sedaj nikjer sledi o njem, sodrjo, da iii izključeno, da Je tudi on zgoiel. Govori se p rž tudi, da so ga videli eri Buzetu. Naj sodna preiskava spravi stvar r a čisto. Požrtvovalnosti gasečih Pod gorcev se Je zahvaliti, da niso zgorela tudi sosednja poslopja, kajti ob hudi burji, ki je brila, Je bila nevarnost zelo velika.
Vesti iz Istre.
Uredba plač občinskih tajnikov.
Občinski vernik št. 3—4 je prinesel imeniten dopis o plačah občinskih nameščencev in o tistem zloglasnem § 2 zak. 1907 št. 41, ki pravi, da naj vsaka občina določi stanu primerno in v kraju običajno plačo svojim u&lužbercem, med tem, ko določa n. r>r. češki zakon najriljo plačo letnih K 2400.
Poglejmo pa, na kakšnih podlagah so določile istrske cbčine to »v kraju običajno* plačo, n. pr.:
t. Državni uradnik začenja se s skupno letno plačo K 1960, ter Irca v IX. pl. s skupno K 4200.
2.	Istrski deželni uradnik začenja r skupno plačo K 2120, ter ima po 33 letih 4400 K
3.	Železniški poduradnlk Ima na|niŽjo plačo sfcupno K 1400, a končna plača mu znaša K 4100.
4 C. kr. orožnlški strazmojster ima po 27 letih službe K 2936, a drugi orožniki K 2689.
5. Železniški čuvaji začenjajo s 1100 K letne r'ače, ter imajo po 30 letih K 1800.
6 Istrski občinski tajniki pa ima|o (Stanje 31. decembra 1911.):
») v občinah Vel. Lošinj in OmišelJ K 1100; !>) Vrsar, Ttajan, Oprtalj, ŽminJ, Materija, Vižinada, Pomnja, jelšace, Barban, Roč, Marezlge, Sv. Vincenc, Punat, Vrtonilja in Ocizla —Kianec K 1200; c) Piomln K 1320; č) Krk in Baška K 1440; d) Pod-grad K 1550; e) Kastav, Dolina, Vižnjan, Kaufanar, Boljun K 1600; f) Osor K 1720;
g)	Cres, Bufe, Motovun, Orcžnjan K 1800;
h)	Dekani K 1900; i) Buzet, Umag, K 2000;
i)	Milje K 22800; k) Pazin, Piran, Labin, Volosko, Lovran In Veprinac K 2400; I) Poreč, Koper in Pomnjan K 2800.
Vse občine od a) do g) so vzeie torej za podlago plačo železniškega čuvaja, med tem, ko zadnje občine vendar niso prekoračile niti plače c. kr. orožniških stra?mo|itrov I
Pa res so istrske občine obljubljene dežele za tajnike, kakor Je enako zatrobil v [avnost nekdo v letošnjem »Slovenskem Narodu- št. 111.
Snuje se preuredba tega zakona In Je Audi že v načrtu, kakor Je razvidno iz obč. vesinika, toda treba Je pametne preustroje. Nobena uradniška plača ne sme biti pod eksistenčnim mlnimom letnih K 1600, a mesto kvtekvenlj naj se uveljavijo trijenlje. Stanarine nai v resnici zadcŠčajo za najetje zdravih in prostornih stanovanj.
Piače obč. slug pa ne bi smele znašati manj nego K 800, in ravno tako naj bi bili tudi ti deležni primernih trijenij in stanarin.
Potem bo tajnik res tajnik ter bede posvečal ves čas svojemu poklicu; kajti, dokler mera obč. uslužbenec iskati si raznih strankarskih zaslužkov — |naj bodo ti že kakršnikoli hočejo — do takrat se bo ie vselej govorilo: »kakršna plača — tako delo lu
Naprošeni so torej vsi merodajni faktorji, da to nujno podpirajo, kajti največjo korist cd tega bodo imele vselej le občine, ki so skoraj popolnoma odvisne ravno le od
taj i kov.
Padena. V .Edinosti" ste že sporočili o nesreči, ki Je zadela Ivana Pribarca potom strele. Tu podajam še te-le podrobnosti. V seniku Je Imel okolu 300 centov sena; kGnJ sicer ni bil za dirke v Monte-bello, za naše hribe pa še dober. Sk(den) in hlev sta pogorela do tal; umevno, da seno tudi. Se naslednjega |utra je tfelo. A pri vsem tem Je najhujše, da mož niti zavarovan ni bil; a Škode trpi okolu 3000 K. Ta pač ni mož dvajsetega stoletja I Gospodarji, hočete-li za ono malenkostno zavare-, valclno, ki plaču|ete. zavarovalnici, živeti v večnem strahu ? I Saj ne veste, ked?j vas zadene nesreča. Ta slučaj naj vas pouči, da v bodoče imejte v za svoja poslopja (in kar je v njih) zavarovana in to pri solidnih, domačik in slovanskih zavarovalnicah.
VPAuliOPnini (AL BU0N OPERAIO) ul. UOVIjdrllltl Kiborgo 31 se prodaja vu-
kovrstno obuvalo za moške, ženske in otroke Popravlja in sprejema naroČila po meri. Svoji k svojim I Priporoča -e lan-nik M IVANČIČ.	1727
l7lftt II ^POliSkn J® »»Jprijetnejgi vsak dao.
V OBSIJOlI 8 parniri 4kiat na dan, z
Železnico ravno tako. V Sesljanu je na državni cesti
8 goBtilen, posebno pa se pri L Čucu dobi najbolja
postrežba v jedi in pijači. Lepi senčni prostori tet
zmerne cfne Vljudno vabi IVAN SUO.	972
Poslano *)
Tiščanje v prsih in utripanje srca sta večkrat posledici zapeke. Pol kozarca naravne kisle vode „FRANZ JOSEF", zavžita na tešče, povspešuje presna vijanje v trebuhu in prepreči valovitev krvi. Slavni dunajski zdravnik za živčne bolezni profesor Dr. von Krafft Ebing piše: Kisla voda „FRANZ JOSEF" se kaj lahko prenese; navadno nastopi odvajalni učinek že po par urah. Dobiva se v lekarnah in mirodilnicah in prodajalnah kislih vod. Odpravno ravnateljstvo zdravilnih studencev „FRANZ JO-SEF" v Budimpešti.
*) Za člank* pod tem naslovom odgovarja uredništvo le toliko, kolikor mu zakon veleva.
innaDDnpaoaaDDoaDDPOPOPDDDPPPPPP
MALI OGLASI

MALI OOLASI M računajo po 4 ria, besedo. Mastno tiskan« besed« enkrat rti. Najmanjša pristojbina 40 vin. Plača M takoj tnseratnean oddelka
Hnnr"^^"rn"nnnnnnnnnnnnnnriQ
pHnnpnPdm cenjeuemu občinstvu svojo go-l P IjJLf IUI#*5 III Btilno-buffet. T\,čim prvovrstno Dreberjtvo pivo na pipo, brez aparata i a vsakovrstno vino. — Trst, Campo San Oiacomo 19 nasproti cerkve Sv. Jakoba. — Lastnik Ludvik Tominec.
Rudarje
iBče prfmogjkop .Adrija" v Britofu pri Divači.	lj 85
I XXft o O spretn* kuharica. Naslov pove In«e I SbC	ratni oddelek Edinosti.	1 82
kin np/lHo! imam popolnoma na novo oprem
na |iruudj ijeno na pd p krito koč<jo. Cena jako ugodoa Sliko poSljem na zahtevo. — Naslov: Anton PetkovSek. So. Logatec Kranjsko._1784
Oddasta se
Stv. 22. IV- nadstr.
dve postelji pri slovenski dru-rini v ulici Barriera vecchia
1666
Ctonnuanlfl 3 Bobe> Bobica» predsoba in ku OlrtllU VCHIJO hinja se odda v najem za t
797. — Acguedotto 9, Kremser.
1780
Pl>nriqin o A	okna, Btopnice in razne
rruucftju OC druge stavbinske potrebščine
Ulica Piccardi §tv. 18.
1777
llrlnunn čevljar želi Be porečiti z dekletom ali UUUVtJb udovo od 35 do 45 ldt. - Ponudbe na PoBtrest&nte ,J. P.u, glavna poŠta, Trst	1"6
Zahvala.
Podpisana Be globoko ginjena iskreno zahvaljuje vsem onim, ki so se udeležili pogreba, ali eo hoteli z dopoelanimi ovetlieami ali na ksk drug način počastiti njenega ljubljenega poglavarja
Josipa Vatovca.
Posebno zahvalo naj sprejme slavno ravnateljstvo Pekarske zadruge.
Rodbina Vatovec.
Preselitev trgovine.
Naznanjam slavn. občinstvu v mestu in na deželi, da sem preselil svojo trgovino jestvin
iz ulice Campo S. Oiacomo
št. 20 v lato ulico št. 18.
in se uljudno priporočam za obilen obisk. Z odličnim spoštovanjem Vek. Stepančič.
Josip Zavadlal
Trst, ulica Marco Polo 6.
Priporoča cenj. občinstvu
svojo pekarno
Večkrat na ddn svež kruh. Prodaja se moka is prvih mlinov. Likeri in vino v steklenicah.
pi^Amiln zelo kracen, se proda. - Cena prav UloSOVir nizka. Strvo a a Vilaggio 298. (1778
Vn4inm 86 oddasta ctoe sobi s prostim vbo-IIG Jclll dom. Informacije daje .TržaSko podporno in bralno druStvo", ulica Torre bianca 41. v	1728
ima Škode vsakdo, ki se ne udeleži pleene vaje, kate o priredi danes klub „Zvonimir* na Vrdelci ul. Scoglio. (1767
50.000 K
Priporoča asftobčiC8tva Buffet Y D,ici
it. 8. Točijo se prvovrstna
I
50000 parov čevljev
4 pari Čevljev le za K 9*— franko.
Zaradi likvidacije mnogih velikih to varen sem dobil nalog, da prodam veliko množino čevljev globoko pod proizvodnimi cenami. Prodaj am torej vsakomur
2 para moških in 2 para ženskih čevlj.v na trakove,
rjavo ali črno usnje, galoš. z močno nabitimi podplati najnovejša fasona, velikost it. po cm. Vsi štirje pari stanejo le K 9-—. Razpošiljatev po povzetju
S. Urbach, eksport čevljev, Krakovo 2.
Zamenjava dovoljena, tudi denar nazaj.
Gospodar, zadruga v Mačkovljah
reglstrovana zadruga z om. jamstvom
vabi svoje člane na
redni občni zbor
ki se vrši
v nedeljo, dne 31. avgusta 1913.
Dnevni red:
1.	Poročilo odbora.
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Odobritev rač. zaključka za IV* 12.
4.	Volitev nadzorstva,
5.	Slučajnosti.
ODBOR.
Pts
Prva slovenska mirodilnica
v Trstu
Rlojz Saletelj
•(les CsrrmdeH It, v bllMsl «ostJlee NO0,
Zaloga barv, SopiČev, mreiie sa plia, predmetov is gumija, sveč, mila, par-famo v, mineralnih vod itd.
vina in pivo.
Izvrsten teran od561itrov
Tonoajn §t. 56.
daja Josip 6 k r 1 i v
1670
Qlll^5lhnilfa ve?čega slovenSčme in nemščine, OIU£dUIIII\Cl Ia vsa deli, snaženje, raznaSa-nje lepakov iS"e Kinematograf Ideal, Ljubljana (1770
IIMIO jtnano ADOLF MILANIĆ v Barkovljah rVrUJC&Ulillsd obrežju fit 122 se priporoča cenjenemu občinstvu za vsakovrstna dela. Solidna poBtrežba. Vel ka izbera najnovejših angleških vzor-cev po najnovejši modi._._1575
PrSTni cnrti od oIJ* in mineralnega petro-■ lomili oUUI ieja Be kupijo v partijah. °o-nudbe pod „Trgovina" Trst, poatante.	1695
Prinnrnoa M> novim vodstvom, na novo I K ipUlUUa urejeni hotel „Pri zlatem Jelenn-v Gorici. Oene zmerne.	1252
p|»A»f	||| upravljanje hi5 po ceni in z jam«
I	Ul Btvom< _ Ponudbe na Inaeratni
rddelek Edinosti.	1751
Prijateljem in slav. občinstvu
toplo priporočam dobroznano gostilno g. TomsŽiča v ulici Moliu a vento Stv. 3 v Trstu. — P e g a n L e a n d e r, voiiteti.	524
MflRANA^ j® P^P^duio najbolje Bredstvo „mviiniin ra uniieilje gtenio in dražega mrčesa. Dobiva se po raznih mirodilnicah in pri za lagatelju S k r i n ja r. Ferriera 37, I._
1632
Josip TrampuS
Trst, ulica Farneto št. 11
prip«ro2s trojo pekmiijo. Večkrat h dan mi kruh.
Moža moke vsaki trste Iz pran mlinov.
Vino in liken v steklenicah. Sladi&ei in Vižkatiai, - Ptstrežba tudi na
Izredna rasprodaja!!
Keverjetno ceno! 600 kosov za samo 3 K 80 vinarjev.
Krasna pozlačena prec. 36 ar tekoča ara na sidro z verižico, natančno idoča s triletnim jamstvom, moderna svilena kravata za gospode, 3 kom. najf. žepnih robcev, 1 kras. gosp. prstan, s ponar. kamnom, 1 krasna eleg. damska zaponka, pariika novost, 1 par double zlatih manšetnih gumbov s patentirano zapono, 1 krasno toaletno žepno zrcalo, 1 usnjata denarnica, 1 najfinejši žepni nož, 1 dišeče toaletno milo, 1 najfin. uživalo, 1 krasen ali bam z najlepšimi slikami sveta, 3 šaljivi predmeti, velika veselost za stare in mlade, 20 komadov korespondenčnih predmetov in Še 500 rabljivih, potrebnih predmetov. Vse akapaj z aro vred, kije sama toliko vredna, stane 3 krone 80 vin. Pošilja proti povzetju dunajska razpošiljalna tvrdka Cb.
Jungwlrth, Krakov« A/4.
NB, Pri naročbi dveh navojev se priloži angleška brivna britev prve v^rste. Za neugajajoče srn vrne denar.
Andrej Purič
kovafi,
Trst, ulioa Medla 6.
Prevzema se vsakovrstno delo stavbenega kovača.
G. de VECCHI
naslednik A. FONDA, Trst, ulica del Bosco št 17.
Zaloga sena, krme in otrobov.
m Ul
Seao i., nama, oreraso iino benelki otrobi, otrobi tt. Š4
POZOR I
POZOR 1
Kroiačnica Yek.Terzo
Trst, ulica Fonderia štev. 4, I. n.
Priporoča ae c. občinstvu za vsakovrstna dela. Solidna postrežba po najnižjih cerah in najnovejšem kroju Bogata izbera najnovejših angleških vzorcev.
SVOJI K SVOJIMI
Zdrava
noeti*
Ženska Naslov
pod 1822.
sprejme otroka za do it. — J pove Inseratni oddelek „Edi-1733
Cn^tantR Marrn PriP°roč* cenjenemu I *
UUdiaillV mdruu občinatm erojo žga- ■ n j ar no in »Ja&čičarno, nahajajočo me t ulici Istituto štev. x. — Vmakovrmtni likerji in rino r steklenicah. Cene amerne.	i
LETOVIŠČE
Bohinjska Bistrico Bohinjsko Jezero
v Triglavskem pogorju,
na progi drž.železnice Jesenice—Trst, 3 ure oddaljen od Trsta; alpska klima izborna voda, stanovanja v gostilnah, vilah in priv. hišah. Ugodne železniške zveze za izlete, gorske ture. Zmerne cene. Informacije in prospekti brezplačno.
Prometno društvo v Bob. Bistrici.
50000 parov čevljev
4 pari za K 9*—
Zaradi poloma nekaterih tovaren sem dobil nalog, da prodam veliko partijo črevlje? pod nabavno ceno. Prodajam vsakomur dva para moških in dva para Ženskih črevlje v na zavezavo, elegantne oblike, iz črnega ali rujavega usnja, z močnimi podplati, podšivani. Velikost po številkah. — Štirje pari stanejo
samo 9'— kron.
I. GELB, ekspedicijska hiša
Novi Sandec Stev. 278. Dovoljena zamena ali pa se vrne denar.
V dobroznani mesnici
■ ■■OB
Trst — Piazza Barriera veeehia št. 9
se prodaja vedno prvovrstno goveje, telečje in koštrunovo, jančje in kokošje meso. Postrežba tudi na dom. CENE ZMERNE
MARTIN DOVGAN ^aSRSŠA.	apta?!
^B ^ novo prevzeto In ie 50 let obstoječo llljalnega blaga. vr?te: ~ -Prodl^ 1
P t polti daevao pak« •
---kav« aa drobno la
na d »belo.	OEVE ZIEBIK
Biran XIL
EDINOST" St. 227.
TRGOVINA IZGOrOVLJEHIH
OBLEK
zamole, ženske In otroke
Obleke po meri. CENE IZREDNO NIZKE. Ulita delto Tone Z
& OHINč C & ca
(zn cerkvijo so. Antona novega)
00 augnsta naprej
u ollcl
Ponterosso 8
ulica San Lazzaro 17. W0jDl Ul. NllOUO 13.
JADRANSKA BANKA
TRST, VIA CASSA Dl RISPARMIO 5 (LASTNO POSLOPJE).
KUPUJE IN PRODAJA: vrednostne papirje, rente, obligacije, zastavna pisma, prijoritete, delnice, srečke itd. VALUTE IN DEVIZE. PREDUJMI na vrednostne papirje in blago
ležeče v javnih skladiščih. SAFE - DEPOSITS.	PROMESE.
Brzojavi: JADRANSKA.
OD DNEVA VLOGE
VLOGE NA KNJIŽICE
4°|o
DO DNEVA VZDIGA
MENJALNICA.
RENTNI DAVEK PLAČUJE BANKA IZ SVOJEGA. NA TEKOČI IN ŽIRO-RAČUN PO DOGOVORU. ŽIVAHNA ZVEZA Z AMERIKO.	AKREDITIVI.
URADNE URE: 9-12, 2 l/a—51/,.
ESKOMPTUJE : srečke, devize in papirje. Zavarovanje vsakovrstnih papirjev proti kurzni izgubi, revizija žrebanja srečk itd. brezplačno. STAVBNI KREDITI. REMBOURS-KREDITI
Krediti proti dokumentom ukrcanja. BORZNA NAROČILA.	INKASO.
Telefoni: 1468, 1799.
Filijalke v Opatiji ln Ljubljani.
novosti zn pomlad In za poletje
Iz sukna,
ZobotcknlČnl ambulatorlj Univ. zdrava fc«
Moške oblake Iz sukna, kamgarna. zadnje	Dr. MftkSO B^TT}7
novosti.......od K 15—48 Ermanno Schultze, 1. tehnik.
Dečke obleke Iz sukna, kamgarna,	Trst, ulica Caserma itev. 17, D. aadst*
zadnje novosti .... od K 10—32	poaebni zavod za umetne zobe brez ustne
Otroške obleke cd 3 do 12 let od K 3—18	ploiče. Plombiranje z zlatom, platinom ia
Velika zaloga suknenih hlač . od K 4—14	porcelanom. Vsa dela brez boleti*. Zrar
„ « kstonlnastih hlač od K 2 20—5	nanje krivo rastočih zob. Zmerne cene;
Največja zaloga blaga zadnjih novosti. j	Sprcjcmm od 9 do i ia od j do * popoS.
:: Sprejemajo se naročila po meri
Specijaliteta: delavne obleke, srajce ss spodnje srajce Itd. Itd s
Samo v dobro znani trgovini
„min cittfl di Trieste"
ulica GIosbć Carduccl (ex Torrente) št 40
Velika zaloga obuval
za moške, ženske in otroke
čevljarnica Mikolič
TRST
tiL G. Caprin 16, vog. ul. della Guardia 22.
Prevzema naročila po meri in popravlja. LASTNA DELAVNICA.
F. Pregel
Trst, via Siuseppe Caprin 10 (pri Sv. Jakobu)
priporoča cenjenemu občinstvu svojo znane
in i rodilo i c o.
prodaja se vsakovrstne mirodije in drugo. Sipe, barve, kisline in profumerije. Sveče. Petrolej in mineralna voda. Cene zmerne
Tovarna kovfisgov la potnih torb
Lorenzo Lasorte
»
PZAZZA OS?ITALE ŠTEV. 5.
Sprejemajo se naročila ln popravila t« atrok« — Oeoo abaolntno konkorenone. bm^jejo m odpoallJatTe na deiel«.
Tovarna
kcvSagOT ln potnih torb v vssh velikostih la popravila po niskih oensh — Pošilja tre na vss strani
Trst, ul. Silvio Pellica štev. 8.
5B
Gostilna Max
frst, vis Potronlo 2 (prt nov, trgu). Tofil se Istrsko in domsfte 6rno ki belo vino, kraikl teran vipavsko vino in Preherjevo pivo. Toft^o te vadi vsakovrstni likeri ln iganje ter > ava Bohinja vedno pripravljena m gorkunl in
Velika zaloga dvokoles
la Alvalalli stroj««, irtMfui«, arkastroa«« pri B*tJ«l-U,
eartaa. Stalna aUaa it. > ln 4. ■ ohaaJtaa toJavslo*. — Prataja aa afera*a. Caalfti traalo. VaUka zalaga vukavratei* »traja* rafeljaalfe po aaal
mrzlimi jedili. jj|BiBJI

Tehnična poslovnica
FRANC & KRAK C, Trst,
(prej Schnabl & Ca Succ.)
dobavatai
Taagyaa MjtarretntjH mtovje aa benoin, plin, ■pojil pila la aatar|a m atfte,
sistem „Dieeel" etojete in lešede astrojbe.
LskosMbtts aa bearfa la para, Prevremsjo dalo industrijslsfh tovsraa kakor: Mlhri za BMke, stroji za proisvajeaje olja, tavarae Mi, »troji as kaasooJMM, stroji m tovarn« ss taaraat, stroji in nsmeMenjs m alžirski akrt, oaatr&lao kurjstev, stroji as drobljenj« rasliSnegs blaga, kemi&se tovarn« itd.
Hsaseičeajs ss slsktriČBO razvstl)av« ia preaee ao«, EUktarife* vsdSfala za aeaha (lift) sistem Podretti, kakor tudi v^ifala ss blago. Stroji ss kevaike ta drage obrti. Maderaa trsasaMJa. Sesslke in o«vl vsake vrstL
SklsdiM« vsakovrstnih tahaifiaih potrebMia. Vsakovrstne ostla	bi
stroji as poljedelstvo ia prei« is fino. Olje, ssmskl, pip« itd. »▲adaro* najbolji in asjo«ssjii pokrov bii.
— — — FreraAanl In ehlsk mernikov
Pekarna in sladčičama
MIKUSCH
Izdeluje kruh z zdravim hlgijeničnim elektr. stn]sw
Trst - Piazza 3. Francesco d'Assisi 7.
Prodaja moke I. vrste, sladčice ln pi epečend, (biskoti) najboljših vrst, velika izbera boTi-bonov za otroke, svež kruh trikrat na dan, butel|ke, fina, desertna vina, dalmat ns«:a in Istrska vina z razprodajanjera pive v steklenicah. Zalagate!j zadruge c. kr. drž.tvnih uradnikov. Državnim uradnikom 5". popust
Ivan Krže
Trat - Piazza S. Gfovann! ftt. i.
^m _	kuhiajnkih in kl«t*rakih
AAl^g Jl Min od	ia pl.un!*, H^
bieut, čsbrov in kad, aodčstov, lopat, relat, &lt L. kovntnlh ko&ST, jsrbaaav is metel ter mnogo ti* :: C: T tO Itroko spsds-	>
iotth pradeaetOT.— A r ipi/rUua ron o * kuhinjsko posodo v*ake vrata bodi od pereclaaa mije emsiU, kositerjs idi cinks, nsdsiis psnsessst^ • ^ kletke itd. — Zs ^ostiloifarje pipe, krogce, ssm!t-ve In atekleno poaodo ss Tino.
DrMRaimondo Bisiach
opozarja svoje cenjeno odje-malstvo, da so je vrnil v svojo urarno na svoje prejšnje mesto, Campo S. Gia-como 5, v hiši „Delavskega konsumnega društva-1. — ZA BIRMO je na razpolag > bogata izber ur, verižic ia priveskov po konkurenčnih cenah.
I^ji
Tržaška posojilnica in hranilnica
_m	*w___________palači — vhod po glavnih stopnjicaft)
l
Podtno hranllnidnl ra6un 16,004.
Posojila daje
na vknjižbo, na menice, na zastave ia
na amortizacijo za daljšo dobo po dogovoru.
Eskomptuja trgovske menice.
Hranilne vloge
sprejema od vsakega, če tudi ni ud in jih obrestuje po
mr 4Vlo
Večje stalne vloge In vloge na tbkočl račun po dogovora.
Rentni davek plačuje zavod sam. Vlaga se lahko po eno krono.
Oddaja domače nabiralnike (hranilne pušice).
Telefon štev. OS2.
Ima varnostno celloo (safe denosits) za shrambo vrednostnih listin, dokumentov in raznih drugih vrednosti, popolnoma varno proti vlomu in požaru, urejeno po najnovejšem načinu, ter jo oddaja strankam v najem po nizkih cenah.
8tanje vlog nad IO mlljonov; URADNE URE : od 9 do 12 doooldne In od 3 do O popoldno Izplačuje ae vsak delavnik ob uradnih urah.
9BT
j Ottoman tu, Ottoman tam i

povsod me iščejo povsod me radi imajo.
CENTRALA v
-- PRAGI --
Ustanovljena 1. 1868. 22 podružnic. 12 ekspozitur. Delniška irlaruiča:
K 80,000.000
Rezervni in varnostni zaklad:
K 2Bf000.000
Ziunostenska banko, podružnica u trstu
Telefon : 2157 - 1078.
AKREDITIVI - ČEK! - IZPLAČILA
= BORZNA NAROČILA. IZVRŠUJE VSE BANČNE IN MENJALN1ČNE POSLE.
GRADEŽ — ekspoziture — OPATIJA
VLOGE
na knjižice
A--
T 20
Rentni davek pladuje
banka iz svojega. Poloinice brezplačno na razpolago.