mm Največji slovenski dnevnik ▼ Združenih državah Vdjja za vse leto ... $6.00 IP ' ____ lil......Ill Mbi Al ffi C 1 r -'H i- Za pol leta - - - • . $3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo cdo leto $7.00 TELEFON: C0BTLANDT 2876 NO. 133. — STEV. 133. Osirštov^ltskih idefcnrcerr Ameriki .- The largest Slovenian Daily in I the United States. Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. Entered as Second Class Blatter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3,1879. Albanija - jedro s JUGOSLOVANSKI DIPLOMATI SO SE PRENAGLILI IN SEDLI MUSS0LINIJU NA LEPO NASTAVLJENE LIMANICE Albanija brani aretacijo jugoslovanskega uradnika ter dolži Beograd "brutalnih zahtev". — Prosi nadalje, naj se ohrani čuječnost na Balkanu. Francozi se boje, da se bodo pojavili obmejni spori z resnimi posledicam?, za vso Evropo. ŽENEVO, Švica, 7. junija. — Albanski zunanji minister" Aliozotti je naprosil Ligo narodov, naj pazno zasleduje razvoje na Balkanu vsled prekinje-nja diplomatičnih onošajev in odhoda jugoslovanskega zastopnika iz Tirane. V sporočilu Aliozottija se glasi, da je M. Džura kovic, domnevani jugoslovanski uradnik, kojega aretacija je povzročila ves spor, albanski državljan in da ni upravičen do diplomatične imunitete. Dostavlja, da ni bila Albanija informirana glede nje-govh stikov z jugoslovanskim poslaništvom. Poslanica pravi nadalje, da je spravila preiskava Džurakoviča na dan zelo obtežilne dokumente, ko so se obračali proti Varnosti albanske države. Zahtevo Jugoslavije, naj se ga oprosti, označuje kot skrajno ostro sporočilo, ki nasprotuje mednarodni postavi ter je brutalno in nespravljivo. ZVEZA PROTI KOMUNISTIČNEMU GIBANJU NA KITAJSKEM EMANCIPACIJA ŽENSK NA ŠPANSKEM Nadalje je v poslanici rečeno, tla so izkazali Albanci najvišje častil1"1"1 tozadcv*ni odhajajočim jugoslovanskim diplomatom, kljub dejstvu, da je dobil albanski poslanik le 48 ur odloga za odpotovanje iz Beograda. poziv dvorljiv, a njih narodni ponos jim ni dovoljeval, da bi se pokorili tako odločnemu pozivu. BANDIT OBKOLJEN _VG0ZDU Sto mož je obkolilo Mateja Kimesa, bandita v Oklahomi. — Dobili so povelje, naj se ga pola-ste živega ali mrtvega. PAWIirfcKA, Okla., 7. jun. — St o težko oboroženih mož je dobilo povelje, naj zajamejo ali ubi-jjejo Mateja Kimesa, voditelja na-bol drzne banditske tolpe na .Jugo- TIRAXA, Albanija. 7. junija. — Albanska vlada je poslala tajništvu Lige narodov sporočilo, ki predstavlja albansko stran spora radi aretacije nekega uslužbenca jugoslovanskega poslaništva, ki je dovodla do prekinjenja diplomatičnih od noša je v med Albanijo in Jugoslavijo. Ob istem času je podala vlada slično ugotovilo časopisju. BEOGRAD, Jugoslavija, 7. junija. — V razpravi glede prekinje-nja od noša je v med Jugoslavijo in Albanijo se je lotil list Politika splošno priznanega jedra celega vprašanja, ko je zahteval, naj se naprosi Ligo narodov za preiskavo položaja, katerega jo ustvarila v Albaniji tiranska pogodba. Potom te |K)godbe, ki je bila podpisana pred nedavnim časom, je prišla Albanija med protekcijo!larJev jo razl>isane na Kimesa, ži-Mussolinija". . j vega ali mrtvepa. Oklahoma Bank- ro t df•• ^ .. Prs Ass- zbira prispevke od svojih PARIZ, hrancija. 7. jumin. —'v, , . , " .članov za naprrado; skupna svota nr Slučajni strel kakega bandita naVii« i- ..... i bila objavljena, abanski meji, povzroči povsem lah-j ko vspričo sedanjega razpoloženja' Ki,nes zbežal v gozd peš, ko novo vojno na Balkanu, ki bo brez dvoma involvirala Italijo in Jugoslavijo. Vsled prenagljene akcije jngo- 1 1 -—1 Proti boljševiškemu Hankovu, glavnemu stanu j Španske ženske se zavrnile riaziranje, da morajo o~ ekstremnih nacijonalistov. — Pogajajo se baje j stati vedno doma. — Madridski klubi so protesti-glede tega mandžurski diktator, governer pro- rali proti napadu vseučiliškega dekana. — Ženske vinče Sansd in1 general Kaj-Sek. 1..... PEKING, Kitajska, 7. junija. — Med mandžur-skim vojaškim diktatorjem, Cang Tso Linom, ge neralom Jenom, vojaškim governerjem province Sansi in generalom Kaj - Sekom, voditeljem meščanske smeri nacijonalistov, ki so. ustanovili v Nankingu svojo lastno vlado, se vrše pogajanja za anti-komunistično zvezo. To je bilo objavljeno včeraj v glavnem stanu Cang Tso Lina. nimajo volilne pravice. MADRID. -Španska, 7. junija. — Zveza španskih žensk in španskih ženskih klubov v Madridu pripravlja protest proti dr. Barme ju, dekanu madridskega vseučilišča, ker je rekel v nekem pogovoru, objavljenem pretekli teden, naj ženske ne posečajo vseučilišč, pač pa naj ostanejo lepo doma. Dekan je izjavil, da so predava zapadu. "Obkolili so ga v nekem gozdu štiri milje od tukajšnjega kraja. Nagrade v znesku več tisoč do- slovaiiske vlade, ko je odpoklieala svoje poslaništvo iz Tirane, in razburjenja, katero je povzročil ta dogodek na obeh straneh Jadra- ga je zasledovala neka posa uradnikov v avtomobilu. Domneva se da je močno oborožen ter dobro založen z municijo. Mladega banditskega voditelja so spoznali, ko se je včeraj zjutraj ustavil s svojim avtomobilom sredi trgovskega dela tega kraja. Načrt se obrača v prvi vrsti proti generalu Fcngu. takozvanemu krščanskemu generalu, ki je bil imenovan od radikalne vlade v Hankovu vrhovnim poveljnikom čet in ki je dosedaj najdalje prodrl proti Pekingu. Cang Tso Lin naj da obljubo, da ne bo nasprotoval principom Sun Jant Sena, ustanovitelja nacionalističnega gibanja. Temu nasproti pa se bodo lotili vsi trije zavezniki boja rpoti Hankovu in ta-mošnji vladi, ki se opira na delavce in kmete. — Mandžurske čete maršala Canga bodo držale metem črto ob Rmcni reki. — je izjavil zastopnik Canga, ki je dostavil, da so severne čete pripravljene umakniti se C milj od Pekinga. T TEN SIX. Kitaska, 7. junija.— Prvi oddelek amer. mornariških vojakov je dospel včeraj v Tiensin ir. Taku. S ANO AH A J. Kitajska,n 7. jun. En bataljon angleških čet je bil poslan včeraj v Tiensin. Nadaljni bataljon je dobil navodila, naj odide v teku enega tedna v Vejliej-vej. na Šantung polotoku. TIENSIN, Kitajska. 7. jun. — Med mornariškimi oblastmi ter diplomatičnim in konzularnim zbo rom so izbruhnile diference, če naj ostane ameriško poslaništvo v Pekingu ali pa se preseli v Tiensin. Vrhovni ameriški poveljnik želi premestitev v Tiensin in ameriški državni department je s tem baje zadovoljen. Ameriški diplomatieni zbor pa je protestiral proti temu ter baje dosegel da bo ostalo poslaništvo v Pekingu. VELIKE PRIPRAVE ZA SPREJEM DRZNIH AMERIŠKIH LETALCEV Zračna ladja Los Angeles bo pozdravila Charles Lindbergha v ameriškem vodovju. — Predsednik Hindenburg bo pozdravil Chamberlina in Levina. — Gosta ameriškega poslaništva. WASHINGTON, D. C., 7. junija. — Zračna ladja Los Angeles bo pozdravila kapitana Charles I Lindbergha, ko bo dospel v ameriško vodovje na krovu križarke Memphis. Mornariški department je objavil včeraj, da bo zapustila zračna ladja Los Angeles svoje letalno pristanišče v Lakehurst v pe- na črto med Paoting in C"ancau,i | . - * ------------ — ki se steza kakih 40 milj južno odj*ek zjutraj ter se odpeljala nad morje, kjer bo ča-Tiensina. To bi spravilo armado wkala na prihod križarke Memphis in kapitana Kaj-šeka v razdaljo kakih 1000 Lindbergha. Zračna križarka bo vzela s seboj veliko število povabil. V petek popoldne bo odletelo brodovje hidroplanov križarki nasproti, da spremi oceanskega letalca po Chesapeak zalivu do glavne ga mesta. BERLIN, Nemčija, 7. junija. — Ameriško poslaništvo je danes sporočilo, da bosta dospela še danes oba ameriška prekatlantiška letalca iz Kottbusa semkaj. Če bi ne bilo mogoče popraviti dotedaj Bellanca aeroplan, da se odpeljeta žnjim v Berlin, se bosta - poslužfla nekega nemškega areoplana, da ne razočarata velikanskih ljudskih množic, ki čakajo na prihod. Takoj po njih dohodu v Berlin bosta a vi jat ika gosta na nekem privatnem banketu v hiši ameriškega poslanika Schurmana. Sprejem pri predsedniku Hindenburgu je določen na poldvanajsto uro jutri zjutraj. Zvečer bo oficijelen banket v poslaništvu in v petek bo banket v Ameriškem klubu. Kot že poročano, sta bila avijatika prisiljena spustiti se na tla, ker jima je zmanjkalo gazolina. Pristala sta v bližini vasi Klinge v močvirju^ki se jima je zdelo kot lep, prost travnik, seveda le iz vi- Priznal še tri nadaljne umore. na, so od|K>slaIi pomirjevalne br-'L'rad šerifa je bil takoj informi- zojavke is Pariza v Beograd, a t brzojavke ne bodo mogle imeti istega učinka kot pred par meseci. Tukaj prevladuje nmenje. da je padla Jugoslavija s svojo prenagljeno akcijo v past, ki ji je bila namenoma nastavljena ali vsaj. da je postala žrtev bolj prebrisanih italijanskih diplomatov. Vzrok spora je bil navidez malenkosten. Neki tolmač, v gotovih stikih z jugoslovanskim poslaništvom, je bil aretiran pod obdol-žitvijo zarote in špijonaže. Vlada v Beogradu je zahtevala z izrazi, ki so bili po mnenju vlade Zoguja dosti preostri, takojšnjo oprostitev moža, češ, da bi jo morali prej obvestiti, da nameravajo aretirati enega njenih uslužbencev. Albanci izjavljajo, da bi pristali v to, če, ran in skupina uradnikov je pohitela na lice mesta. Kimes se je odpeljal s svojo karo v iztočno smer z zasledovalci za petami, ki so otvorili nanj ogenj. Približno eno miljo iz kraja je zapustil Kimes avtomobil. Nato je letel preko polja na drugo cesto, kjer se je skril za avtomobil ren-čarja Red Carterja. Stiskal se je tesno k Carterju in zasledujoči u-radniki niso mogli streljati iz strahu. da bodo zadel renčarja. Pozneje je vrgel Kimes renčarja iz avtomobila tehr zbežal v gozd. Kimes. ki je komaj postal polnoleten. je obdolžen več kot pol ducata zločinov. --, -'ni I Agitorajt* ta "Glas Naroda", največji slovenski dnevnik v Ameriki TAMPA, Fla., 7. junija. — B. P. Levins, ki je že preje priznal, da je umoril Herman Merrella. njegovo ženo in trije njenih otrok, je priznal včeraj, kot izjavljajo o-blasti, še nadaljne tri umore. V preteklem poletju je baje umoril tri člane neke družine po imenu Rowell. Nekega Leonarda Thomp-sona je označil kot sokrivca v Merrell slučaju. Thompson je bil istotako aretiran. Mati drznega letalca To je Mrs;. Evangeline Lodge Lindbergh, mati kapitana Lindbergha. ki je poletel iz New Yorka v Pariz. Mrs. Lindbergh je učiteljica na visoki šoli v Detroit. Mich. nja na vseučilišču trošenje časa za španske ženske, ker je njih primeren prostor v domovih ter ne morejo črpati nobenega dobička iz vseučiliške vzgoje. Ženske bodo vsled tega objavile odprto pismo, v katerem bo rečeno, da je pokazal ženski spol, po več stoletij trajajočem zatiranju. zmožnost za trgovino in pro-fesijonalne poklice. Medtem ko so pred tremi leti tri ženske študirale medicino na madridskem vseučilišču ter ni bilo niti ene v drugih profesijonalnih strokah, obstaja danes 25 odstotkov vseučiliških dijakov i z žensk. Žensdce poslujejo sedaj kot odvetnice ter so postale znane radi svojih zmožnosti. Ugotavljajo nadalje, da so zasedle ženske večino mest stenografinj in tajnic izza časa. ko so postali vladni uradi odprti za ženske. Španske ženske so tako napredovale v zadnjih desetih letih, da jih ne bo mogla sedaj zadrževati nobene stvar, da si pribore isto ameriškega državljana, če ni sta-prostost m iste privilegije, katere noval prrd rojstvom otroka v JAKO VAŽNA ODLOČITEV Otrok Amerikancev ni ameriški državljan, če je rojen v inozemstvu in če ni oče stanoval tukaj. WASHINGTON. D. (\, 7. jun. Zvezno varhovno sodišče je odločilo včeraj, da ni mogoče pripu-siti v inozemstvu rojenega otroka uživajo zapadne evropske ženske. Ko se je polastil Primo de Rivera vrhovne sile, niso dobile ženske volilne pravice. Ker pa nikdo ne glasuje na Španskem, je to seveda brez pomena. Vlada pa je imenovala šest žensk v madridski občinski svet in več manjšim mestom županijo ženske. Primo de Rivera nima baje niti enega javnega nagovora, v katerem ne povdarja dobrega vpliva ženske na moško prebivalstvo, v interesu ekonomije in reda. Izgledi glede izboljšanja pozicije žensk so vsled tega upapolni in pričelo se je gibanje za enake državljanske pravice it moškimi. Vspričo obstoječih postav nimajo praktično nikakih pravic. Združenih državah. Odločitev so je tikala slučaja Čin Bowsa, ki so je hotel izkrcati v Seattle. Oče Čin Bowsa je bil rojen na Kitajskem ter je ameriški državljan, ker je bil rojen njegov oče v Združenih državah. — Charles Hughes, odvetnik v tem slučaju, je ugotovil, da se mora pripustiti Čin Bo\vsa kot državljana. Vlada pa je zastopala Stališče, da bi moral biti oče nastanjen v Ameriki pred rojstvom otroka, da bi otroka pozneje pripustili kot državljana. Vrhovno zvezno sodišče je odločilo v s mislil vlade. ADVERTISE in GLAS NARODA šine. Kolesa so se globoko udrla in propeler, ki se je še vedno vrtil, se je zlomil. Takoj so jima ponudili drug aeroplan, da nadaljujeta svoje potovanje, a ona dva sta to odklonila, češ, da hočeta priti v glavno mesto v svojem lastnem letalu, ki ju je srečno privedlo preko Atlantika. Ko sta prvikrat pristala pri Eisleben, je bil med prvimi, ki so prihiteli na lice mesta, carinski uradnik, ki se je prepričal, da nimata ničesar s seboj, kar bi bilo podvrženo carini. Begunci se vračajo. NEW ORLEANS. La., 7. jun Vodovje v Missisippi dolini je pričelo padati. Begunci so se pričeli seliti nazaj v svoja domovja. V Baton Rouge je bilo včeraj vse odrejeno, da se spravi nazaj 200 teh beguncev. Število v taboriščih nastanjenih beguncev v državi Louisiana je padlo od 55,000 na približno osem tisoč. Umor sovjetskega poslanika. VARŠAVA, Poljska, 7. junija. Včeraj je ustrelil tukaj neki mlad monarhistični Rus poslanca sovjetske Rusije na Poljskem. M. Vojkova. Atentat je1 bil izvršen ob času, ko se je hotel poslanik odpeljati v Moskvo. Prevedli so ga v bolnico, kjer je kmalu nato umrl. Napadalec, 19 let srtari Baris Kovceda, je bil aretiran. Oddal je | osem strelov na poslanea v trenut-j'ku. ko je hotle slednji v spremstvu ruskega pooblaščenca v Angliji, Rosengolza, zasesti moskovski vlak. Atentator je pozneje priznal, da je bil umor političnega značaja. Naročajte se na "Glas Naroda največji slovenski dnevnik v Zdr. državah. > t ezna m. To je seznam, ki pokaže, koliko ameriškega ali kanadskega denarja nam je treba poslati, da poskrbimo v stari domovini izplačilo označenega zneska, bodisi v dinarjih ali lirah. Podatki so veljavni do preklica, ki se po potrebi objavi na tem mestu. Ne dvomimo, da Vam bo ta ponudba trga jala, posebno Se, ako boste vpoštevali svojo korist in našo zanesljivo ter točno postrežbo. Dinarji Lire Din. ---- 500 ____ $ 9.40 Lir . . . .. 100 .. ----$ 6.20 Din..... 1,000 .... $ 18.60 Lir .... .. 200 .. .... $12.10 Din. .... 2,600 $46.25 Lir .... .. 300 .. .... $17.85 Din. .... 6,000 .... $ 92.00 Idr ... .. '600 .. ____^29.25 Din. ____ 10,000 .... $182.00 Lir ... .. 1000 .. .... $67.50 Za pošilja tre, ki presegajo DeaettboC Dinarjev tU pa Dratisoč Lir dovoljujemo pooebea snesku primeren popust. Mtadh 'po InilrtiM pmud tnrriajexm i f Mjknjh ■i Mm fir 'tammm* »iifrfu $L— Posebni podatki. Pristojbina ffia jev v Jugoslaviji in Italiji mate kakor ■ledi: za $25, ali manji znesek 75 eeo-tov; od $25. naprej do $30®. H S cente od vsakega deferfa. Za večje svote p» pL FtfcANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street, pn«*: oortlandt «st Nevž XorE, X. Owned and Published by SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Frank Sak«er, president. Louis Benedik, treasurer. 1 iaee of bubwesci of the corporation and addresses of above officers. Cortlandt St., Borough of Manhattan, New York City, N. Y. GLAS NARODA" (Voice of the People) Issued Every Day Except Sundays and Holidays. celo leto velja list za Ameriko in Kanado ..........................$/>.i)0 jmI leta ..............................$3.00 četrt hta ......................1.50 Za New York za celo leto....%7.00 Za pol leta...............................$3.50 Za inozemstvo za celo leto ..$7.00 Za vol leta .......................-......$3.50 Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. "(Jtax Saroila" izhaja vsaki dan tzvzemši nedelj in pra^nikov. Dopisi brez podpisa in osebnosti ee ne yriobcajejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnjo bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika.___ GLAS NARODA". 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Telephone; Cortlandt 2876. _ "V BERLIN!" TO HOLDERS OF SECOND LIBERTY LOAM BONDS EXCHANGE OFFERING OF NEW . TREASURY BONDS HfliM la givfn of a new offering of UNITED STATE3 TREASURY BOND3. dated June U. 1927. and bearing interest from that date at the rate of S % per cent. The bond* wil) nature in twenty year«, but may be called for redemption after sixteen Tear*. Second Liberty Loan bond« will be accepted In exchange at par. Accrued interest on tbe Second Liberty bonds offered for exchange will be paid u of June 15. T»27. Second Liberty Utn bonds h« v« been called .far payment on November IK. 1927. and will cease to bear int«re«t on that date. HoM»r» of nurh bonds who desire to take advantage or the exchange offer should consult their bank or traat Company at onre. The exchange priVtlege will be available for a limited period only, and may expire about June 15th. Further 'nformatmn may be obtained from bnnks w trust companies, or from any Federal Reserve Bank. A. W. MELLON, Secretary of the Treasury. Washington, May 31. 1927. 'r *: " Elinor Patterson PORTRET TURŠKIH SULTANOV Kakor znano prepoveduje mo-hamedanstvo, zlasti ]>a semitizem, svojim pripadnikom upodabljanje človeških potez. Kadi tega je bilo slikarstvo in kiparstvo pri molia-medancih povsem nerazvito, pač pa se je bujno razvila ornament <'assopisje je poročalo: ".Mai" |m> četrti uri zjutraj se je pojavil Cliamber-lin nad i >< -rt minul letalnim poljem. Približal se je sko-ro t lom, ter dvakrat zakričal: "V Berlin! V Berlin!" In na umetnost, zrak »plovna policija mu je pokazala smer." Zg<^lovina se je ponovila, toda v drugačni obliki. (ieslo: "V Berlin!" še marsikomu brni po ušesih. !'<> devetih letili ga je zopet zaklical mladi ameriški arija t i k, ko je iskal smer, v kateri leži glavno mesto Nem-čije. V Berlin!" Kako silno drugačen pomen je dobilo to geslo po devetih letih! Osem let — in kako se je izpremenilo stališče, ki ga je zavzemal skoro ves svet proti Nemčiji. Dne ~k junija 1919 so bile poslane v Berlin določbe mirovne pogodbe. Nemški delegati so povedali v Versaillsu zbranim >il.ikom. da so zahteve te pogodbe prevelike- in da jim andski šoli in v tretji k /. nemški igračami. American Defense Soeietv jc iz-ifranc0,ski žolL javila. da nemški morilci s to pošrtjatviio izzivajo Ameri-L Sultani in kalifi so na*likaili ve" , , . . , . .. . . , . . einoma na zlatem, klopi podob- kanee. da je treba to blago bojkotirati in ga poslati tja, nem in z dra?imi kamni okraše. < ti koder je prišlo. nem prestolu Osmana. čepeči po P«»javila se je eelo bajka, da vsebujejo igrače stru-turški naradi na no~ah- s»ltani , . . ......... . . . „ j .zadnjega stoletja pa so naslikani pene baeile m da hoi-ejo z njuni Nemci moriti nase otroke.'pribUžll0 v istnh pozah kot ostali Dne junija 1927 je ameriški aeroplan, ki se je dvi-jevropski vladarji njihove dobe, z * 11J1 z Long Islanda, preplul-Atlantik ill Ben ter pristal' razgrnjenimi zemljevidi in zamena nemškem ozemlju. Ni sicer popolnoma dosegel svo-'*afimi listinami v ... . ...... _ . kah m odlikovanji na prsih, sedeči, .lega cilja, toda prijateljski narod mu je pripravil kra ljevski sprejem. Stotisoč oseb ga je čakalo v Berlinu. Zastopniki »einžkfc vlade so bili že ob jutranji zori P°f'"t ^'V" ™,pri¥r- eTle 0 J i najbolj prebrisanih in najmogoe- lia letalnem polju. Inejših žen v dinastiji Osmanov. Ta Potoni radija se je raznesla po vsej deželi vest o po-!žena ie trikrat regentinja in stoječi ali pa tudi na konju. Med slikami se nahajajo tudi štirje ženski portreti, med njimi letll. Skvadron nemških zrakoplovov je bil odposlan s Tempelhof aerodroma, naj poišče Cliamberlina ter mu pokaže pot na cilj. Njegov sprejem v Berlin bo nekaj zgodovinskega. Ob vsej francoski oba)! ter daleč proti severovzhodu !»o Franciji so žareli vso noč žarkometi, da pokažejo dr-znenu: letaleu točno pot "v Berlin". , Dobra volja in sporazum med narodi sta v zadnjih oshiili letih bas toliko napredovala kot umetnost letanja preko Atlantika. Deklica umorjena ob morskem bregu. SAIJSBfilY BEACH, Mass., 7. junija. — Zgodaj včeraj zjutraj so našli truplo 21 let stare Stelle obleko, ki pa je bila raztrgana tei kazala, da se je vršil med napadal eem in deklico srdit boj. ' WASHINGTON, D. C., 7. jun Zakladniški tajnik Mellon je ob Kalil« i z Lawrence, ki je bila izzaljavil včeraj, da bo znašal prebitek t nega tedne usluibena v nekem zakladniškega departmenta v te tukajšiijem fotografskem ateljeju.) kočern fiskalnemu letu več kot Truplo je bilo oblečeno v kopalno šeststo milijonov dolarjev. gospodarica države, nazadnje pa je bila v haremu zadavljena na u-kaz njene lastne snahe. Drug portret predstavlja njenega sina Osmana L, s trinajstimi leti vladarja osmanske države, s štirinajstimi leti morilca svojega brata, s petnajstimi zmagovitega vojskovodjo in umorjenega s sedemnajstimi leti. Grkinji nasproti visi slika njenega vnuka sultana Murada IV., mogoče najbolj krutega in strašnega osmanskega vladarja. Ta portret je eden najlepših v vsej zbirki. Sedaj se nahaja vsa zbirka v novih prostorih. Poleg njega pa se nahaja bogat muzej starih zgodovinskih oblek, orožja in dragocenosti nekdanjih vladarjev obširne turške države. Doeim je prva zbirka dostopna le malo osebam, tvori druga javno razstavo, ki je na ogled vsakomur, kdor plača za to določeno visoko vstopnino. Greenwich, Conn, j Danes je 2. junij, — lep solnčni dan. Junij je mesec rož in cvetja.' Srečni oni, katerim je že od roj I stva posuta pot življenja z rožami. Vsak pa ve, kako trnjeva je pot življenja, posebno za one, ki si -služimo v potu obraza svoj vsak danji kruh. Pa kaj naša pot. Ako tudi ni vse tako kot si želimo, se lahko štejemo med srečne, ako se samo spomnimo, kakšna je pot živ Ijenja ubogih vojnih slepcev v sta ri domovini. Slopčeva pot1, dragi rojaki, j bolj trnjeva kakor kateregakoli drugega živega bitja. Ko se zbudi zjutraj, ne vidi zlatega junijskega solnea, ne vidi krasne prebujene narave. Ko se zjutraj vstane, stopi na — trnje, prestopi se, — zopet na trnje, ker vsak korak slepčev je posut z najostrejšim trnjem. kar si ga moremo predstavljati. Mogoče bo kdo rekel .kako da so mi slepci tako pri srcu. Prijatelj. ko bi Vam opisal doživljaj in obeutek, ko smo nesli v svetovni vojni iz strelnega jarka oslepelega vojaka, in to se rojaka iz mojega rojstnega kraja, potem bi me lag-Ije razumeli. Slovenci tu v Ameriki smo si nadeli nalogo, da postavimo slepcem dom v Ljubljani, a kampanja je j kar nekako zaspala. Tudi G. X. ni .več tako vzpotjbuden za to idejo kot svoječasno.. Rojaki, ne opustite tako plemenite ideje. V Ameriki pravijo: "Where there is a will, there is a way". Ko je G. X. objavil apel za po-plavljence v starem kraju, kako sočutne in odprtih rok so se izkazali Slovenci v Ameriki. Preglejte svoje prihranke, rojaki. Ali se kje pozna primanjkljaj vaših obi-lih prispevkov. Kar je darovano v take in enake namene, se ne pozna nikoli. Trebar je samo primerne prilike in malo dobre volje, pa je uspeh gotov. Zadnjo nedeljo sem imel tu veselo družbo iz Brooklyna m Xor-walka, Conn. Ker je ne\vyorčan ravno sedaj najbolj "žmahten", so kmalo prišle na vrsto slovenske pesmi in ples. Le žal, da je bil nežni spol tako maloštevilno zastopan. Ko so končali ono "Stoji, stoji Ljubljanca", sem vzel v levico klobuk. v desnico pa en dolar ter razložil navzočim, da res stoji Ljubljanca, ne stoji pa še in ne bode stal slepski dom v Ljubljani, če bo za to tako malo zanimanja. Da ste videli rojaki, kako hitro sem imel v klobuku $8.1 fi. Xi vzelo niti }>et minut časa. Jaz sem vrgel moj dolar v klobuk. Za dober vzgled je priložil še enega Mr. Frank Cof. kateri je prišel pred par tedni iz Clevelanda ter se s svojo soprogo nastanil v apartmentu Volkove hiše v Brooklynu. Xadalje je pri speval Mr. Tone Premru iz Xor-Avalk. Conn, en dolar, njegov brat •Tohn Pfemru 50c, potem se je Mr. Victor Volk olajšal drobiža obeh žepov, kar je bilo precej več kot en dolar. Xato je pristopil Mr. John Ivrečie s svojim "winning smile" ter prispeval nekaj srebra. Enako sta storila tudi Mr. Petelin in Mr. Victor Pregelj Seveda nista hotele zaostati tudi Mrs. Milka Vc-lk in Mrs. Fany Cof. katerih znesek je pripomogel do lepe svo-tice $8J6. Za to svoto vam prilagam tudi ček. Da bi še Mr. Grdina poslal obljubljenih sto, pa bi bilo $108.16, z obrestmi pa seve še več. Gotovo si misli, da se je že vse pozabilo, toda tak časten dolg se ne pozabi, dokler ni plačan. \ V zadnjem dopisu sem vprašal, ako namerava kateri vrhniških znancev domav na obisk, da gremo jskupaj, a do dapes še nobenega priglašenja. Seveda, vsak ima svoje vzroke. Eni so že predolgo tu ter so se domovini že čisto odlujili, drugi so preveč trdno v zakonski jarem priklenjeni, tretji zopet nerad opusti svojo o-brt in ali trgovino, in tako se leta množe. Iz Waukegana mi je na dopis odgovoril pismeno Mr. Prank Pet-kovek ter malo obrazložil obstoj mojih znancev in sošolcev, kar me je v resnici veselilo slišati, le žal. da preostali tako trdovratno molče. Naš pregovor pravi, da čez 7 let pride vse naokrog. Jaz bom prišel na Vrhniko ravno čez 7 let. Žal mi bo pustiti 6 let obstoječo avtoplesarsko obrt, ter je prilika za kakega podjetnega rojaka v tej stroki da isto prevzame z 1. septembrom. Mislim pa si, saj človek itak samo enkrat živi Poleg tepra sem pa še čital današni dopis Mr. Remsa iz Most pri Ljubljani o njegovem obisku na romantični Vrhniki ter o dobrem pivu in o gostilni v Močilniku, da človeku kar sline cedijo. In zraventega še koncert godbe na Križpotu pred Man-tovo. Saj godbe prave na Vrhniki ni bilo odkar so se preselili jrod-ei sinjegoriške med zbor angelj-skih trum. Ko pridem domov, bom pa še sam bolj natančno pregledal vse zanimivosti ter v G. X. poročal in vam napravil še večje skomine. Ce pa kdo namerava iti. naj sporoči in gremo skupaj. Predno sem odposlal dopis koncem tedna, sem dobil še en obisk, kar je pomnožilo svoto za slepce na $10.00. Pripeljali so se namreč Mr. John Svetlin z ženo iz Brooklyna in Maks Mohar se je ustavil z ženo istočasno pri meni. Povedal sem jim. kako lep uspeh sem imel z zbirko za slepce zadnjo nedeljo in oomenil. da ako bi dobil še $1.84. bi bilo ravno $10.00. Seveda ni bilo treba povedati dvakrat, ker takoj mi izroči Mr. Svetlin en do- g=2? Peter Zgaga Ivo se zakonski pari pred sodiščem ločujejo, pridejo na dan najrazličnejši vzroki za ločitve zakona. Nekatere žene pravijo, da jim mož ne da denarja, druge zatrjujejo, da leta za drugimi babniea-mi. dosti je tudi takih, ki očitajo možu pijanost. Glede pijanosti je težavna stvar. Kdaj je pravzaprav človek pijan.' Sodniki, profesorji in znanstveniki so že razglabljali o tem vprašanju, toda nihče ni mo«;el dati točnega odgovora. Najboljši je menda še odgovor nekejra rojaka, ki j' pijanost tako definiral: — Ako vidim človeka v jarku, ,, , . i pravim, da je pijan. Ako pa nune grajskih slikah. Proslavila se je,' •• - , - , T .. . ' vrze pijaea v jarek, pravim, da ko je i«rrala nuno v znani "Mi-' .....i - , , , - , ° sem malo preveč debre volje, racle . , ^ hči znanega čikaškega založnika bo kmalu nastopala v kinemato- Pozdrav vsem znancem Jo/e Zelene. PREISKAVA DUŠEVNEGA STANJA NA SMRT OBSOJENIH MORILCEV Glasi se, da bodo zopet preiskali duševno stanje Mrs. Ruth Snyder in Henry Judti Graya. — Mrs. Snyder je popolnoma apatična. — Zadeva glede zavarovalnine. Mr<. Ruth Brown Snyder in Hnerv Judd Gray, ki čakata v Sing Singu usmrčenja radi umora Alberta Snyderja, bosta še enkrat preiskana od državne komisije glede blaznosti. Trije zdravniki bi morali že pred desetimi dnevi preiskati Snyderico in Graya. vendar pa so preiskavo preložili na poznejši čas. ker sta se hotela udeležiti dva teh zdravnikov konvencije psihiatrov v Clevelandu. Zdravniki se bodo pečali baje posebno z duševnim stanjem Mrs. Snyder. Ona govori malo, noče či- VOLITVE NA ROMUNSKEM Romunske volitve se bodo vršile dne 7. julija. — Glasovanje bo "prosto", je izjavil ministr. predsednik, pri završenju novega ministrstva. "BUKAREŠTA. Romunska. 7. jitnija. — V novem romunskem kabinetu narodne unije, katerega je dovršil včeraj ministrski predsednik princ Barbit Stirbev. je prevzel on sam mesta za zunanje i i notranje zadeve ter finance. Od devetih ministrov, iz katerih je sestavljen kabinet, so štirje člani narodne kmečke stranke. O-stali so liberalci ali neodvisni sd-cijalisti. Splošno prevladuje mnenje, da bo novi kabinet trajal le malo časa. Prvo dejanje princa Stirbeya, ko je prevzel urad, je bilo, da je razpustil parlament ter razpisal splošne volitve na dan 7. julija. Po teh volitvah bo kabinet najbrž reorganiziran. Do volitev 'se bo mir, "*red in ju-stico vzdržalo po celi deželi ter zavarovalo prestol in dinastijo, — je izjavil nOvi ministrski predsednik v pogovoru z zastopniki časopisja. Justični minister, ki je tudi urednik lista Universal, je obljubil, da bo vlada zajamčila časopisju popolno prostost, brez vsakega sle-, du cenzorstva. BUKAREŠTA, Romunska, 7. junija. — Dobro informirani politični krogi izjavljajo, je opaziti splošno olajšanje vspričo odstopa ministrstva Averesca. List Dimineata pravi: — Opa- Moderna mati je imela moder-lar. preostali primanjkljaj pa pri-'MO hC'erko- Obe sta bili moderni v jatelj Maks. ter vam tako pošiljam tem imislu kot danes poznamo, skupno svoto $10.00. 11,1 obe sta bili Precej bogati. ~ I ^ dekleta se je zaljubil mlad, Omenim naj se,'da je Mr. Maks , .... ...... . ' ' . , , premožni fant m začel prihajati v Mohar zapustil Greenwich. Kupil si je namreč v Riverside. Conn. le-. , , . , - , , , V1 i 1 a ko mati kot hčerka, obe sta, po v staro-angleskem slojni zidano i , ,..... ' „. - ° bili zadovoljni z njim. hišico, krasen gozd se razprostira i • • - i i- -i -i . , , .„ i bi se hčeri se bolj prikupil, par sto korakov od hise v ozadi-i •• • - , , , ' „ . ... je zaeel nositi darila: demantiu s košatim drevjem m lepim stil- . t t -. , , . , ' prstan, zapestno uro itd., vsaki- dencem. j . . , - . pot je kaj prinesel. Pogrešamo te v Greenwichu.' Nekega večera ga je mati pokli-Maks. to»la k sreči nismo preveč cala k sebi ter mu rekla: oddaljeni ter se včasih vidimo. ' — Preveč denarja trosite. Vera, fda ste bogati, toda prosim vas, zakaj je treba toliko in tako dragih darov. Saj imamo vsejia dovolj, hva!« Tiogu! — Toda prazen vendar ne moreni priti. Kak dar ji moram prinesti. — I no, pa ji prinesite kako malenkost. — Ivaj vendar? — T. kaj takega, kar ima moderna ženska najrajše. — Povejte mi. gospa. — Ce že bas hočete, ji prinesite kako škatljo cigaret, par svilenih nogavic in senipatam kak kvart žganja. * Presneto dobro izvežban mora hiti tisti govornik, ki ure in ure govori, pa ničesar ne pove. * V Parizu je pred kratkim umrl francoski pesnik Jean Riehenin, ki je bil star sedeminsedemdeset let. pa j^ bil do svoje smrti mla-deniški. živahen in življenja poln. Po Parizu se je splošno govorilo, da mu je vcepil slavni zdravnik Voronov opičje žleze. Nekega dne £a je vprašala mlada dama: — Oprostite mi, ali je res, da vas je dr. Voronov operiral — Seveda me je. — se je za krohota! pesnik. — toda pri operaciji Sem jaz igral vlogo opice .. . * Tudi maršala Foch in Joffre sta se poklonila drznemu ameriškemu letalcu Lindberghu. Visoko vojna gospoda sta se poklonila junaku miru. * Nek mlad zakonski mož je moral nenadoma odpotovati po trgovskih poslih. Drugi dan mu je brzojavila žena : — Glej. da mi boš ostal zvest. Ker je imel oddati več brzojavk, je najbrž premen j al naslove in tako se je zgodilo, da je žena sprejela tale brzojavno odgovor: — Brzojavko žal prepozno sprejel — * Sodnik je vprašal aretiranca: — Ali ste bili že kdaj prej kaznovani ? — Da. pred šestimi leti sem v kopališču ukradel par čevljev. — In izza onega časa ? — Izza onega časa se pa ne kop-ljem več ... * Poslušalci imajo navado po vsakem govoru ploskati. Nekaterim govornikom ploskajo zato, ker so dobro govorili, nekaterim pa najbrž zato, ker so prenehali govoriti. * V Marsikdo se spusti v boj in v boju zmaga samo zato, ker je pre-strahopeten. da bi pobegnil. tati ter sedi vedno le na robu svoje postelje ter zre predse. Kot je izjavi! njen zagovornik, Edgar Ha-zelton, se hoče ona boriti proti poskusu Prudential Insurance Co., da anulira obe polici na življenje njenega moža, Alberta Snyderja. Polici imata skupno vrednost $95,000. Družba j'* dobila v soboto od od sodnika Seudderja dovoljenje, da vrne Mrs. Snvder premije, ka-jtere je cmi plačala. Kot trdi 11 a -. izelton. ne bo ona hotela sprejeti 'tega denarja. žiti je zadovoljstvo od suverena oroči, če pa sam čita. naj se oglasi na naslov: John Stajdohar, Box 25, Levack, Ont., Canada. '* (2x8.9) Prav vsakdo- kdor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh — MALI OGLASI 'G! a« N aro ADVERTISE in GLAS NARODA •—■p—«--—— PHH LJUBEZEN IN KRUH itent ni bi! niti malo pomislil nuje kakor pesek pred nogami, on pa [johiti .s s vi prek« ruševin! i w • —' n« »o, da mora pogledati za žitnimi pa |x>hiti .s .svojo ženko v naročju e je pripravljal k ma-1 jorju snubit; pač pa je pogledal , i;j ,or Aaroei tedaj l>ogat zajtrk v so- sednji restavraciji in ukaže .sluŽ- " Ljubim jo, ' me anient. — j kinji, naj pogrne mizo; .sam po-' Koliko zasluži«?" vpraša stari. -|*tavi poročni šopek na mizo m ko "T'^r. dve.,to Meer .samo, to pol." — "Po 10 K da 250 K. In potem T" — "Potem? Tega vendar ne vem naprej!" — "Jej, jej, tega ne veš naprej? A jorav to moraš vedeti naprej! Ženitev ni i-gračkanje! Sicer pa se mi zdi« reden človek in zatone lahko zaročiš; to la preskrbi hi kruha, zakaj bližajo .se težki ča.si: žitne cene se dvigajo!" Asistent je vc.s zardei ob zaključnih besedah, toda radost, da dobi .svojo Luizo, je bila tolikšna, da je staremu poljubil roko. In za Bo-pa, kako je bil srečen! Ko .sta prvikrat šla roko v roki po ulici, »c jima je zdelo, da gledajo vsi za njima in jima delajo častno spremstvo na njunem triumfalnem pohodu; in z lahkimi koraki sta hitela naprej, dviga je glavo in po»)Chs-110 gledaje okoli sebe. Zvočer je prišel k nji; črtala in popravljala .sta prevod. "To je iznajdljiv dečko," si je mislil sta- na jp rej izpiti kozarček likerja in nato pojesti košček kruha s kaviar jem. Streže ji, kakor bi bila še nje-geva nevesta. Kakšen zajtrk! In nihče jima ne ;ut>rc kaj! Kako neumni so ljudje, ki- se ne por oče! Taki egoisti!" A ženka upa opon^ati, seveda kar najbolj prijazno: "Vsi nimajo sredstev, in če hi jih imeli. l>i se pač radi poročili" Asistentu postane za trenutek lesno pri srcu, zakaj vsa njegova sreča je na gmonem vprašanju in če. če.... Eh kaj! Kozarec burgund-ea ! Zdaj bo treba delati! Zdaj bo trrba delati! Bosta že videla! In nato pride na mizo pečen piščanec s kumarcami, končno arti-čoke. "ArHičoke? Ludvik, to je: preveč! Koliko ndki stanejo v tem letnem času?" — "Stanejo? Mar ldBo dobre ? Xu, to je glavno. Vina ! Ali se ti ne zdi življenje lepo? Oh. krasno, divno!" P»l>oklne ob šestih stoji pred hi-to kočija. Mlada žena bi bila sko-re huda. Toda kako lepo je. pe- ljati se proti zoološkemu vrtu. Znanci pozdravljajo, tovariši žugajo s pustom, kakor bi govorili: "Ha, ti protkanec, detiar si dobil!" Tako jima je mahoma minil mereč dni. Plesi, jKV-eti, dineji, supe-ji, gledališče. A najboljše je bilo £e doma. Kako divno je, če vza ineš svojo ženo po večerji mami in očetu prav izpred nosu in migneš z glavo, rekoč: "Sedaj se pa pe-Ijeva domov! In tam boma deiiH. kar nama drago." Med tem pa je Ludvikovo delo povsem zaostalo odkar sta se poročila, še ni bil napravil nikakega prevoda; obenem so jeli pritiskati in groziti upniki. Mlada žena je v skrbeh svarila moža pred negotovo bodočnostjo, zlasti ker je čutila, da .se*Uliža njen čas. In mladi mož. ves srečen, da bo oče, je priznal, da sta živela nekoliko preveč vedelo, in trdno obljubil, da bo zdaj takoj drugače. In sedaj, koliko dela na mah! Ves dan ima po- j t-la z nakupovanjem potrebnih ; stvari. Toda žitne cene se dvigajo, j Težki časi prihajajo! Ljudje so postali matcrijallsti. Xe eitajo več knjig, ideali izginjajo iz življenja, življenja, življenje je prokleto prozaično! Kočijaži ne marajo več prevažati asistenta zastonj v zoološki vrt in celo trgovec hoče imeti blago plačano. O, kaki realisti: Moderni okus se razkriva v dobroti Camel Zdravniki in zdravila pred sto leti. Ljudje so često nasproti zdrav- bolniku, da ima zamašena jetra nikom zelo krivični. Onim. ki so Če bo odvrnil, da ga boli v gla-bolni, ni nič mar kako daleS je vi ali v prsih, ga zavrnite, da °po-prišla zdravniška veda v svojem tekajo bolečine iz jeter. Bolnik si razvoju in ali je nje pot teživua tako in tako ne'bo mogel predsta-ali lahka; zdravnik bodi vseznal viti, ali so jetra lahko zamašena in še eudodelec povrh. Bolnik kaj ali ne, občutil pa bo pred vam? rad pozabi, da je zdravljenje bo- večje spoštovanje." To narti priča, lezni težavno in da tudi najbolj u- da niti odlični zdravniki niso prr-eeni zdravnik včasi težko doline več resno pojmovali .svojega pokajo zapleteno notranjo bolezen, klica. Vendar pa jim ne smemo te- KADILCI današnjiE dni—najbolj izbirčni In najbolj težko za zadovo-iiti—vidijo svoje želje glede kaje izpolnjene v mili dobroti Camels. Zahtevajo najbolj izbran turški in domači tobak ter ga dobe v Camel čudovito zmesanega. Moderni kadilci dajejo Camel prednost pred vsemi drugimi cigaretami. Vi naj bi spoznali milobo in rahlost, ki donašata užitek današnjim kadilcem. V Camel boste dobili vse dobro, kar upate dobitj v cigareti« e MJ7. »- J. »tmoU« Tofcsee* f—runr Wia»ton-S*l«n. N. C. To je moderna priljubijenka« "imejte Camel J99 mm - V ' Mussolinijev horoskop. ri. In ko sta končala, je rekel za- r • ,• . , . • , , tto , . , ... „ t Ljudje sploh milijo, da je medi- hudo zameriti, zakai nadzori roeenec: fcedaj sva zasluzila 3 • _______, - J . .. < 4 ..... VKcvedna m ^egamogociia; »tega Časa so bUi v tem pravu Krone! Nato sta se poljubila. 1 Drugi zvečer sta bila v gledališču in sta se {teljala domov, kar ju je stalo 12 K. Včasi, ko bi bil moral imeti lične ure. je — kaj vse se naredi za ljubezen — uro izpustil in prišel k nji, da sta šla na izprehod. Toda |H>roka .se je bližala. Ogledala sta si pohitšvo. Vsak kos je moral biti iz pristne orehovine, ra zen tega. je bilo treba rdeče pre-prvženih žimnic s perjem napol njenih podzglavnikov, perila, namizne priprave, kuhinjske opreme itd. itd. Koliko dela je imel on! Sprejemati menice, trkati po bankah, i-skuti stanovanje.... Svoje delo je moral vsekako pustiti: a da bi bil le že poročen. j>otcm bo že spet začel! Od kraja sta hotela imeti le dve sobi, a ti dve dobro opremljeni. Na šel je dve sobi s kuhinjo v prvem nadstropju za G00 K. In ko je Luiza omenila, da bi prav lahko imela tri sobe s kuhinjo v četrtem nadstropju za 500 K. je bi! nelkoliko v zadregi; ali kaj zato, da se le ljubita! Tega mnenja je bila tudi Luiza. toda pripomnila je, da se v stanovanju z nižjo najemnino lahko prav tako rada ima ta kakor dražjem. Neko sobetto zvečer je bil poroka! In v nedeljo zjutraj! Hej, kakšno življenje! Ali ni lepo, biti o-zenjen. Človek lahko naredi, kar hoče, in nato pridejo roditelji in sorodniki in še čatititajo na tem! Spalnica je ob devetih zjutraj še temna. Na ulici ni ropotauja vozov, zvonovi pritrkavajo tako veselo, kakor da kličejo ves svet na kup, da naj slavi onega, ki u- pravu do- ko pa se prepričajo, da si zdravni- kaj različni od naših. Pravilo pa ki često ne znajo pomagati, pobere- .se nam zdi da zdravniki niso hojo hvaležno — prav za prav pa teli kazati ljudem zevajočih vrzeli nehvaležno — vsak dovtip, ki sme- medicinske vede, zakaj znanost se ši zdravniško nepaj>olnost. Ljudje je morala tokrat še veliko boriti poznajo tisoče, ki so kljub zdrav- zoper praznoverje in predsodki o niški |»omoči umrli; ne poznajo pa' zdravništvu so bili neprimerno tisočev, ki so bili ozdravljeni ali močnejši in bolj razširjeni nego ki jim je zdravniška pomoč olajša-[ daiKlamk Sploh pa mora zdrav-la neznosne muke. j njk tu, s to razliko, da je bilo pri nas Še vse l>olj preprosto in zaostalo, iz-učeni zdravniki so bili redki in zdrafvje kmetskega ljm.Lstva so vzeli v zakup ljudski ranocelniki, ma-zači. brivci in vražarji. (Na Štajerskem še danes "imenujejo stari ljudje zdravnika "pada r", kar je posneto po nemški besedi "baden. kopati": pred 100 leti so kmet-ski zdravniki bolnike kopali in mazali, s čemur je bila njih sadravilska umetnost približno izčrpana.) Se za Napoleonovih časov, tem bolj pa globlje v 18. stoletju TT-;francoskih vojakov. tako nam pripoveduje omenjen: H.'<*m» de Galier — se ^praktični zdraimik ni potrudil, da bi dognal vzrok bo. 4 lezni. Sicer pa ni imel — mislimo predvsem glede notranjih bolezni Kdo bi slutil, da sta dva izra i žita diktatorja naše dobre, Mussolini in Kemal paša podvržena mi st lenim in okultnim silam bele magije. Kemal paša je nedavno prepovedal sleherni spiritlsriieni ?u teozofski pokret na Turškem ter določil za ljudi, ki bi prestopili meje te zabrane, draltonične kazni. Poralelen pojav je v Italiji preganjanje prostozidarjev. Med obema diktatorjema torej obstoji čudna vzporednost . Smrt znanega zagrebškega notarja. V Zagrebu je umrl popularni javni beležnik Milan Mihaljinae, ki je bil ne samo med Zagrebčani, marveč daleč naokoli, znana o-sebnost. in je užival povsod ugled in spoštovanje. Dosegel je starost 54 let. pravi, da bosta letos nanj izvršena dva atentata, ki pa sc bosta izjalovila. Italijanski diktator je tako podvržen zagonetnim okultnim problemom, da sprašuje po svoji usodi tudi jasnovidce. Neki medij mu je nedavno povedal. da bo umrl čez toliko in toliko let na neki gotovi bolezni. Čudovito je, da je postavilo ka kih 20 avstrijskih in nemšklih Ijivega in je v tem oziru nekoliko sličen madžarskemu grofu Tis/.i. Toda kakor je zaglavil madžarski" Tisza. tako se lahko zgodi, bo enkrat usolna roka prekrižala tudi načrte italijanskega diktatorja. Prisilno pristanje v p«! • • • • Sibiriji. Najb ogatejsi otrok astrologov isti horoskop. Musso-f Dunajski ekskluzivni krogi, kijlini je baje popolnoma zaverovan) imajo zveze z okulisti, se poseb- v te prerokbe in priseže nanje. Saj no živahno zanimajo z Mussolini-jevim okultizmom. Italijanski diktator je silno radoveden na svoj horoskop in neprestanovizprašuje, kakšna bo njegova bodočnost. Neki dunajski astrolog je letos postavil Mussoliniju horoskop, ki je znana njegova izjava, po predzadnjem ponesrečenem atentatu Angležinje Miss Gibson: ''Verujem v te stvari. Neki jasnovidec mi je povedal da mi atentati vie m'orejo škodovati!*' Musolini se ima tudi za neran- BENITO MUSSOLINI Kongresa nemških vojakov iz svetovne vojne v Hamburgu se udeleži tudi posebna depttfaeija Stari Ljudje, Izčrpani Vsled Živ-ljenskih Skrbi, Najdejo Pomoč v Nuga-Tone. J« učinkovita in hitra. — nobcniii pripomočkm*. ZdravnikT'so^cm 3® povito pomagano v par - , , / . , , laneh. Nuga-Tone povme Živahnost bi moč je pogledal bolnika od nog do gla- izčrpanlm iivcem in mišicam. Dela rdečo ,. • i ,___ • __j ___** ri, močne in mirne živce in na čudovit ve, ali preiskoval ga m; zadovo lCin poVeia njihoTO ^ Vxdrtuiv«.tl ljil se je z njegovim pripovedova-|frlnese^b,aiilenj »panec, dober tek. do-J J ^ . * Jbro prebavo, reden »tol ter ambicijo — njem in Z morebitnimi zunanjimi JCe so dobro ne počutite, je va«a dol*no«t. , . ._- \i__11 7,1_____ . ida i° poskualte. Vas nič ne stane, ako znaki na glavi ah rokah. Zdrahi-'vam ne 8tori dobro Je prljetna ^ vil. ka ni bilo nič sram, če je zapisal, da je bolnžk umrl "iz neznanega »tvaril moža iu ženo. In kontno! vzroka". Še sloviti profesor de Vil- vstane on, da naroči zajtrk, llo. kako močnega se počuti. Bodočnost se mu vidi kakor gora, ki prihaja naproti; pihnil bo in gora se leneuve, oče moderne kirurgije, je predaval Kvojim dijakom: "Večkrat ne boste mogli dognati bole- vati in počutili se boste boljgi takoj. Ce vam je Se ni predpisal vaB zdravnik, potem pojdite takoj v lekarno In kuptte ča-So Nuga-Tone. Ne sprejmite nadomestil. Vlivajte jo par dni In Ce se ne počutite bbljSi in če ne zgledate bolj«, nesite ostalo naaaj lekarnarju, ki vam bo povrnil vai denar. Iidelovatelji Nuga-Tone sa-htevajo od vseh lekarnarjev, da jamčijo isto in povrnejo denar. Ee niste zni. V tem primeru kar^ povejte^ESS ,amPena_Adv" PAKIZ, Francija. 7. junija. — Francoska letalca kapitan Iiignot ni Dieudonne Coste, ki sta v soboto odletela iz Pariza v Tokio, sta morala pristati v Tajilu. v bližini Tobolska v Sibiriji po poletu, ki jf trajal 20 ur in pol. Njun dosedanji rekord iz Pariza v Perzijo je porazil ameriški letalec Lindbergh, vendar pa upata, da bosta uveljavila na daljni rekord. —— 336KS 42 UNDCRWOOO.A UNDCRWOOO. N. Pred vojnim sodiščem. Kapitan Frank Karns in brodar 1). Friedell z bojne ladje "Colo-rado*', ki je nasedla pred kratkim v East Riverju v N'«*\v Vorku na skalo, sta bila včeraj stavljena pred vojno sodišče. GAIETY je brez dvoma Patricia j Mountbatten, hči lord.j in lady i Mount-batten, e sedaj je na nje-! Dvakrat dnevno Nr-0. 2:3" in 8:00 pop. B'way &. 46 St ob 3. CECIL. DeMII.I.K'S Veličastna predstava iz življenja Jezusa Krista. "KRALJ VSEH KRALJEV" no ime zapihanih na milijone in( rop. (mzen so»K.t> .... ... Zvečer 50<- — $2 milijone dolarjev. Sob. popoldne 50c- — 50c. do %l.— Vsi sedeži $1.50 rez«-n-irani kot ga je naslikal italijanski slikar Qiufceppe Palanti. POSEBNA PONUDBA NAŠIM ČITATELJEM PRENOVLJEN PISALNI STROJ "OLIVER" Model 9. $25.— S strešico za slovenske črke č, š, i $30,— OLIVER PISALNI STROJI SO ZNANI NAJBOLJ TRPEŽNI Pisati na pisalni stroj ni nikaka umetnost. Takoj lahko vsak piše. Hitrost pisanja dobite z vajo. SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 82 Cortlandt Street, : New York, N. Y. -- . :> f - - . . .. _.____ daaaafei GLAS -NARODA 8. JUN. 1927 / SPOMNI VALOVI Napisal: IVAH TTJBOENJBV Za "Glas Naroda" priredil G. P. i ' , y f 17 > \ , (Nadaljevanje.) i * — l>il sem prisiljen povedati ji vse, — je zajeeal— Uganila je vse ... in pri' najboljši volji nisem mogel... Sedaj pa nima vse skupaj nobenega pomena, — je hitro zaključil. — Vse se je končalo na dober način in ona vas je videla zdravega in neranjenega I San in se ji* oL/rnil vstran. — Kakšni klepetulji sta! — je rekel jezno, stopil v .svojo sobo ter se vrgel na stol. — Prosim vas, ne bodite hudi name* — je moledbval Emil. — Dobro, nočem biti več hud. (Sanin v resnici ni bil nikdar hud — in konečuo bi mil bilo komaj zapeljivo, če bi Gemma v resnici ničesar ne izvedela). .Dobro... le pustite ta prilizovanja., Sedaj pojdite. Kad bi bil sam. S'pa t bom Sel. T/uden sem. — Izvrstna misel, —• je vzkliknil Pantaleone. — Vi ste potrebni počitka! V polni meri ste ga zasluili, plemeniti signore. Pojdi, Emilio! Po prstih! Po prstih! Pst!... Sanin >e je le hotel iznebiti tovarišev, ko je rekel, da bo šel -spat. Ko pa je o«,taI sam. je zares občutil veliko Trudnost v svojih udih. Tekom prejšnje noči je komaj za t is nil oči. Legel je na posteljo ter trdno zaspal. „ ' % * \ v T ' ' XXIII. ~ * ~ ' r ' r Več ur je globoko spal. Nato pa se mu je pričelo sanjati, da se zopet dvobojuje, da mu stoji nasproti kot sovražnik gospod Kljrber, da pa sedi na smreki njemu nasproti', papagaj, ki pa ni uikdo drugi kot Pantaleone, ki neprestano ponavlja: — Kra, kra. kra! — Kra. kra, kra, — je slišal še razJočno in še celo preveč razločno. Odprl je oči ter dvignil glavo... Nekdo je trka! na njegova vrata. ^ — Noter. — je rekel Sanin. Vstopil je natakar ter sporočil, da želi nujno jrovoriti ž njim neka dama. — Gemma! — mu je šinilo skozi glavo... Izkazalo pa se je, da je bila njena mati — gospa Lenora. Komaj je vstopila, je omahnila na stol ter izbruhnila v solze. — Kaj pa vam je. jno.ja ljuba, dobra gospa Koselli ? — je pričel Huniii. pol ep nje' ter s«' nežno in nalahno dotaknil njene ro-l.-e. — Kaj pa sf» je zjrodilo'.' Pomirite se, prosim vas! — Ali. pro spod Dimitri, jaz sem tako zelo. -— zelo nesrečna ! — Vi ste nesrečna ? . — Ah. zelo. Ali sem mogla pričakovati kaj takega? Naenkrat, kot blisk i z vedrega neba ... Težko je dihala. — Kaj pa se je zgodilo.' Pojasnite mi vendar. Ali hočete cašo vode ? — Na, hvala. ^ ^ Gospa Lenora si je obrisala oči z robcem. Nato pa je pričela znova jokati. ^ — Jaz vem vse. vse! — Kaj se pravi to, — vse.' — Vse. kar so je zgodilo. In vzrok... mi je istofako znan. Vi ste nastopili kot plemenit mož; a kakšno nesrečno zveriženje dogodkov. Ni mi zaman tako malo ugajal ta izlet v Soden . . . res. ni mi zaman! (Gospa Lenora ni na dan izleta omenila ničesar siičnega. "a sedaj se ji zdelo, da je vse to "slutila"). — Prišla sem k vam. ker vas smatram za plemenitega moža. za svojega prijatelja, čeprav vas poznam šele pet dni... Jaz pa sem osamljena vdova. Moja hčerka... Solze so zadušile glas gospe Lenore. Sanin ni vedel, kaj naj si misli. — Vaša hčerka ' — je ponovil. — Moja hčerka Gemma, — se je izvilo kot vzdih iz ust gospe Lenore izpod robca, mokrega od solza, — mi je danes izjavila, da noče vzeti gospoda Ivluberja in da naj mu jaz odpovem. Sanin je stopil korak nazaj. Kaj tankega vendar ni pričakoval. — Niti ne govorim o tem. — je nadaljevala gospa Lenora, — da je to sramota in da se ni kaj takega še nikdar pripetilo na svetu. Nevesta vrne ženinu svojo besedo! To je tudi naš pogin, gospod Dimitri! Gospa Lenora je trdno stisnila svoj robec v majhen klop-čič, kot da hoče zaviti vanj vso svojo bolest. — Od dohodkov naše prodajalne ne moremo več živeti, gospod Dimitri! In gospod Kluber je zelo bogat ter bo postal še bogatejši. In zakaj naj mu odpovemo? Ker ni branil svoje neveste? Seveda ni bilo to lepo od njega, a on je civilist, iti študiral na nobenem vseučilišču in krt soliden trgovec vendar ni mogel kaznovati s prezira-njem lahkouiišljencga čina tujega častnika. Ali je to tako velika žalitev, gospod Dimitri? — Dovolite mi. gospa Lenora, to zveni skOro, kot da me hočete obsojati... — Jaz vas nikakor ne obsojam, nikakor ne! Vi ste nekaj povsem drugega; vi ste, kot vsi Rusi, častnik .. — Dovolite mi, jaz nisem... — Vi »te inozeuiee. potnik, hvala vam, — je nadaljevala gospa Lenora. ne da bi poslušala Sanhia. Težko je dihala, razprostrla roki, nanovo razvila robec ter se useknila. Že iz vrste in načina, v katerem se je izražala njena bolest, je človek lahko spoznal, da ni bila rojena pod severnim podnebjem. — Kakor pa b i in ogel gospod Kluber tržiti v prodajalni, če bi se dvobojeval s svojimi kupci ? To je vendar popolnoma nemogoče. In sedaj naj mu odj>ovem! Od česa pa naj živimo? Preje so dobili ljudje gotove stvari le pri nas, a sedaj so te stvari povsod na prodaj! Le pomislite: tudi tako bodo govorili v mestu o vašem dvoboju... ali je mogoče prikriti tako stvar? In naenkrat se razdre zaroka! Ali ni to škandal, pravcat škandal? Gemma je dobra deklica ttr me zelo ljubi, a ona je tudi samoglava republikanka. ki se ne briga za mnenja drutrib ljudi! Le vi bi jo mogli pregovoriti. Sanin je bil šele tedaj do viška presenečen. — Jaz, gospa Lenora?-... — Da. le vi sami,.. Edinole vi. Vsled tega sem tudi prišla le k vam. Ničesar drugega mi ni padlo v glavo! Vi ste tako učen. tako dober mož! Vi ste se zavzeli zanjo. On vam mora vrjeti. kajti vi ste tvegali zanjo-svoje življenje! Dokazati ji morate. — a jaz ne morem ničesar več za počet i! Dokazati ji morate, da bo s tem vpropa-stila samo sebe in nas vse. Vi ste rešili mojega sina. — rešite sedaj tudi mojo hčerko! Bog sam vas je poslal semkaj. Na kolenih vas prosim... Primorsko pismo. Na Primorskem, v maju. Te dni so prispeli so v Trst vojni pohabljenci. Vsa čast jim! Ali da se javno razstavijo,' to pač nikakor ne gre. Laški listi sami ne vedo, kako naj bi jili imenovali. Imenujejo jih "velepohabljence", 'nadpohabljcnce", ''velike pohabljence* in ne vem še kako, a že dan prej so bili zidovi po mestu prelep-Ijehi z zeleno-belo-rdečimi lepaki, POLOŽAJ V EGIPTU Poslanica ni ugajala Londonu. — Padec kabineta preti vsled novega preobrata V sporu radi armade. — Spor radi obmejne straže. KAJIRA, Egipt, 6. junija. — Čeprav ni na razpolago nikakih o-ficijeinih informacij, se vzdržujejo tukaj govorice, da ni odgovor Egipta na angleško poslanico zadovoljil londonskih oblasti. Vsled-tega obeta postati kriza v odno- odgovornost za stracije. vodstvo adrnini- ki so napovedovali njihov prihod j šajili med Anglijo in Egiptom še in pozivali občinstvo, da naj kar, bel j izrazita, kar bo najbrž imelo najslovesnejše sprejme "velejM)- za posledico dalekosežen učinek na habljence Italije". Pred prihodom štatus te dežele. se je zbralo poleg vojaške godbe ^ - . , - .. , - .. ... , , Dasiravno se ni se objavilo be- in fasistiene milice na kolodvoru , ... ... , . „ v. . sedila angleške poslanice. ie ven-in po ulicah vse. kar je fasistiene- , , . ,. . ... . , .. , , . tiar znano, da stavila Anglija v ga, zlasti pa mladina z lastnimi - - , . ... . _ , ,, ' . . . . njej zahteve, tikajoče se odredb, godbami, zastavami in praporci m' Fašisti pripravljajo nova nasilja. Dunajska "Arbeiter Zcitung" priobčuje sledeči dopis iz Italije: "Simptomi gotovega prebujenja se prično že kazati. V številnih tovarnah v Turinu. v Milanu in drugod šc vedno krožijo tiskani čansko armado še bolj učinkovita/ Univerzitetna mladina sodeluje pri Dočim je egipčanska vlada pri-Jtem- Dne J- nioja je policija zapravljena priti Anjrliji na pol po--man lovila študente, ki so plakati nasproti z obnovljen jem službe ne dobe angleškega armadnegra ko fa-s krikom in vikom, godbo. zasta-,notl' kl no bo ^»vlieua na ta- šist0vsko časopisje je moralo za-vami, obhodi, cvetjem, vobče ta-;ko PriJat(lljskl na,in kot Je blla!zn»movati štirinajst takih ko, da vidi in ve ves svet. Kakor!za(In^a-ga vidiš, da kakor opica svojega| Ce 110 bo u"0,1(,,,° tej novi »>os,a" mladiča liže in maže svojega o-!,liei' bo Pomenjalo mogoče to ko-troka povsod, na uliei. pred ljud-fajkraj5a pot po železnici. Vsakdo Je v posebni kabini z vsemi modernimi udobnosti. — Pijača I.j slavna francoska kuhinja. Tzrcdno nizke cen«. Zajamčite si prostor za prvo vožnjo novega velikana •ILE He FRANCE" 2. Julija; I. avgusta. Vprašajte kateregakoli pooblaščenega agenta ali FRENCH LINE 19 State Street — — New York ANGLEŠKI SVETILNIKI. Li verpoolska parobroilna družba je sklenila. tla doženv vzrok. (Dalje prihodnjič.) gabno medsebojno objemanje in poljnbovarrje laških vojnih ujetnikov. ko so se eutili na varnem in so marsikdaj eelo. ne da bi jih bil kdo silil, izblebetali vse. kar so vedeli v svoji vojski. In ni izključeno, da je bil med pohabljenci, ki so jih včeraj proslavljali in obsipali z ljubeznijo, kdo, ki je postal na tak način žrtev koga, ki mu je včeraj klical "ewiva" in "eja, eja eja alala!" ter ga obmetaval s cvetjem! Istočasno, ko so v Trstu z vso, naravnost prikipevajoČo "ljubeznijo" sprejemali vojne pohabljen ee. je v Gorici fašistično,višokošol sko dijaštvo — baje so jih nagnali skupaj okoli 15.000 — v prisotnosti in po besedah samega generalnega tajnika fašistovske stranke Turatija prisegalo večno ljubezen in zvestobo fašizmu, Mussoliniju. Pomilite si. da so ti tisoči dija-štva. po svojem starem običaju n-ganjali že ves prejšni dan in celo noč po mestu tako strahovite, vse meje presegajoče neslane šale in že naravnost prava, pravcata pobalinstva. da je morala biti vsa Goriea prepričana, da so se vse blaznice Italije izpraznile v Gorico. takoj nato pa — zaprisega: .. Ponesite s seboj to svojo mladost, ki je bila danes krščena v dobroti, lepoti in moči, vrnite se in dajte, da bom ^az*(Turati) mogel zaklieati svojemu, poglavarju, vašemu poglavarja, da omladina Ttalije, učeča se omladina Italije, ko si je ogledala to zemljo mučeni-štva in jo^ poljubila, prisega., da je vredna fsposobna) za vsako preizkušnjo, za vsako tveganje, za vsako drznost!" jjp na fcoriskfiS Ie- 51 a vlada vsiliti, bo sprejel Egipt stališče pasivnega odpora. Nasprotoval ne bo nobeni odredbi Angležev. a ne bo liotel priznati njih legalnosti ter prepustil Angležem Trn :;': : je "Prise«ram i" zaoril en sam krik: Matteotti pred smrtjo slečen, bi-' i. • , ' ' zakaj je ravno razsvetljava anjrle ean m nato na javnem trsru zako- , v .i , i-, , v. , 4 . ^ ske obale toliko dražja kot pa dru pan. Ko so prenesli truplo v mr- -k a-- -i i - i w . . .„, "ili držav. \ easili. ko je morska tvasiueo. je prišlo do lzjrredov in!,.. , - i i • ■ ' T „ . . | plovitev obstojala le jz jadrnic m do protestov. \ Nosati pri Milanu - , - , , , ' 1 čolnov in ko je bila plovba mno- I POKAŽITE TA OGLAS svojemu potniškemu agentu! in povedal vam bo kako se zamore voziti v staro do. movino najcenejše z udobnostjo. dobro hrano. "-ljudnostjo in vso postrežbo. ki Jo želite. Oti ve, kako Je tc mogoče storiti na Ogromnih, hitrih parnikih kot so MAJESTIC, največji pamiK na svetu. — OLYMPIC, HOMERIC. BELC.ENLAND. LAP. LAND. PENNLAND in drugih, ki so last WHITE STAR LINE RED STAR LINE International Mercantile Marine Go. Xa&f dobri zasicpnikl vain bodo povedali. All pišite Tia naS potniBki department: No. 1. liroadw-ay. ,N'ew y.-rfc gtv. je bil umorjen neki človek, ki so jza našli kasneje v grmovju pre-luknjanejra od revolverskih strelov in bodal. pro tezavnejša nejr(> dandanes, je stala razsvetljava svetilnikov nb angleški obali 350 do 400 tiso«"- funtov letno. Pred vojno je bilo treba Strokovnjaki so izjavili, da je 2a rrt2Svetl.iavo izdati 500.000 fun- bil kaliber revolverjev, s katerim je bil umorjen isti. kakor predpisanih revolverjev milice. Blizu No In v Ajbi, kjer se je v prisot- varre je bil neki Morelli tako pre- noti(*V*fitK« ten*)* *t* drugod. IN HRVA*K PftEKC •OJNICC, ZNAK«. REOALIJK, PftEKORAMNICC, U UNJFORMK mi« MUVI »Tr THO-j VI ITD 1 Ml GRBI VICTOR HAtoriEK, CONEMAUOH, M. spremenile, da od nekdanjih tridesetih svetilnikov potrebuje trgovska mornarica samo še pet. Potem pa radio. Z brezžičnim brzojavljanjem je dan«'s mogoče parnike vse drugače svariti pred nevarnostmi čeri in obrežij, kot pa nekdaj / nezanesljivo razsvetljavo morskih svetilnikov. ANGLEŠKO-SLO VENSKO BERILO. D. F. J. Kern bo vkratkem izda ANGLEŠKO-SLO VENSKO BERILO. Knjiga bo vsebovala navodila za izgovarjavo angleških besed, kratko slovnico, uvrščeno med pogovori in članki ter kratek slovar, ki bo obsegal 1700 angleških in kakih 2000 slovenskih besed. Knjiga bo opremljena z lepimi slikami ter bo pripravna tudi za otroke, ki se bodo hoteli učiti slovensko. Knjiga bo stala $3.00. Prodajala jo bo in naročila že sedaj sprejema Uprava Glas Naroda, 82 Cortlandt St., New York City. rnmm^mmmmi '"««» wuu. WUK OLC.S Devetnajstletna Angležinja Hild^ Harding je sklenila preplavati Angleaki kanal. 'Ko je stopila v vodo, bi kmalu strepetala od sa mega mraza. Svoj poskus je od-godila na4 čos. ADVERTISE in GLAS NARODA ■■ ••»- »s'^ >. roioT Opozorite trgovce in obrtniki,. pri katerih kupujete ali naročate in ate z njih postrežbo zadovoljni, <3a oglašujejo v listti "Glas Naroda'*. S tem boste ustregli vsem. Uprava "Glas Naro3a\ Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. ~ Kdor ]« namenjen potovati v ttarl kraj, je potrebno, da je poo-len o potnih listih, prtljagi In drugih stvareh. Veled n«Se dclgoletn« isknftnje Yam ml samoremo Aid najboljša pojasnila in prlporoCanso. vedno le prvovrstne brroparnlke. Tudi nedritavljani »amfrejo po* tovatl v stari kraj, toda preskrbeti s! morajo dovoljenj«: ali permit Is Washlngtona, bodisi m eno leto ali 6 mesecev in se mora delati prošnjo vsaj en mesec pred od potovanjem In to naravnost v Washington, D. O. na generalega naaelaf-Skega komisarja. Glasom odredbe, kl Je stopila t veljavo >L Julija, 1928 se nikomur 1 več ne pošlje permit po poeti, ampak ga mora ltl Iskati vsak posli e« oeebno, bodisi v naj bližnji naselnl-Hd urad aH pa ga dobi v New roku pred odpotovanjem, kakor kedo v prošnji zaprosi. Kdor potuje ven bres dovoljenja, potuje na svoj« lastno odgovornosti Kako dobiti svojce b Kdor Seli dobiti sorodniki ali svojce ls starega kraja, naj nam prej pBe za pojasnila. Is Jugoslavije bo pripnSPenlh v tem letu 070 priseljencev, toda polovica te kvote Je določena za ameriške državljane, kl fele dobiti sem rtarOs trn otroke od 18. do 21. leta In p* m poljedelsko dela vos. Ameriški dSavijanl pa aamotsj« dobiti sem lene In otroke do IS. Ista bres da bl bili šteti v kvoto, potrebno pa Js delati proSnJo v Washington. Prodno podvsamsto fatkS EeM, Pttlts MB>, TRUNK ^^KStt STATE BANK .. k.