16. i PRIMORSKI DNEVNIK glasilo osvobodilne fronte za slovensko PRIMORJE IH® 2. štev. 418 - Cena 4.- lire Poštnina plačana v gotovini Spedlzitfne jn abbon. postale TRST, petek, 11. oktobra 1946 UREDNIŠTVO ln UPRAVA. PIAZZA GOLDONI št. 1 • L Tel, st.: Ur. 93806, 93808 - Upr. 93807. Rokopisi m ne vračajo Sila, ki izvira iz globine ljudskih množic, je silnejsa kakor vsi sklepi za zeleno mizo in vsi poskusi, da bi se ohranilo nekaj, kar ni pravično. » KARDELJ Ljudstvo močnejše od vseh Im-balističnih naklepov izmed glavnih značilnosti konference je dejstvo, da "•G delegacij ni pokazala no-w težnje po sporazumni reiit-naJvažnejlih vprašanj. Opirate na zgrešena pravila postopki so bila izglasovana v za-K in ki le takoj spočetka ni-ebetela nič pozitivnega, so te t!moije vrgle vse na karto preganja, da bi tako z arritme-jjj | večino glasov poskušale vsi-n) I ** svojo voljo drugim dria- 'to-ameriški glasovalni robo-opravili svoje delo. Konfe-je s skoraj stalno se po-Jva/očo večino 14:6 izglasovala ki pomenijo hudo žalttev j1*« naše primorsko ljudstvo ** narode Jugadaviie, temveč *** ideale pravičnosti in objek-v kmer h imenu se je se-konferenca, ki bi naj po ® zamisli podelila svetu tra-ki pravičen mir. 9*no je, da tega cilja ni mo-** doseči z votivno aritmetiko, * Preglasovalnim diktatom ni rjfjče ustvariti take povojne ki ne bi zadovoljila sa-^ interesov Imperialističnih sil, Jfk razpoke v njih gospodarski tirajo k čim večji ek-1^'fk Edino resnično spora-. "n rešitev lahko zagotovi sve-"iV, ici bo pravičen in ne bo v sebi zametkov novih trenj, ^ spopadov. tati N, 0 je razumljiv strah, ki ga 'i nekateri pred zaseda- * to? Sv*ta zunanjih ministrovi ki dali mirovnim pogodbam do-obliko. Sklepi se v Svetu J^Hh ministrov sprejemajo Hi,- mno, 'zdvomno načelo sporazumne-L ‘felova n ja vseh velikih zavezni- 5**katerim ni po volji, ker odvzema motnost surovega rešitev v duhu njihovih o* to*1 *nhičn*h interesov, kar m k sebtčwh interesov, Kar jj jJe v dosedanjem poteku pri-mirovnih pogodb s preglasovalne taktike ffke mere uspelo. Zato se že glasbvi, naj o mirovnih po-k ne sklepa dokončno Snet » _ - .»V ~ -- ministrov, ki deluje spo-2 ’nno, temveč Združeni naro-ry;. ^ fer daje procedura vsekakor C9 Ll**la’n^a> da bi lahko ponovno dl'J it«.* Preglasovalni stroj svetov-imperializma. j t ^ Poskusi so klavrni in že itsv t l‘rei obsojeni na neuspeh, kot t* propadli vsi podobni ma- i P* ^ katerih ml) je bilo rušenje-^"osti velikih zaveznikov. L^kl sklepi so naše ljudstvo j Niso ga pa omamili, niso ; ^ P*eH poguma. Nasprotno, za m*- •mi« demokratično ljudstvo I 'to. *,c,eI>i *ottl pobuda, kajti k/ le priliko videti, kakšne sU 1 ln. »t« delu, iz kakšnih in- itft HBk.®0 90 kili fi skrajno krivični, »c tu sklepi sprejeti. Naše "bd in duhu našega časa j® Vo je spoznalo, da so te sile 11}! 1^, d-no močne in da je bolj kot poprej potrebna proti ! 1 ne*zprosna borba, povsod tn J biT,1(em času, kajti le v tem mstvo, da bodo toliko osla- jSe, 1 ’ '** našemu ljudstvu nikoli nobenim forumom ne bo-m>gle odrekati tega, kar mu ,1 pravici gre. ljudstvo pariških sklepov tre priznati, ker niso sklepi * diktat, ker enostavno ne dopustiti, da bi se z glasovi ko licitiralo za njegovo ln njegove osnovne svobo-Kaše ljudstvo sedanje obli-e pogodbe z Italijo ne > ker ne more priznati dik-k. glede svojih življenjskih |\ Z**1), ko gre za biti ah ne 1 is nadalje, da naše vpra- 4 nekaj izoliranega, brez * *veze z ostolim svetovnim ton jem. Naše ljudstvo se zada stoji V pnHh, najbolj Jranih vrstah borbe med ^T'lintenive^ tudi nadvse n«r«i> ^bnega toka zgodovine pa Pr ustaviti nobeno Stevilč-'nt^teovanfe, noben d‘ktat. 60 •# prtmorsfco ljudstvo bo-1 ? ®e le nadalje za priklju-'brioe i°, le silnejSa ka-M *° »tleno mizo in y to J4**; da se ohrani nekaj, 5 Nh« ^I^Podie v Parizu, nate Sj* močnejše od vseh va- * naklepov! Plenum pretresa vprašanje mirovne pogodbe z Romunijo DONAVA PODONAVSKIM DRŽAVAM Kardelj odioino odklanja mednarodno upravo donavskega rečnega omrežia. ki bi ne bila poverjena izključno pode nevskim državam Pariz, 10. — Plenum konference je končal v sredo ponoči prvo ol>-dobje svojega zasedanja: sprejel je z majhnimi popravki zaključke odborov o mirovni pogodb; z Italijo, ki bodo romali v obliki priporočil svetu štirih zunanjih ministrov v dokončen pretres. Iz labirinta postopka in dolgih zasedanj, po katerih smo sledili poteku diskusij, se nam že po tem prvem obdobju kaže splošna slika konference in prihaja na dan dvoje zaključkov: negativnih in pozitivnih. Negativni: 1) konferenca daje vL dez pravcate »komedije*, v kateri oddaljene države nastopajo v vprašanjih kot ja na primer Trst pod veščo taktirko gotovih sil, in »glasovalni avtomat* brezhibno deluje, kot se je že v naprej predvidevalo. 2) Plenum konference ni mogel rešiti vprašanj (statut), ki jih je še prej svet četvorice pustil odprta. Pozitivni: 1) Ves svet je lahko sledil podrobnostim zasedanja, zve. del je, zakaj gre. Tako je tudi sedaj razumljivo, zakaj so nekatere sile predlagale tajnost razprav. Raz-krinkale so se razne daljne države, ki so v »imenu zaščite malih narodov* glasovale proti koristim malih jugoslovanskih narodov. 2) Ti »zaščitniki malih narodov* so v imenu »nedeljivega miru* ln v borbi proti »diktaturi četvorice* hoteli zrušiti še tiste pozitivne sklepe sve- ta četvorice, ki so bili še prej s tako težavo doseženi. Toda to Jim m uspelo. Sklepi plenuma gredo sedaj pred svet četvorice v obliki priporočil. Le-ta je postavljen pred dvojno nalogo: 1) rešiti odprta vprašanja, o katerih se četVorica Se ni sporazumela, (tržaški statut, umik tujih čet). Molotov je celo dejal, da je francoski osnutek statuta, ki ga je plenum sprejel v nasprotju s širšimi sklepi sveta četvorice. 2) Svet četvorice je postavljen tudi pred novonastali položaj: Jugoslavija je izjavila, da ne podpiše mirovna pogodbe z Italijo, kakršno je odobril plenum in ki dolfča jugoslovansko, italijansko mejo na podlagi »francoske črte*, ki jo je že prej sprejel svet četvorice. Na včerajšnji nočni seji je plenum nadaljeval pod predsedstvom Molotova glasovanje še o ostalih členih mirovne pogodbe z Italijo. Zasedal je do 3.15 ure zjutraj in v 13 urah s presledkom1 izglasoval vseh 78 členov mirovne pogodbe z 10 dodatki. Niso pa rešili dveh vprašanj, in sicer vprašanje italijanskih reparacij Albaniji in gospo, darsko vprašanje Trsta. Le-te bo rešil svet 4 ministrov. Danes zjutraj je plenum konference načel vprašanje mirovne pogodbe z Romunijo, ki mora biti se to noč rešeno. Molotov, ki je včeraj 14 in pol ur presedel na predsedni-škem stolu, je po šesturnem spanju zopet predsedoval zasedanju, kakor to določa vrstni red. Bsvin ln Wandenberg za internacionalizacijo Donave še danes bodo morali izglasovati 38 členov in 6 dodatnih določil mirovne pogodbe z Romunijo. Pri razpravljanju o tem se je pokazalo, da je osrednje vprašanje plovba po Donavi in sploh vprašanje trgovskega in gospodarskega prodiranja zapadnih držav v to področje, na drugi strani pa vprašanj obrambe vzhodnih demokracij proti za-sužnjevanju po zapadnem kapitalu. Na eni strani sta nastopila ameriški delegat Vandenberg in britanski delegat Bevin. Prvi je dejal, da ZDA nimajo'' nepesrednega Interesa v Podonavju in da zato lahko o tem vprašanju objektivno govori. Zahteval je svobodno plovbo po Donavi, sklicujoč se pri tem na zgodovino. Nato je govoril Bevin, ki je delno pobijal Vandenbergove izjave, ko je govoril o «zavezn iških petrolejskih interesih v Romuniji*. V imenu svobodne plovbe je zahteval mednarodno upravo nad Donavo, češ da podonavske države same niso za to sposobne. Ni mogoče ločiti Trsta od Jugoslavije in hkrati zahtevati udeležbo pri podonavski upravi Nato Je dobil besedo vodja jugoslovanske delegacije Edvard Kardelj, ki Je v uvodu dejal, da hoče podrobno obrazložiti stališče Jugoslavije o podenavskan vprašanju, ki najbolj zadeva njegovo državo: »Več kot polovico podonavskega rečnega sistema odpade na Jugoslavijo*, je poudaril Kardelj, »medtem ko je ostali del te plovne rečne mreže razdeljen na 7 obrežnih držav. Po jugoslovanskem ozemlju teče namreč veliko število pritokov tega plovnega sistema. Ko bodo v bodoče zgrajeni primerni kanali, ki bodo vezali te pritoke, bo Donava povezana preko Jugoslavije s Črnim morjem, Egejskem morjem ln Jadranskim morjem. Na Jugoslovanskem ozemlju so tudi tehnične naprave, ki bodo urejevale plovbo preko zapornic. Vsa ta dejstva jasno kažejo, kako važno je podonavsko vprašanje za Jugoslavijo in kako važno vlogo igra Jugoslavija pri podonavski plovb:.* Nato se je Kardelj dotaknil sklepa konferenčnega odbora za Balkan, po katerem naj mednarodna konferenca podonavskih držav skupno z veliko četvorico določi mednarodno upravo Donave. Kardelj je odločno izjavil, da jugoslovanska delegacija odbija ta sklep, ker mirovna konferenca ni merodajna za podonavsko vprašanj«. »Naloga mirovne konferenc« je», Je izjavil Kardelj, »da pripravi mirovno pogodbo s satelitskimi državami Nemčije, nikakor pa ni njena naloga, da vsiljuje zaveznikom obvezo z navadnim glasovanjem. Treba je odločno pristaviti, da je b41 ta sklep sprejet v odboru za Podonavje s pomočjo glasov tistih d~žav, ki so na tisoče kilometrov oddaljene od Donave. In prav zaradi tega Jugoslovanska delegacija ne more priznati pristojnosti t« konference, d* sklepa o podonavskem vprašanju in drugem, kar bi vsilili podonavskim državam.* - Svoboda plovbe orožje imperialistov Kardelj je nato omenil, da so ne pariški konferenci leta 1856. ustanovili dve mednarodni podonavski komisiji ln sicer: stalno komisijo, v kateri bo bile zastopane samo podonavske države ln pa evropsko po- poslednjl so bile zastopane tudi za-padne države. Posledica tega je bila. da se je začela, berba za poli-tlčen'vpliv ln je začasna evropska podonavska komisija delovala skopaj sto let, medtem ko je bila stalna komisija podonavskih držav mrtvorojeno dete in sploh ni delovala. Ta dejstva dokazujejo, da so načela o svobodi plovbe iz 18. in 19. stoletja postala v drugi polovici 19. orožje imperialistične politike na račun majhnih in šibkih narodov ter držav. In prav danes dajata tisk in javno mnenje vtis, kaker da Ja svetbvno gospodarstvo odvisno od svobodne plovbe po Donavi. Dovolj je primerjat! promrt po Donavi ln po Renu, da se prepričamo, kako neutemeljene so take trditve. V Podonavju »o ssdaj različne neodvisne države, ki so se borile za svojo neodvisnost in tudi želijo ostati neodvisne. N'kakor pa ne ka-nijo postati bojišče tujih vplivov, ki sl skušajo pridobiti imperialistična oporišča. Jugoslavija ne more pod nobenim pogojem sprejeti kakršno koli mednarodno upravo nad Donavo, ki ne bi bila Izključen plod svobodnega sporazuma med podonavskimi državami m v kateri ne bi bile zastopan« samo te države. Jugoslavija pa nikakor ne more pristati na konferenco, ki bi jo sklical gospodarski svet ZN v novembru t. 1. In na katero je povabljena skupno z 4 velesilami in Italijo, Grčijo, Belgijo ln Holandsko, to je z državami, ki so pred vojno uporabljale to reko.* Američani zadr2ul8:o Jugoslovanske rečne ladle Kardelj je nato ožigosal sklep gospodarskc-soclalnega odbora, ki je odbil zahtevo podonavskih držav, da se Jim vrne njihova rečna mornarica, ki jo sedaj zadržujejo ame-r-Ske oblasti v avstrijskem ■ delu Donave. »Okrog 200 Jugoslovanskih rečnih ladij zadržujejo Amerlkan-c‘, medtem ko vsakdo ve, s kakš-n'mi težavami se mora boriti Jugoslavija za obnovo svoje dežele, ki Je bila divje opustošena v vojni. To dejstvo prav gotovo ne bo pripomoglo k temu, da bi dobili zaupanj« v razne mednarodne podonav- jih predlagale ZDA, Velika Britanija in drugi.* Kardelj Je nato primerjal način, kako so zapadne države rešile tržaško vprašanje, da bi zaščitile svoje baje ogrožene monopoln« pozicije v Sredozemlju, z njihovimi napori, da omejijo suverene pravice podonavskih držav. »Kako je mego-če», Je vzkliknil Kardelj, »v isti sapi zahtevati udeležbo v podonavski upravi in v isti sapi trgati Trst od Jugoslavije? Izključiti Jugoslavijo od pristanišča, kjer Je najbolj zainteresirana in na drugi strani omejiti njeno suycr«nost na Donavi, so sad enih in Istih naporov, da se namreč ustvarijo oporišča tn po stojanke imperialističnih interesov zn nadaljnjo ekspanzijo. S tem pa ni rečeno, da Jugoslavija odbija mednarodno scdelovn- na tej konferenci In sicer to, da visoko zveneče fraze o enakopravnosti narodov, mednarodnega sodelovanja itd., prepogosto skrivajo ekspanzionlstlčne težnje, ustrahovanja in vsiljevanja nekaterih držav na račun drugih, medtem ko se pod frazami demokracije in svobode prikrivajo protidemokratična rovarjenja. Te težnje so prav posebno jasno prišle na dan pri razpravljanju o Julij6kl krajini, tržaškem statutu in o podonavskem vprašanju. Skrajni čas je že, da se spremenijo taki sistemi v medna- rodnih odnošajih, ki so zelo malo demokratični in predstavljajo sramoto za današnjo civilizacijo in človeško kulturo. Ti sistemi namreč skušajo »praViti te majhne in šibke narode v last ali v interesno sfero nekaterih imperiallzmov. Prišel je čas, da se narodi csvo-bodijo od teh pritiskov in da si zgradijo svojo lastno in svobodno domovino, ne da bi Jih pri tem oviral kak Imperij v njihovih težnjah, da se združijo pod Isto streho, kjer bodo mogli živeti tako, kot si sami želijo.* Laburistični poslanec Sulley obtožuje ZVU London, 10. Tanjug. — Laburi- ski delegat izrekel svoje priznanje stični poslanec Sulley, ki se je pred kratkim vrnil iz Trsta, je v svojem volivnem okrožju imel govor. Med drugim je izjavil: sObtoiujem zavezniško vojaško upravo, da vzdržuje najbolj zagrizene fašiste na visokih mestih. Sedanji glavni inšpektor civilne policije, ki vodi italijansko fašistično policijo v Trstu, je znani funkcionar, čigar surovost je dobro znana.* ZVD ovira demokratične ustanove Ziirih, 10. Tanjug. — Med razpravljanjem na konferenci med narodne zadružne zveze je jugoslovan- AMERIŠKE LADJE V SREDOZEMLJU Predstavniki ameriške reakcije hrabrijo fašistične napadalne elemente v Evropi Moskva, 10. (Tass). — Pod naslovom »Zgodovina nekega torlžarenja* pišejo «Izveatija»: Zaključek krl-žarenja ameriške nosilke letal »F. D. Roosevelt, ki so jo spremljale druge vojne ladje, je zelo zanimiv, še posebno če upoštevamo, da bo nosilka letal »Randolph* v spremstvu več drugih vojnih ladij v kratkem zapustila New York m nadomestila v Sredozemlju nosilko letal »Roosevelt*. Mornariški minister Združenih držav Forre6tal je izjavil, da nv meravajo Združene države držati v Sredozemlju pomorske sile, da podprejo severnoameriško politiko na tem morju. Ta politika strahovanja na srcu šibkega naroda ostaja na dnevnem redu nekaterih ameriških reakcionarnih krogov. Kjer koli so se pojavile ameriške vojne ladje, so jih evropske temne reakcionarne sile sprejele z gorečnostjo in ta obisk so še na poseben način sprejeli v Grčiji. List «New York Post* še posebno poudarja dejstvo, da obisk ameriških vojnih ladij v grških lukah »tiri dni pred plebiscitom ni bil samo navadno nakllučje. Anglo-amerlška Jeklena zavesa, pravi da- nje. Nasprotno, ona ni samo pr'- j ]je list, je tako zagrnila politično pravi jena sodelovati, temveč je pri-1 svobodo v Grčiji. Svetovno napredno mnenje je bilo globoko ogorčeno nad polno in odkrito pomočjo, ki jo je sevemo-ameriška eskadra nudila grškim monarhistom, ki so pravljena tudi dati gotove konce- I Sij« in nekaj žrtvovati, samo da I to sodelovanje uspe. Teda medna- | rodno sodelovanje Je ena stvar, tež- j nja po nadvladi je pa druga » Na koncu je Kardelj dejal: »Dvo- takrat z radostjo pozdravili njen je dejstev je prišlo jasno na dan | prihod Demobilizacija v FLRJ pomeni pospešiti obnovo države donavsko komisijo, ki naj bi bile I .-k« konference kakor tudi ne v samo začasna za dobo dveh let. V | razne podonavske uprave, ki bi nam Japoijsfo ameriško upravo N kakih gospodarskih sprememb in socialnih reform Londonski «»t »DoUp Worker* piše o razmerah na Japonskem med drugim sledeče: eAmeričani so na Japonskem postavili neke vrste zposredno trgovsko vlado*. Stara državna uprava je ostala; sedaj pa izvršuje naloge generala Mao Arthurja namesto cesarjevih nalogov. Posledica je ta, da m prišlo do gospodarskih sprememb. eZaibats* (veliki trustj obstoji še vedno, razlika je samo v tem, da se sedaj njegovo blago prodaja prosto, posebno Američanom. Zemljiški sistem je ostal skoraj nedotaknjen. Tako je grof Anki, ki je velik zemljiški posestnik, pred kratkim v tem oziru izjavil, da so mnogi japonski posestniki hvaležni ameriškim oblastem, ki so preprečile preveč drastične zemljiške reforme, katere so predlagali Sovjeti in angleški predstavniki. Sovjetski delegat v zavezniškem svetu se mora stalno boriti za japonsko demokracijo. 10 milijonov ljudi brez strehe Notranji japonski položaj, kakršen je nastal po polomu Japonske in izgubi oesarstva, povzroča ostro borbo med japonskim ljudstvom in njegovimi vladarji. Gospodarske in socialna posledice vojne so obupne, 10 milijonov ljudi je brez strehe, industrija je porušena in ne dela. Transportni sistem ni urejen. Sedem milijonov ljudi Je brez dela. Grozi inflacija in v d«*eli vlačta pomanjkanje. Milijoni beguncev iz porušenih mest iščejo hrane na deželi. Povratek milijonov vojakov je položaj te poslabšal. V tem obupnem položaju so milijoni japonskih delavcev, kmetov, bivših častnikov, dijakov, poklicnih delavcev, malih trgovcev, ki so prisiljeni boriti se za obstantk (n demokracijo. Beograd, 10. Tanjug. — »Borba* objavlja člančk o demobilizaciji novih vojaških skupin Jugoslovanske armade, k! se bo izvršila proti koncu tega leta, V članku se poudarja, da ta ln dve prejšnji demobilizaciji Jasno dokazujejo miroljubnost nove Federativne ljudske republike Jugoslavije. To potrjuje predvsem nova demobilizacija, ki se pričenja prav v času, ko so sovražniki nove Jugoslavije sprožili ostro gonjo laži In klevet z namenom, da bi motili svetovni mir. »Borba* poudarja, da nova demobilizacija razkrlnkuje te nesramne laži ln spravlja v nič fantastične novice raznih reakcionarjev — vojnih hujskačev in sovražnikov svetovnega miru. Članek govori nato o važnosti te demobilizacije ln pravi, da v nekaterih državah ne izvajajo demobill- General Mao Arthur i« predsednik ameriške delegacije v zd-veznitkem svetu George Ache-son sta se večkrat izrazila o komunistični nevarnosti. Njun naj-večji strah pa je samo naraščajoča sila Japonskega ljudskega gibanja, ki kljub strogim omejitvam, ki so jih postavile ameriške oblasti, pridobiva čedalje bolj na številu. Duša tega gibanja je delavski razred, ki ga politično predstavljajo komunisti i« socialisti. Japonsko delavsko gibanje ima svoje početke te pred SO. leti. Takrat je veliki voditelj japonskega delavskega razreda Katajama ustanovil prvo socialistično stranko in prva sindikalna udruženja. Po japonski predaji je zrautla v državi politična dejavnost, o kateri do takrat ni nihče niti sanjal. Ljudstvo je zahtevalo pravico zborovanja in besede. Gibanje je v kratkem zadobilo takšen obseg, da so morale japonska oligarhija in ameriške oblasti priznati njegovo moč (n dovoliti nekatere osnovne demokratične pravice. Stavke Rudarji, nameščenci pri transportih in v tovarnah so stavkali za izboljšanje plač. Tudi diiavni uradniki so stavkali prvikrat po zocije iz strahu pred novimi neredi ln težkočaml, ker vsaka nova skupina demobiliziranih pomeni tisoče brezposelnih. V Jugoslaviji pa pomeni nasprotno vsaka demobilizacija nov dotok moči za obnovo države. UNRA za Jugoslavijo Beograd, 10. - Tanjug — V Jugoslavijo je prispelo več kot 25 tisoč ton koksa ln sicer kot del 50 tisoč ton, ki jih je usanova Unra kupila na Poljskem za Jugoslavijo. Nedavno je ustanova Unra Izročila Jugoslaviji 480 tovornih vagonov. Izkazalo se je, da ti vagoni niso bili primerni za Jugoslavijo. Zato se je Unra strinjala, da pos'Ijejo 15 lokomotiv iz Velike Britanije v zameno za tovorne vagone. letu 1918. Pretekli teden so ja-potiski mornarji s splošno stavko, ki Je trajala deset dni, dosegli od vlade koncesije, ki določajo zvišanje mezi in zavarovalni sistem na demokratični osnovi. Ustanovljene so bile sindikalne organizacije, ki štejejo sedaj S milijone članov. Komunisti tn socialisti nastopajo sedaj javno m to pridobili milijone pripadnikov. Pod njihovim vodstvom je ljudstvo znalo izslediti živila, kt to bila odtegnjena trgu. Kmetje so začeli odklanjati plačilo rent tn pristojbin. Med stavkami in zaporami so delavci zasedli tovarne in nadaljevali s proizvodnjo na kljub akclonlstom in policiji. Določeno je bilo nadzorstvo nad vsemi delavskimi listi, ki so dovedli do tega, da so se pridružili demokratičnemu gibanju tn se uprh vlad t. Da bi zavrla ta razvoj, je japonska vlada z dovoljenjem Mao Arthurja ter kljub sovjetskim tn novozelandskim protestom organizirala aprilske volitve, ki to jih izvedli v razmerah, naklonjenih reakciji. Kljub nadzorstvu stare fašistične policije m velikimi propagandnimi sredstvi, H so ji bila na razpolago, tn kljub politiki gospodarskega ustrahovanja ni japonski vodilni razred mogel preprečiti, da ne bt eocialisti dobili List »Ellenikon*, ki šteje med najbolj reakcionarne liste Grčije, je zmagoslavno pisal, da bo reakcija s pomočjo britanskih čet ln pod pokroviteljstvom ameriške vojne mornarice lahko uspešno obdelovala grško ljudstvo. Grški vojni minister Mavrominalis je javno podžigal svoje ameriške prijatelje, naj zavzamejo še odločnejše stališče in naj se nikakor ne ozirajo na organizacijo Združenih narodov. Na Portugalskem ni Salazar pred osemnajstimi leti dovolil nobenega intervjuva novinarjem, komentira dopisnik »Associated Pressa*; čim pa mu je bilo dano občudovati meč in število letal na noeilki letal »Roosevelt*, Je takoj menjal mnenj« in začel Izkazovati čast ameriškim novinarjem z intervjuvi, v katerih Je ponavljal histerične Hitlerjeve pozive za borbo proti »rdeči nevarnosti*. Naravno, je portugalski tisk v celoti objavil Salazarje-we pozive in v Madridu so jih dobrohotno komentirali. Prisotnost ameriške eskadre v Turčiji so spremljale podobne manifestacije. Panturanlst, vsi njegovi pripadnik^ in bivši člani von Pa-penovo vohunske službe ter ves turški reakcionarni tisk so na vse vetrove vpili in napovedovali manevre treh ladij — ameriške, angleške in turške — ob vhodu v Dardanele. Temno napovedovanje o bližnji vojni je prihajalo tudi iz stolpcev Italijanskega reakcionarnega tiska, prav tako kakor je to bilo za časa fašističnih pogromov v Trstu ter uradnih sprejemov na Portugalskem in v Grčiji. Zgodovina prvega krlžarenja a-merifike eskadre v Sredozemlju nam tolmači, da so predstavniki sevemo-ameriške reakcije z uspehom predstavili svoj prapor vsem fašističnim napadalnim elementom v Evropi. Mc Nel! zatrjuje, da se angleške čete v Grčiji ne bodo borile London, 10. . VZN — Britanski državni minister Hector McNeil j« danes dejal v spodnji zbornici, da britanskih čet niso nikoli m ne bodo nikolj uporabljali, da di pomagali grfckl vladi preganjati politične tekmece. Britanski vrhovni poveljnik za Srednji Vzhod Sir Miles Dcmpsey je trenutno v Atenah ter menijo, da bo odpotoval v petek proti Angliji. Diplomatski dopisnik je mnenja, da se bo posvetoval z vlado glede prošnje za orožje s strani grške vlade, za ureditev nemirov ln neredov v severni Grčiji, kjer so nad 9 milijonov glasov, komunisti pa I milijona. Aretacije sindikalistov Po volitvah *n po sestav i vlade je slednja s pomočjo ameriških oblasti prešla v ofenzivo. Prikli-oali so zopet v veljavo omejitve o svobodi govora tn zborovanja. Prišlo je do nasilnih policijskih akcij (n do aretacij sindikalistov. Vse to pa je še bol) podžgalo ljudstvo, ki se je le tesneje združilo v borb t za demokratično Japonsko. IziTŠni odbor socialistične stranke je kljub naporom desničarskih voditeljev sprejel resolucijo, ki poziva na združitev socialistov in komunistov t» ustanovitev demokratične fronte. i Porast demokratičnih glasov '4, Pred kratkim je neki referendum pokazal, da sta od zadnjih volitev obe stranki pridobili tž do 4S% glasov. Green se v *Ob-serverju* pritožuje nad naraščanjem komunističnih idej. Ameriški imperializem ima lahko namen, napraviti iz Japonske protidemokratični branik, toda japonsko ljudstvo ima tudi svoje jasne •ideje 4n zadnja beseda še «t Wla izrečena. bili spopad; z levičarskimi oboroženimi tolpami. V Atenah se general Dempsey posvetuje z britanskimi častniki. Zavrnjena pomilostitev nacističnih zločincev Niirnberg 10. — Zavezniški nadzorstveni svet je zavrnil vse prošnje za pomilostitev, ki »o jih bili predložili niirrvberškl obsojenci. Na koncu seje je sovjetski predstavnik izjavil, da se popolnoma strinja z generalom Nikičenkom, da so bili podani zadostni dokazi za obsodbo Schachta, von Papena ln Fritscheje ter za smrtno obsodbo Hessa, kakor tudi za proglasitev hitlerjevske vlade in nemškega generalnega štaba za kriminalne organizacije. Von Papon ne sme zapustiti Niirnberga Niirnberg, 10. — Bavarski ministrski predsednik, dr. Wllhelm Hoegner je sporočil danes načelniku nlirnberške policije, da Franc von Pap*n ne sme zapustiti mesta ter da ga morajo v primeru, če bi to skušal storit), takoj \ are Trati. Odredbo Je odobrila vojaška uprava Združenih držav. Paifsll amnestlranl, partizani v zaporu Rim, 10. — 80 partizanov, ki so zaprti v Ječi Murate v Florenci, je pred kratkim začelo z gladovno stavko v znak protesta, ker se nanje ne nanaša amnestija. sovjetskemu delegatu glede njegovih izjav o vlogi zadrug za vzdrževanja miru in za uničevanje zadnjih ostankov fašizma. Poudaril je, da bodo jugoslovanske zadruge le nadalje delovale za ojačanje vezi vseh demokratičnih sil v svetu. Protestiral je proti ravnanju Zavezniške vojaške uprave v Julijski• krajini, kjer skušajo ovirati te demokratične ustanove, medtem ko dajejo vso pomoč fašističnim ustanovam. Zahteval je, naj skupnost mednarodne zadružne zveze protestira proti temu nedemokratičnemu ravnanju. Predsednik kckigrtso lord Ru-sholn je povabil jugoslovansko delegacijo, na) predloži o tem podrobno poročilo, da bo zveza lahko v tem oziru podvzela potrebne korake. Organizacija ZN mora biti orodje v borbi za mir New York, 10. — Stalni sovjetski delegat pri Varnostnem svetu Andrej Gromiko je v svojem govo-ru, ki ga je imel v trgovinski zbornici v New Yorku med drugim izjavil: »Narodi Sovjetske zveze so mnenja, da Je organizacija Združenih narodov lahko uspešno orodje v borbi za mir, če bodo člani te organizacije la predvsem tisti, ki predstavljajo močnejše ki vplivnejše države, šli za tem, da to organizacijo okrepijo s pospeševanjem mednarodnega sodelovanja in prijateljskih odnošajev med državami. Brez teh pogojev ne bo organizacija Združenih narodov mogla u-pravičiti zaupanja, na katero se naslanjajo miroljubni narodi. Pravi prijatelji Združenih narodov morajo delovati proti vsem poizkusom, ki gredo za tem, da bi izpodkopali njihove temelje. Generalni tajnik ZN Trgve Lče je na sestanku izjavil: »Gremo nasproti hudim časom; ko pa bodo mirovne pogodbe podpisane, upam, da bo svet krenil na pot miru ln ustalitve*. Generalna skupščina ZN fae trajala 6 tednov Lake Succes, 10. Generalni tajn'k Združenih narodov Trigve Lle je izjavil, da bo generalna skupščina ZN, ki se bo začela 23. oktobra, trajala najmanj 6 tednov in pok Po njegovem mnenju bo najmanj 440 sej s 35 plenarnimi zasedanji. Bukarešta, 10. VZN. — Sodišče v Bukarešti je danes obsodila 17 bivših ministrov rumunske kvislin-ške vlade generala Antonesca, ki je v času okupacije sodeloval z NemcL Ameriške čete napada jo stavkujočenaKoreji Phoejang, 9. Tass. — Reakcionarne sile v južni Koreji skušajo s pomočjo ameriških čet z vsemi silami ovirati stavko delavcev tn uradnikov mznih podjetij. Policija je začela rabiti orožje proti stavkujočim, razne uprave pa žugajo delavcem z odpustom, če ne bodo zopet prišli na delo. Delodajalci ln policija so pozvali delavce ln uradnike, naj se vrnejo na delo. V Taikyju je policija 30. septembra napadla »tavkujoče, ki so demonstrirali. Med njimi je bilo tudi mnogo študentov. Policija Jih je surovo pretepla in nato mnogo aretirala. Prišlo je do spopada med demonstranti in korejsko policijo na eni strani ter ameriškimi vojaki na drugi strani. Starkujoči in študenti so se 2. cktobra zbrali pred policijsko palačo v -Taikyju ln zahtevali Izpustitev aretiranih. V odgovor j« policija s pomočjo ameriških čet napadla demonstrante. Pri spopadu je bil eden mrtev, mnogo pa ranjenih. Mnogo oseb je bilo aretiranih. Ameriške čete patruljirajo po mestu. cL Radijsko poročilo dodaja, da so ministrov avtomobil ustavili in da js ameriška vojaška policija na Bavarskem ravnala z največjo osornostjo z diplomatom ln njegovo ženo, čeprav sta pokazala svoj diplomatski potni list. Japonski delavci proti reakc’onornt vladi Tokio, 10. — Na otoku Hokhaldo, ki je eno največjih premogovnih središč, so japonski rudarji iz solidarnosti z rudarji otoka Kioeheu račeli danes stavkati. To gibanje predstavlja drugo fazo, ki so jo sklenili delavski sindikati, da bi vrgli Yoshldovo vlado, ki Jo trna Jo za reakcionarno. Položaj Je zelo resen. Surovo ravnanje ameriške polletje s poljskim ministrom London, 10. . VZN — Kakor javlja radio Varšava, Je uradnik poljskega zunanjega ministrstva izjavil, da so ameriškemu veleposlaniku v Varšavi izrodili protestno no. to zaradi »surovega ravnanja* a-meriške vojaške policije s Putra-mentom, poljakUn ministrom t Rvt. Fri spopadu v Rimu je Hit 141 ranjenih Rim, 10. - VZN — Tiskovni urad predsednlštva ministrskega sveta javlja, da so podrobnosti včerajšnjega incidenta naslednje: vsega skupaj je 141 ranjenih, m«d njimi 82 demonstrantov, 59 ranj[encev pa je bilo tnc-d policijskimi Miami. B strelnim orožjem je bilo ranjenih 18 oseb. Eden izmed demonstrantov, 29 letni Constantini Enrico di Lulgi je sinodi umrl v bolnišnici sv. Jakoba. V zaporu je 16 demonstrantov, ki so bili že vsi pred kaznovani. Aretacije v Španiji Madrid, 10. — V preteklem mesecu je policija aretirala 15 oseb, med njimi 4 ženske, zaradi ponovne ustanovitve dijaške republikanske organizacije »Federacion Unšversita-ria Escolar*. Dolžijo jih protidriav-nega delovanja. Zaprli so jih v je« Alcala De Henares. Leieča telesa -nebesni pojavi Stockholm, 10. - VZN — SvedšM minister za obrambo J« prišel do sklepa, da imajo lahko večino teles, podobnih meteorju, katerih pre-let nad Švedsko so opazovali med 1. majem in 30. septembrom, za navadne nebesne pojave. Izvedenci so prišli do tega za. ključka, potem ko so preučili tisoče opisov o preletu teh predmetov. Iz izjave ministrstva za o-bramto smo nadalje Izvedeli, da del teh teles niso mogli identificirati, toda da ni nobenega povoda za domnevo, da gre za leteč« bombe »V* ali za kakšen drugi tip taktnih ustnikov. PRIMORSKI DNEVNIK — * — 11. oktobra 1946. Fašistični zakon o priimkih še velja Svoje dni Je ZVU že napovedala zakon, po katerem bodo Slovenci lahko spremenili svoje poitalijančene priimke zopet v slovenske. Ostalo pa je pri obljubi. TRŽAŠKI DNEVNIK To je občutil včeraj tudi tovariš G. Na »prefekturi* je prosil, da bi mu poitalijančeni priimek spremenili spet v slovenskega. Pa so mu pojasnili, da ni zakona, po katerem bi bilo to mogoče, pač pa, da Se velja zakon, po katerem lahko spremeni slovensko ime v italijansko. Tovariš G. se je zgrozil nad tolikim cin'zmom. Leto dni in več po končani vojni smo doživeli najštevilnejše uredbe v smislu nam vsem znane kolonialne demokracije. Zaman pa smo doslej čakali priliko, da bodo izdali kakSno uredbo, ki bi jo ljudstvo sprejelo z zadovoljstvom, pa čeprav na čisto nepolitičnem področju, ki spada vanj končno tudi sprememba priimka. Nova znamenja kolonialne »demokracije" ZVU prepovedala zborovanje SIAU v Nabrežini • Prosvetni zvezi odklonila prostore v Verdiju za n'en občni zbor Kdo |e odgovoren? Zavezniška vojaška uprava demantira ugotovitve, da bi bila ona v splošnem kr tv a znane katastrofalne eksplozije v Pulju. Svoj demanti opira na izjavo svojega pravnega strokovnjaka. »Rakete z vzhoda" Judi nad Trstom . Včeraj je »Voce l!bera» poročila, da so ljudje videli, kako so proti jutru letele v smeri proti zapadu neke tajinstvene rakete. Pa se j« tudi to pot zaletela. Zvezdama je danes namreč objavila, da so bila ta svetlobna telesa utrinkj, ki so se odtrgali z repa kometa, ki se periodično pojavlja v bližini zemlje. Po mnenju zvezdoslovcev Je to kozmičen pojav, kakršnega so opazili z enakimi svetlobnimi učinki v noči na 9. oktober 1933. Pisuni lista «Voce libera*, pa so zopet zgubili lepo priliko, da bi se Jim sprostila njih prekipevajoča fantazija. Na zapadu se zelo radi sklicujejo na demokracijo, govore o dik taturah, dajejo nauke na desno in levo ter sodijo druge narede in njih demokracijo. O demokraciji v teoriji in praksi mo 2e mnogo pisali in naše ljudstvo je zapadno »demokracijo* okusilo na lastni koži ter jo prav dobro pozna. Dobro ve, da je le krinka. Po drugi strani pa ne bo nikoli dovolj razlage o vsem tem, ker ima zapadna gospoda slaba uše3c. Dckazi, da je vse njeno besedičenje o demokraciji le kamuflaža, se vedno bolj koplč'jo Izjave raznih o-blastvenlkcv, ki trobijo eno, delajo pa drugo, ne prepričajo več nikogar. Naše ljudstvo se jo borilo za resnično demokracijo, za svobodo in neodvisnost in za to, da si bo samo vladalo. Za-padni reakcionarji pa mislijo, da imajo opraviti s kolonialnim ljudstvom, kateremu je treba zdaj pa zdai vreči drobtinico s polne mize. Tako so prepovedali razna zborovanja, prepovedali zborovanje E-notnih sindikatov, omejili goriški festival dela in kulture, preprečevali razna zborovanja po deželi. Tega je našemu ljudstvu dovolj. Omejevanja svobode Je bilo dovolj T>od fašizmom. Fašizem je strlo ljudstvo samo in zato tudi sedaj n« bo prosilo nikogar milosti, temveč bo odločno zahtevalo, kar mu gre. Kakšna je demokracija v praksi, pa še nazorno kažsta naslednja dva primera. 28. sept je nabrežlnski Izvršni odbor SIAU-ja zaprosil ZVU, naj mu dovoli zborovanje, ki bi bilo v četrtek 3. okt. ob 20.30 v dvorani na-brežinskega kina. Na dnevnem redu bi bila gospodarska in politična vprašanja. Odbcr je ZVU jamčil za red in disciplino. Guverner pa Je kratkomalo zborovanje prepovedal in zapisal na prošnjo «Not appro-vedv. Očitno lahko vsak guverner vedri in oblači, kakor svoje dni zloglasni podeštati. Taka je pač njihova demokracija. Drugi primer demokracije je odgovor ZVU Prosvetni zvezi, ki je zaprosila, da bi ji dali na razpolago gledališče Verdi za občni zbor, k' bo 13. okt. Major Ersk>ne je precej vljudno odgovoril, da je gledališče tega dne zasedeno. Res, sama naključja. Ko je Tolloy sklical zborovanje, so mu dali na razpolago kar gledališče »Roesetti*.. Toda Tolloy je TolIoy. Satelit in lakaj je mnogo bolj priljubljen pri ZVU ket pa ponosen demokrat, k! ne klečeplazi. Slovenskemu ljud-] stvu pa, ki so mu dolgo vrsto let onemogočali vsak kulturni razvoj, ne dado v Trstu na razpolago niti ene dvorane in tega niti za en sam dan. Res, lepa bodočnost nas čaka na »svobodnem področju*! Ysem prosvetnim društvom Obveščamo ysz prosvetna društva, da bo 13. okt. občni zbor Slovenske prosvetne zveze v dvorani prosvetnega društva »ŠKAMPERLE* pri sv. Ivanu in ne v gledališču Verdi, kot Je bilo objavljeno. Priporočamo vsem zastopnikom prosvetnih društev, da se pravočasno zbersjo v omenjeni dvorani. Preskrba ZGOŠČENO MLEKO ZA OTROKE. Danes bodo nadaljevali brezplačno razdeljevanje zgoščenega mleka, ki ga je podarila ustanova «poimoč otrokokom* Švicarskega Rdečega križa za revne tržaške o-troke. Mleko bodo razdeljevali v pokrajinski palači v ul. Gappa 21 od 16. do 19. ure samo otrokom od 1. di 4. let, ki so že pred dvema tednoma dobili prvo škatlo. Pri razdeljevanju je treba predložiti očroško živilsko nakaznico. Mleko bodo razdeljevali po naslednjem abecednem redu: začetne črke A-C danes D-L jutri, M-R v ponedeljek, SZ v torek 15. t. m. Vsi upravniki menz v podjetjih naj se zglase takoj pri Sepralu v ul. Genova 9-1, soba št. 6 zaradi delitve krompirja. Tatovi, tihotapci, ponarejevalci Taki so ..begunci", ki so našli zavetišče pri zaveznikih v Trstu Stavka hišnikov v Trstu Snočl je bil širši sestanek hišnikov, članov Enotnih sindikatov. Dvorana v ul. Conti je bila nabito polna, kar priča, da je med člani vladalo veliko zanimanje za vprašanja, ki so Jih obravnavali. Sestanek je bil sklican zato, da bi razpravljali o dosedanjem položaju hišnikov v zvezi s potekom roka Enotnih sindikatov, v katerem naj bi Zveza hišnih lastnikov končno uredila vprašanje nagrad in plač za hišnike in vratarje. Tajnik stroke je poročal o pogajanjih med lastniki, uradom za delo in sindikalnimi organizacijami, od 15. avgusta dalje ko so na glavni skupščini hišnikov sklenili, da bodo stavkali. Uradu za delo je sicer uspelo odložiti stavko, ker je obetal svojo podporo in pravilno rešitev spornega, vprašanja. Ker urad za delo ni dal povoljne-ga odgovora in se ni zadosti zavzel za pravilno rešitev mezdnega vprašanja tržaških hišnikov, so se ti na sinočnjem sestanku odločili, da bodo danes pričeli stavkati. Stavka bo torej splošna za vso stroko razen v primeru, da delodajalci priznajo njih utemljene zahteve. izpred višjega zavezniškega sodisča Konspiracija - proti komu? Procss, ki skuša kompromitirati antifašistične organizacije Včeraj se je zaključila na zavezniškem sodišču obravnava proti obtožencem, ki so bili aretirani po preiskavi v stanovanju Ernesta Go-mizela in še nekje drugje pri Sv. Jakobu. V ulici Cancellieri 9 so našli nekaj listkov brez naslova in podpisa, katere so pri obravnavi prikazali ket velevažne dokumente o konspirac-jl. V zadivo so hoteli zaplesti kulturni krožek »Rinaldl* in po mežnosti še kakšne druge naše organizacije. Zaradi tako zva-ne konspiracije in napadov na stavkokaze, o katerih so govorili neka ter, teh »dokumentov*, so zaprli Umberta Berlota, Viljema Berlota, Silvija Princa, Ivana Me-tellija in Ernesta Gomizela. Gosta vrsta občinstva se Je predvčerajšnjem in včeraj zbirala pri vhodih v dvorano, kjer Je b’la obravnava. Sentjakobčani, ljudje, katerim so fašisti razbili celo vrsto lokalov, politične in prosvetne sedeže, pa niso doživeli, da bi bil kdo zato kaznovan. Na kakšni pi diag! obtožujejo danes naše tovariše, se vprašujejo. Darovi in prispevki Za vojn® sirote je daroval tov. Mlslej Viktor Iz Nabrežine 240 lir. Prosvetno društvo »Slavec* J« darovalo: 1000 lir za Dijaško matico, 500 Ur za tiskovni sklad in 500 Ur za politične Jetnike. Poleg tega je darovalo po 500 Ur za sirote padlih borcev in sicer: Švara Giana, Švara Severin, Komar Fabijan vsi iz Rlcmanj. Za stavkujoče Je daroval tov. Grabrovec Ludvik iz Praproti 2000 Ur. ASIZZ v Miljah je darovala za politične pripornike 600 Ur. Za spomenik padlim Opencem Ljudstvo kaže na vse načine svojo ljubezen do padlih borcev, Jih slavi in Jim postavlja spomenike. Tako tudi na Opčinah. Pred 14 dnevi so se začela na Opčinah pogozdo-valna dela, pri katerih so zaposleni openski, tržaški in kraški delavci. Čeprav so njih gmotne razmere zelo težke, so si od svoje plače odtrgali, kar so mogli in darovali skupno 2270 lir RAZBLINIL SE JE MILNI MEHURČEK Niti eden od lističev, ki bi naj »dokumentiral* obtožbo, ne kaže povezave s kakšnim obtožencem. Listič, ki ga je spoznal obremenilna priča policijski inšpektor Fabricl za tistega, ki ga je zaplenil 30. av-guBta, je datiran z 18. septembrom. Na vprašanje branilcev Kukanje, Ferluge in Base, ali je sploh mogoče kakšno na lističih opisano dejanje spraviti v kakšno zvezo z enim izmed obtožencev, Je inšpektor odgovoril: »Tega ne morem reči...* Tako so se razblinile že pri zasliševanju policijskih obremenilnih prič, ki Jih je bilo troje, vse obtožbe in na včerajšnji dopoldanski razpravi so bili oproščeni obtoženci Umberto Berlot, Silvio Princ in Ivan Metelll, popoldne pa Se Ernest GomizeU V CEM HI NAJ BILA KRIVDA? Najtežavnejši Je bil zagovor obtoženca Berlot Viljema. Priznal ,e, da je lističe napisal, da nekateri odgovarjajo resnici, nekateri pa da so plod njegove domišljije. Beležil si Je te stvari, ali pa si Izmislil značilne primere, da bi pozneje z nekim književnim delom razsvetlil to dobo političnih borb. Tako pojasnjuje Berlot nastanek teh lističev. Na enem so tudi Imena ljudi, ki da so izmišljena, vendar so bili ljudje, ki se tako imenujejo v zvezi z vso stvarjo danes na zatožni klopi. Obtoženec Je dejal, da jih ne pozna, razen svojega brata, ki. pa da zares nima nič skupnega z dejanskimi dogodki. Ce govori popolnoma neresnični datum na »dokumentu* včerajšnje obravnave v prid obtoženčevim trditvam, sodnikom le ni hotelo v glavo, da si je mogel obtoženec, ki je po poklicu brivec, sestavljati zapiske s skrivnostnimi okrajšavami in navedbami kot »skupina 5», «CS 3» in podobno. Obtoženec trdi da je slišal o podobnih okrajšavah pri Sv Jakobu. O stanovanju, v katerem so listke našli, je obtoženec dejal, da zanj ne ve, ker je listke obenem s svojo beležnico zgubi! nekje na prostem. Tožilec je skušal s svojimi vprašanji obtoženca zmesti in je prehajal na čisto politična vprašanja, k! obtožba E njimi ni bila v nobeni zvezi. Čudno pa je nedvomno, kako je mogoče obtožiti človeka na podlagi takšnih lističev, ^>a četudi bi j h bil dejansko imel namen poslati kakšnemu časopisu, ali pa b! dejansko videl dogodke, kateri so na podlagi teh »dokumentov* čista nejasno osvetljeni. GULIELMO BERLOT OBSOJEN Ljudje so se povpraševali: Kaj Je prepovedanega in nezakonitega na vsem, česar so pri obravnavi obdolžili tega obtoženca? Razprava je s tega stališča daleč prešla vprašanje osebne krivde ln načela osnovne svoboščine demokratičnega državljana. Zato ni čudno, ako je predsednik priporočal višji sodni oblasti, da bi ostala kazen obtoženca le pogojna. Toda sodišče Je kljub vsemu obsodilo Gugllelma Berlota na 18 mesecev zapora. V ljudeh Je ta sodba zbudila gnev ln zgražanje in celo odkrit srd. Nore priče proti Samba Včeraj je porotno sodišče zaključilo zasliševanje prič proti bivšemu tržaškemu »federalu* Sambu. Co-dtglla, ki Je bil aretiran ln prignan v karabinersko vojašnico, ko so mučili obe dekleti trdi, da je slišal vpitje obeh mučenih partizank, zanika pa nekaj podrobnosti, ki jih je navedel pri zasliševanju v preiskavi. Tem točnejši so podatki Fcdora Vardabassa, ki priča, kako Je Sambo klofutal mladega Kozlo- FIZKULTURA Na balkanskih igrah vodi Jugoslavija Dne 9. t, m. so se na stadionu v Tirani pričela lahkoatletska tekmo, vanja za prvenstvo Balkana. Danes so bili svečano proglašeni prvi lahkoatletski prvaki ln prvakinje. Po vsakj točki sporeda so prvim trem svečano Izročili lavorjeve vence. godba pa Je zaigrala ob dviganju zastave himne zmagovalcev. V teku dne se je jugoslovanska zastava dvignila petkrat, rumunaka pa štirikrat. Glavna in najbolj ogorčena borba je tila med jugoslovanski, mi lahkoatletl. Po prvem dnevu vo. dj Jugoslavija s 77 točkami, pred Kumunijo z 62, Bolgarijo s 38 in Albanijo s 13 točkami. Tekme Je prvi dan gledalo nad 10.000 gledalcev. Rezultati: tek 100 m moški: 1. Molna (R) 10.8,2. Lupša (R) 10.9; 3. Slanac (J) 10.9; Troskok: 1. Ka-liatrat 13.44; 2. Srčlči (J) 13.81; 3. Ksnčev (B) 13.52. Tek 400 m čez zapreke: 1. Burič (J) 57.4. V teku na 1600 m je zmagal Jugoslovan Stefanovič v času 4.10. Met kopja 1. Vujačič 57.38. Štafeta 4 x 400 m 1. Jugoslavija v času 3 26J. Zenske: tok 100 m 1. Ernest (R) 13.2; 2. Bentjurc (J) 18.7. Skok v višino 1. Kli (R) 1.40 m. V nogometu sta Igrali reprezentanci Albanije in Bolgarije. Zmagala je Albanija s 3:1. Igra je bila izredno ostra ln je zmago odločila večja požrtvovalnost Albancev. V prvem polčasu sta obe enajstorlci dosegli po en gol. V drugem delu pa so Albanci zabili še dva gola. Včeraj pa sta igrali Rumunlja in Bolgarija. Igrali sta neodločeno 2:2. V prvem delu so Rumunl vo-dili z 2:0, toda v drugem se je Bolgarom posrečilo izenačiti. Tablica balkanskih Iger v nogometu je sledeča: Jugoslavija Albanija Rumunija Bolgarija C EBULEC-POSTOJNA 2-0 V nedeljo se Je na igrišču športnega moštva »Postojne* v Postojni odigrala prijateljska nogometna tekma med Cebulcem Iz Trsta in »Postojno*. Pred pričetkom tekme sta sl enajstorlci Izmenjali dafila. Takoj nato je sodnik dal znak za pričetek. Domačini to pričeli takoj napadati. Igralci Cebulca pa so paz. vili odlično obrambno igro ln uspeli V drugem delu pa se Je Cebulec oprostil stalnega pritiska ln pričel z nevarnimi napadi. V 15' se je njihova premoč tudi odrazila v rezultatu. Nerl Je krasno podal Kertu, ki je preigral nasprotnikovega branilca ln neobranijivo streljal v vratarjev levi kot.' Postojnčani so takoj reagirali, toda odlična o-brnmba Jim J« onemogočila, da bi dosegli Izenačenje. Igra valovi na sredi igrišča. V 31' so dosegli igralci Cebulca drugi gol. Klonclč Je podal Kertu, ki je, ko se Je nsvoboidll levega krilca podal prostemu Ve-kljetu, ta pa je drugič potresel mreio. Usoda »Postojne* je bila s tem zapečatena. Pri Cebulcu so se odlikovali Kert, Vekljet, Neri in Cotnusso, pri »Postojni* pa Kubi, levi krilec ln levo krilo. Za Cebulec so Igrali: Vercton, Co-musso In Klima, Klončlč, Nerl in Dobrlnja, Vekijet, Kert, Filipi, Oancla.nl ln Carmt. DANES SV. MARKO-FRAUS1N Danes ob 16. url popoldne bo na Igrišču Ponziane odigrana finalna nogometna tekma za pokal »Delavske enotnosti* med enajstorlco Frausina in Sv. Marka, Vsekakor se obeta lepa nogometna tekma, ker sta ebo enajstorlci dobri ln imata nekaj odličnih igralcev kot so Tomasinl, Padovan, Glanlnl, i » Carlln, Costanzo Itd. Nedvomno obdržati svoja vrata nedotaknjena. . .. _ večv™* <- SLuo. ho• s funti ali dolarji krila oi)v Eti, ki jih je sprejela v Julijsš1 jlni v lirah. TU' MEDNARODNI SEJEM v -j STU. — V tržaških gospod«^ krogih m?slijo nu ustanovitev ^ narodnega sejma, ki naj bi A stavlial središče trgovskih zvea . raznimi državami, ki se na tem področju. Izbran je je, ^ odbor, ki ima ralogo prouot* J možnosti in zbrati materialna -stva. Kaže pa, da tudi še prin ^ leto ne bodo mogli uresničit; Črtov o tržaškem medr.nr« ^ sejmu, vendar upajo, da b0^°|j4 segli otvoritev sejma do '”'nnl 1348‘ «LIBERTY» LADJE, ki °° ,j| določene za Italijo za ceno V°^t milijonov vsaka bodo delno t Ijene tudi tržaškim pnr°P ,ijtl družbam. Kot Javljajo tržaški 1 bodo od tega kontingenta °^ ij i tržaškemu Lloydu in dve drU talia. ZVEZA ROKODELCEV v ^ deli svojim članom premog- ^ mineralna olja, dreto, plašč« lesa (predvsem prihajajo V P , t'ste stroke, ki jih nujno rab!,1;jsi pr. gradbeni delavci), staro ‘c 1 karbid in milo za brivce. LETALSKA DRUŽBA Je ^ stanovljena te dni v Rimu 7- 8 j ameriškim in italijanskim ^8 t lom. 40% delnic Je vpisal H* udeležene so italijanske FIAT, Južne železnice, H18® j,h comp. ln italijanska letalsko , ba. Ta družba se deli prav na dve prsestrimski družbi, k8 predsednika sta oba IteiliJ8®^’ podpredsednika po en Arne® Anglež. so- Odg. urednik DUŠAN V okviru dvomesečnega tekmovanja »S TITOM DO ZM-4' GE* priredi prosvetno društvo »KRAŠKI SLAVČ®^’ iz Kobjeglave dne 13. oktobra v Brestovici Golarjevo VDOVO ROŠLINKO za teden S.I.A.U.-ja PRIČETEK OB IS. URI. VABLJENI VSl'' Prcsvetno društvo »DUGULIN* in prosv, društvo VOJKO* nadaljujeta v nedeljo 13. t. m. na Proseku ZAČETEK OB l vsej KINO »PROSV. DOM» - NABRE Z1NA. V soboto ob 20, v nodrljo • ob 16. in 20. ter v ponedeljek ob! *0. url: »Zaročenec moje žene*. I Ko'partažni centri V I kolporterji | f citatelji • § DANES je izšla nova številk® „ Ljudskega tednika" z bogato vsebino na 10 straneh z novim romanom in drugi*”1 zanimivostmi. Zaradi tehničnih ovir bodo H8tl dostavljeni IZVEN TRSTA *ele jutri 12. t. m. skupno s