BPP" I ;; v" I v II 'v I BB I IH H .'.'i'*' 1 ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ Burletoa, Poetmantey OiMnL HlllllUHHMdBWaiHimH,Ull|llH i^lll Ifl H Na smrt obsojen. Prvič v zgodovini je ženska izrekla obsodbo. "Sodnija zategadelj obsodi vas, Frank Motto, da pridete pred solnčnim vzhodom dne 29. avgusta, 1921, na električni stol, in naj se Bog usmili vale duše!'' Tako je z mirnim glasom govorila 4sod-nioa\ MiBs Florence E. Allen na Comon Pleas sodniji v soboto zvečer, ko je proglasila smrtno obsodbo nad mo-i rilcem Wilfreda C. Sly, ki je bil zajedno s Fanerjem umor jen od roparskih morilcev dan pred novim letom. Prvič v zgodovini države Ohio, da je ženska načelnica porote pritrdila v smrtno obsodbo, stoječ pred, sodnim stolom,, je bil morilec Motto globoko ganjen, ko ga ,je sodnica vprašala, če ima še kaj povedati. Motto je dejal: "Nisem imel pravične obravnave l1' "Obravnava je bila pravična,' ' odvrne so'dnica, "kajti imeli ste najfinejšega kriminalnega odvetnika cele države za zagovornika, kateremu so pomagali $e drugi izvež-bani odvetnici.4' Frank Motto, morilec, je bil tudi obsojen, da mora iz svojih sred-* stev plačati vse stroške obravnave, kakor tudi stroške za elektriko in rabo stola, ko ga umore. Tako je odločila sodnica Allen. Porotniki so se fpostH*ovali štiri ure. Spr-smrt, dosmrtno jirco. Toda ^edina ženska porotnica med njimi, Mrs. Markell, je znala tako prepričevalno govoriti za smrtno obsodbo, da je spreobrnila pet porotnikov, ki so vsi glasovali za smrt. V pon-deljek se začne obravnava proti drugemu morilcu, ki ie bil v družbi z Mottom. Piše se; Sam Purpera. Tretji morilec pa pride na vrsto 26. junija. Pričakuje se, da pridejo vsi • trije na električni stol. —"Evropski denar je začel dobivati večjo veljavo. Angle-' Ski funt Sterling je prvič od leta 1914 prekoračil svoto $4.00. Tudi jugoslovanski denar, krona kot dinar se dviga v veljavi. Nemška marka je precej poskočila, kakor tudi čehoslovaške krone. Čas, ko se je evropski denar poceni kupoval, bo torej kmalu minul. Ureditev evropskih financ glede nemške vojne odškodnine, je odgovorna, da prihaja denar v veljavo. —V četrtek, 19. maja, dobijo sledeči Slovenci svoje državljanske papirje na Common Pleas sodniji, soba št. 1. Anton Heljan, Ignac Novak, Louis Mezner, August Komar, Vas Kordič, Jos. Dor-mich, Rud. Petche, & Krar lovič, Rok Kogoj, N. Gara-pič, Jos. Fabian, A. Krall, Ferd. Jazbec, John Komar. Novim državljanom iskreno časti tamo. — The American Qvil Liberties Union je začela na najvišji sodniji obravnavo, glasom katere se zahteva, da se mestnim občinam v Ameriki odvzame pravica preprečiti svobodne govore. To pravico naj bi imela samo vlada v Washingtonu glasom ustave Zjedinjenih držav. — Srebrni dolarji zopet prihajajo v promet. Vlada jih ie dalj časa ni kovala, toda je s kovanjem tega denarja zopet pričela. — Starišem Rode na 1371 E. 41st St je umrl sinek < Edvard, star 1 mesec. Naše sožalje. a h > Vojno stanje. Predsednik Harding za vojno stanje v W. Va. Washington, 15. maja. Predsednik Zjedinjenih držav, Warren G. Harding, je sinoči podpisal ukaz, s katerim se razglaša vojno stanje in preki sod v Mingo County West Virginia, in v Pike Co. Kentucky, kjer so premogarji se uprli in streljajo na vsakogar, ki pride blizu. Razglas o vojnem stanju je dobil vojni tajnik \Jeeks v roke, da ga prične nemudoma izpolnjevati Major general Reds, poveljnik 5. armadne^ ga zbora v Fort Benjamin Harison, je dobil brzojavno Dovelje, da zbere dovolj močan oddelek vojaštva nemudoma. ki naj se poda v W. Va. En regiment zvezinega vojaštva odpotuje iz Can^p Sherman, Ohio. Proklamaci-ja od strani predsednika Z. držav, da je proglašeno vojno stanjfc, pomeni, da v dotičnih krajihr nimajo civilne sodni-je ničesar opraviti, in da pridejo vsi državljani, aretirani po vojaštvu ali sicer, pred vojno sodnijo. Med tem se boji med razjarjenimi premogarji in šerifi v W. Va. nadaljujejo. Nad trideset oseb je bilo že ubitih. Premogarji so se utaborili v hribih. Državna policija in šerifi ne morejo narediti mir. "Vojna T^^veSK? posfopanJč ok strani premogarskrn kompa-nij napram premogarjem ,je izzvilo vojno. Premogarji niso napram zvezinemu vojaštvu, ker bo slednje pravično posredovalo. ■ ' •—•— — Dva otroka sta bila ubita in dva nevarno ranjena od avtomobilov v soboto popoldne.'Ubita je Nettie Sheftel. 5 let stara in Andrew Oldham 7 let star. Otroci so se igrali pred hišami, ko so jih pobili avtomobili na tla. — Roparji so bili v soboto ponoči zopet precej aktivni. Oropali so mesnico na 2549 Superi&r ave. in grocerijo Matthew Smith na 7800 Lexington ave. mesnico George Gegedi, kjer so odnesli nad $600 ter grocerijo Rich. Pokornya. Bili so štirje skupaj, in dočim so trije ropali je četrti čakal v pripravljenem avtomobilu. — Novi clevelandski škof. Rt. Rev. Schrembs dospe v Cleveland 10. junija, kjer ga čaka slovesen sprejem. — Konvencija ameriških strojevodij, ki se vrši v Cle-velandu, je sklenila, da se njih organizacija ne pridruži American Federation of Labor, pač pa še nadalje samostojno nastopajo. Poleg tega je konvencija tudi sklenila, da nikakor ne dovoli, da se znižajo plače železniškim uslužbencem,-in so železničarji pripravljeni iti do skrbnosti, če bi Železnice znižanje plač uresničile. — Sodnik Howells bo imel ta teden prijetno družbo na sodniji. Razni ženski klubi so sklenili, da pošljejo ta teden več svojih zastopnic na sodnijo, kjer bodejo pazile kako se deli pravica v slučajih kotHčarjev, pretepačev žensk in drugih takih "zločincev šest žensk je bilo izbranih, da dela družbo sod-1 niku. Sodnik Howells se je izjavil, da ga skrajno veseli, ker se ženske tako zanimajo > za njega in za mestni napredek in bo dal sodnjo dvorano lepo očistiti, tako da bodejp lenske zadovoljne. Francozi in Nemci. Nemci ne smejo nastopiti na Gor. Šleskem. Berlin, 14. maja. Iz pol-uradnih krogov se danes naznanja, da je nemška armada pripravljena zasesti . Gornjo Šlesko. Nemško časopisje je jako zadovoljno z govorom, ki ga je imel angleški mini-sterski predsednik, toda časopisje svari vlado, da dobi prej uradno dovoljenje v zavezniških krogih, predno začne n«jiska vlada z oboroženo silo posredovati v šle-ziji. Toda nova zadrega je nastala od strani Francije. Francoski ministerski predsednik Briand se je izjavil, da Francija nikdar ne bo dovolila, da nemške čete zasedejo Šlesko. Briand je rekel: Ako Nemčija pošlje svoje čete v Gornjo Šlesko, bo to izzvalo jako resne posledice, tako resne, da sedaj niti govoriti ne moremo o njih. Protestiram z vso svečanostjo proti angleški vladi, ki bi dovolila Nemcem nastopiti proti Poljakom. Francija je naredila vse, d? povzroči mir na Šleskem. Mi imamo tam 12.000 vojakov, iit če nam pošljejo Angleži nadaljnih 50. 000, bo mir sklenjen nemudoma. Toda pod nobenim pogojem in nikdar ne bo francoska vlada dovolila Nemcem oborožiti se in nastopiti proti Poljakom. — Medtem pa se ppitsmisntsrs^m Širi in uporniki so prizadjali že nenadomestljivo izgubo. Veliki železniški mostovi so razrušeni in mnogo mest in vasi uničenih. ■ • ' — Na povelje župana se je zopet začelo delati na mestnem stavbiSču, kjer pripravljajo ovo stavbo za mestno bolnišnico. Delavci so Sli 1. maja na štrajk, ker so kon-traktorji hoteli plačati le 90c. na uro stavbinskim delavcem. Zupan pa je sedai zapo-vedal, da se vsem delavcem pri mestni stavbi plača $1.25 na uro, kakor zahtevajo, in če se delavske unije pozneje drugače pobotajo, bo tudi mesto drugače plačalo. 180 delavcev pri mestni bolnišnici začne danes z delom. # — Na bivšem Erie St. pokopališču je pokopanih več Indijancev Se iz prve zgodovine Clevelanda. Ker nameravajo to pokopališče spremeniti za stavbinski svet, so protestirali v Clevelandu živeči Indijanci, katerim načeljuje chief Thunderwater. Indijanski glavar se je izjavil: "Civilli-zacija belih ne more dolgo trajati, ako bo onečaScala grobove naSih prednikov. Pe indijanskih postavah se kaznuje oni, ki odpre grob, da moti spanje mrtvih smrtjo. In smrt bo zadela vse one, ki se dotaknejo pokopališča. Na Erie Sr. pokopališču leži znani indijanski glavar Joco Sot. — Imeti dobro žganje v posesti, pa ga prodajati, to je velik zločin, ki se mora dvoj- j no kaznovati, je izjavil sod-' nik Howells. Kdor ima dobro žsran je, naj ga raje za sebe i obdrži. Pred sodnika so pripeljali Mortiz Grossmana, v! katerega avtomobilu ie poti-1 cija zaplenila 39 kvortov prave, starodavne "viške". Grossman je dobil $300 kazni in stroške mora plačati. — Obravnava proti Charles Habigu, ki je ustrelil policista Dyke v Collinwoodu, je preložena na 1. junija. Nova yijna? Anglija dow$ Nemcem novo vojno. London, 14. mitja. Kot pripovedujejo tukaj,i: ekspertni politični izvedenci, je baje angleška vlada q&la Nemčiji svobodno roko, da napove nwo vojno Poljakom, z namenom da Nemčija konča nemire, ki so ie pojavili v Gornji šleski. Afigleški ministerski predseipiik je imel včeraj govor v, parlamentu, tekom kateregfi.se je izjavil, da ne vidi nobenega vzroka, zakaj zavezniki ne bi dovolili, da se Nemčija oboroži in nastopi proti Poljakom, ki kršijo mednarodne določbe na šleskem. To je pa v velikem nasprotju s Francijb, ki skrivej podpira poljske usta-še, ki rogovilijo na Šleskem, kjer je ljudstvo pred kratkim : glasovalo z ogromno večino, da hoče spadati pod nemško viado. Poljaki sa bili nezadovoljni s tem ljudskim glasovanjem in skušajo sedaj z oboroženo silp pridobiti, česar niso mogli dobiti potom ljudskega glasovanja. Ker pa Anglija nikakor neče prevzeti odgovornosti, da bi pomagala Poljakom, ftar bi bilo proti ljudskemu mnenju na Šleskem, raje, pripusti, da Nemci naredijp na šleskem mir, kot da bi se skavej strinjala s Francozi, ki podpirajo Poljake. Am sterski predsednik se je izjavil, da je vstaja Poljakov javno zaničevanje mirovne pogodbe v Versailles, kjer so se Poljaki zavezali svečano, da bodejo pripustili, da ljudstvo samo odloČi, ali želi spadati pod Poljsko ali Nemčijo. In ako Poljaki ne odnehajo napram Nemcem, se je izjavil angleški ministerski predsednik, tedaj bo Anglija potegnila z Nemčijo proti Poljakom, in bati se je nove^v-ropske vojne. Francija ne bo mogla podpirati Poljakov, ako bo imela Anglijo napram sebi. — rt. — Pravo, zaresno in živo kačo so dobili pretfcčeno so- J boto na East 6th St. pred poslopjem plinove družbe. Dekleta in ženske v okolici, ki | so zagledale kačo, so najprvo zavrisnile, da bi delale čast| Indijancem na bojnem poho-; du, potem pa krila kvišku in j bežale, da se je prah kadil za njimi. Neki pogumni zamorec je prijel kačo, ki je merila nad štiri čevlje, jo spravil v žep in hajdi z njo na policijsko postajo, kjer so poklicali policijskega načelnika, da aretira kačo radi potepanja. Policijski načelnik je poklical policijskega nadzornika, policijski nadzornik je poklical policijskega kapitana, policijski kapitan je poklical policijskega poročnika, policijski poročnik je poklical policijskega sarženta, policijski saržent je poklical policijskega pisarja, policijski pisar je poklical policista Meyers, ki ie kačo spravil v žep in io oanesel v zoologičm vrt. Tako je bila zgodba s kačo končano. Zadnje Čase je opaziti v Clevelandu več kač na cestah, in nekateri pravijo, da so to prohibicijonisti-čne kače, ki študirajo prohi-bicijo. Proti kačjemu piku je žganje namreč jako pripravno. — Dne 30. maja. na spominski dan se priredi od strani mestnega kopaliiča večja veselica s sodelovanjem otrok. nfinkXtfMA • AK rocroDnosn i noortmo od priliki J Mestne finance. Politika povzroča je nepotrebne izdatke. I Ker se tekom prvih treh mesecev ni gledalo na mestne finance in se je zapravljalo brez potrebe, stoji mesto zopet pred praznimi blagajni-mi. Dasi je mesto dobilo za letošnje leto skoro 4 milijone dolarjev več kakor lansko leto, pa je proračun narejen tako, da ne bo samo ničesar ostalo, pač pa bo mesto si nakopalo nov dolg, ki bo znašal pofdrug milijon dolarjev. Da se to prepreči, je treba predvsem izločiti škodljive politi-karje iz mestnih služb. Na mestni plačilni listi je vse polno političnih nameščencev, ki ne delajo skoro ničesar, vlečejo pa dobre plače, dočim je resnica, da na drugi strani mesto jemlje delo potrebnim delavcem ter hrani tam, kjer ni potrebno. Mesto mora nemudoma zmanjšati svoje stroške za najmanj $150.000 na mesec, ako hoče župan Fitzgerald držati svojo besedo, katero je dal državljanom, da se bo letos mestno gospodarstvo vodilo brez defi cita. Mesto mora pomesti s političnimi nameščenci ali pa mora skrčiti javrto službo in postrežbo. Ali želite manj političhih bosov, nepotrebnih nadzornikov te ali one stvari, ki imajo svoj urad le, ker so pisatelji župana, in ki vlečejo vsak mesec ogromne švote denarja? In kaj nameravajo v mestni hiši narediti, da prihranijo denar? Odpravili bodo dom za revna dekleta, u-rad za posredovanje služb delavcem, našelniški urad, kjer je že toliko oseb dobilo pomoči in nasvet. Odpravili bodo stražnike v prisilni delavnici, in kaznence pod najmanjšim nadzorstvom pripustili samim sebi. Devet mestnih zdravnikov bo moralo iti. Mestna bolnica ne bo mogla sprejemati nadaljnih bolnikov. 300 delavcev so že od-praviji iz mesthe »službe, 700 iih dela le na polovični čas. $750.000 nameravajo prihraniti na ta način. Medtem p& so na plačilni listi uradniki, ki so brez potrebe, in ki vlečejo velike plače. - Posebna mestna organizacija in zbornica coundlmanov preiskuje mestne finance, da se pride na konec tem razmeram in se reši, kar se rešiti da. ■■■ ■ ■ i —■ Clevelandska trgovska zbornica se je izjavila za odprto delavnico v gradbeni industriji. Vsled tega bo jako teško poravnati spor, ki vlada sedaj med kontraktorji in stavbinskimi delavci. — Komisija, ki ima nalogo graditi novo countk ječo, se je izjavila, da ima pravico nadaljevati zgradbo, četudi ljudje niso dovolili dovolj denarja za ječo. Kot znano so državljani glasovali za novo iečo v svoti $1 250.000, toda komisija pravi, da je to premalo, in hoče postaviti ječo za $3.500.000. Državni pravnik je tožil komisijo, ki je morala delo ustaviti, in sedaj se bo vršil boj na sodniji, aH se sme delati ječa za več kot so državljani dovolili, ali ne. — Poslanska zbornica je sprejela postavo proti naseljevanju tujcev v Zjedinjenih državah. Podava bo v kratkem podpisana tudi od predsednika Hardinga, nakar postane pravočna. — Poročili so se: Frank Novak in Jennie Suhadolnik, Anton Zadnik in Ivanka De-mojzes. Bilo srečno! Kako je z Mexico? Zjedinjene države želijo prijateljstvo. Mexico City, 14. maja. Meksikanska vlada čuti najbolj iskreno prijateljstvo napram Zjedinjenmi državam, sc je izjavil meksikanski predsednik Obregon, toda republika Meksiko ne bo podpisala nobene pogodbe z Ameriko, v kateri pogodbi bi odstopila le majhdn del svojih prayic. Predsednik Obregon je napram amerikanskim poročevalcem časopisov izjavil. da neče govoriti o splošni politiki, kakor jo zasleduje današnja vlada v Washingtonu, pač pa je izjavil, da je prepričan, da ima Meksiko v predsedniku Hardingu, državnemu tajniku Hughesu in drugih upljivnih ameriških državnikih iskrene prijatelje. Meksikanska kot ame rikanska vlada se danes v resnem prizadevanju, da se upeljejo najbolj iskrene razmere med obema republiko-ma. Dasi meksikanski predsednik Hardiqg čuva pred vsem pravice Meksikancev in nikakor neče dati kakih pred pravic ameriškim državljanom v Meksiki glede gospodarskega izkoriščanja Mek-sike v korist ameriških državljanov, pa se poroča, da je Obregon stopil v dogovor s predsednikom Hardlngom. in da se y kratkem času popiše sporazum med Meksiko in Zjeainjenimi državami, ki bo v korist obeh republik. Tako Harding kot Obregon želita, da nastane med obema sosednjima deželoiha Čimprej prar vo prijateljsko razmerje. AU JE TOBAK ŠKODLJIV. London, 14. maja. Tobak je veliko manj škodljiv kakor pa "štirje drpžabni strupi" in ti so: kava, tobak, čaj in alcohol, se je izjavil eden najbolj slavnih kirurgov Evrope, dr. James Cantlie. "Kadite vsak dan gotovo količino tobaka, in srce se bo navadilo na to količno, se je izjavil dr. Cantlie. Če kdo en dan manj kadi kot drugi dan, bo ravno tako čutil kot če bi več kadil. Kdor se tri dni zdrži tobaka, spravi ves nikotin iz sistema. Na vsak način pa je tobak manj škodljiv kot čaj, kava ali alkohol. Dr. Cantlie pa se je slabo izjavil glede kadenja cigaret. ITALIJANSKI MINISTER SAMOMORILEC. Rim, 10. maja. Bivši finančni italijanski minister, Francesco Tedesco, je včeraj storil samomor s tem, da je skočil z nekega okna na ulico. Bil je takoj mrtev. Vzrok samomora je dalj trajajoča bolezen. PERSHING NAČELNIK GEN. &TABA. Washington, 14. maja. Vojni tajnik je danes naznanil imenovanje generala Per-shinga kot načelnika generalnega štaba ameriške armade. Sedajni načelnik, general March, gre v pokoj. General Pershing bo imel vrhovno poveljstvo nad ameriško armado, tudi v slučaju nove volne. ŠPANSKI KRALJ V NEVARNOSTI London, 14. maja. Ko sta se španski kralj in kraljica, ki se nahajata tukaj na obisku peljala proti dirkališču, je počil tire avtomobila, kar je povzročila, da se je avtomobil zvrnil, vendar ni bilo če. Prijela morilka. V Honolulu so pri jdi Ženo ki je ubila 4 može. . San Francisco, Cal. 14. maja. V Honolulu so oblasti are- ' tirale eno najbolj rafiniranih ženskih morilk, 28 letno Mr& Paul Vincent Southard, ki je obdolžena, da je umorila itiri svoje soproge in enega otroka. V. Ormsbv. šerif v Twin Falls county, v državi Idaho, je včeraj dospel sem, da se odpelje proti Honolulu, kjer bo vzel žensko morilko v svoje varstvo in jo pripeljal v Zjedinjene države na sodbo. Državni pravnik v Twin Falls je dal izkopati trupla štirih mož. ki so nenadoma In hitro umrli po poroki z Mre. Southard. V želodcih vseh štirih so dobili strup in sicer enak strup povsod. Umorjeni možje so: Robert Dooley, William McHaffle, Harlan Lewis in Edward Meyer. Mrs. Southard ie bila obtožena v glavnem, ker je bila preveč nagla, ko je zahtevala usmrt-hino za zastrupljenimi možmi Vsak izmed umorjenih je bil zavarovan za nrecej&no svotq denarja, in Mre. Southard je za tremi umorjenimi možmi dobila že 10500 izplačanih. Dobiti .bi imela še skoro $14.000, £o so zavarovalne družbe opazile nekaj napačnega In začele preiskovati Državni pravnik je dal izko- pHh. Mrs. Southard se je poročila v državi Coloradi in Idaho, morila pa je svoje može v Montani In ldahf. Ljudje, ki jo poznajo, pravijo da je bila skrajno prijazna in se je znala svojim možem jako dobrikati. Nihče ni sumil v njej morilke. POLJAKI ŠE^ I VEDNO NAPADAJO. J I Oppeln, 12, maja. V Rati-bor, Kosel f > y\w "ži • • • . š;:-,, " • 'Tu .v/-"''' v, __.....-JU-«—»n—,... ,.,.11.,!..., . .1.1 MMMW«HBpi»iiiiiijii ■ , "AMERIŠKA DOMOVINA' NMttNIM UAmmiko . $4.00 II ZaClevelandpopoiti ZtBfnpi.....15.60 H PeaawesaajtevUfca ' ' ' * yM r«— dopisi la d«M mJ m pošilja na "Ameriška Demovia^ <11» Si. Clair Art. N, K. Cleveland. Ohio Tel. Cuj, Princele« lt» iamb3 demevec, pmkktr loots/ ittc BBVBP MONftAT, WSDMISIUI AND PWIUV ' umu mini...... ■ ...... .aeer^e: fed by 25.050 Slovenus m ft* City of Clewlaod and elsewhere. Murthhff nlri 01 request. American ia spirit ii lu^ufe wly i liMNd at wm< sites miiiii January 8tb IS0t, at t*s »mi efftee ai liTliinl Oh!« raster Mm Act of Mavch M. IS7S. No. 57. Mon. May 16th 1921 ■ a _______^rt^a^^MmM^A___ Ameriški milijonarjia če bi zbrali vse naše ameriške milijonarje skupaj in bi jih prisilili, da žive v enem samem m?stu, tedaj bi bilo to mesto tako veliko kot je približno mesto Bangor, Me., Rome, N. Y. ali pa Sioux Falls, S. D. Vseh teh ameriških milijonarjev skupaj je 23.000. Če bi naši ameriški nekronani kralji na ta način prebivali v enem mestu ter skupaj ustanovili pvojo banko, tedaj bi bilo v tej banki vloženega 136 bilijonov dolarjev ali pa 27 procentov vsega narodnega premoženja Zjedinjenih držav. In če bi vlada bila pametna, bi naložila samo deset procentov davka na to premoženje, pa bi imeli plačan ves narodni dolg. kar ga imajo Zjedinjene države, milijonarjem pa bi ostalo Se devetdeset procentov njih bogastva, več kot preveč za njih, za sinove, vnuke, pravnuke in vse prapra vnuke. Povprečni milijonar živi dvajset let, potem pa mora zapustiti posvetni mamom, ki preide glasom pravice rojstva na njegove potomce. Mi privoščimo vsakomur denar, kdor si ga je zaslužil, toda proti čemur protestiramo je, da pride tak milijonarjev sin hipoma v posest ogromnega premoženja, ne da bi se kdaj kaj mučil zanj. Dejstvo, da je rojen pod srečno milijonarjevo zvezdo, miTnasiplje bogastvo v naročaj, ne da bi se pehal zanj. Ali ne bi bilo torej pametno, če bi vlada naredila tako postavo, ki bi določala, da morajo milijonarji po svoji smrti plačati državi Svoj delež, recimo, eno desetino, eno petino ali eno tretino. , Ako bi se to naredilo, tedaj v par letih ne bi imeli nobenega narodnega dolga, in davki bi bili taki, da bi jih vsakdo z veseljem plačeval. Milijonarjevim sinovom bi O&alo še vedno toliko, da tudi brez dela žive, (kar sicer ni lepo), in^oleg tega pa bi bil volk sit in koza cela. ■ r.< • > A • • Odkar imajdlženske enake pravice z moškimi v vseh ozirih, se pogosto oglašajo v časopisju in pišejo razne nasvete in pouke drugim žepam glede "kako naj se ohrani ljubezen moža'', ali "kako more biti žena uspešna v zakonu'' in enake stvari. Večin? žensk svetuje svojim tovariši-cam, naj se šminkajo in lepotičiio, naj bodo dobre volje in prijazne napram možu in enakih podobnih stvari več. Sedaj se je pa oglasila neka mati iz Logan, Ohio, ki nikdar v svojem življenju ni 8e pisala kaj v časopise — Mrs. John Savey. Prihodnjega julija bo ta žena s svojim možem praznovala 00 letnico svoje poroke. Devet otrok imata še živih. On je 90 let star, ona pa 87. In Mrs. Savey pravi: "John Še vedno jnisli, da sem jaz edina Žena na svetu za njega. Vprašate me, kaj sem naredila, da moj mož misli tako? Tako-le: Vselej sem mu dobro kuhala, skrbela, da so bili otroci ddbro vzgojeni, čedno oblečeni in snažni, čistila sem hišo neprestano, da je mbžu ugajalo biti doma, in nikdar se nisem vtikala v njegore zadeve." Tu imajo vse moderne ženske lep vzgled, kako naj si ohranijo ljubezen svojega moža. S šminkami in lepotičjem ter uravnanjem las za uše-sj, da ne morejo slišati dobre besede moža, si ne pridobe ljubezni, vsaj stalne ne. * ♦ • Za kar se Zjedinjene drŽave najbolj brigajo v evropski politiki je, če bodejo zavezniki kdaj plačali obresti od posojenega denarja. Kapital, ki je bil posojen, je že zdavnej pozabljen, ker ne bo nikdar plačan. , 50 LETNICA KOMUNIZNA V PARIZU. Meseca marca je minulo 50 let, odkar so bili pariški delavci gospodarji Pariza. ; Dne 18. marca 1871 so ustanovili komuno. Oblast so v svojih rokah obdržali 72 dni, in sicer ker so bili oboroženi. Njih armada je štela 170.000 mož in 6500 častnikov. Mini- j ster Thiers je rano zjutraj 18. marca skušali z nekaj bataljoni razgnati te delavske vrste, toda delavska armada se je hitro zbrala in dobila zmago. Thiers je moral po^1 begniti iz Pariza, in delavska armada ga ni preganjala. Zastopniki delavcev so zasedli mestno hišo in začeli "vladati''. Njih je zmaga bolj izne-nadila kot Thiersa, ki je v Versaillesu mirno Čakal, da znova plane nad komuniste. V vsem delu, ki so ga proizvajali komunisti tekom 72 dni v Parizu, se opaža nesoglasje, nesmotrenost, pomanjkanje . poguma, kakor sta ga imela n. pr. 50 let pozneje Trotzky in Lenin. Pariški komunisti, večinoma narodni gardisti, so zahtevali, diie odpravi vojaška slulba, in v tem so imeli za seboj skoro ves francoski narod. Toda tega zaupanja pa niso znali izrabiti, in obotavljali so se predolgo, da bi sploh prišli do zjedinjenj« med se- v , • jj j. boj, pač pa so z obotavljanjem prišli konečno do lastnega padca. Lenin in Trotzky pa sta bila od začetka predrzna, brezobzirna, zato se Še danes, kljub najslabšim razmeram v Rusiji, držita na vladi, in je nemogoče povedati, kateri dan ju čaka konec. i Pariški komunisti so odpravili vero iz šol in državnih uradov. V tem so bili mnogo podobni neznosnim Jakobin-cem iz dobe francoske revolucije; komunisti so nadalje poverili vodstvo tovaren delavcem; odpravili so nočno delo pekov. Obetali so kmetom, da jih rešijo izkoriščevalcev, odpravili so giljotino in jo javno zažgali, v čemur j so se zopet jako razločevali j od Jakobincev, ki so giljotino božansko častili. Poskušali, so Še mnogo drugih stvari, toda narod jih ni razumel, ali pa ni hotel razumeti, in 72 dni komunistične vlade je , kmalu minulo. Narod tedaj še ni mogel razumeti, da bi en poklic ali en razred mogel popolnoma osamosvojiti državno vlado. Danes se to že bolj razume, za primer ima-mo ravno Rusijo. Francoski današnji komunisti se jako vneto spominjajo vlade komunistov pred 50. < leti. Eden najbolj vročih francoskih komunistov, Mar. ; \ i 'i'/' V ' ' .-)•■ V o krivdi političnega kurza v l . ugoslaviji. Pač pa se bosta ii odslej pri slovesni maši epi- o stola in evangelij pela v narodnem jeziku. Drugo važno cerkvenopol. r vprašanje je vprašanje na- g rodnostim ločenih škofij v v onih delih Jugoslavije, ki so t vsled rapallske pogodbe pri- C padli Italiji. Sveta Stolica je p že izpočetka smatrala narod- v nostno ločitev teh škofij, ii vsled katere bi Slovenci do- t bili v vsaki iz obstoječih di- u jecez popolnoma neodvisne- h ga škofa svoje narodnosti, za v najbolj pravilno rešitev vpra j' šanja. Izvedba tega načela,1 ji za katero se zanimajo seveda n tudi drugi krogi, pa je nemo- j g goČa vsled odločnega upora n italijanske vlade, ki noče o v tem nič slišati. Italijanska b vlada je odvisna jod fašistov.! m oziroma se njeni nameni v j" tem oziru popolnoma krijejo v z ultranacionalističnimi, sv. b fi!!"' wmyfw^ . f či to miselnost preokreniti. Tudi od »trani jugosl. vlade 'po točnih informacijah ni u-( pati na kako dejansko vplivanje v tem oziru, zastopniki vlade pa uvidevtjo, da tudi sv. Stolica ne more položaj v doglednem času izpremeniti V zvezi s tem smo izvedeli,, da je italijanska vlada trdno odločena italijanizacijo Pri-morja z vsemi danimi sredstvi pospeševati, tako da misli — ne dotikajoč se za enkrat že obstoječih slovanskih I šol — ustanoviti italijanske ljudske šole ne samo v italijanskih krajih, nego povsod, kjer se najde le količkaj "z ; italijanstvom simpatfrzirujo-čih" ljudi. Tem bolj odklanja posebne višje cerkvene predstojnike za Julijsko Benečijo. Pač pa bo sv. Stolica po določilih kanonačnega prava strogo gledala na to, da bodo J škofje v Primorju vešči tudi slovenskega, oziroma hrvatskega jezika. Kar se tiče škofa goriškega, msgr. Sedeja, ga sv. Stolica z vsemi močmi drži in se i tudi vlada ne more odtegniti spoznanju, da je goriški nad" pastir po svoji veliki korekt- \ nosti mož popolnoma na svojem mestu, fašisti pa so skle- 1 nili, da mu življenje store neznosno, da bi se sam odpovedal. Kar se tiče zgolj cerkvenih zadev, so jugoslovanski ško~ * fje v Rimu dosegli zelo lepe ] uspehe, ker se bodo odslej * po vsej Jugoslaviji, razume 1 se tudi v Sloveniji, vsi obredi, J razen tihe sv. maše in delo- j ma slovesne maše, vršili v ži- 1 vem jeziku naroda. V pogle- ( du na našo državo, se sv. Sto- y lica nahaja z njo v najprisr- [ čnejših odnosih in se izdelu- * je načrt za končno rešitev N vprašanja preuredbe onih * delov škofij, ki nimajo svoje- 5 ga škofa v\Jugoslaviji. * VELIKANSKI POŽAR V r SOTESKI PBI BOH. BELI. d VečnJijonska škoda. V ponedeljek 11. apr. popoldne je v Soteski pri Boh. Beli do tal pogorela moderna erarična žaga z velikim skladišči raznega lesa, rezanega l in hlodov, vse, kar Je bilo v r bližini žage. Ogenj je nastal v v pondeljek ob pol 2. popol- p dne, ko je bila žaga v polnem v obratu. Delavci in Žagarji so ogenj takoj opazili in z nad-človeškimi žrtvami in tru- v dom vse storili, da ogenj udu- n Še. Pa silen plamen je s tako d hitrostjo in silo objel celo ža- s ko, da so si delavci komaj re- n lili življenje. V eni uri je vsa b žaga do tal pogorela. Poleg k zage so vžgala velika skla- j< dišča lesa in pa za žago se r dvigajoč gozd pod Babjim š< eobom. Gorelo je celo popol- b dne in celo noč do torka zju- li t raj. Gozd nad žago še dalje p gori. Na lice nesreče je prihi si tela urno domača požarna o iramba iz Boh'. Bele, pozneje Ij jo prišle gasit vse požarne g hrambe iz okolice. Vseh je Ši MIo 5. Užigal je se že leseni n nos t čez Savo. Tega so rešili ri n skladišča lesa, ki so bila v: )o!j oddaljena. Velike debele ži ilode, ki so se užigali, so me- N ali v Savo in so goreči plava- F i po vodi. p Pogorela je tudi velika de- o] avska lesena baraka jn de- fi avcem je zgorelo vse, kar so si meli notri spravljenega, ti >bleka, živež, orodje itd. la K sreči floVcškin žrtev ni.*zi Žaga sama je last erarja, iz noderna, imela je dvojni či jater in dvojni eirkular. Dne šl 'no se je sežagalo lesa do 50 t\ isoč ali vee kubičnih metrov, li jater je bil pred letom novo A »ostavljen in je /sam vreden m eč kakor 1 milijon. Žaga ie U mela dinamo stroj za elefc- vi rično razsvetljavo. Vse je ki iničeno. Žago ima v najemu vi esna delniška družba "Sa- sc a". — Delavcev in Žagarjev vs e bilo zaposlenih do 50. Lesa e pogorelo 3 do 4 tisoč kub. Jn letrov, med tem več razža- ki ;anih desk do 1000 m. Vred- « lost zgorelega lesa se ceni na 5J eč milijonov. Skupna škoda ** »o znašala gotovo do 10 mili- ^ onov ali celo več. Družba Sava" je imda svoj les za- gj arovan za visoko vsoto. U- gj ►ogi delavci če bodo ostali , ___ . b dela bi f"V'fVn, VdMfc• sreča je bila, da je veter pihal proti Bohiniu. ob iužnem vetru bi bila v veliki nevarnMld nik. Dobro uro pred tem požarom pa je iskra iz. lokomotive mimo vozečega vlaka ravno na drugi strani pogorele žage in v Zaki med Belo in Bledom tudi zanetila ogenj. Prvega so pogasili delavci zgorele žage, drugega ljudje iz Milega in gasilno društvo ; preprečili so se s tem veliki gozdni požari. Radi teh požarov v enem popoldnevu so ljudje zelo prestrašeni. Italijanski zabavljaČ. Dne 9. apr. je Anton Dieghenghi pred Figovcem grozno zabavljal čez Jugoslavijo in trdil, da ie treba vse slovanske vasi v (stri požgati in da bodo fašisti že napravili red ter podavili Slovence v zasedenem ozemlju. Nadaljeval je: "Narodni dom v Trstu so fanatični Slovenci sami zažgali, da bi s tem očrnili Itali-[ane. Tudi jaz sem fašist in bom pomagal sedaj, ko grem f Pulj." Ali je mogoče, da se tak človek Še svobodno giblje po Ljubljani. (3 KOROŠKI NEMCI ZAŽI GAJO SLOVENSKE DOMOVE. ' Neznosno postaja nemško luženjstvo in občudovanja vredna je potrpežljivost na-iih bratov koroščev. Ker ne norejo zaupniki Heimatsdi-rnsta spraviti Slovence raz ivojo grudo ne z lepa ne s si-o, nastopajo naravnost kar z >gnjem in mečem. Za kresove porabHajo posestva zaved-lih koroških rojakov. In tak :res smo 3. aprila ob polnoči ideli zopet goreti in plamte-i na posestvu zavednega po-estnika in bivšega predsed-lika krajevnega odbora za i *inje, g. Pavla Miglarja. Ne-lasitni nemški zmaj se ni za- i lovoljil, da je temu narodnemu mučeniku brezbožna to-a vpepelila njegovo lastno losestvo pri Kropivniku dne 5. avgusta 1920. Nemčurska i rezvestnost se ni zadovolji- I % z dejanskimi napadi na g. i Oglarja. Ker pa ima tudi že- ( a lastno posestvo pri Jakobu i Brankovci, se je uboga in ( reganjena družina zatekla ( Jakobovo poslopje in tam < rpela revščino, ker je požai 5. avgusta 1920 vse žito in so krmo, ki je bila spravlje-a pri Koprivniku, uničil. Ži-anje pogorišča mu je bilo sveda nemogoče. Da pa Hei-latsdienst prepreči njegovo ivanje na Koroškem in ta-orekoč uniči celo družino, ? šel še dalje. Podkupljena »ka je zapalila temu trpinu s drugo posestvo pri Jako-u v Brankovci. Ko je bila ce-i družina pri najboljšem u-anju, je zaplamtelo v precej :arem lesenem pohištvu in koli 24. ure je bila razsvet-ena vsa okolica. V vsej na-lici si je komaj družina re-la življenje. Ker je posestvo a osamljenem kraju, ni bilo ičunati na pomoč. Živino so | so ožgano aelonia rešili. Po-lr je uničil posestvo do tal. lova slika nemške kulture! leimatsdienst je zopet dal I ečat nemški zvestobi in I pravičen je rek: Germanica I des, nulla fides. Bo li Jugo- I avija te prizore koroške ■ agedije mirnodušno gleda- g 1 Ali $6 bo sploh zmenila ia ! i nan ji ugled f Ali tega ne bo I rabila sedaj, ko se ima ovre- i ali potrditi goljufivi koro- S ci plebiscit! Srbija, kje je S oj nekdanji ponos? Se bo V naša država bala Nemške S vstrije, ki životari od danes V i jutri? Kaj bi rekla enten- I , če bi kaj podobnega zakri- S li mi; takoj bi bila na veli- s ;m zvonu obešena jugoslo- S inska kultura. Nemcem je S veda vse dovoljeno, ker mi g te to trpimo. " NAPRODAJ ara hiš, it eno «li več družiti, j korino si Izberete, lote in poeetva. lahka odplattla aH gotovina. Hile ▼ Nottimhamaki naselbini, kjer ni I na in mestnega ropota in vedno do- I r svež zrak. Pridite k meni. da vam I kalem hiie in gotovo ae vam bodo J padle. 1 . RUDOLPH PERDAN, \ p 125 Shore Line, trgovina na vo- , hL __ >BA n ODDA v najem sa I ali 2 I fanta. S010 Bonna are. (57) » H J. S. Jablonski SLOVENSKI FOTOCRAF. 6121 ST. CLAIR AVE. Ixdclnje »like ia ienitbe in druftioskc'ilikc.otroike I alike, po naj orejti modi inpo nixkih ctnah. Zm ' 0-^t'OO vrednostnih slik (en ducat), naredimo eno veliko il ko r naravni velikoati ZASTONJ. VSE DELO JE GARANTIRANO. Frank J. Lansche, ODVETNIK as——— čez dan se oglasite na: 1039 Guardian Building - ' ' "S * Od 6:30 do 8. zvečer pa se oglasite na: 6121 St Clair Avenue . Vrednost jugoslovanske krone se v kratkem zviša, J Ako želite, da pride vala denarna poiiljatev ob pravem času v staro domovino, da se izplača vašim dragim v domovini tedaj se poslužite našega denarnega zavoda, ki je po svoji stari zanesljivosti najbolj poznan Slovencem kot najbolj zanesljivi zavod za poliljanje denarja. Izplača direktno v Ljubljani V močni zvezi sn?o s pet največjimi ljubljanskimi bankami, imamo pa tudi zveze s celo Hrvatsko in ostalo Jugoslavijo. Drafte izplačuje Slovenska Banka v Ljubljani. Pri nas dobite vsa pojasnila glede potovanja v staro domovino in smo zastopniki za vse prekomorske črte Premoženje te banke znala osemindvajset milijonov. Vložite svoje prihranke v to močno in varno banka \ > s Odprto od 9. zjutraj do 7. zvečer vsak dan. ' Make Shore Banking & Trust ^ 55th ST. ft ST. CLAIR AVE. UNION AVE ft E. 93rd ST. IN PET DRUGIH PODRUŽNIC. TODA, SREDSTVA. PRAISA Za tečno In vestno izvriltev poelov, kl so t zveti — ■ potovanjem v domovino, t dopremljenjem oaefa v Ameriko ta a drarimi poaU Uga področja, •o nujno potrebne tri glavne stvari VOLJA, SREDSTVA, PRAKSA. Našo reeno voljo za točno sluibo najbolje dokazujejo fttevilna zahvalna pisma od onih rojakov, ki ao ae do aedaj poalu2UI naie tvrdke. Nala sredstva ao nai dobro organiziran urad, na!« dobre zveze • starim krajem, nala zastopstva parobrodnih druib in naie (lriavno bančno dovoljenje in driavna kontrola čet naie poslovanje. Nad 1.400 potnikov, ki so z naiim posredovanjem do sedaj potovsli v stari kraj #11 od tam sem, govori o naši praksi. Ako hofteteVi poslati denar v stari kraj, potovati v atari kraj aH dobiti koga iz starega kraja, je v Vašo korist, da se obrnete na: , „ ZAKRAJŠEK & ČEŠARK SLOVENSKA BANKA T# — tth Aviso* New Terfc City Smrtno ponesrečil je v Brežicah načelnik tarfiošnje-ga gasilnega društva g. Hal- Trbovelj in je v Brežicah na dosedaj še neznan način prišel pod vlak. Bil je takoj mrtev. Pokojnik je bil jako delaven in vnet član-odbornik Jugoslovanske, gasilske župe, M ga bo jako pogrešala. Uvedba poletnih uradnih ux pri poštnih uradih v Sloveniji Od 1. aprila uradu je jo oni poštni uradi, ki so imeli za zimsko dobo skrčene uradne ure, zopet 8 ur, oziroma manjši uradi 6 ur na dan. Tajen eirkular Lenina. "Times" 5. apr. objavlja tajni eirkular Lenina na ruske delegate, ki Be mudijo v inozem atvuvsvrho trgovinskih pogajanj, v katerem Lertin nalaga zastopnikom sovjetske vlade v Evropi, da imajo povsod razvijati propagando za svetovno revolucije, provoci-rati štrajke in zanašati revo-L Iucijo, med vojaštvo. Delavcem naj dopovedo, da izhajajo gospodarske krize v njihovih državah vsled tega, ker se le te branijo trgovinskih zvez z Rusijo. Stavkujoči delavci naj zahtevajo, da se jim plačujejo od drŽave podpore, da s tem povečajo finančno; krizo. Delegati pa naj se ve-\ dejo tudi nazunaj kot repre-zentanti svoje države in se poslužujejo vseh predpravic, ki jim gredo kot takim. Vrh tega naj pospešujejo ustanovitev vojaških in delavskih sovjetov in skrbe, da se njih člani oborožijo. — Stvar bi bila verjetna, če bi slučajno zdaj ne vladal šfrajk na Angleškem, kjer rudarji v resnici zahtevajo podporo z^ brezposelnost, vladajpa se jih krčevito brani. Žato treba to vest sprejeti z vso rezervo, dokler se ne doprinese bolj očividen dokaz resnice, dasi ruska boljševiška agitacija v inozemstvu brez vsakega dvoma obstoja. Berač — agitator. Zaradi ^.beračenja je policija zaprla fAntona KitlefkJ katefemli * je povratek v Ljubljano prepovedan. Zdaj se je pa izvedelo, da je Kitlar v Podržaje-vi gostilni v dražbi 5 ali 6 oseb živahno agitiral rekoč: 44laz sem organiziran odposlanec komunistov v Zagrebu, da organiziram ljudstvo v Jugoslaviji. Orožje imamo že pripravljeno, da se bomo borili proti Jugoslaviji. V vsaki gostilni na Kranjskem mamo 10 do 12 oseb, katere organizirajo. Civilizirano ljudstvo imamo še posebej. Mi ne bomo propadli!" Kitler je plačal račun za celo omizje. Požar v Smledniku. Po-sestnici Katar. Jeraj v Smled niku je pogorelo gospodarsko poslopje: 2 poda, skedenj in svisli. Jerajeva je oškodovana za 150.000 kron. Požrtvovalnemu delu domačinov in gasilcev iz Mavčič se je posrečilo požar omejiti, ker je bil ves Smlednik v nevarno-, I I sti, da pogori. Jerajeva je bila zavarovana samo za 7200 K- Koncentracija trnkih M s^JmfNck^^ lj^vl Ija^ da se ruske čete osredoto-čujejo na rumunski meji. Rdeče čete baje štejejo 21 pehotnih in 8 konjeniških divizij. Sodi se, da so te čete namenjene za ofenzivo proti Rumuniji in Jugoslaviji. Volitve v Julijski Benečiji. Italijanski nacionalisti so prišli do prepričanja, da bodo Slovani, naj bi se volivna o-krožja razdelila na kakoršen-koli način, dobili v parlamentu svoje zastopstvo. "Era Nuova' računa, da je Italijanov 1.200.000, Slovanov pa 400.000, vsled česar je izključeno, da bi si ne priborili primernega zastopstva, tolaži se pa s tem, da v Trstu, ki voli 4 poslance, Slovenci bržčas ne dobe nobenega (?). MODERNA OPERACIJA. Omaha, Nebr., 10. maja. V tukajšni bolnišnici sv. Jožefa so zdravniki pravkar srečno zvrŠili moderno operacijo. Charles Brown, tri mesece star otrok, je prišel na svet brez ušes. Ždravniki so mu izrezali nekaj kože nad kolenom in to kožo všili na mestu, kjer bi morala biti ušesa. Otrok je bil 45 minut pod vpljivom plina, dočim se- je operacija vršila. Operacija je bila sfečno prestana, in otrok se dobro čuti. Zdravniki bodejo sedaj opazovali rast ušes. IZ UČEN BRIVEC^ \ pravkar dofel iz starega kraja, išči delo v kaki slovenski ali hrvataln brivnicl. Je te 15 let v tem poslu. 1070 E. 71st St. _(58) V NAJEM SE ODDA trgovski prostor, pripraven za kakorSnokoli trgovino. Polzve se na 1301 E. 55th st___•___ m KUPIL BI RAD HIŠO za 1 družino, z velikim dvoriftčem med 55. ia 70. cesto. Kdor ima kaj naj naznani v upravi tega lista. (50) FRONT SOBA 8E ODDA v najem za enega fanta. 1304 E. 53rd St. » H . ' ■.!■»■ --- ,1 1.1 I . I. ODDA SK LIPA SOBA ca 2 fanta, 1123 Addison Rd._(50) NAPRODAJ je oTroČJl voziček, poceni. .0300 Edna ave._(58) I Ozdravite | svoj c živce. I Kadar počutit«, da st* utrujeni, slo- | I voljni, nervonu, ako m lahko rasjo- 3 ■ site, ako vas vznemirja tam in ro- I fl pot, nemoreU storiti boljega, kakor g 1 ce vssmete I SEVERA'S ! | NERV0T0N | « (Severov Nervoton) pravilno zdra- H J vilo in tonilo* Namenjen je za take 3 1 slučaje Umiri ter ublaži fivee,pov- i i zroči spanje, ki oeveftuie in poj a da H ] val iivčm sistem. Cena $ I .SO. g " Dobite (a pri vatam lekarju. Vpra- I i ftajte sa Severovegn. Ne jemljite fl j drugega. iiiiiiiiiiiktiiiiiiiiiiaiiitltaiilllliliiilflllllit' f Vstavite se ako telite Imeti "Stop" znamenje t lučjo na vašem avtomobilu ga lahko kupite pri naa cenej le kot drugje, in ml ga vam zastonj pričvretlmo na avtomobil. Imamo m potrebščine za avtomobile, blclklje in motorna koleea. Popravljamo tiree, tubes in avtomobile. Pri dm dobite gasolin, olje in mazilo ■ A. Novak, v 6013 St. Clair ave. Ustavite se, kjer vidite tire pred trgovino. Odprto ob nedeljah. ...................... .............*........... L Duches§ Theatre _1700 EUCLID A VB._ V JNEDELJO OB 8:15 ZVEČER THE M. H. DRAMATIČNI KROŽEK priredi jako prijetno zabavo "LJUBEZEN INDIJANSKE DEKLICE" Drams v I dejanju, 3 prizori. "KRALJ TIMBUKTA" Burleeka v 1 dejanju. "RUSKA OPERNA KOMEDIJA" ' \ dejanje. Polet toga ps kot poaaSnol "ORIGINALNI SOLO PLE£ VSI ROJAKI SO VtBUZNL \\ ' U V R- M. 3. P. I * Europo Vsake 14 dal s "O" parallel. : NEW YORK - HAMBURG SPOTOMA SB OGLASE V, Chssbsoig fas Bnslhhswflsi ORBITA —Maja 21., —Julija 2. L OROPBSA -junija 4. -julija 18. ORDUNA -junija 18. -julija 30. 1, 2, in 3 razred Krasne kabine za potnike 3. ras. THE ROYAL MAIL i STEAM PACKET CO. SANDERSON ft SON, Agents. 2ft Broadway New York all vsak zastopnik parobrodnih : W. K. DRUG COMPANY i EPI NA SLOV. LEKARNA v Cleveland*) 1 Najboljša zdravila, točna postrežba. - St Clair Ave. 9t Addison Rd \ JOHN KOMIN, » lekarnar i (s) 1MIWVWVvwvvwwyswwv - !! Slovenski plumber ji!! - MILAVBC ft BUNOWITZ CO. 1043 E. 61st St. ' ^ Izvršujemo vsa plamberska dela, I napeljavo kopa UM, sinkov, straniič in drugo, napeljavo kanalov (eewer work). Vse delo je prvovrstno In ce- • ne so jako zmerne. (x) j W^WWWWWWWWVWl J POHIŠTVO SE PRODA po nizki ceni v dobrem stanju. 0818 Bayliss ave. 1 (57) I-- t I. /■'•>■ j » NAZNANILO. Podpissne firme naznanjamo vsem svo|im odjemalcem, da je g. John ' Grdina (slarejfti) pooblaščen, da ko- ; lekta dolgove, U slišijo na imena: ANTON GRDINA: GRDINA*S 1 , FURNITURE; in GRDINA,in CO. j'h-4, I ' I KOSE! KOSE! KOSE! Imam v zalogi prave staro* , krajHke, i m por Umne "SENSEN-WKRK-KRENHOF" KOSE z rinkami in ključi, dolge 25-27-[ 20-31-33 inčev; cena eni koai je $2.75, Šest ali več skupaj po S2.50, klepalno orodje po $1.50, BERGAMO brusilne kamne in motike pa dobim tekom enega meseca, za blago garantiram, ako kdo ni zadovoljen, povrnem * denar. Pilite na: ALOES SKULJ, 323 Epsilon Place, Brooklyn, N. Y. (m) CENIK KNJIG Prvič med Indi|anci ............25c 1 Trt indljake povesti ..i.........25o Kraljičin nečak ............... 25c , Marijina otroka ............... 25c Korejska brsta .................25c Praški Judek ..................25c Zvesti sin .................... 25c , Prisega huronskega glavarja.....25c , Boj in zmaga ................. 25c ' Maron krščanski deček Iz Irjbanona25c | Angel sužnjev................. 2Sc Zlatokopl ..................... 25c . Preganjanje indijskih mistonarjev 25c j Mlada mornarja ............... 25c , Rdeča in bela vrtnica ..........25c 1 Angleščina brez učitelja........ 35c < los. Jurčič, Cvet in sad ...... $1.00 , los. Jurčič, Sosedov ein ...... $1.00 ' los. Jurčič, Doktor Zober .... $1.25 Gozdarjev sin .',............... 30c Kako sem se jaz likal 1. z v.....50c Kako sem se jaz likal II. zvez. ...60c Kako sem se jaz tikal III. zvez. ..50c Hudo brezdno ...... .......... 35c PrlhajaČ ...................... flOc Patria ........................ 30c Znamenje štirih ............... 75c Darovana ..................... 00c Jernač Zmagovač ..'............ 35c Dedek je pravil................40c Malo življenje ................. 05c Bob za mladi zob..............30c Pravila za oliko ...........65c Romarica ____................ flOc Dve sliki (Moško)..............45c Zadnja kmečka vojaka ..........75c Povesti v poduk in zabavo......45c Sisto e sesto .................. 30c Slike In poveeti................35c Vesele povesti ................. 35c Vojnimlr ...................... 35c Zvonarjeva hči ................ 40o Pod ovobodnim soincem I. zv. ..$125 Pod svobodnim soincem II. iv. .$1.25 Ne v Ameriko ..........'. 65c Jusn Miserla .................. 75c Cirilica ....................... 25c Ljubljanske elike .............$1.00 Mladeničem I. zv...............00c ' Mladeničem II. z v. .............OOe Dekletom ..................... 50c 1 Knjiga o lepem vedenj«......$1.00 1 Varčna kuharica ............... 75c Gospodinjstvo ................$1.25 Hitri računar \................ 30c Nasveti za hlid in dom........$1X10 Slava Bogu. cerkvena pesmarica $1 JO 81 PB ^ |j 1 """ ' ■ "»^wwiw^gMip^ Naznanilo preplitve. Dr. Župnik so le preoelil z zebo-zdravniškim uradom od 8127 St. Clair Ave. ns ilSl 8t Clair Ave. aa vogal U ceste, nad novo slovensko banko, glejte vhod na 82. cesti Glejte ns nspis DR. ŽUPNIK Ako hočete zshesljlvegs zobozdravnika, obiščite dr. 2«pnika} ki se osebno zsnima zs vsakega bolnika. Dr. 2upnik praktlclra le sodem 1st v tej okolici. Urada« ure: od 8^0 zjutraj do 8:30 zvečer. Ob nedeljgh od 6:30-12. N uliti alučsji vssk čaa. Pokličite Croat 70» L. Dr. H. 0. Stern, i Dr. S. Hollander zobozdravnika i 1355L554 St?#f.St Oair | ; Vstop aa S5. cisti nJ lelum i Ur» od 9» nMwg do 8. aTočgr. j Govori te tloTensko. AKO NAMERAVATE PRODATI ali kupiti trgovino, naznanite nam, mi imamo kupca in trgovine. Oglasite se v Haffnerjevem uradu, 6106 St. Clair ave. — Ed Kalish._(z) I'MTmmtttHHiiiiMiiiimmmiiHimiiiu I Mt|M«4mi«jii pogrebni aavod * I • v Cl*v«hradu Frank ZAKRAJSEK, j pegrebnik ia osabahaer 1105 NORWOOD RD. | Princeton 1735 V> Rosedale 4983 K Avtomobili za krste, poteke, £ pogrebi in druge prilike. :iHiHMHIIIHIIIHmMlMMI«milllttimnff POZOR SLOVENCI! Občinstvu uljudno naznanjam, da >mo odprli na St. Clair trinici (St. -lair Market) stojnico, kjer dobite *ak čas sveže ali prekajeno svinjsko neso. Meso je prav po domače preka-eno, in če pridete enkrat k nam, po-itanete naš stalni odjemalec. Pazite ia naš prostor na tržnici. Se priporo-lamo vsem rojakom v obilen obisk. Posebno: Svete klobase v soboto 25c unt, prekajens šunks 30 In 35c funt. MARTIN FRANK. 8T« CLAIR MARKET. (Hojnira 34—35, it. Clair Ave. & E. 100th St (s) V NAJEM SE DA GROCERUA v d*.-ma rod«. 8« lahko priredi tadi mesnica ▼ istem prostoru. IMS K. 88. St. ^^ (58) SPOMLAD Lastnikom avtomobilov tem potom kaznanjamo, da seda) je najlepša pri-ika, da pregledajo in prenovilo svoje ivtomobile. Prvič je treba pogledati \ ;akšnem stanju je moror. potem streha top), zaatori, potem pride barva /eak dobro ve, ako ae avtomobil pre »arva, da zgleda kakor nov, Rojaki rse to se vam Ishko naredi od vaših astnih ljudi, in .nicer pri prvem .ir idinem slovenskem podjetju te vrste > ^leveiandu. H. st K. CO. L. HOČEVAR in A. KOROŠEC, astnlka, 1063 Addison Rd. — Prict '01 L — Rosedale 5464 R. (M.F. > M********************* xs. Princ' 245 Bell Randolph 6363-W Jos. Vovk 1123 Addison Rd. Najlepši avtomobil za poroke. Cene ii*je kot drugod. Se vam priporočam. (Mo.Fri) ►rnmi r« » # # AUVESTE? ia dobite sedaj pri meni jako :ine in lepe spomladanske suk-1 jice, bele obleke za sv. Obhajilo, volnene, svilene in pisane fingham obleke, slamnike, ro-cavice, nogavice in vso drugo )pravo za deklice, po posebno mižanih cenah. BENO B. LEUSTIG 6434 St. Clair ave. (mo. fri my 25.) mIHH National Lhuk. SLOVENSKA LEKANA /ogal St. Clair sv«, in ftt ce* a. S posebno skrb»o«tio Udelu cmo zdravniške predpise V slogri imamo Vse, ksr je treba r aaj^plyii lekarni. m m ■!!■ Ii.ni Hečote predali vale hiše z 11000.00 tU $1500.00 as nakup, drapsVi na aanite'nam. Pišite ali poISMHte m elefon Princeton 946 It Ured 6106 U. Clair m Kalish ia NsLH»L X v ' * / r ■ ' .' i Zanesljivo in hitro poskrbnje DENARNA IZPLAČILA v stari domovini in opravlja drage FRANK SAKSER STATE BANK 82 C0RTLANDT ST. NEW YORK, N. Y. Rojaki, peslnžite se v vseh ndevah te slovenske banke, kije pod stalnim nadzorstvom državnega urada in ima za varstvo $100.000.00 glavnice in $50.000.00 rezervnega zaklada. Za cene denarja glejte Kst "GLAS NARODA" za FRANK SAKSER STATE BANK Frank Sakser, predsednik Pozor, bolni možje in ženske J^mllfffi mmm X-RAY preiskava za $1.00 B A X^IUPyHfcf^ iMllffllBk Moje oeebne skušnje v metodah, kakor ee upotrebljajo navadno v m L iRpw/7iHilHP evropskih klinikah, kot v Berlinu, Londonu, Parizu in Rimu, in moja A enaindvajsetletna skušnja pri idravijenju kroničnih in akutnih bolezni tfTVTfR&olr 4r > ft* 1 Pri moških in ionskih, mi daje pri zdravljenju takih elufiajev toliko vet r rj5l|ifcrr^ zldo OHM in J0*11,041, dt 90 rwu,uti zdrsvljenja toliko bolj / j bEPK ■ Skrivnoat mojega uepeha je moja točna in etvarna ter tkrbna po- /i UBUBf^r . Vv^ strežba, katero posvetim bolnikom, s tem da uporabljam vse znanoeti ' mKPK v l odkrite metode, kakor X-2arke, mikroekope, kemično analizo in • tem I \ j / iščem vzrok vaše bolesti. Pri meai ni nobenefs ugibanja. T7* ..i, / Ce ste bolni, je vaeeno, na kateri bolezni bolehate, ali koliko pogu- ma ate raditega zgubili, toda nikar ne agubite poguma, pač pa pridite gotova k smbI. z .J" •Prejemam v zdravljenje vse špecijelne bolesti molkih kot ienek. In med nllml eo bolezni krvi, kote, želodca, obiati, mišic, moiganor, area, nou in vratne buleaai. S pomočjo X-larkov, elektrlcitete In mojega mo-dernega, čaau primernega zdravljenja bodete gotovo v kratkem času ozdrsvolL ,AH ate popolnoma oslabeli? Pridite k meni. Jaz vjbi hočem pomagatL Jaz rabim največje kričistilce 606 in 914. Moje zdravljenje je popolnoma brez bolečin. VI ae lahko zaneeete na pošteno zdravljenje, in eicer poceni, ki vam je primerna. Sem času ozdravi j I vs, vam takoj povem. Co se moro ozdrsviti, potem ves bodem ozdravil v nalkraj- DOKTOR BAILEY "Specialist", ^.SSfJL Uradne Od »:S0 zjutraj do 1:10 popldno in od 5:«t. " b",U 55> ^ ^ 2' popoldne do g. zvečer. V nedeljah ad 10. zj. do I* pop. MI OOVOKDfO SLOVENSKO. Direktna sveža z najboljšimi slovenskimi bankami | V SLUČAJU POTREBE... | POTNE LISTE za potovanje v domovino — ZAPRISEŽENE IZJAVE za potovanje v Ameriko— POŠILJA DENAR po najnižjih cenah — v PREPISUJE POSESTVA in pregleduje papirje — NOTARSKA DELA vse vrste - __ obrnite SE na PAUL SCHNELLER AGENCY ^ <319 ST. CLAIR AVE. ODPRTO ZVEČER • sta^sk. p^iiUko) ^—n___ Za aanealjtvo delo in tofao . postrežbo ia plumbereka in MUr ka dela pokli&te BUDNICK & CO. - t ■ 6703 ST. CLAIR AVE. Rosedale 3280. Res. Nottingham 2J8 M Odprto med tednom do 5. zvečer v soboto do 8. zvečer. (f.m) ____ - ^ KAM BI SE PODALI da bi fino poročno obleko izbrali? Pojdimo k Beno B. Leustig-u, St. Clair, številka 6434 St Clair ave. Pri njem se dobijo vedno najleple obleke kakor tudi venci, tančice in vse drugo, kar potrebujemo za tebe, preljuba moja nevesta. (WJW.g|) ~^ POZOR ~ Naznanjam, da kdor rabi kako etvar, da ae prepelje, da imam dobrega ko-, nja in vox in aem pripravijo xa z mer- J no ceao takoj p os t reč i. Se priporočam sa obila naročila. 14tT K. 41et 8l (37) liCKM SOTRUDNIKA. a par tieoč dolarji, izvrstna trgovina In praetor. Dobra bodočnoet. Oglasite ae pri FRANK PREVEČ, 964 Addison Rd. _»ni KUPIM HARMONIKE nemikega it-tfelka, tri vrstne, brez izjeme, če (t E. VXb^St. , Pozor J Naznanjamo vsem cenjenim rojakom, posebno našim odjemalcem, da se V POlUVUEK, 16. MAJA, 1921. ) preselimo z našo mesarsko trgovino v nove prostore na 6305 Glass Ave. v bivše Setnikarjeve prostore. Zahvaljujemo se vsem našim odjemalcem za dosedanjo naklonjenost in pričakujemo, da nas tudi v bodoče vselej obiščejo, kadar hočejo imeti lino meso po zmerni ceni. PINTAR BRATJE, 6305 GLASS AVE. Telefoni e mestu Main 3003 Telefon v pod mišici: Control 1QB0 O. S. Princeton 355 II JOHN L. MIHEUCH PRVI SLOVENSKI ODVKTWK I Glavni mi: MS liinfcn m Mdg. PodrmiaL . S1XT St CUr Ave^ Uradne ure v podružnici: ZNtrsj ed t. čn doa so obrnile Zvefter ed •—S. oo gisnU orod I I [iCoia snJeta. I AfifMkl n«plMl: H. It Hazard. I Odšla sta torej sama, s< pomešala med množico pre prostih ljudi zadaj v cerkvi ter opazovala viteze in duho\ mke raznih narodov, ki so sc borili za prednost. SliSals sta tudi mestnega Škofa pridigo, iz katere sta mnogo izvedela. Govoril je o veliki bližnji vojski s Saladinom, ki ga je imenoval * antikrista. Prosil jih je vse, da opustijo vse svoje osebne prepire in se pripravljajo na ta strašni boj, sicer bodo Saraceni z nogami teptali križ Zveličarjev, pobili Njegove vojake, oskrunili svetiSča, ljudstvo pa pomorili ali pognali v morje — svarilni opomini, ki so jih sprejeli s smrtno tišino. — "Dolgi štirje dnevi so minuli Oglasiva se pri gospodinji, morda ima kake novice za naju," je rekel Wulf, vračajoč se v krčmo. Tega pa ni bilo treba storiti; ko sta namreč stopila v sobo, sta našla tam Masudo, ki je zamišljena stala sredi sobe. "Prišla sem, da govorim z vama/' je rekla in se ozrla kviško. "Ali imata še vedno namen, obiskati šejka Al Dže bala?" Odgovorila sta, da na to še vedno mislita. "Dobro. Imam dovoljenje za vaju, da smeta iti. Svetujem vama pa, da ne gresta, ker je nevarno. Bodimo odkritosrčni drug proti druge-mty. Jaz poznam vajin namen. Vedela sem zanj eno uro prej, ko sta stopila na to obrežje; in to je i tudi vzrok, zakaj da smo vaju pripeljali v mojo hišo. Vidva bi rada šla iskat pomoči gospoda Sinana proti Saladinu, ker bi rada iz njegovih krempljev rešila neko gospico njegove krvi, ki je pa tudi vajina sorodniea in ti" jo vidva obadva želita— poročiti. Vidita, izvedela sem tiidi to. Vesta, v tej deželi kar mrgoli vohunov, ki potujejo v Evropo in nazaj in ki poročajo vsakovrstne stvari vsakemu, ki jih dobro plača. Tako n. pr. je tak ogleduh trgovec TomaŽ, ki sta se z rijim sešla v moji hiši. To zdaj lahko povem, ker ga ne bosta več videla. Ta je izvedel vajino zgodbo od drugih vohunov na Angleškem, on pa io je povedal meni/ ' Torej ste tudi vi vohunka, kakor vas je imenoval no-sačt" vpraša Wulf naravnost. "Jaz sem, kar sem,'1 odgovori hladno. "Morda sem tudi jaz prisegla svetu prisego in služim, kot služita vidva. Kdo je moj gospodar, ali zakaj to delam, to vaju nič ne briga. Vendar imam vaju rada in jezdili smo skupaj — divjo ježo. Radi tega vaju svarim, čeprav bi nemara ne smela toliko reči, da je gospod Al Dže bal človek, ki ni izbirčen v svojih sredstvih; zato je tam vajino življenje v veliki nevarnosti." "Svarila si pa naju tudi pred Saladinom", reče God-vin; "kaj nama pa je potem storiti, če se ne smeva nikamor premakniti." Zmajala je z ramami. "Stopita v službo pri enem veli-*; kih, frankovskih gospodov in čakajta ugodne prilike, ki je nikoli ne bo. Ali še boljše, prišijta nekaj školjkinih lu-! pin na svoj klobuk, pojdita domov kot sveta moža, ki sta rpmala v Sveto deželo, vzc-mita za ženo najbogatejšo žensko, ki jo najdeta, pozabi-' ta na vdovo Masudo in Al Džebala in Saladina in gos- }rico, o kateri se mu je sanja-o. Seveda morata pustiti tukaj tudi konja Plama in Dima." "Od konjev se jaz ne ločim,odvrne Wulf veselo, God vin pa se srdit oglasi: "Videti je, da poznate najine skrivnosti in nalogo, ki s sva jo prisegla. Kakšna vite- • za pa sva po vaših mislih, da i nama dajete svete, ki so pri-f merni le ogleduhom. ki ste o 3 njih zvedeli o naju9 Glede i' smrtne nevarnosti, ki ste o - njej govorili ,vedlte, da mi- - dva paziva na svoje življenje, i pa se tudi ne braniva darova-i ti življenja, ako to .od naju . zahteva dolžnost/' i "Dobro si govoril,'' odgo-i vori Masuda. "Slabo mnenje l bi imela o vitezih, če bi govo- • rili drugače. Čemu pa gresta , k Al Džebaluf" "Ker nama je pred smrtjo - naroČil najin stric, da nemu- - doma to storiva; nimava pa i nobenega svetovalca, zato naju bo vodil njegov duh, naj pride kar more." "Prav! Torej pojdita k Al Džebalu in naj pride, karkoli hoče — nad nas vse tri P I "Nad nas vse tri?" reče Wulf. "Kaj pa imate vi z nama f" ; "Ne vem, pa morda več ne-fco si mislita. Najmanje je to, ! da moram biti vajin vodnik." "Ali naju mislite izdati ?" vpraša Wulf osorno. Ona se vzravna in mu pogleda srpo v oči, rekoč: "Vprašajte svojega brata, ako je on mnenja, da vas mislim izdati. Ne, nameravam vaju rešiti, če bo mogoče; I dobro vem, da bosta potrebo-1 vala moje pomoči, vi, ki govorite tako osorno." "Romarja v strašno svetišče Al Džebala, ako vama je drago, odjezdimo, ko se zno- ( či. Jaz pripravim vse, mi gre-' mo sami in skrivaj. Vzemita| seboj orožje in obleko, koli-j kor je potrebujeta; ostalo spravim jaz in vama dam po-1 botnico zanjo. Zdal pa grem, da vse pripravim. Skrbita, da sta konja Plam in Dim ob solnčnem zahodu osedlana/ Ko je solnce zaSlo> sta brata čakala v svoji sobi. Bila sta oborožena pod svojo ra-l ševo romarsko obleko. V sobo stopi nenadoma mlad človek, oblečen v pre-, prosto oblačilo iz kamelne dlake, kakor je na Jutrovem v navadi. "Ka^želite?" vpraša God-vin. "Vaju, brata Peter in Janez/1 odgovori, in opazila sta, da je bil ta vitki mlade- j nič — Masuda. "Torej vidva, me nista spoznala pod plaščem iz kamelne dlake f" je pri stavila, ko ju je vodila v hlev. "No, tem bolje, ker je to do-, kaz, da je moja preobleka dobra/ Bodita tako prijazna,1 oa pozabita odslej na vdovo Masudo in pomnita, da sem ! zdaj do Al Džebalove dežele^ vajin služabnik iz Jafe po' imenu David/' V hlevu sta bila konja že osedlana, poleg teh pa še en. konj in dve bbloženi ciperski muli. Pet ftiinut pozneje so bili zunaj Bejruta in jezdili v mračni tišini po oni cesti, kjer so preizkušali konje in1 hiteli proti tri lige oddaljeni,1 Pasji reki, do ktere so hoteli' priti pred mesečnim vzhodom. Noč je bila vednobolj temna in Masuda je jezdila ob , [strani, d* jima kaže pot, go- i , vorili pa niso dosti. Wulf jo , vpraša, kdo bo skrbel za nje- j | no krčmo, ona pa mu osorno j odgovori, da je za krčmo že t vse oskrbljeno brez njega.; Počasnega koraka stopajoč' po kameniti cesti so prejana-li strugi dveh sedaj slcoro suhih rek, in prišli do morja.!; Masuda ie velela, da se usta- : vijo. Tukaj so čakali meseca ] na nebu, ki jim je razkril ši- i roko reko, svetli ocean kakih j1 sto čevljev pod njimi na levi; strani, ua desni pa velike go- 1 re, ob kterih je bila usekana < ozka pot. Tako svitlo je bilo, 11 da je Godvin opazil čudne 1 podobe vsekane v skale ob | steni s čudnimi napisi. ] Spominske plošče kraljev/' odgovori, "nfth imena so napisana v vaši sveti knjigi; to so vjadarji Sirije in Egipta pred tisoč leti. Bili so davni vladarji svoje dni, mo-goČejši od Sabdint, sedaj so pa ta znamenja, ki to jih ure- < zali v to skalo, vse kar je od i njih ostalo spomina." j Godvin in wttlf sta strmeč 1 gledala od zoba časa razjede-, 1 ne podobe,in v skrivnostnem i mesečnem svitu so se jima v 1 duhu porajale podobe strar < Snih vojska različnih naro- 1 dov, ki so se borili po teh kra- < jih in iskali slavnega imena. 1 A seda j,so vsi mrtvi in Jih de- i ianja so skoro pozabljena, i Malenkostna sta si zdela bra- 1 ta sama sebi vzpričo teh mi- i sli. Masuda je uganila, kaj se ) jima je gibalo v dušah; ko so i dospeli do reke, je pokazala < na mehurčke, ki so se pojav- f ljali na morju in izginjali. i "Taki smo/ je rekla na- i kratko, "ali ocean vedno osta I ne in novih mehurčkov bo s vedno vse polno. Sedaj pa za' menoj, kajti poznam brod in \ v tem letnem času reka ni j globoka. Romar Peter, jezdi- c te ob moji strani za slučaj, t da me odnese voda raz sedla, s vi, romar Janez, pa stopajte č zadaj in ako bi mule zaosta- a jalef, jih zbadajte, da gredo t urno za nami."' t Prebrodili so reko in sre- . čno dospeli do drugega brega, čeprav jim je enkrat ali dvakrat voda segala do sedel in so se mule upirale v deroči reki. Odtod so se podali v gore; med tem je izšlo solnce in so bili v samotni deželi, kjer ni bilo videti žive duše. Ustavili so se v hrastovem gozdu, odvzeli živalim sedla, jih nakrmili z ječmenom, ki so ga imeli seboj in se okrepčali z živežem, ki ga je preskrbela Masuda. Privezali so živali in polegli po tleh brez skrbi, ker je Masuda rekla, da se jim ni tod ničesar bati. Okrepčani so se vzbudili in jahali naprej. Pot jin je vodila vedno navkreber po divji, gorati deželi, kjer ni bilo ne ljudi ne -živali. Ob solčnem zahodu so se zopet ustavili; ob mesečnem svitu pa zopet odrinili dalje in proti jutru, dospeli do nekih votlin. Tu jih je iz-nenadilo divje rjovenje prav od blizu. Plam in Dim sta začela vihati ušesa in se tresla, mule pa so silile naprej. "Kaj je tot" vpraša Wulf, ki Se nikoli ni slišal kaj takega. i "Levi," odgovori Masuda. * "Bližamo se deželi, kjer jih je * mnogo; radi tega bomo naj- k< bolje storili, da se kmalu « ustavimo, kajti po tej deželi *« je najboljše hoditi podnevi." | Dospevši do široke votline, niso več čuli levov, razsedla-li so konje in jih hoteli spraviti v votlino, da bi bili varni pred vsakim napadom divjih zveri. A konji so brskali, nosnice so se jim širile; upirali >< so se z vsemi štirimi in niso J5 hoteli v votlino, pred ktero je bil neprijeten duh. . Zl "Morda so bili šakali no- s tri," je rekla Masuda. "Prive-žimo jih Zunaj." » Zakurili so ob konjih o- " genj z dračjem. Brata sta se -vsedla k ognju; ker pa je bila p noč vroča, se je Masuaa ule-gla kakih petnajst korakov proč pod cedro, ki je rastla skoraj pred vhodom v jaitao E in kmalu zaspala, utrujena od dolge ježe. Tudi Wulf je: -zaspal, Godvin pa je stražil N po dogovoru do polnoči. Nekako eno uro je sedel blizu konj in opazil, da so nemirni .jedli in se niso hoteli " vleči. Kmalu pa se je zatopil v svoje lastne misli, in ker ni več čul levov, je razmišljal o čudni poti, o Masudi, kdo da je in kako da je toliko vedela, n zakaj je bila tako prijazna n ž njima, če jima je v resnici p prijateljica in o drugih stva- £ reh — vedno boli se je izgubljal v svojih mislih in zaspal. Da, spal je na straži, in oči p tam v temi niso bile ženske £ oči. ženske oči niso bile zele- l ne in zlate, niso se povečava-, p le, zmanjšale in izginile. p Godvin prestrašen skoči Jj pokonci. Nobenih oči ni bilo kakor kamen. N?* je mogel prenašati; vstal Je in začel hoditi pred votlino gori in doli, izdrl je meč in ga držal v roki po navadi stražnikov. Masuda je ležala na tleh. glava 11 Je počivala na seddski torbi in mesečina ji je padala skozi eedrine veje na obraz. Godvin Je stopil bliže in se čudil, da odslej le ni opazil, kako krasna da je bik. Morda je bila samo mehka in srebrna svetloba, ki je oblivala te nežne poteze s toliko čarobnostjo. Ni vedel je li mrtva, aH speča; prav ob tej misli pa se je življenje prikazalo na njenem orbazu, barva se je prikradla pod bledo, olivkasto kožo, rdeče ustnice so se odprle, kakor da bi mr-' mrala neke besede, in iztegnila je svoje okrogle roke, kakor da bi hotela objeti v sanjah neko prikazen. .| Godvin se je obrnil zopet k ognju, vzdignil cedrino vejo, ki je gorela v njegovi levi n kot baklja in jo ravno hotel položiti zopet nazaj na sreao ognja, ko je začul strašen, presunjujoč krik ženske ir smrtnem strahu, in v istem trenutku so konji zahrskali, zrcali in bili okrog sebe. _ (Nadaljevanje.) CUTOD^Oi? Največji, najhitrejši parniki sveta. Izvrstna postrežba potnikom. V vafiem mestu je agent. f V Jog oslarijo, Bulfarijo, ~ Rumunnko in Ogrsko. S.S. Calabria 17. maja Direktno v Dubrovnik. .$ 125.00 Direktno v Trst ......$115.00 Constanta via Patras. .$115.00 Pannonia.....4. junija Reka, Trst, Dubrovnik, kabina $200.00 3. raz. $125.00 Vojni davek $5.00 Via Cherbourg: Aquitania ......... 24. maja (45.047 ton) Maaretania ........ g. junija BERKNGARIA (Ex Impera- ft ............junij« M -^-------- \ Pozor, Plumbing! j anBy/" v^l'i^^^^Bi.f .Mr '» Xc. « -ic£tzl Kadarkoli hočete, da se v va* ilSah naredi plnmbarsko de!t- m Ite na avoiega rojaka, ki vatn : d v najboljte sedovolinoet. Strantltv opaliita, sinke. Itd. Pojdite k svojemu rojaku najpr o, prodno drugje vprašate. Najstarej« ugoslovanakl plumber v Clevslandu NICK DAVIDOViCH •620 8T. CLAIR AVENIJE ( Cleveland. Ohio | O. S. Princeton 1852-W ____Rooodale 1828___| POZOR KUPCI C Nedavno smo dobili precejšne itevi- I 9 dobrih hii in poceni ali na lahka I dplafiila. H lie sp vsake vrste, kot 2e- I Ite. Pridite, da vam jih pokažemo. I MEH A PIKS CO. 6190 St Clair ave. raven Jablonakega. Tel. Princeton 1 _ (x54) S MI PLAČAMO S otov denar xa vašo hišo. Ali imate I lio naprodu,9 0106 St. Clair avenue 1 A. Haffnerlevem uradu._(x38) ^ ■RONT SOBA sa dva fanta ae ODDA 5 1041 B. 72nd St (57) | RI SOBE SE ODDAJO v najem za I malo d rutino, kopališče. 6403 Orten \ Ct _(57) t »VE SOBI SE ODDAJO v najem, za dekleta tU fante. 15030 Whitcomb Rd. Collinvood. (57) iAPRODAJ POSESTVO. Cena $3500, takoj $1000. Dobra hiia 6 sob. basement, lot 50X185. Mnogo vsftih prijateljev je kupilo .domaČije od me-pe. C. A. Gardner, urad msd 127 in 127% Shore Line. Bell Phone Ken-more 170 (may 13, 16 23) -JUGOSLOVANSKI--POTNI LISTI e sedaj lahko dobijo tekom ickaj dni Za pojasnila se obrite na Zupnick ft Company, oiiljanjc denarja in prodaja arobrodnih listkov, 6024 St 1 Hair ave. Cleveland, O. j P. S. Tu Je nekaj najboljših urnikov,« kjer lahko dobite 1 •rostor v prihodnjih par tednih *nita&ia ____ 14. Maja, Chsake—g. e Lomias,........tt. aaaja. Havrs, tea. WHsea, M. maja Trst, (zaiiaas eena $llf. toneta, ...........4. JwdJa, Tiet, o Prance^ ........I. Jwdjk Havre, ........................ ■ " - ■■■ ■■■■■■■ ■■■!■ t.....Ill........■—!■■■■■ ■■■■<111 ■ ■ UMU RAZPRODAJA POHIŠTVA pri STAR FURNITURE COMPANY, 5824 ST. CLAIR AVE. Pohištvo za jedilnico, mize, stoli, postelje, železne, lesene ali iz me- ; denine, davenporti, preproge, liitoiej, žimnke in vse drugo, kar spada k hišni opravi se bo prodajalo za 30 DO 40 ODSTOTKOV CENEJE kakor do-sedaj. Posebno! ZASTONJ! En set fine posode vsakemu, kdor kopi za $100.00 aliveč. Star Furniture Company 5824 ST. CLAIR AVE. Za gotov denar ali kredit . . Odprto do 8. zvečer. Spodaj podpisani naznanjam cenj. občinstvu v Newburgn, pa tudi ostalim rojakom v (3evelandn in okolici, da sem se namenil prirediti Razprodajo pohištva. 0 K tema 8em prisiljen, ker se morimo seliti iz naših sedanjih prostorov v druge prostore..Do 1. jtmija moramo prazniti trgovino, in ker se nam veliko olajša prisefitvi, ako prodam6 blago, posnvljem vse rojake in rojakinje, da se poslužijo te prilike ter pridejo na razprodajo, ker se bo dobilo vsakovrstno Pohištvo, barve io gospodar-ske potrebščine po tako znižanih cenah, da boste z veseljem kupOL Sedaj dobite novo pohištvo in druge gospodarske potrebščine po skoro polovični ce^ in da se vam to v teh slabih ča^h pozna veliko, boste, gotovo priznali. Po 1. juniju se preselimo v nove prostore pri M. Plut, 3611 E. 81st St Se priporočamo rojakom za veliko udeležbo pri tej razprodaji Joseph Jerich, 3525 E. 81 st St.