n NajVciji ilovcmki dnevnik v Združenih državah n 1 VeJja za vse leto . . . $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 TEIJEFON: CHELSEA 3*78 NO. 249. — STEV. 249. GLAS NARODA IJstisIovenskihidelavcevvAnierikL Saten« ms Matter, September 21, IMS, at the frost Office »t New York, N. wider Act ef ef March t, 1S71 NEW YORK, THURSDAY, OCTOBER 23, 1930. — CfeTRTEK, 23. OKTOBRA 1930 im' larglt'1 S^vZr^^aT^o"^ the United Stales. . Issued every day except Soadays 8 and legal Holidays, 75,000 Readers* TELEFON: CHXLHEA tS7t VOLUME XXXVIIL — LETNIK mVUL ŠTEVILO ŽRTEV V NEMŠKEM PREMOGOVNIKU ŠE VEČA VZROK KATASTROFE, KI JE GOVERNER ZAHTEVALA PREKO DVESTO ROOSEVELT ŽRTEV JE ŠE VEDNO NEZNAN PROTI "SUSI Sedanji newyorski go- Sprva so domnevali, da je eksplodiral v premogov- verner Roosevelt je ob-niku dinamit, kar se pa ni zgodilo. — Zaloge di- razložil svoje stališče namita so našli nepoškodovane. — Srce pretre- glede pijače ter ostro sujoči prizori. — Reševalna akcija počasi napre- bičal suhaško Kinavšči-duje. — Mati in novorojenec usmrčena. no. > I cnr\nr vi i i n v i Prvikrat izza svojega dosti citi- ALoUUKr, FMemClja, Z J. oktobra. - Reševalna ranega pisma zveznemu senatorju dela so se vršila vso noč in ves dan, toda dosedaj se wagnerju, je zavzel Franklin Roo- resevalcem še ni posrečilo privesti na dan premo- ^TJT™' ^ Y°rk' . . vi. \v7-u kandidira zopet za izvoLtev, svo- garjev, ki so se ponesrečili v Wilhelm premogov- je stališče glede prohibicijskega 111 ku. vprašanja. N ^ _ Zopet se je izrekel z odločnimi Število Žrtev narašča od ure do ure. Proti veče- besedami za črtanje 18. amendmen-ru je znašalo tO število že 23 1 . ta' ** ureditev vprašanja pijače od strani posameznih držav in za lo- 105 premogarjev leži po raznih bolnišnicah in«kalno ^i0- •i i L d - i -i .• i . Governer je ponovil svoje trdi- privatmh hišah. Po mnenju zdravnikov jih je med lve, da je prohibicijska postava vir njimi dosti, ki bodo podlegli poškodbam. korupcije, hinavščine in zločina. ..... - . . Nadrobno je pojasnil svoje sta- V sled katastrore so prizadete skoro vse tukajšnje nšče glede zmernosti. družine. Neka družina je izgubila očeta in tri sinove. v zadnj«?m času so pričeli zdrav- Neki rešeni premogar je zblaznel ter letal tuleč po ^ smatrati zločin za neke ulicah. KONGRESNIK FISH NAPAD NA ITALIJANSKE MISIJONARJE BRIAND NEVARNO ZBOLEL Banditi so napadli ter od- Francoski minister za zu-vedli sedem misi :orLar- • nanm raflAv^ na ikri »a vedli sedem misijonarjev ter deset nun.— Dva kitajska duhovnika u-morjena. duševne bolezni, katero je mogoče ozdraviti ne z ječo, temveč s pri- ki preiskuje de!ovanje komunistov v Združenih državah. 2.1 -v . * . . . .. mernim zdravljenjem. Moderno živ- ena gostilničarja, ki ima svojo gostilno naspro- ijenje mora biti prosto vseh opi- ti vhoda v rov, je dobre pol ure pred nesrečo poro- jatov in tudi alkohola. dila hčerko. Sila eksplozije je hišo porušila. Mater Roka w streže na^im ^jem.ki ! v i • - , .. vodi avtomobil ter vse naše moder- ni novorojenko so nash mrtvi pod razvalinami. no življenje, mora biti prosta opi- jatov in predvsem alkohola. Način, kako so skušali rešiti problem pijač, pa se je i2fcazal kot grozen fiasko. V sled tega se zavzema Roosevelt, mesto go verner j a -države New York, za preklic 18. amendmenta ter za zo- Pred rovom čakajo noč in dan velike množice sorodnikov. Nekateri niso že izza torka zatisnili očesa. Reševalci poročajo, da je več rovov zasutih ter da se je na dnu premogovnika poiavila voda, ki ne- kot demckrati^m kaadJIdne Njegov govar 150 H« 11. i , , . „ trajal deset minut, indenburg je sam daroval deset tisoč mark. _ O priliki odobren j a londonske mornariške pogodbe bodo govorili v pondeljek po radio predsednik Hoover, angleški ministrski predsednik Mac Donald in japonski poslanik v Londonu, Matsudairo. Hoover bo govoril v pondeljek ob B0LJŠEVIKI SO ZAPRETILI AMERIKI Objavljeno je bilo zniža-| nje nakupov iz Rusije.1 I To se bo pa zgodilo le v slučaju, če bi bil prepovedan uvoz iz Rusije. I MOSKVA, Rusija. 22. oktobra. — , Lista "Izvestje" in. "Pravda ' sta ob-j javila danes članke, v katerih pre-kita, da bo sovjetska vlada uveljavila stroge povračilne odredbe pro-| ti deželam, ki bi postavnim potom j prepovedale uvoz ruskega blaga, j Članki so temeljili na sklepu ljud-iskih komisarjev, da bodo skrčili na minimum uvoz iz dežel, ki ovirajo import iz Rusije. Komisarji sicer ne omenjajo Zdr. držav po imenu, a nobenega dvoma ne more biti, katero državo mislijo s tem. V članku Izvjestij se glasi med drugim: — Te odredbe so namenjene predvsem ljudem, ki so dvignili tak vriše proti sovjetski državi ter govore neprestano o ' odkidavanju' ničvrednega blaga iz Rusije. To kričanje o "odkidavanju" je dogovorjena spletka kapitalističnih krogov, ki hočejo na vsak način spraviti s veje dežele v vojno proti sovjet&ki Rusiji. ŠANOHAJ, Kitajska, 22. oktobra. Tukajšnji glavni stan italijanskega misijona je dobil danes poročilo.'da so kitajski banditi, ki so cpleniii Klan v notranjosti province Kiangsi. odvedli sedem dunov-nikov ter deset nun in da so umorili dva duhovnika. Med njimi se nahajajo tudi Mi-gnani, škof lazarističnega misijona. Oba umorjena sta bila kitajska duhovnika. Odvedene nune so bile Italijanke, Francoz nje ter Kitajke. Soglasno s poročilom, sta bila škof in neki duhovnik izpuščena, da se dogovorita glede plačan j a odškodnini . Ostali duhovniki pa so bili pridržani kot talci. Kian leži nekako sto milj južno od Nančanga, katerega brani majhen oddelek provincijalnih vojakov pred veliko silo komunistov. nanje zadeve najbrž ne bo mogel prisostvovati zopetnemu otvorjenju zbornice. PARIZ, Francija, 22. oktobra. — Bolezen zunanjega ministra Brian-jda, ki je oficijelno označena kot hud prehlad, katero pa označujejo I zdravniki kot kongeslijo pljuč, je bila resnejša kot se je izprva domnevalo. Pričel se je že četrti teden, odkar je Briand v svojem stanovanju !v bližini Quai dOrsaya, in v parlamentarnih krogih je opaziti pre-[cej veliko vznemirjenje, če bo toliko okreval, da bo lahko prisostvoval otvorilni seji zbornice. Takrat bodo namreč razpravljali o interpelaciji, ki se obrača proti njemu. Briand se je vrnil iz Ženeve domov s tekim prehladom. Tam se je | udeležil sej Lige narodov. Večino svojega časa preživi v postelji. Le za par ur na dan mu je dovoljeno vstati. DANAŠNJA MLADINA KRALJ JURIJ BO 0TV0RIL KONFERENCO Angleški kralj bo 12. novembra slovesno o-tvoril konferenco. ZNA ŽIVETI NA ST0TIS0ČE BREZPOSELNIH V CHICAGO, ILL. Kapitalisti so sprva zatrjevali, da je v Chicagi samo 12,000 brezposelnih, zdaj pa priznavajo, da jih je nad tristo tisoč. CHICAGO, I1L, 22. oktobra. — Tukaj so otvorili neko staro tovarno, ki bo služila brezposelnim 7a prenočišče, governer je po imenoval poseben odbor, ki bo skušal zmanjšati število brezposelnih. Kap-talistl so dosedaj vztrajno zatrjevali, da je v Chicagu komaj dvanjast tisoč brezposelnih, zdaj so pa marali naenkrat priznati, da presega to število tristotisoč. Staro tovarno je dal odpreti William Wrigley, ki zasluži z žvečilnim gumijem milijon dolarjev mesečno, in v tovarni bo zamoglo prenočevati kakih šeststo oseb. Spati bodo morali seveda na tleh. Governerjevemu odboru neprestano pisarijo bankirji, trgovci in tovarnarji, da Jim je mogoče sprejeti nadaljne ljudi na delo le pod pogojem, če svojim dosedanjim u-' službencem znižajo plače. BERLIN, Nemčija, 22. oktobra. — Neko posebno! poročilo iz Aachena naznanja, da se je v nekem rovu Wilhelm premogovnika posul strop ter pokopal pod seboj enoindvajset reševalcev. MAČEHA OBTOŽENA UMORA DENVER, Colo., 22. oktobra. — V petek se bo morala pred veleporo-p v.| j .. to zagovarjati Mrs. Pearl d'Lough- Korocilo dostavlja, da je zelo dvomljivo, Če bo ^ ki je obtožena, da je usmrtila mogoče rešiti te nesrečneže. IZ WASHINGTONA V NEW YORK V 63 MINUTAH WASHINGTON, D. C., 22. okt. — Zvezno glavno mesto Washington je oddaljeno ud New Yorka samo truniestdeset minut. Voziti se je seveda treba v areoplanu, aeroplan mora pa voditi najdrznejši ameriški zrakoplovec kapitan Frank Havfct. Ta rekord je dosegel včeraj, ko je poletel iz Washingtona nazaj v New York. Vozil Je s povprečno naglico 212 milj na uro ADVERTISE in "GLAS NARODA** svojo deset let staro pastorko. Usmrtila jo je s tem, da jo je baje pahnila v vodo. Vso noč so jo zasliševali v mrtvašnici poleg trupla nesrečnega o-troka, pa ni hotela ničesar pri- SOVJETSKI ŠPLJON ROMUNSKI POLKOVNIK- ŠESTURNO DELO BUKAREŠTA, Romunska, 22. okt. Tukaj so aretirali polkovnika, ki je načelo val inteligenčnemu uradu. - Dolže ga, da je špijoniral v prid! CLEVELAND. Ohio, 22. oktobra. Rusiji. Poleg njega je bilo aretira- Vodstva sedmih velikih organiza-nih 142 drugih oseb. cij, ki zastopajo železničarje, so da- nes stavile naslednje zahteve: de-~ lavci naj delajo po šest ur na dan, plačani naj £odo pa po osem ur. Na ta način bi dobilo v železniški službi de k) 50,000 brezposelnih. Te organizacije so že pred štirinajstimi leti izsilile osem urni de-lovnik. NEMŠKI FAŠISTI NE SMEJO NOSITI UNIFORME BERLIN, Nemčija, 22. oktobra. — Danes je bilo tukaj aretiranih trinajst narodnih socijallstov (fašistov) ki so se pojavili na v uniformah. Aretiranih je bilo tudi nekaj komunistov, ki so se pojavili x rdečimi zastavami. aM BLAZNIKOVE PRATIKE za leto 1931 CENA 20 CENTOV SLOVENSKO AMERIKANSKI KOLEDAR za leto 1931 BO V KRATKEM GOTOV Letos bo posebno zanimiv CENA SO CENTOV ZASTOPNIKE prosimo, naj takoj Javijo, koliko Pratik in Koledarjev potrebujejo. KNJIGARNA "GLAS NARODA" 216 WEST IS STREET NEW YORK, N. Y. LONDON, Anglija, 22. oktobra. Da Anglija ostentativno pokaže, kako velik pomen pripisuje bodoči indijski konferenci, ki bo otvqrjena dne 12. novembra v kraljevski galeriji lordov, bo konferenco otvoril kralj. Tam se je tudi vršila konferenca glede mornarice raznih, dežel. Ta- S krat so imeli velike bojazni za zdravje kralja, ki je tedaj komaj. okreval. ; ! V New Yorku se vrši konferenca "Zveze za proučavanje otrok". Včeraj je govoril dekan newyorske univerze, John Whither s ter se pritoževal nad dejstvom, da današnja mladina vse prehitro živi. j — Fant ali punca, stara enoindvajset let, — je rekel učeni profesor — sta že toliko doživela, kot so j doživele naše stare matere oziroma j naši stari očetje v starosti sedem-! desetih let. SEVERING JE ZOPET PRUSKI MINISTER BERLIN. Nemčija. 22. oktobra. — Danes je odstopil pruski notranji minister Helnrich Waeting. Njegovim naslednikom je bil imenovan »bivši državni notranji minister Carl Severing. Severing je znan kot energičen možak ter ni priljubljen niti pri socialistih, niti pri komunistih. Severing je svoječasno popolnoma reorganiziral prusko policijo. Sedaj je pa zdrav in močan. kralj popolnoma Objava slovesnega otvorjenja indijske konference potom kralja, je bila sporočena v naslednjem obvestilu indijskega urada: — Njegovo veličanstvo je izrazilo svojo željo, naj se prične indijska konferenca. — Otvorilna seja se bo vršila v sredo, dne 12. novembra, opoldne v kraljevi dvorani zbornice lordov. BOMBAY, Indija, 22. oktobra. — Na predvečer novega leta Indijcev, je izdala Mrs. Kasturba Gandhi, žena zaprtega voditelja, naslednji I poziv za molitve za uspeh neodvist-nostnega gibanja: — Da oproste mater Indijo, so pičel: sinovi in hčerke doprinašati velike žrtve. — Da bodo prinesle te žrtve za-željeni sad, namreč prostost Indije, naj se zberejo jutri, na dan Novega leta, vsi ljudje na primernem prostoru ter molijo k Bogu, naj jim ppdeli prostost. — Na novoletni dan moramo o-besiti na vseh hišah "cadar toan* (indijsko versko znamenje) ter razobesiti vsepovsod narodno zastavo, obstoječo iz treh barv. — Od novega MfajPgUgiL naj, kupi vsakdo, Id te more. v indijskih hišah stkano blago. .f|jiv*.HS al Neglede kje živite, v Kanadi ali Združenih Državah je pripravno in koristno za Vas, ako se poslužujete naše banke za obrestonosno nalaganje in pošiljanje denarja v staro domovino. Naša nakazila se Izplačujejo na zadnjih poštah naslovljencev točno v polnih zneskih, kakor so izkazani na pri nas Izdanih potrdilih. Naslovljene! prejmejo toraj denar doma, brea zamud* Časa, bres nadaljnih potov in stroškov. Posebne vrednosti so tudi povratnice, U so opremljene ■ podpisom naslovljencev in žigom zadnjih pošt, katere dostavljamo pošiljateljem v dokaz pravilnega Izplačila Enake povratnice so zelo potrebne za posameznike t slučaja nesreče pri delu radi kompenzacije, kakor mnogokrat ▼ raznih »lučajih tudi na sodniji v stari domovini. Nastopni seznam Vam pokaže, koliko dolarje? nam Je začasno potreba poslati za označeni znesek dinarjev ali lir. V Jugoslavijo V Italijo Din 500 ............................ S 9.40 1000 ........................... S 18.60 2000..............................S 37.00 2500 ........................... S 46.25 5000 ............................ S 91.50 10,000.............................$181.80 Lir IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH Pristojbina znaša 60 centov za vsako posamezno zilo, ki ne presega zneska $30.—, za $35.-70 centov, za $40.— 80 centov, za $45.— 90 centov, za $50.— $1.—, za $100.— $2.—, za $200.— $4.—, za $300,— $6—. Za Izplačilo večjih zneskov kot zgoraj navedeno, bodisi v dinarjih, lirah ali dolarjih, dovoljujemo še boljše pogoje. Pri velikih nakazilih priporočamo, da se poprej s nam pismenim potom sporazum** te glede načina nakazila. Nujna nakarHa Izvršujemo po Cable Letter za pristojbine 18 eemtvr SAKSER STATE BANK CORTLANDT STREET . NEW Telephone Barclay 0380 — 0381 ML X. -SWHBBB— NEW YORK, THURSDAY, OCTOBER 23, 193» LAKG norm daily m c. s. Owned and Published by 8L0VF.NIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) frank Safcser. President L. Benedik, Treas. PiAce A business of the corporation and addresses of above officers: 216 W. ISIh Street. Boron t h of Manhattan, New York City, N. Y. GLAS NARODA (Voice of the People) Issued Every Day Except Sundays and Holidays Za celo leto velja list In Kanado.......... Za pol leta ................... Za ^eirt leta ................. za Ameriko,, Za New York za celo leto $7.00 ------$C.OO Za pol !eta ...........................$3.50 ____ $3.00Za inozemstvo za celo leto_______$7.00 _____$1.50 Za pol leta ...................................-$3-50 Subscription Yearly $6 00. Advertisement on Agreement. "Gla* Naroda" izhaja vsaki dan izvzemaj nedelj ln praznikov. Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priob£ujejo. Denar naj se blato voli pobijati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, pro&imo. da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. "GLAS NARODA**. 116 W. 18th Street, New York. N. Y. Telephone: Chelsea 3S78 PROHIBICUA IN ČASOPISJE Iz Slovenije. Z nočem nad kolesarja.. Josip Zurc-Štembur na mrtvaškem odru. Ko se je peljal 24-Ietni posestnik Značilna novomeška osebnost Jo- Feido Blatni* s kolesom proti Te-sip Ziirc vulgo Stembur, znan po harjiTpri Celja, ga je na cesti na-vsej dravski banovini in izven nje. padel neznan moški brez povoda in ga z nožem hudo poškodoval na levem ramenu. Blatnik je moral poiskati pomoči v celjski bolnici. je 6. oktobra ob 2. zjutraj pa trdovratni mučni bolezni v 70. letu starosti zavedno zasnuL Pokojnik, ki se je držal vedno le reka, da le delo ceni človeka se je do svoje smrti uveljavljal in udejstvoval v vseh panegah javnega življenja. Ni sko-ro nobenega društva ali korpora-cije, v kateri bi pokojnik ne delal ali pa zavzemal važno mesto. Žu-pancval je celo cetrtstoletje v en: največjih občin na bivikem Kranjskem. občini Šmihel-Stopiče. njen odbornik pa je bil celin 28 let Do- Oče ustrelil sina v trebuh. V Korenčku občina Velika. Loka. se je odigrala grozna rodbinska tragedija. Posestnik France Omahen. ki se že dalje časa ni razumel s svojim I7-letnim sinom, je med prepire m ustrelil z lovsko puško sina v trebah. Hudo poškodovanega Franceta so prepeljali z zasebnim avtomobilom v ljubljansko bolnico. Dopisi. N. S. Pittsburgh. Pa. Ker se malo dopisov bere iz našega me^ta. bi človek mislil, da smo vsi z delom preobloženi, ali ni res tako. Tukaj je veliko ljudi brez dela. al: srečen je tis::, kateri ima delo. ker sploh zda i dela ni za dobiti. Dczdaj smo imeli vreme prav le- j j po, kakor poleti.'ali zdaj se je za-f 'čela že oglašati mrzla burja. Zima j ' skoraj že tukaj in toko si bomo j J dolg čas pregnal: s preljubi lenim stem G a I Peter Zgaga VELIKI BOŽIČNI IZLET JUGOSLAVIJO. V lenjsko je zastopal kot deželni posla Kaitor ^^^ Je njegovo stanje nec v bivšem deželnem zboru voj- brezupne vodine Kranjske, kjer je pripadal skupini pokojnega dr. Kreka. No- Bojeviti prekmurci. vomeškemu cestnemu odboru je Živahno stavbno gibanje je pri načeloval dolgih 30 let ter napra- vabilo v Ljubljano poleg domačih bedo s parnikom ' Aquitania . ki vil mnogo koristnega za naše ceste tudi mnogo delavcev iz Prekmurja, odide iz New Yorka dn:1 3. decern-prometne naprave. Go- Bosne in Dalmacije. Večkrat se zgo- bra Velika skupina ljudi iz New Yorka in bližnjih krajev se udeleži velikega božičnega izleta v Jugoslavijo, ki ga organizira g. A. MARKUS, nradnik Cunard Linije. Odpotovali ur javne prometne naprave, stilničarski zadrugi za novomeški politični okraj je načeloval od po-četka njenega obstoja. Koliko je pokojnik napravil pri organizaciji imel vpisanega kot svojega člana in prvtga zastavonošo od ustanovitve do smrti. Pokojnik je je bil tudi A i nos \V. Woodcock, ki je načelnik proliibieijskega (iepartmentu v Washington!!, je preti kratkim uvidela za preklic osemnajstega amendment a. Kaj je h tem pravzaprav nameraval, ni znano. Itekcl je le toliko, da mnenj, ki hi jih podali uredniki o tej kočljivi zadevi, ne ho objavil. Proti tej nameri proliihicij^kega depart menta je pa nastala splošna opozicija. Proti nji so protestirali tako suha<"*i kot nekateri mokrac'-i.8 Wttm di. da si domači in Bcsanci na drugi strani skočijo v lase. Zlasti Linhartova ulica je bila zadnje dni pogorišče dveh hudih bitk med domačimi z:darji, Prekmurci in 2,3-sanci. PreteKlc dni je bila na policiji zorana večja družba pretepa-čev. bili so Bosanci in Janezi, a te dni je pa stalo pred dežurnim urad- član topliške in šmihel^ko-stopiske tiiKcm kar osem bojevitih Prekmur- občine ter mnogih gasilskih društev. Red usmiljenih bratov v Kan-diji pa mu je izkazal za velike in neminljive zasluge, naklonjenost in dobrolljivost čast s tem, da ga je imenoval pred letom za svojega cev. Te dni so popivali v Pajkov! gostilni v Linhartovi ulirvi. Pri nasprotni mizi je sedelo okoli pet domačinov. s katerimi so se ves čas postrani gledali. Obojestransko iz- Obisk s:na. hčere, moža aii drugega sorodnika, ki je zdavnaj ousel v novi svet. bo osrečil marsikatero družino, v prelepi Jugoslaviji. Zlasti je tak obisk svojcem pomem-j, bon ob Božiču, ki je nam najmi-lejši družinski praznik. Kar je rnačilno za božični izlet pod vodstvom g. M AR K US A. kakor sploh za vse prejinje organizirane izlete Evropo, je okolsčina. da so potniki rešeni vsake brige in sitnosti glede posameznosti v zvezi s potovanjem. G. MARKUS se bo po- ; brigal, da dobi za vse potrebne pot- j N. j Vem. da vsak najprej pogleda dco se. potem pa pride na »tato j Peter Zgaga. Dragi Zgaga, ko bi ti ■samo enkrat opisal, kako je bil Rib-ničanu konj ukraden. Mi vsi t: bomo hvaležni, ker veš toliko lepega : Ribnici. ■ Tukaj sta praznovala 7. okioora j v okrogu svoje družine srebrno po-i rok./ Mr. in Mrs. Lckar iz Mont ;Troy. Nato sta se podala na poročno potovanje v Cleveland in sta obiskala vse 2i:ance in prijatelje, hodile uverjeni. ako priložnost na- Bnhten fant. ki je komaj začel hoditi v .šolo ter se naučil za silo pisati in računati, se je izprehajal s svojim očetom po velikem parku. Sredi parka je -.tal ogromen spo-men.k V spomenik je bilo vklesa-'nih vsepolno imen in številk. ' Kaj pa so ta imena, o je. kaj pomenijo te številke? vprašal sinček očeta. Imena o imena vojakov, pcja-ml cče - iteviike pa značijo. kdaj so b:li rojeni in kdaj so padli za domovino. Sinček je nekoliko pomislil in vprašal: Zakaj pa pod številkami ne napravijo črte m ne seštejejo, da bi še vsaj vedeli, če te dobiček ali .zg u aa. — To so čudne štpvilke mu je pojasn:! oče. — Seštevaj jih ali odštevaj. deli ali množi, dobička nikdar ne pokažejo. Te'.:cm počitnic ^e je -ez-ianil ko-renjaški fant z mlado vdovo ter je m je je ne De. vam bosta Mr. in Mrs. Lokar oi) večkrat pri nji ko.,il in večerjal drage volje povrnila. Ko sta se pa ■ domov povrnila, smo jih iznenadili surprise party, tako da nista velela od samega veselja, kaj bi začela. Tako sta izgledala kakor dva mlada poročenca. Potem smo- pa Tudi na veselico 11 a šla včasi. B;Ia sta samo prijatelja, nič več kot prijatelja. Ona je bila sicer prijazna. toda skrajno hladu i. on si pa ni upal trapUi je z lažnimi ljubezenskimi čenčami ah zakonskimi mizo obložili, da je komaj držala. 1 penuabam zivanje je rodilo hud pretep, med ne liste in viz?, dovoljenja za odhod Itako aa je bilo vsega v izobilju. Za !piazne želodce in .suha grla so pa pridno prinašali le tistega od zida. Njihov najstarejši sin je pa pridno igra! na harmoniko do šeste ure zjntra:. Mr. in Mrs. Lokar se zahvalita častnega člana ter mu na ta način katerim ^o švigali kozarci in stekle- in oovratek. On bo tudi izrekel skromno priznanje. Sicer pa nice po zraku. Da je bil činek še j potnike, ki oodo tako potovali udob-Tudi člani Wickershamove komisije, ki skušajo dog-'je bil tudi na najvišjem rpeslu za večji, so Prekmurci vihteli in me- no i.i brezskrbno do siarega kraja nati, kaj je prav in kaj je narobe Z izvajanjem vseh ame>^ V javnem življenju tali stole Gostilničar Jih ni mogel jln od tam nazaj V Združene dr- ' 1 . ....... odlikovan z redom sv. Save V. raz- -cam krotiti m zato je pozval poli- ; zave. »■iškill postav H posebnim ozimni na prohlbicijsko postavo, pod ^ Janezom Bleiweisom Cijo na pomoč. Dva stražnika sta Parnik izleta Aquitania . je snan s<» bili proti temu. je pokojnik kot mlad nadarjen fant štiri najhujše razgrajače aretirala, j po vsem svet.u radi krasne opreme absolvirai dveletno zdravniško šolo, štirje so pa pobesnili. Kasr.eie so ;in udobnosti v tretjem razredu, ka- Wickersbamova komisija je naiure«" domnevala, da! k: mu je doprinesla v njegovi praksi se pobegli razgrajači zopei vrnili -n . kor v prvem. Ljudje, ki so vajeni skuša posreči s tem Woodcock v njen delokrog. za vse skupaj vsem. ki &o pripomo-! gli k tej party. Zahvalita se za v ;a movih zaslug za vso dolenjsko živi- začeli gostilno bombardirati s ka-'norejo in živinorejce, ki ga bodo menjem. Gostilničar je še enkrat Pojavilo se je splošll«I zanimanje, kakšen opravek ima zelo pogrešali. V tej svoji stroki se pezval policijo, ki je sedaj tudi te uveljavil do smrti večinoma f junake aretirala. Zdaj so so bojeviti Prekmurci zagovarjali na policiji in so bili za svoje junaštvo primerno nagrajeni. Domačih delavcev policija ni are^als, ker je ugotovila. da so Prekmurci izzvali preterm prohibicijski urad z mnenjem uradnikov idede vprašanja,ije * . . . ' ...... , . .brezolačno. Vsem, ki so ga v tem ki je postalo velevaziio ter se bavijo z njim uredniki n» poslal papet Hladen-, publike. Zato nameravajo odstopi-burgu. Hindenburg je dal dar na ti od nadaljnega tekmovanja; kar Znanstveni družbi v G pet- je naravno zbudilo v športnih krogih presenečenje. NARODA" — List alovenskega naroda I — Naročajte ga! Stroj je zgrabil pri delu 26-lctnega ključavničarskega močnika Jarija Pukmajstra v berju in mu odrezal konec kazalca na levi roki. Pukmajster se zdravi v tukajšnji bolnici. Surov fantovski napad. Fri Sv. Roku ob Sotli so neznani fantje napadli 30-letnega poslovodjo Franca Kodriča, ki je dobil s topimi predmeti več udarcev po glavi in vbodijaj v desno pleče. Kodriča so pripeljali v celjsko bolnico Krava ji je zlomila tilnik. Te dni je podrla na pašniku pri S. Reku ob Sotli neka krava 42-let-no služkinjo Nežo Belejevo. ki je padla tako nesrečno, da si je zlomila tilnik. Belejevo so pripeljali v celjsko bolnico, pomoč pa je bila brezuspešna in je reva podlegla hudi poškodbi. ORDINACIJA PO RADIU Neki španski zdravnik, ki je velik in navdušen pri.-taš radiofonije. javlja, da se mu je posrečilo brezžično ozdraviti dva bolnika v Buenos Airesu. V Južni Ameriki so postavili mikrofon na prs: bolnikoma. zdravnik pa je poslušal pljučno šumenje in srjne utripe v Ma- darila, ki ^ta jih dobila. Ob odhodu smo jima voščili vsi skupaj: Kog vaju ohrani še mnogo •let, da bi dočakala 'e zlate poroke. ! Slavtjenca sta bila ginjena do ;solz in sta odgovorila: Bo» daj! Tu j si želiva iz celega srca in se zahva-: liva vsem. ki ste prišli ta večer. Težko nas je bilo skupaj spraviti, I ali še veliko težie smo se razšli. Kc-, liko lepega petja je b^lo ta večer, ki | ostane vsem v trajen spe min. | Tako smo se razšli veselih obrazov in si roke podali v nadi. da se zopet snidemo. Pozdravljam \\sc čitatelje tega Lista! Mr.^. Frances Vogrin. N A Z N A N I L O PARANOM SVETEGA CIRILA V NEW YORKU. V nedeljo, dne 26. oktobra, pri- Le za zunanjo uporabo pri Bolnih mišici h Prvotnih prehladih Bolečinah v prsih Okorelem, tilniku Bolečinah v hrbt^ Izvinih in Prevlečen jih Nevralgiji T)oti-:te r-iistr.cgi! A N C i: O K trgovki ziuiinka t;a všakru. -.awjti vas Z-iv..raj c. Knjižica, ki nutli nirn."'n ter itevilne PA1M- EXPELLER j., jc jtrikiiviut v-^ki ž. trk Iniici. V v ceh lekarnah 25c in 7Dc. AH direktno iz: 77>m Lm bor-m /o rJm s trP F.AA RICHTCR fj CO. •cmv ano south nrr#4 575. BROOKLYN, N.V dridu. Postavil je diagnozo in pred- j redi farno -Društvo krščanskih že-pisai zdravila. Recepte je nareko- na -n mater" popoldne ob o. uri v val radiofonski in je bolezen po- cerkveni dvorani že dolgo pričako-.^cdil taiko točno, da sta oba bolnika j vani -coffee klatseh" v prid cer-P'? zaužitju zdravila vstala in se se- kve. Razveselimo in počastimo naše claj veselo sprehajata po mestu, j požrtvovalne žene in matere z o-Kako so napravili s honorarjem, ni i bilo udeležbo. Radi velike brezpo-znano. Pscijenta sta gotovo vese- jselnosti ie vstopnina prostovoljna Držimo pa se le gesla: la. saj bo madridski zdravnik, ki ie tako lepo croimral po radiu, istim natem le težje prišel do denarja. Delegat je INVESTMENT BANKERS* ASSOCIATION of AMERICA so na letni konvenciji v New Orleansu ugotovili, (la se nezaposlenost v tej deželi manjša, da se bodo delavske razmere v letu 1931 znatno izboljšale in da b(wi.> leta 35)32 normalne. Ncvglede nato, kakšne so ali bodo razmere, resnica je, da so prihranki vsakemu v sili in potrebi najboljša pomoe in da je varčevanje in hranjenje prva pot do samostojnosti. Vloge obrestujemo od 1. okt. naprej po in ob its t i pripišemo li glavnici vsakega 1. jan. in julija. Obrestovanje se vrši mesečno. Da je denar pri nas varno naložen, dokazuje dejstvo, da ima država NEW VORK sama pri nas naložen denar. Sakser State Bank 82 Cortlandt Street NEW YOBK, K; T. ——*1-T--li ■ , ' ll HUD DRAMATIK V enem izmed fcudimpeštanskih gledališč pripravljajo odrski komad znanega madžarskega dramatika Franca Molnarja. Igra se imenuje '.Dobra vila" in je r.ositelica glavne vloge priljubljena igralka Frančiška Gaalova. Pred kratgim pa je .Gaalova prišla prepozno k skušnji, kar ji je Molnar razburjeno očital. Med igrlako in pisateljem je na to nastal prizor, tekom katerega je Gaalova tako razdražila Molnarja, da ji je dal par zaušnic in jo vrgel iz gledališča. Aii je potem skušnja šla kakor po maslu ni znano pač pa je igralka Gaalova vložila tožbo zoper Molnarja, da ga sodišče pouči, da mora tudi pisateljevo o-gorčenje poznati neke meje in mere. le gesla: "Kdor ne zmore enega dolarčka. naj pa da dva"'! Za smeh in za meh bo dobro ; preskrbljeno in vsakemu bo žal. I kdor ne 00 prišel. Vodstvo. SEZNAM ARANŽIRANIB KONCERTOV. 26. novembra: land. Newburg-Cleve- 30. novembra: gostovanje v operi "Hoffmanove pripovedke", Chicago. 111. 7. decembra: gostovanje- v operi "Hoffmanove pripovedke", Chicago, 111. 14. decembra: gostovanje v operi "Hoffmanove pripovedke", Chicago, m. Svetozar B a n o v e c. 6233 St Clair Ave., Cleveland. O. M. Nesreča ne počiva! Tudi smrt ne. Podvrženi ste eni ali drugi vsak dan. KAJ STE V A STORILI ZA SVOJO OBRAMBO IN ZA OBRAMBO SVOJIH OTROK t Ali ste ie zavarovani za slučaj bolezni, nezgode a2i smrti F Ako ne, tedaj pristopite takoj k bližnjemu društva Jugoslovanske Katoliške Jcdnote. Naša jednota plačuje največ bolniške podpore med vsemi jugoslovanskimi podpornimi organizacijami v Ameriki Imovina znaša nad $1,100.000.00, članstva nad 20,000. Nova društva se lahko vstanevijo v Združenih državah ali Kanadi z 8. Pristopnina prosta. Berite najboljši slovenski tednih "Novo Dobo", glasilo JSKJ. Pišite po pojasnila na glavnega tajnika, Joseph Pishler, Eiy, Minnesota. lake sta o-:ala prijatelja, .samo prijatelja, prav do časa. ko se je moral mladenič vrniti v me. to. Stanovala je prav bli/u postaje. Zadnji vlak je vozil ob it-,Lih. On je pa p.L^el opolde.-.etih p.> .»lovo. Seclela sta v napolrazsvetljeni sobici in kramljala. Ona je bila naravnost očarljiva v svoji črni prosojni obleki. V prijateljskem poacvoru je tekia minuta z u minuta. Napočil je čas cdhcda On je vstal in ji pedal roko rekoč : Hvala vam za vso prijaznost. Uparr>, da se boste kmalu potolažili. Želim vam vso .srečo in zadovoljstvo Ona je pa br:tko zajokala. — Oh, ker bom tako suma. tako .sama. Zdi se mi. da bom od dolgočasja umrla v tej samoti. On je pogledal na aro. Do vlaka je manjkala poldruga minuta. Če zamudi vlak in ne prid" pravočasno, ga bo gospodar zapodil. Bo že kako. bo že kako — jo je v naglici tolažil. - Ne žalo-tite se preveč. — Oh. če bi že vsaj kakega otro-ga imela, potem bi m: ne bilo tako dolgčas Pogledal je na uro. Manjkalo je še četrt minute. Podal ji je tresočo roko. jo hrepeneče ha žalostno pogledal ter planil preko praga rekoč: Je že skoraj prepozno. In ko je dirjal na posiajo. je jezno mrmral: Presneta babnica. ah .se ni mogla prej zmisliti? Iz Rima poročajo, da papež ne bo blagoslovil najnovejšega kraljevskega zakonskega para: bolgarskega kralja in princese Giovanne. No. papežev blagoslov bi sploh ne prišel v pošte v zatem, ko je Mussolini dal svoj žegen. * Poročnih svečanosti se bo udeie-»jležU tudi bivši bolgarski kralj Ferdinand, ki živi v Nemčiji v pregnanstvu. Ferdinandu, ki je precej nosat, so svoj čas nadeli priimek "Naraie z debelo kumaro ". Poglavje o dolgem in debelem nosu pa ni bilo zaključeno, ko je moral pobrati Ferdinand šila in kopita ter pobegniti v tujino. Bolgari bodo imeli še salamen-sko dolge nosove in sicer kmalu po poroki svojega kralja. * Poročilo pravi, da je sedaj v Ameriki tri in pol milijona ljudi brez dela, ki stradajo ter prezebajo po ulicah. Dosti večje je pa število- onih. ki so brez dela, pa se debele in žive po razkošnih palačah. To razmerje bi bilo treba tako ali tako uravnati, pa bi ne biio treba v Ameriki nikomur prezebati in stradati. * V Londonu se bo začela angle-ško-indijska konferenca. Pravijo, da je njena naloga dati Indiji svobodo. Najnovejša zgodovina nas je naučila, da ^ od konferenc pa do svobode še prbkleto dolga pert;. IHKKBc .-^iftUafiSS. f-:V NEW YORK, THURSDAY. OCTOBER 23, ISM FREDERIC BOUTET K DOLGČAS je Marcelina po dolgotraj- vas vara Zanemarja vas. iGlagc! m oklevanju odločila in 3toriIa 'zanemarja" je morala fsKati.i — lep. je ila z največjo previdnostjo Kje? S Kom0 Iščite! dnio, da se ne bi izdala. j Najrajše bi bila še pristavila:— Nekega jutra, ko bil mož od- * Kdor razume to reč, naj si jo za- I v tvornico in je vedela, da ga piše za ušesa! — s tem izrekom ji ed poldnevom ne bo nazaj, se je ne bi bilo nič pomaganj. sicer pa pomen utegne dobiti zanjo ta zakon. Zdaj so se ji oči nenadoma odprle. Heurtoy ni storil svoii ženi nikoli nič žalega. Ni je varal in je postopal z njo vedno enakomerne, nikoli pa ji ni pozabil dati čutiti, da je on gospodar in tisti, ki uka- LARG 11» r f ' dilo se je-, da je- rbolela. Hripa to jo je ranilo, vendar r*?hotela jo je za tri dni priklenila na po- delati besed in j"* molčala. Nena-steljo, kar ji je bilo nepopisno muč- i doma pa je nadzorstvo prestalo, no. Ko se je pojavila na cesti, je Prav to je bilo tisto, kar je hote-spet srečala njega, ki je očividno že la doseči. Saj zdaj, ko je vse preiz-komaj čakal nanjo. kusila, jI ni bilo ve* v zabava biti Zdaj je z velikanskim zanimanjem opazovana in zasledovana pri sle-opazovala tudi svojega moža. Uge- hernem koraku, mia je. da je postal mnogo skrb- ^ med tem ko je uživaIa v dob_ ^ neiia naoram nil a tnrti „nn.n " * ^ " V ^ Je bii sinoci umorjen v Vrhpo- NA PROSTORE "NOVE€A USTA" V GORICI J Trst, 6. oktobra. Današnji jutranji listi poročajo, nejši napram nji. a tudi mnogo ljeni igri 2 zasledovalcem, se je v >rav.)a z d^ma V oddaljeni ga niti ni mogla sestaviti, ker ie; zuje Zato se mu je videlo nemogočim četrti je nakupila čisto na- bilo iskanje premučno. Našla *e ne-j če. da bi Marcelina nekega lepega ick.. pisemskega papirja in »;ai besed, nekatere so ji pa manj-' dne pokazala drugo stran svoje o-jhno stPklenicico gume za lep- kale. Tako se je morala zadovolji- j sebnosti. Niti v sanjah mu ni pri-\ p ter droben eopic V nekem ti s koncem: — Ali ste razumeli"- šlo na misel, da bi bil smatral J Pri v*P»vi ^amošnji ijudsko- tL kai dela kam hodi in česa si J J- močen. glasen klic po šolski učitelj in občinski tajnik sot- U k« dela, kam hodi in cesa si, resmcnem doživljaju. Kakšnem do-;taantL 0krog 8 zyečer se je pripe. življaju? Tega niti sama ni vede-in_, ,* imu^«, ■ , , , — In kaj si delala ob sedemnaj- la Tudi se * ,ooznalil na to ka ljal uclte>J 5 kole&OTi » J« hotel stih? - se ie glasilo vsak dan nie- ! ^oznalil naito- ka" cditi v šolo. v kateri je stanoval s sun. — se je giasuo v sax dan nje- ten moz bo junak tistega silno pri- ■ . _ __ . envn vnnwnip TlaJrai mi n" - , SVOjO zeno peUlIU otroci. Ko JC ZvSTte: m^fvec- 2 Za» odpiral vrata, je počilo v temi več pripoveduješ o tem malo vec. ; stvom ln nesmehom si ,e priznal,. strelcy in ^^ se le okrvav_ da pustolovščina, ki se je zdaj pri- Jjen ^^ M Ua By je .akoj ^ pravljala nanjo, ne bo več nevar- . „„ ._____ . ,. . w c, . . . J .t?v. Na obupno klicanje n;ego*e so- Marcellna je za trenutek poca- na, da se bo lahko spustila v stvar ' , , . . . , . , * pro^e so pnhiteL sosedje, ki so ta- kala in nasposled povedala resni- brez strahu in bojazni za zmago. ....... . .. , . _ . & kcj poklicali zaravnika. toda vsa/ca co: Da bo zmagala, ji je b:lo namie- ...... . „ . - . . . . . , . _ 10 . , pomcc je bJa ze prekasna Souo- — Ze \ dni obiskuem ob tem cisto jasno Saj je moza tako siiano .. . . „ . t ..... . . sati je bil zadet v srce in je umri času mater, ki je bolna. pomirila, da je nima vec na sumu. .... „ . „ , . na notranji izkrvavitvi. Storilci so „ ... , !:er ji popolnoma zaupa. Skovala . - ^ , — Prav, — je dejal suho. _ ,v temni noci pobegnili. je orožje in v njej je vse trepetalo. Heurtoyjev ton je bil trd, raskav. kar Zasledovanje je trajalo po tem ko je pomislila na to. kdaj in na razgovoru še teden dni. Iz tega je kom ga bo preizkusila, v svesti si Marcelina sklepala, da ji mož ni gotovega uspeha in sijajne zma- verjel tega, kar je povedala. Tudi ge. kam mučilo Po- na zaiepko nalepila je izrezani besedici: — Zasebna stvar. not kakor ot s< Ine pa se je zaprla v svojo so-Sobanci je povedala, da mora ti pi-ma. S tem izgovorom jo odslovila in )i zabičala, na; ne i :n n* kliče, dokler sama ne Njeno delo je bilo zdaj v glavnem končano. Vsa srečna je vstali izza pisalne mize in se pogledala v zrcalo Opazila je. da je razburje- dar njegova žena!.... Marcelina j-? j molčala, ni črhnila besedice, a se j je čutila nesrečno. Dasi ni zahte- j vala od življenja nič izrednega, j^ j vendar želela biti ljubljena, želela je pregnati tisti strašen dolgčas, i ki ji je delal življenje tako ne- MORSKE NOVICE O umo.u je bila teiefonično obveščena goriška prefektura. od katere se je vest bliskoma razširila po vsem mesau. Izzvala je med fašisti veliko razburjenje in ceorče-j nje. Močna skupina mladih taši-^stov je napadla tiskarniške in u-.redniške prostore "Novega L:sta . ;edinega slovehskega časopisa v Ju- ilijski Krajini. Pohištvo je večinoma I Z veliko naglico je -.^pisala ne-J'Rl navadnih in nevažnih pisem. Potem je odprla stekleničieo gume, pripravila čopič in začela iz re/avati iz časopisov posamezne črke in besede. Srce ji je pri tem nenavadno plalo Bilo je namreč prvič, da je počela nekaj, o čemur nI ruč povedala svojemu možu. Dotlej je bilo med njima vse ja<-no, nic prikritega. Na to početje je postala Marcelina zdaj ponosna. Zdelo s<* na. Oči so se ji svetile, tako svetile, J ^oačno pusto. če 5i blla spoena-da je sama sebe komaj poznala, j la da jQ Alffed resnično ljubi bi To se ji je videlo silno laskavo. — 'demolirano. tiskarski stroji oa pre • -, , . — • . . ovito v italijansko trikoioro so no- Načrt za letališče med Ajševico ir bilo na vseh slovenskih šoiah v Go- 1 cej poškodovani. Neka;eri demon- _.„.,.. .. ., , .. ' j, * i .. . .. . . s lil miličniki sorke legije ki e nri- Šempasom je rimska vlada konč- rici 2946 učencev in učenk. Letajstrant: so hoteii poslopje tudi za- °J • JC no edeorila. Letališče bo obsegalo 1919 ni bila otvorjena nobena io- ižgoti, vendar pa so to preprečili ka 58 ha zemljišča. la v Gorici in dovoljena ni bila o-' rabine rji, ki so med tem prišli in Do ieri . . , — V Gorici sta umrla dva dobro , tvorite v nobene šole. čeprav bi jo začeli miriti fašiste. Obenem je da- .. \ 3 Je P^koj- znana Určmarja Fran Kos v ulici hoteli vzdrževati Slovenci sami. V prefektura razglasit;, da bodo ki so osebno vodih zasledoval je napadalcev V pondeljek je dospela v Vrhpo-3je tudi sodna komisija na čelu z državnim pravdnikom Gasparijem. ki je pričela takoj zasliševati številne aret.ranče. Izvršena je bila tudi sodna obdukcija trupla Sotto-santija, ki jo je izvršil v mrtvašnici vrhpoliskega pokopališča zdravnik dr. Angelo Furlani. Pri tem mu je pcniagai tudi dr. Delphin, ki je bil najboljši sodelavec pokojnika pri razišrjenjji fašizma po Vipavski dolini. Ugotovljeno je bilo, da je dobil pokojni smrti strel v tilnik, poleg tega pa še številne šibre največjega kalibra v hrbet, ki so ranile razne organe. Po obdukciji je bilo truplo preneseno v sedež vipavskega fašija. kjer so imeli miličniki soške legije častno stražo vse do pogreba. Pogreb ubitega učitelja se je vršil včeraj ob 16. na državne stroške ter so -e ga udeležili vsi odličnejši fašistični voditelji iz Julijske Benečije. Po odposlanstvih so bila zastopana tudi skoro vsa večja me-sta in kraji. Kr^to pokojnika. Zdela se je sama sebi dražestna, o-čarljiva. vredna poželenja in zs- peljivca. Nato je šla in raztrgala vse časopise. ki so ji bili ostali pri delu. — Uničila je tudi navadni pisemski papir in zavrgla stekleničico * gumo, se oblekla in odšla po svojih potih. Pisma, pisana na navaden pisemski papir, je vrgla v naj- mu bila vračala ljubezen in v tem bi bila srečnejša. Tako pa je stala venomer nekje na mrtvi točki. On se ni menil zanjo, mislil je samo na svoje delo — bil je pač egoist Marcelina pa je samevala, ni ime- scstvovala pogrebu v polni bojni o-premi. Na grobu je govoril prefekt Urigata Pavia, ki je slovel svoj čas Rimu sta veljala Trat in Gorica za morilci in vsi njihovi sokrivci kaz-koi izvrsten tenorist, in Peter Bi- ,"centri italijanissimi!" novani z vso strogostjo. Karabinjer- težnik na •"Clnsrofu" bro povzročiti malo gibanja, burje, lepko, tisto, ki je bila naslovljena vznemiriti monoUmo pUščobo s kaleor da je pijana od bliž- bužni0 poštno skrinjico. Četrto za- 1 nevarnosti in pustolovščine. pt> :**ri je »egala s tresočo se roko. z reza vala je besede, ki so se ji vi- . :<>••.-o., s skarju-ami za noh- napadel dvom. kaj bo izcinoilo dlc ^ ut€gnejo nastati iz te* i.epila flh je drugo poleg druge iz tega. Kakšna vprašanja se bod3 odprla, kaj se bc začelo? 'ji stražijo poslopje, v katerem se Kcmen je središče spodnjega' ~ Obmejna milica v Potojnšči- tisica ~Novi Lisr- in stanovanja la pravega posla in ker ni poznala Rrasa Razvil je je ^ za.»njLh jni J« razvršena v treh oddelkih urednikov ter nekaterih drugih Slo-družbe. ter ni niti mogla voditi M Jet pred vQjno PrebivaIcev ^ I vadciž meje in prebiva v malih le- venCev. svojega lastnega življenja, se je ^ v lg5 p<) večlni ^ pQlje_ Isenih ali zidanih stavbah po gozdo- i žc ponoči so oblasti začele z za- strasno dolgočasila. Zato ji je ma- marljivi ^ strtim čeprav se'vlh 111 doiinah- moralno in dedovanjem morilcev. Aretiranih homa šinilo v glavo, da bi bilo do- morajc bQr;U za ppt zemlje i intelektualno morajo mihčarji od- je bil0 precej osumljencev iz Vipav- tgovarjati strogim predpisom, po ka- ske doline m iz Gorice. Aretiranci so za enkrat v goriških zaporih. Ne- V Komnu je 6 trgovin, 2 mesnici, 6 gostilni, dva parna mlina in več Iterih ljudi ne smejo imeti rodbin- _;skih vezi. Vsak miličar je bil vojak. S katere so kmalu po prvem zaslLša- eiiko po!o pisalnega papiria. Iz- na moža. pa je nesla daleč dru- čimerkoli Tako si je ^^ ^ h t Ki ki 1 gam. v drugo četrt. Spotoma jo je smo -eprav ^ m 2aVedala posle- "-^mnad morjem "tpostaS^- > ieb°j P^-volčjake. velike in nju 20pet izputili. večino pa so pri . _ _ ljubljeno lete .'Išče Tržačanov. - Vjdlvje- V Po3t°Jni dva veli" , držali v zaporu. Ko je prišel Heurtoy drugi večer KQmnu ^ križata glavni cestj: ,ka policijska psa, ki ju je daroval Nu da. nikovo delo za fašizem ter ga slavil kot žrtev fašističnega pohoda po novoosvoboje.nih pokrajinah. Večerni "Piccolo poroča iz Gorice: Goriška policija intenzivno nadaljuje o umoru ačlteija Sottosan-tija v Vrh pol j u. V zvezi s preiskavo je bilo aretiranih večje število sumljivih oseb. ki so jih včeraj in danes ves dan zasliševali. Med drugimi sta bila aretirana tudi šolska sluginja šole v Vrhpolju ter vrh-pcljski župnik Papež, ki je znan slo-vanofil in zagrizen nasprotnik režima. Aretirali so ga zaradi tega, domov, se je tresla od razburjenja. bila to metodo zato. ker saj se ni dalo nič več stopiti. Naj Lppi Alfred ie »ledal ni mogla potvoriti svoje pisave, stro jep.va pa ni bila prav nič vešča. Os.alo i je torej edino tu. in k temu se je zatekla polna zaupa- Delo je bilo precej težavno »n neprijetno Koliko truda je bilo treba, da je našla primerne besede in ih nalepila tako, da so bile med seboj v neki zvezi! Tudi lepljenje imo ni bilo tako enostavno, kakor si ga je predstavljala! Zdaj pa zda i je pomolila jezik iz ust, oslinila zgornjo ali spodnjo ustnico in zanihala z glavo ter pogledala blazinire na prstih, ki so bili u-mazanl od lepa in črnila. Bila ie podobna mali deklici, ki se igračka .s pisanjem. Po precej dolgem sestavi i an ji; silo Citati iz zlepljenih črk in naslednje besedilo: - Spoštovani gospod. Vaša žena POBITI? Esorita pr«ienc ta občutek utrujenosti! se zgodi karkoli, vse bo boljše od tega sivega, vsakdanjega, enoličnega življenja. Zakaj samo to ie bilo vzrok, da ie segla Marcelina pa anonimni korespondenci. resno m mrko, kako vedno. Vendar se ji je zdel nekoliko strožji kakor običajno. Skrival pa je svojo zadevo ln Dcrnberg-Sežana in Rihemberk-Na-brežina. V trgu je precej uradov. Mussolini in potem dva posebna Poročila vseh tukajšnjih listov ker pri pogrebu Sattosantija ni pu-p-:a iz Nemčije, ki sta stala 24.000 ° ura)™ fašističnega učitelja Sot- stil zvoniti, češ. da je učitelj izvr- Posojilnici imajo dve. lir. Na postojnskem kolodvoru išče tosantija v Vrhpolju v Vipavski do- šil samomor. ! policijski pes potnike, skrite pod,1^1 v -oložnem ujemajo. Poroči- Listi poročajo, da so v Vrhpolju V Škofijah so sami mali hiš- ižilezniškimi vozovi. Kako je živah- lxa P'avijo, da gre najbrž za maš- opazili v nedeljo, dva sumljiva tuj- Z veliko nestrpnostjo je pričako- se ni z ničimer izral. da je debil a- niki s kake pedjo zemlje. Dela išče-nonimno pismo. Nekaj trenutkov je jo po ladjedelnicah in pri zidarjih, Marcelina že mislla, da ji je name- žene so perice. Dekler je bilo v Tr-vaia naslednjega večera. Peklo jo nil samo zaničevanja ali pa da jo stu dosti dela, so že živeli in izha-je vprašanje: ali je mož že prejel bo iel loviti bo ovinkih. Toda — jali. ali sedaj ga ni in prednost pismo0 Kako je nanj učinkovala nič. Bila je razočarana. Alfred ni imajo v mestu živeči delavci, veči- anonimna ovadba? O, tudi malo- niti z besedico omenil zadeve, ta- n0ma iz starih provinc, radi česar j^ega vodovoda. Vlada je naxazala dušnost se je je lotila: saj ne bo ko da je jela Marcelina naposled £e širi po bližnji in daljni okolici!23 n^01107 lir ^ uvedbo prvega /IV\an/vnrt rltilfi Tflr/^m eti in v nr_ no gibanje ob meji, sledi iz tega,*da jčevanje "slovenskih protiitalijan- ca. ki sta po umoru brez sledu izgi-fceicžijo samo miiičarji na leto nad skih elementov , ki so bili ali doma- nila. Da gre za terorističen akt slo- 400 ustavljenih oseb in skupin. j*ini ali Viiai u neposredne okolice, venskih prctifašistoc. sklepajo tudi j Listi domnevajo, da sta bila dva iz tega. ker je protifašistična orga-— Ob koncu pr. m. so se imela ' storilca in da da sta imesla v Vrh- mzacija že pred več tedni razgla- njen mož niti verjel, da je ona cel° dvomiti, ali je dobil pismo, brezposelnost. Odkar ne dela več i gradbenega dela. Izkoristijo se v pr- zmožna varanja za hrbtom! Pred Kakor vsak dan. mu je pripovedo- oljarna v Žavljah. jih je prav mno- i v\.vr5ti vsi vrelci Sv' Ivanu v vsem je namreč smatral za nemo-vala, kaj je delala, vendar je svo- go brtz posla. Deževno vreme je moč !bhz:m Byzeta ?ri goče, da bi kdo Alfredu Heurtovu Je pripovedovanje tako uredila, da no oviralo gradbo letališča pri Ore-j™10 umetno &zero, globoko „8 m,, ^ ^ kij prikril. Drugič je pa sodil, da Je pustila nekaj odprtih vrzeli, o hu ter je tudi tam odlpadel zaslu-ilabinskl vodov£>d 1)0 dob\val |učitelj .__., . ... , ,__, , , i-» •sr-fjl/,mr ir Bacln Hrkl'^il rwrr»lf^> PrPQ i J ni katerih je sodila, da bodo navdale ^tk. mirna, plaha Marcelina sploh zmožna storiti nekaj, kar ne bi bi-. Alfreda z dvomom, lo v skladu s predpisi v zakonskem j Naslednje dni je Marcelina je življenju.... — V Kobdilju na Krasu je po-opa-1 gorela hiša št. 10. last Filipa Mah-zila, da jo na ulici nekdo zasledu- niča. Poslopje je zgorelo do tal Pred petimi leti. ko sta se vzela, (le- Za petami ji je bil mlad mož škode je 50.000 Ur. V tej hiši se je je bil nalašč poiskal mlado, nemo- nevtralnega značaja. Nosil je trd rQdil škof Anton Mahnič derno dekle, zakaj edino od nje si ^»buk in rjav površnik. Najprej je obetal mirnega življenja v ti- sa je videla pri odhodu iz hiše, po- A Ii s| ti" r.-fl.i Ki l>ol>U<. |»mlm •i lir rk.i ■ rrvwijr ni vam tU u i ► Iimv« t» r p« < ,VO |>l . ut»-k utrujt-nosil. am ti.no riiervijo, m«.-1. Vpraltjl« kamarla ; ^ — Ceste v DoL Cerovem v Brdih so strašne. Občinarji so že ponov- hem domu. Bil je tudi preverjen. tem Pred hišo modistinje, kjer jo no opozorUi občinskega načelnika, da se mu ne*bo Marcelina v niče- , čakal. Marcelina mu je hotela |da bi dal cestno razvalino popraviti presrčno. Škof je tudi pridigal in zlasti, da je za časa plebiscitnih vo mur upirala da bo vselej in povsoct zagosti. Stopila je v voz cestne že-Jpa zaman, cesta od šole v Gor. Ce- prijazno občeval z ljudstvom. Prijlitev vršil negativno propagando, popustila. Njena mati jo je bila leznice in se peljala na obisk k ma- 'ro^em do Dol. Cerovega je pravi odhodu je naročil župnikom, naj jdočim je Sottosanti marljivo agiti- vzgojila čisto po staroveških na- teri- Spe1 ie spremljal. Pri ma- hudournik. , 'sporoče vernikom njegovo zadovolj- ral za režimsko listo. Razen tega je zorih. Roditelja ji nista dovoljevala teri Je pogledala skozi okno in za-j _ učiteljica Marija Rutar je pre- stvo, da je povsd v pazinskem de- bil Sottosanti začasen načelnik sami na sprehod, da, niti iz hiše I Rledala zasledovalca na drugi stra- | meščena iz Otaleia v Marke, učitelj kanatu našel lep red in živo vero. | "malih miličnikov in vodja balil- pred več tedni razgla- polju pcmagače. ki so ju skrili. Da sila. da bo točne en mesec po ju-sta storilca dva. sklepajo iz nasled- stifikaciji v Bazovici izvršeno te-njih okolnosti: roristično dejanje v Vipavski do- Od kraja umora so odkrili stopi- nje v dveh različnih smereh. Ra- Po Pogrebu v Vrhpolju je v Aj- zentega so sledovi izstrelkov na vra- dovščini ski^ina fašistov vdrla v na kolesu, s katerim se je Pisarno slovenskega odvetnika dr. „ . . . , „ , ______ Sottosanti pripeljal domov. ^rla. Birse in jo popolnoma de- !2 vrelcev v Raskidolmi, otoka Crests ^^ ^ ^ ski£_ molirala Karabinerji so končno in Losmj bos^ imela svoj vodovod ^ ^ ^ ^ ^ ^ ;razgnaU demonstrante. Govori se iz Vranskega jezera Graaoa celega ^ Scttosanti je bil r0_ tudi. da sta bih v noči po umoru vodovoda je preračunana na 260 mIj^ ^ ^ bn name^en na meji aretirani dve ženski, ki sta lijenov lir. Cena vode bo od 15 do 20 ^ poniožna mQČ y občinskem skušali skrivaj pooegniti preko me- tajništvu. To mesto je prevzel po — Tržaško-koprski škof dr. Fogar | nekem Kavčiču, ki so ga pred ne- Pozno zvečer so se v Trstu raz^a-je birmoval po pazinskem dekana- kaj meseci zaradi protiitalijanske- r**e govorice, da so napadalci na tu. Ljudstvo ga je sprejelo povsod ga mišljenja odstavili. Očitali so mu učitelja Sottosantia. ki je bil v nedeljo zvečer ustreljen v Vrhpolju, že aretirani. Uradno ta vest še ni centezimov za hI. potrjena. SAMOMOR ZNANEGA JEVALCA. POMLA- Severas ne. Na znanja z mladimi moškimi sta pa še posebno pazila. In Marcelina je res pristala na to, da postane Alfredu žena. čeprav niti ni dobro veedJa, kakšen DRUŠTVA KI NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, ZABAVE OGLAŠUJTE "GLAS NARODA" ne čita samo članstvo, poč pa vu Slovenci v vaja olcoHcL CENE ZA OGLASE SQ ZMERNE 'Stanko Murovec iz Lokovca v Bazi- — Bovec obdaja venec planin z le. Kakor zatrjujejo listi, je bil v njuttee. T0 jo je pogrelo, obenem pa _Jollikato ^ učitelj Fran Val^LS iz Ka- vrhovi Sinjaka, Rombona. Kanina, kraju splošno priljubljen in razen je navdalo z nekim tihim m kiju- j la.Koritnice v siednjo provinco. Stola in Polovnika. Pod trgom žu- j Kavčiča ni imel sovražnikov. — V tečaje za predvojai&o vežba- bore valovi bistre Soče. Na ravnini; v Gorici, kjer je včeraj fašistič- bovalnim ponosom. Spoznala je. da Berlinski specialist za pomlajevanje dr. Peter Schmidt, ki so ga smatrali za enega najboljših učen- je Alfred najel detektiva in na|nje y 6kmotiu ^ ^ Krasu do Soče zeleni razsežno polje, ki je na mladina napadla in razdejala cev prof. Steinacha, si je v svoji o- kakšni podlagi? Na podlagi na-; ^^m vadnega anonimnega pisma! V njej je kipelo. Tako mu je torej pri srcu. da ji ne reče ljubeznive.* besede, pač pa najame detektiva, ki naj hodi za njo in jo opazuje? Zdaj se je zavedela, da je zmožna prevare. Čutila je, da je ponižana. In mladi zasledovalec je postal se je priglasilo doslej že nad 350 pa premalo rodovitno. Pravih paš-i mladeničev. Tečaji bodo v enajstih nikov ni. Kozjereja propada. Zato izpodbuda zanjo. Kamorkoli je šla, povsod jo je zasledoval. Pri tem. je pridno menjal pokrivala in obleko. Ko se ji je to uprlo, je sklenila, da spelje zasledovalca na led. Ob sedemnajstih popoldne se je napotila na ulico, kjer ni bilo kočij. Najela je taksi, meneč, da je zalezovalec ne bi mofel dohiteti. Velela je ustaviti pri cestni železnici, v katero je stopila. Z močnim glasom je Imenovala jako oddaljeno postajo, izstopila pa že pri prvem postanku. Z* velikim uspehom se je jela tudi posluževati dvigal. V modnih trgovinah je- spretno u-porabljala prehode, s katerimi je zasledovalcu zmedla pot. Ta igra jo je navdajala z neko slastjo, z radostjo, zakaj je. da Ji zdaj ni več dolgčas. Vselej kadar je šla z doma, se je čutila blažena, zakaj vsak izhod je po* menil x$ujo dobljeno bitko. In __mirna_ ! krajih. j so se oprijeli Bovčani že zdavnaj — Dne 6. avgusta 1919 je izjavil krošnjarstva. Zadnja leta se jih je takratni ministrski predsednik Nit- j mnogo izselilo. Danes je v trgu poti, da se po njegovih inštrukcijah j leg županskega in župnijskega ura-zanese med odrešeno prebivalstvo da še sodnija, 6-razredna ljudska čut neprostranosti in zaupanja in in obrtna šola. Bovških tržanov je čut simpatiije napram skupinam j okoli tisoč. Zgodovinsko znana je v drugih narodnosti, tako da se te Klužah stara bovška, trdnjava, ključ narodnosti prepričajo, da Italija, dežele svobode in demokracije, noče izvrševati nikakega nasilnega raznarodovanja. Pred zasedbo je bilo v Trstu od ljudskih do srednjih šol 30 slovenskih učnih zavodov. Od teh so odpeli 11 ohčmskih ljudskih šol po okolici in dovoljena je bila zasebna ljudska šola pri Sv. Jakobu z dnem 5. decembra 1919, katero so morali vzdrževati Slovenci iz prispevek za sindikat poljskir. de- za prehod v severne kraje. — V Šempetru pri Gorici na posestvu grofa Coroniirija so otvorili zavod za otroke letalcev, ki so se smrtno ponesrečili. — Mestni tajnik v Krrninu Carlo Razza je poneveril 120 tisoč lir ln pobegnil. Prijeli so ga v Trbižu. Davčne izterjevalnice pobirajo lastnih sredstev. Slovenci so hoteli doseči osem razredno ljudsko in meščansko šolo z vzporednimi razre- lavcev. Sinovi in hčerke. kmečkih posestnikov plačujejo že prispevek za sindikat kmečkih gospodarjev di na Ancquedotti. Dobili pa so sa- pa jim je vendar predpisan tudi mo 5-razredno ljudsko šola pri Sv. | prispevek za sindikat .poljskih de-JaJoobu. Otrok je bilo priglašenih {lavoev. Tudi članom, drugih sindi-1700, sprejeli so jih 1816. Vse ste-. kaJbov so natovotUl že ta prispe-vilne prošnje za otvoritev v drugih i vek. Izterjevalnice zahtevajo pla-šol ao bile odklonjene, dasi je bilo tčilo in zavračajo ugovarjajoče or-obkutru dokazano, da znaža štev!- g&ruzacije na pristojno komisijo, lo slovenske šolske mladine v It-jod katere navadno ni nobenega Stu aftft JWfc ttaeč. Let* mv-l* Je ustreaaioče**, tiskarno in uredništvo "Novega Li- peracijski dvorani pognal kroglo v stavlada sedaj popoln mir. No- glavo. Kpt vzrok za to dejanje na-vih incidentov ni bilo. vajajo to, da ni mogel preboleti lo- Vsl italijanski listi prinašajo ob- čitve od svoje ene, in pa to, da je širna poročila o atentatu na faši- ! zašel v finančne težave, ker mu je stičnega učitelja Franca Sottosan-, neki ameriški zdravnik, ki ga je tija in o vtisu, ki ga je napravila 1 podpiral, svojo podporo odtegnil, vest o tem atentatu na fašistične kroge v Julijski Benečiji. Listi zatrjujejo, da je bil atentat skrbno pripravljen, ker niso zapustili zagonetni napadalci za seboj prav nobenega sledu. Ubiti Sottosanti je j bil star 34 let; rodom je iz. Sicilije ter poznan kot eden najbolj odličnih fašistov v Vipavski dolini, ki je posvetil vse svoje sile samo delu za razširjenje fašizma med slovanskim prebivalstvom ter za borbo proti protiitalijanskim krogom. Nekoliko časa je celo poveljeval vi- i pavskemu oddelku miličnikov ter j sodeloval pri številnih miličarskih j akcijah. Nekaj minut po izvršenem atentatu so bili pri truplu ubitega učitelja že karahinjerji iz Vipave, ki so pričeli takoj za zasledovanjem napadalcev. Ti pa so morali teren izbomo poznati, ker šo izginili po-potiioma brez sledu. Z avtomobi-pozneje dospeli iz Gorice tu-fašistični« funfccl jonar ji, _____:___ __^ SAKSER STATE BANK 82 CORTLANDT STREET NEW TOBS, H. Y. posluje vsak delavnik od. 8.30 dop. do 6» popoldne. Za večjo udobnost evojih kli j en to v, vsak pondeljek do 7. u» zvečer. Posluiujma se vai brez Nlfiiaa. to iten ta mmmvB MEW YORK, THURSDAY. OCTOBER 23, 193« KLOTUB 0AXLT ■ V. Ii & aacsBPge 1 Neljubljena žena. Mi ROMAN IZ ŽIVLJENJA. Za Glas Naroda priredil G. P. 21 'Nadaljevanje.! — Da, takrat ste bila še majhna in pozneje, — je pač pozabila vaša mati zvestega in dobrega prijatelja! To je seveda že precej časa. Kot rečeno, sem moral odkloniti vasi materi prošnjo. Da ji napravim vsaj majhno uslugo, sem pregledal predal njenega moža. da izročim vse podrobnosti vaii materi. V predalu sem našel več risb ter računov. Ria se je lahno stresla. Krause pa se je delal, kot da ne zapazi to ter je nadaljeval: Te risbe, katerih nisem smatral za važne, so zašle pomotoma med znoj o lastnino, še predno sem odpotoval. Sele pozneje so mi padle risbe zopet v roke m tedaj sem spoznal, da so skrajno važne. Takrat sem se nahajal na neki brazilski farmi ter dobil komaj v roke nemški list. Tako nisem izvedel, kaj se je pripetilo medtem. Ria še vedno ni govorila. V strašnem nemiru je pričakovala nadaljevanja njegovega govora. Slutila je, kaj se bo zgodilo ter razmišljala, kaj naj stori, ko bi se uresničile njene bojazni. Krause pa je pričel zopet: — Da, da. — med tem se je završilo tukaj nekaj čudnega. Predno pa govorim naprej, hočem vedeti, kako je prišlo do tega. da ste bili sprejeti v hiši Materne? Ria je premišljala, a nato je rekla povsem mirno: - Gospod tajni fctavhinski svetnik, Matern, se je zavzel kot dober prijatelj mojega očeta za njegovo vdovo ter zame. Po smrti moje matere me je sprejel v svojo hišo? V porogljivem tonu je nadaljeval Krause: — On je imel gotove tehtne vzroke za svoje plemenito ravnanje, tajni gcspcd stavbinski svetnik. Škoda, da ga nisem dobil še živega, kajti nato bi morala govoriti med seboj resno besedo. Dobro zanj, da je umrl poprej! Ria je pre bledela Sedaj ji je postalo popolnoma jasno, da je vedel Krause za skrivnost strica Rolf a. Najbrž je skušal izkoristiti to vednost za izsiljevanje katerikoli vrste. Morala ga je natančno poslušati, da izve, kaj namerava pravzaprav. Njeno &rce je burno utripalo iz strahu za Heinz Materna. Misel, da bi se mu lahko zgodilo nekaj, ji je skoro vzela razum. Ob istem času pa ji je tudi dajala ljubezen moči, da se obvlada. Morala je dobiti risbe, katere je imel Krause proti postavno, nazaj ter preprečiti obenem, da bi se Heinz ne sestal ž njim. Ko je razmišljala o vseh teh načrtih, je rekla, povsem mirno ter brezbrižno: — Kaj hočete reči s tem. gospod? Pomaknil je stol bližje k njej. Vi živite v tej hiši od milosti dediča, sina Rolf a Materne, kaj ne, gospodična? — V gotovem smislu le. Rolf Matern je določil tako v svojem ustnem izročilu t Krause se je zganil popolnoma k njej ter rekel poluglasno: če hočete, se lahko polastite vsega premoženja Rolf Materne! — Vi ae šalite, gospod? - Govorim povsem resno, gospodična Rotman. Prosim poslušajte me. One risbe, katere sem našel v predalu vašega očeta, dokazujejo, da ,'< on napravil iznajdbo, s katero je postal Matern tako bogat in slaven. Za to sem izvedel šele pred kratkim časom v Ameriki. Na srečo pa imam ie sedaj te risbe. Lahko bo doprinesti dokaz da je Rolf .Matern okradel vašega očeta in da pripada le njemu vse premoženje. Nisem se ustrašil dolgega potovanja. da vam pripomorem k pravici ter vam stojim na strani. Treba vam Je dati le poinomoč. V kratkem času boste lahko gospodinja v hiši, kjer jeste sedaj le krtih milosti! Ria je potrebovala vse srfe, da ohrani mir. Lahko je povsem brez :a?burjenja gledala v obraz Krauseja, ko je odgovorila povsem hladno: - In kakšen razlog hočete navesti, da se vmešavate v to zadevo? — Gospodična, ali Je razkritje tako malo važno, katero sem vam podal? Ah razumete, kako važno je? Ria se Je dvignila. — Ah veste, da ni to zame ničesar novega? On se Ji je porogljivo zasmejal. Ah, sedaj vidim, da je mala gospodična zelo pametna. Vi bi radi vodili svojo stvar sama. cTdkrito vam rečem, — sedaj sem v precej bornih okoliščinah. Moje zadnje prihranke je požrlo to potovanje, katero sem vprizoril v vasem interesu Seveda hočem zaslužiti pri tem Uidi primerno, okroglo -vsoto! — Potem vam hočem prihraniti veliko razočaranje, gospod moj. Moja mati uri Jaz sva vedeli za to iznajdbo svojega očeta, katero je izdajal Rolf Matern za svojo. , Vse to se je zgodilo z našam privoljeinjem. Zastonj ste se vsled tega mučili ni jaz vsam moram prositi, da vrnete risbe, ki niso vaša lastnina! Krause je skočil pokonci in njegov obraz se je spačil. — Sto vragov, -j- to Je, to Je.... Njegove oči so se mimo zapičile v obraz Rije. Seie tedaj pa je zapazil nemir v njenem pogledu, ki se ni prilegal njenemu mlademu, odločnemu licu. Nekaj časa pozneje je rekel drzno: — Obžalujem. — risb ne izročim nikomur zaman. Če ne morem napraviti z vami nikake kupčije, se bom obrnil n* Heinza Materna. Do-oro ime njego vega očeta bo vsaj nekaj vredno zanj. Vsa presenečena je skočila Ria pokonci ter iztegnila proseče roki proti njemu. — Za božjo voljo, ne storite tega! "?a prestrašeni vzlik je dal Krause->u zopet premoč. — Kdo ml bo branil! Ce me nočete odškodovati. bom šel gotdvo k Heinzu Ria Je krčevito stisnila roki. — Koliko zahtevate? — je rekla hitro. Kxata&e Je je pomisijal, dočim Je prHseče opazoval Rije. Dosti ni :no-filo priti iz kupčije, katero Je smatral za tako sijajo. Če je bala stvar res taka. kot mu Je povedala Ria, Je bUo tudi skrajno dvomljivo, če bi Kelnz kaj plačal. * Brca polnomoči Rije pa ne more vprizoriU ničesar proti Rolfu Ma-terol. Denar pa mora dobiti na vsak način. Nož mu je stal tik pred vratom Hitro J« vsled tega premisHl, kaj more zahtevati. On ni mogel priča k ovarU toliko, da bi bil preskrbljen za vse svoje življenje, a sprejeti mora v*e, kar mu ponudi. Vsled tega se Je še enkrat ozrl ostro v mlado eekllco ter rekel: — Dvajset tisoč mark! Ria se je prestrašila. Kje naj vzame ti veliko vsoto' Ona sama ni imela ver kot >st tisoč mark! To je bil izkupiček prodaje zapuščine »latere. Stric Roll je sprejel denar sanjo. Brez pomisleka bi žrtvovala to, če bt * Ua Slovensko Samostojno Bolniško Podporno Društvo n Greater New York in okolico, Ink. ODBOR ZA 1930 Predsednik: FRANK HOTKO 403 K »2okbn, N. Y. Kdor izmed rojakov ali rojkinj ie ni član tega društva naj vpraša svojega prijatelja ali prijateljico ali pa enega izmed odbornikov za natančna pojasnila. V nesreči se šele pozna kaj pomeni biti član dobrega društva. To društvo je sicer najmlajše, toda najmočnejše bodisi v premoženju ali članstvu. Društvo je 1» tem kratkem času svojega obstanka izplačala že skoi*o 13 tisoč bolniške in nad šest tisoč smrtne podpore ter ima v blagajni nad $15,000.00. Društvo zboruje vsako četrto soboto v svojih društvenih prostorih v American Stoverrttn Auditorium, 2S3 Irving Ave., Brooklyn. N V. ■ ci M Ik Nagla Vožnja v Jugoslavijo Prihodnje od plut Je: SATDRNIA 25. OKTOBRA 2S. NOVEMBRA (12:00 A. M.) 10. JANUARJA V U L C A NIA 12. NQVEMBRA; 11. DECEMBRA 21. FEBRUARJA . Saturn 1« m Vulcanla prekate vae ladje sveta v razkošju, udobnosti ln naglic! ter nudi najboljšo sluibo v Evro-, po. Posebne cene za tja in nesaj. Vefi: novosti na. teh motornih ladjah vklju tno plavalni basen v drugem razredu. C O S U LIC H LINE 17 Battery Place, New York Kretanje Paraikov v— Shipping News — Dvajset tisoč mark, — teh pa ni mogla spraviti skupaj! — To je desti preveč! — je rekla. — Heinz Matern bi mi gotovo dal dvojno, če grem k njemu. — Tega ne smete storiti! — je vzkliknila, vsa prestrašena. — To bom vendar storil, če ne morete ali nočete izpolniti moje zahteve. Oprla se je težko na stol. — Ne morem. Imam le šest tisoč mark. Te vam rada dam. Od Heinza Materne pa bi ne dobili ničesar. On bi vas k večjemu ovadil radi izsiljevanja . Dala vam bom šest stisoč mark, da ne greste k njemu. Ali iiočete vzeti šest tisoč mark? Krause se je premišljal. Vrjetno je bilo, da ga bo Heinz ovadil radi izsiljevanja. Šest tisoč mark za skrivnost, od katere je toliko pričakoval, pa je bilo premalo. Če je mali toliko na tem, da ne gre k Heinzu, naj spravi skupaj več. denarja. — No- — dajte mi torej šest tisoč mark kot odplačilo. Ostalih šti-rinjast tisoč mark pa lahko plačate pozneje. Vztrajam pa pri skupni vsoti. Ria se je tresla po vsem životu. Le za božjo voljo prihraniti Heinzu ta udarec! (Dalje prihodnjič.) C0NAN DOYLE SI ŽELI MIRU Slavni ustvaritelj Sherlocka Hol-mesa ge sicer že precej dolgo mrtev, , vendar si želi miru. To je izjav-[lja njegova vdova novinarjem, ko so jo vprašali, kakšna sporočila je 'dobila na spiritističnih sejah od njega, odkar je mrtev. Dejala je: I "Sedaj je zelo izmučen. Po toli-|ko letih napornega dela na zemlji ! potrebuje odpočitka in moj mož si j želi, aa bi mu ljudje dali sedaj ne-|kaj časa mir. Sporočil mi je tudi to, da se ukvarja zelo mnogo z mož-notjo zvez z živečimi ljudmi in da z vso silo dela na tem, da bi te zveze olajšal'. Če natančno pogledaš, boš sicer opazil, da tiči v tej izjavi strahovita nelogika — pa pustimo jo. Te dni so odprli pisateljevo oporoko in 30 objavili v glavnih točkah. Večino svojega imetja je os ta vil svoji vdovi, otrokom in nekaterim sorodnikom. Zanimi pa so šteVilni legato v tej oporoki. 100 funtov šter-lingov je namenjenih na pr. londonski Spiritistični zvezi, 100 funtov Narodni spiritistični družbi na Angleškem, 200 funtov londonskemu zavodu za psihične znanosti itd. Pokojnik utemeljuje te legate s tem, da so takšne institucije v službi "edino važnega verskega gibanja na svetu ", namreč spritističnega. Lady Coman Doyle je povedala poročevalcu "Daily Maila", da bi bila zapuščina njenega moža dosti večja, da ni večine svojih dohodkov porabil za spritistično propagando. Seveda pa družina popolnoma soglaša s tem, kako je uporabljal svoje imetje — je dodala njegova žena. ZASTONJ: TRPEČIM 00 NAVDUHE IN SENENE MRZLICE Brezp'ačna poskušnja metode, katero more vsak rabiti brez neprilike in izgube časa. Imam način, kako kontrolirati naduho in žeIiir>-». da poskusit*- na naS račun. Nič ne d«*, ako je to že dolpa bolezen, ali pa se je pojavila še-le i>i ed kratkim, ako je aenena mrzlica ali pa kronična naduha, naročiti morate brezplačno poskuSnjo na -Sega. li-tčina. Na to se ne gleda, v kaki klimi živite, ne gleda se na vaši starost? ali opravilo, ako vas muči naduha ali senena mrzlica, nag način bo vam takoj pomagal. Posebno želimo poslati onim, ki se nahajajo navidez v obupnem stanju, kjer niso pomagala vsakovrstna vdihavanja, brizganja, zdravila opija, dimi. "patentirano kajenje"' itd., želimo pokazati vsakomur, da je ta novi način določen, da vstavi vsako težko dihanje, vse hrope-nje in vse strašne napade. Ta brezplačna ponudba je prevažna, da j bi jo zanemarili. Pišite sedaj ter jo ta-; koj pričnite. Ne pofiljite denarja. Po31ji-t te kupon danes Niti poštnine ne plačate. BREZPLAČNI POSKUSNI KUPON 177K Frontier Bldg., 462 Niagara St. Buffalo, N. Y. PoSljite prqsto poskuSnjo vašega načina ammmumsm L siiifflgmifflifl^ t imu nim—murnu iimin n iiiiiiiiiiiiiniiiiiniiiiiiiiiiiiiinaiii" umni\m mm...........................iiiihiiiii—f» | Mali Oglasi j imajo velik uspeh I it BOŽIČNI IZLET V JUGOSLAVIJO Preživite božične praznike med svojimi sorodniki in prijatelji v stari domovini. Potujte z najhitrejšimi parniki. kar jih pluje BREMEN ..... 6. decembra EUROPA ......16. decembra MANJ KOT OSEM DNI DO JUGOSLAVIJE Ali potujte z znanim kabinskim parnikom * BERLIN ..... .11. decembra Direktna ieleznifik^ vožnja iz Bremena v vse Klavne dele Evrope. Za pojasnila vprašajte kateregakoli lokalnega agenta ali NORTH GERMAN LLOYD 57 Broadway : : New York 24. oktobra: lie de France, Havre Saturnia. Trat Europa, Cherbourg. Bremen Peniil&nd. Cherbourg, Antwerpen 25. oktobra: Cleveland. Cherbourg. Hamburg Volendam, Boulogne »ur Mer. Rotterdam 29. oktobra: Deutacbland, Cherbourg, Hamburg America, Cherbourg. Hamburg Berengarla, Cherbourg 31. oktobra: Majestic, Cherbourg Augustus. N a poli. Genova t. novembra: New Amsterdam, Rotterdam Boulogne Sur Mer, Kako se potu je v stari kraj in oazaj v Ameriko. Kdor je namenjen potovati v stari kraj. Je potrebno, da je poučen o potnih listih, prtljagi in raznib drugih stvareh. Vsled naše dolgoletne izkušnje Vam mi zamoremo dati najboljša pojasnila in priporočamo vedno le prvomioe brzo-parnike. Tudi nedržavljani zamorejo potovati t stari kraj na obisk, toda preskrbeti si morajo dovoljenje za povrnitev (Return Permit) is Washington*, ki je veljaven za eno leto Brez permita je sedaj nemogoče priti nazaj tudi t teku 6. mesece* in isti sc ne pošiljajo več ▼ stari kraj, ampak ga mora vsak prosilec osebno dvigniti pred od potovanjem v stari kraj. Prošnja za permit se mora vložiti najmanje eden mesec pred nameravanim odpoto-vanjem in oni, ki potujejo preko New Torka je najbolje, da v prošnji označijo naj se jim pošlje na Barge Office, New York. N. KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAREGA KRAJA Glasom nove ameriške priseljeniške postave,'ki je stopila s veljavo s prvim julijem, znaša jugoslovanska kvota 845 priseljencev letno, a kvotnl vizeji se izdajajo samo onim prosilcem, ki Imajo prednost v kvoti in ti so: Stariši ameriških državljanov, možje a-meriških državljank, ki so se po 1. junija 1928. leta poroči U; žene in neporočeni otroci izpod 18. leta poljedelcev. TI so opravičeni do prve polovice kvote. Do druge polovice pa so opravičeni žene in neporočeni otroci izpod 21. leta onih nedr-žavljanov, ki so bili postavno pripuščati v to deželo za stalne bivanje . Za vsa pojasnila se obračajte na poznane in zanesljivo SAKSER STATE BANK n CORTLANDT STREET NSW YOKE 4. novembra: Columtua, Cherbourg, Bremen 5. novembra: Mauretania, Cherbourg President Harding, Cherbourg. Hamburg Hamburg, Cherbourg. Hamburg 6. novembra: Stuttgart, Cherbourg, Bremen 7. novembra: Homeric, Cherbourg Republic, Hamburg Statendam, Boulogne Sur Mer. Rotterdam 8. novembra: Leviathan. Cherbourg St. Louis, Cherbourg, Hamburg 9. novembra: Conte Liajicamano, Napolf, Genova 12. novembra: Vulcania. Trst Aquitania, Cherbourg George Washington, Cherbourg, Hamburg Albert Ballin, Cherbourg. Hamburg 13. novembra: Berlin, Boulogne Sur Mer. Bremen 14. novembra: France, Havre Bremen. Cherbourg, Bremen Olympic, Cherbourg Rotterdam. Boulogne Sur Mer. Rotterdam lioma, Napoll. Genova 19. novembra: Berengaria, Cherbourg President Roosevelt, Cherbourg. K.um-burg New York, Cherbourg, Hamburg 20. novembra: Dresden, Cherbourg. Bremen 21. novembra: He de France, Havre .Majestic, Cherbourg 22. novembra: Milwaukee, Cherbourg, Hamburg 23. novembra: Conte Giande, Napoll, Genova 25. novembra: Europa, Cherbourg, Bremen 26. novembra:" Mauritania Cherbourg America, Cherlourg, Hamburg 23. novembra: Saturnia, Trst Homeric. Cherbourg L>eut3chland. Cherbourg. Hamburg 29. novembra: Cleveland, Cherbourg, Hamburg 3. decembra: Aquitania, Cherbourg President Harding, Cherbourg, Hamburg Hamburg, Cherbourg, Hamburg 4. decembra: Slutrgait, Cherbourg, Bremen 5. Pari«, Havre Bremen, Cherbourg. Bremen Olympic. Cherbourg Augustus, Napoli, Genova 6 decembra: I-evuit;an. Cherbourg 10. decembra: Vul<»ria. Trst Iterengijria. Cherbourg George Washington, Cherbourg, Hamburg Conte Ria.ncamano, Napoll, Genova 11. decembra: Berlin. Boulogne Sur Mtr. Bremen Roma, Napoli, Genova 12. decembra: re d. France, Havre St IvouiM, Cherbourg, Bremen 15. decembra: Europa, Cherbourg, Bremen 16. dtctmora: Maureta.'ua, Cherbourg 17 decembra: President Roosevelt. Cherbourg, Hamburg NVw York. Cherbourg, Hamburg 18. decembra: Drrs.u-n. Cherbourg, Bremen 21. decembra: Ainert Railin, Cherbourg, Hamburg- 24. decembra: Am«-ri..i, Cherbourg. Hamburg 26. decembra: Bremen, Cherbourg. Bremen Milwaukee Cherbourg. Hamburg 27. decembra: Paris, tlavie I.fviuthan. Cherbourg 31. decembra: President Harding, Cherbourg, Hamburg 6 DNI PREKO OCEANA N«j«i ajft« In najbalj usodna »•« aa ootovanje nc tgromnib •trntkJh: He de France 24. okt.; 21. nov. (7 P. M.) (7 P. M.) FRANCE 14. nov. <7 P. M.I PARIS 5. dec.; 24. dee. <4 P. M.) (4 P. M.) Najkrajfta pot po <«i«*nicl. V«*aAo Je t posebni kabini • ▼semi nodem'-ml vdobno^U — Ptja#a la slavna francoeka kabinja Ixredno alake cen«. Vpr&S&Jle katar •g&koll pooblafčaaega ageata alt FRENCH UNE It STATE tTRKIT Nl'W YORK, N. V. BREZPLAČNI POCK. BOARD OF EDUCATION OUCU brezplačen pouk, Icl se žele naučiti angleški In hočejo postati državljani Združenih držav. Oglasite se za pojasnila t ljudski foil it?. 127 Last 41. cesta v petek zjutraj od 10. do 12., soba ttv. 308, ali pa ? pondeljek In sredo ob t. do &., soba 413. KDOR 2ELI PREŽIVETI BOŽIČNE PRAZNIKE "" med SVOJIMI v STARI DOMOVINI je vabljen, da se pridruži enemu naših skupnih iz. letov. To leto priredimo še dva skupna izleta: Po FRANCOSKI PROGI s parnikom "ILE DE FRANCE" preko Havre: VELIKI BOŽIČNI IZLET dne 1 2. decembra 1 930 POZIV ! Vsi naročniki katerim je, oziroma bo v kratkem posla naročnina za list, so naproiem, da jo po mo žnoeti čimprej obnove. — Uprava lista. Po COSULICH PROGI z motorno ladjo — "VULCANIA" VELIKI BOŽIČNI IZLET dne 10. decembra 1 930 NA OBISK V STARO DOMOVINO — umore potovati vsak ameriški državljan in pa t odi rsak nedriarljan, ki je postavnim potom došel ▼ to dežele. Za cene, za pojasnila In navodila glede potnih Ustov, vizejev, per-mitov itd., pišite na najstarejšo slovensko tvrdko, preko katere so Že sto in sto-tisoči potovali v popolnem zadovoljstvu. Vsled 40 letne prakse v tem posla Vam lahko jamči za dobro in solidno postrežbo in pa, kar je najvažneje, da boste o vsem točno in pravilno poučeni. Sakser State Bank 82 CORTLANDT ST., NEW TORE TeL Barclay 9380