QlŽ£jo»t
J^AND
s-yusSuce.
h
m
3/e.
m
m
’Km3
ieriska Domovi im
AM6R1CAN IN SPIRIT FOR€IGN IN UNGUAGG ONLY
NO. 109
Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg
SLOV6NIAN
MORNING N€WSPAP€B
CLEVELAND, OHIO, THURSDAY MORNING, JUNE 27, 1974
LETO LXXVI. — VOL. LXXVI
Egipfski lisi svari pred jedrsko vojno
Ko palestinski Arabci nadaljujejo s svojimi nasilji v Izraelu in ta na to odgovarja z napadi na njihova taborišča v Libanonu, je možno, da to sproži novo vojno. Egiptski list svari, da utegne biti ta — jedrska.
KAIRO, Egipt. — Izrael je pretekli teden z letalskimi na-Padi odgovarjal na napad arabskih gverilcev na naselje v Iz-raelu, pri katerem so bile ubite tri Izraelke in vsi gverilski napadalci. V ponedeljek so gve-Nlci odgovorili na izraelske napade na Libanon z novim tero-Nstičnim napadom na izraelsko Naselje, pri čemer so bili mrtvi P°leg vseh napadalcev 4 Izrael-ch med njimi dva otroka.
Ti napadi in odgovori na nje Po načelu zob za zob lahko vsak c‘as sprožijo novo vojno, ko a-rabske države javno govore, da 116 bodo dopustile izraelskega Nasilja nekaznovanega, nič pa store, da bi ustavile nasilja napade palestinskih gverilcev.
Ameriški državni tajnik Kis-singer se je prizadeval in uspel °nčati bojevanje na egiptski in sirijski fronti, toda dokler ne °odo ustavili svojih napadov palestinski Arabci, mir ni gotov ln ne trden. Tega se zavedajo ^ Egiptu prav dobro. Znani list i Ahram je zapisal, da bo no-vojna verjetno jedrska, ker a ima Izrael malo zalogo taksnih jedrskih bomb, ki jih bo fez dvoma uporabil, če se bo izkazala potreba po tem. Seve-bo to nujno razširilo to voj-ia V iedrsko tudi z druge strani s tem spravilo v nevarnost Ves svet.
-tukajšnji list Al Akhbar je ob is an ju o izraelskih jedrskih ^0thbah zapisal, da imajo Arab-denar in znanstvena sredstva ga t2delavo jedrskih bomb, če bi e Pokazalo, da so te potrebne.
1 Ahram izjavlja, da bodo rae*ci odgovorni za jedrski ppad, če zavržejo sedanjo res-n1Cno Priložnost za pravi mir a tem področju”.
J'eilnarodna'kiteka fisija le delno uspela
LONDON, Vel. Brit. — Med-^ r°dna kitska komisija, v kate-Se ?e Zastopanih 15 držav, ki so te ^ se bavijo z lovom na ki-brV6 tU S glasovom odo-yrs,a ukrepe, ki naj bi zaščitili nn 6 kitov, katere so v nevar-
p1 izumrtja.
jat temu sta glasovali Sov-p zveza in Japonska, ki e-Se t' 86 na vebko kite lovita. Če bos/ dVe od°brenih ukrepov ne držali, ne bodo imeli ti ^Uega uspeha.
letj, A 80 že ponovno v zadnjih kite Podložile, naj bi lov na 10 j P0P°lnoma ustavili za dobo
kot r ČemUr pa se tako ZSSR p°ns, aponska upirata. Na Ja-
lo trm111 Je dasoPi;Sje cel° zače-tej di’ da ZDA vztrajajo na
^aPon iteV’ zato’ da bo morala 8 a kupiti v ZDA več hra-
1 ' L S
NOVI GROBOVI
John Kovačič
V Euclid General bolnišnici je umrl 85 let stari John Kovačič z 18100 South Waterloo Road, rojen v Smrt ju pri Ilirski Bistrici, od koder je prišel v ZDA leta 1924 in bil skozi 27 let do svoje upokojitve leta 1957 zaposlen pri New York Central RR., mož Antonie, roj. Vicic, oče Antonie Mezgec in Jennie, stari oče Franka J., prastari oče Michaela J., brat Jennie Kaluža, Antonie Vrh, Josephine Kovačič in Helen Barbo (Jug.). Pokojnik je bil član SNPJ št. 53 in Kluba slovenskih upokojencev za Waterloo Road področje. Pogreb bo v soboto ob 8.15 iz Zelotovega pogrebnega' zavoda na E. 152 St., v cerkev Marije Vnebovzete ob 9., nato na pokopališče Vernih duš.
William J. O’Brien
Na svojem domu na 2160 E. 290 je umrl 85 let stari William (Darby) J. O’Brien, mož Dorothy M. roj. Kausek, brata May McGinty, pok. Paula, Gertrude in pok. Helen Cororan. Pokojnik je bil rojen v Clevelandu in je delal kot pleskar do svoje upokojitve. Bil je član American Legion Excelsior Post No. 628. Pogreb bo v soboto ob 8.45 iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda, v cerkev Matere Božje Karmelske (Wickliffe) ob 9.30, nato na Kalvarijo. Truplo pokojnika bo položeno na mrtvaški oder nocoj ob sedmih.
Indija zanika vesti o pripravah vodikovega razstreliva
NEW DELHI, Ind. - Indijska atomska komisija je v torek uradno zanikala poročilo United News of India, da pripravlja vodikovo razstrelivo in da bo to v bližnji bodočnosti preskusila.
t'(*rif>nski prerok
^Y^inoma
C)i Sja temperatura 72 F
Nixon ima v načrtu še
nova potovanja na tuje
WASHINGTON, D.C. — Glasovi iz Bele hiše pravijo, da ima predsednik Nixon v načrtu še potovanje po zahodni Evropi, na Japonsko, v Latinsko Ameriko in v črnski del Afrike.
Po vsem sodeč vseh teh poto-
Potres v Sloveniji povzročil hud strah
Središče potresa je bilo pri Grobelnem, najhujše pa je bilo prizadeto Obstotelje,
posebno Šmarje.
CELJE, SRS. — Zadnji teden v četrtek ob 6.08 zvečer je potres močno pretresel zgradbe tod in dalje proti vzhodu med Šmarjem in Šentjurjem, kjer je bilo v okolici Grobekiega potresno središče (epicenter). Potres je bil jačine 7 na Mercallijevi lestvici pri Grobelnem, kjer je uničil železniško postajo, medtem ko v Celju jačina ni presegla 6 stopinj, v Mariboru 4 in v Ljubljani 3. Znani potres, ki je uničil pred leti Skopje v Makedoniji, je bil jačine 9 na Mercallijevi lestvici.
Na celjskem področju je potres podrl nekaj dimnikov in zrahljal zlasti starejše stavbe, kjer so se v stenah pokazale razpoke in je odpadel omet. Hujše je bilo v Obsotelju, zlasti v Šmarju, kjer je bila osnovna šola tako poškodovana, da so morali naslednji dan poslati otroke domov in so nato ta teden pouk zaključili in razdelili spričevala. Stavbo bo treba temeljito popraviti, predno bo zopet varna za uporabo.
Poškodovanih je bilo tudi več drugih zgradb in preplašeni ljudje so na potresnem področju ponekod spali pod šotori. Hujše sta bili poškodovani o-snovni šoli v Loki pri Žusmu in v Ponikvi, na območju Zibike pa je bilo porušenih in poškodovanih več hiš.
Materialna škoda je velika, k sreči pa ni bilo nobenih človeških žrtev. Po sodbi vodnika potresne opazovalnice na Golovcu pri Ljubljani se' je zemlja umirila in ni pričakovati novih, močnejših potresnih sunkov. Zanimivo je, da so bili močnejši potresni sunki v nekako istem času na področju Zenice v Bosni in v južnem delu Makedonije na območju Strumice, Valando-va in Gevgelije.
Nixon bo sprejel odločitev Vrhovnega sodišča?
SAN DIEGO, Kalif. — Bivši pravosodni tajnik Elliot L. Richardson je tu na nar®dni kon' Včeraj je predsednik ZDA Nixon skupno z vodniki ostalih ferenci županov velikih mest
ZDA dejal, da bo predsednik Nixon sprejel odločitev Vrhovnega zveznega sodišča in jo izpolnil.
Med tem je Vrhovno sodišče na prošnjo predsednika Nixona odložilo odločitev o tem, ali naj sodniki pregledajo zapiske velike zvezne porote v Washingto-nu o zadevi Watergate ali ne ter odločijo na tej osnovi o u-pravičenosti p o r o te imenovati predsednika ZDA za “sozarotnika”.
Solženkin smalra Nixona za prešibkega
ZDA IN ZAVEZNIKI NATO SPORAZUMNI 0 POSVETIH
NATO držav v Bruxellesu podpisal izjavo o ciljih in nalogah NATO za naslednjega četrt stoletja. V Izjavi so si zavezniki obljubili tesno sodelovanje in posvetovanje o vseh važnih vprašanjilv_____________________________
BRUXELLES, Belg. — Pred- ^ Zvez0; izraža pa želj0 in sednik ZDA Richard Nixon je	p0 takih posvetovanjih,
včeraj z diugimi vodniki NATO, yocjnjkj ygg^ članic so izjavili, podpisal novo izjavo o ciljih in ua gg bodo tega držali. Sklenje-nalogah NATO skozi prihodnja je bilo, da naj bo posvetova-desetletja. S tem podpisom je j n je raztegnjeno tudi na podro-
Nikdar preje ni bil predsednik ZDA v tako šibkem položaju.
NEW YORK, N.Y. — Izgnani ruski pisatelj Aleksander Solže-nicin je dejal W. Cronkitu od j niih političnih in gospodarskih CBS televizijske mreže v razgo-' odločitvah voru, snemanem v Zuerichu v
Švici pred nekaj dnevi, da je v Parizu> 80 v onih mesecih predsednik Nixon zdaj prešibek,
bil končan spor med ZDA in zavezniki v Evropi, ki se je začel lani, ko je ameriški državni tajnik H. Kissinger oznanil “leto Evrope”. Spor je bil posebno zaostren v času oktobrske vojne na Srednjem vzhodu in arabskega z a d r ž ev an j a pošiljanja olja v Evropo. V tedanji stiski se je vsak reševal in boril, kot je mislil, da je zanj najboljše. Posebno odločni v tem pogledu so bili Francozi. Položaj se je zategnil v taki meri, da je bilo komaj še mogoče govoriti o kakem zavezništvu pri vsakda-
čja, ki niso neposredno krita z obveznostmi NATO. Med ta spada Srednje vzhod.
Nixon v Moskvi
Po podpisu izjave NATO, razgovorih z zavezniškimi vodniki in posebej z belgijskim kraljem Badouinom je predsednik ZDA Nixon včeraj odletel v Sovjetsko zvezo, kjer so ga sprejeli z vsemi častmi, ki gredo državnim poglavarjem. V avtosprevodu so ga z letališča peljali v Kremelj, kjer bo s svojo soprogo Pat ostal tekom svojega bivanja v Sovjetski zvezi v Moskvi.
Za konec tedna bo Nixon odletel na kratek odmor v letovišče ob črnem morju tik ob zloglasni Jalti — v to samo ne mara
Iz Clevelanda in okolice
Sinko—
V torek, 25. junija, se je rodil g. Garyju in ge. Mariji Hull iz Lakewooda sinko, ki bo delal druščino 3 leta stari sestrici. S tem je postala ga. Francka Cerar z E. 63 St. desetič stara mama. Čestitamo!
CTS bo kupil nove avtobuse—
Upravni odbor CTS je včeraj sklenil sprejeti darilo zvezne vlade 7 milijonov dolarjev, katerim bo dodal 1.34 milijona svoji sredstev in $428,000 državnih ter s tem denarjem kupil 160 novih avtobusov, opremljenih s klimatskimi napravami in tudi sicer najmodernejše urejenimi.
Sodelovala z vlomilci—
Pred sodiščem sta policijski narednik Dennis N. Kehn, 38 let, in poročnik Peter M. Mihalič, 50 let, obtožena sodelovanja pri vlomih in krajah tekom let 1971 in 1972.
vanj ne bo mogoče izvesti letos, nekaj jih bo ostalo še za prihodnje leto, če bo seveda tedaj še priložnost in zanimanje za nje.
da bi mogel od sovjetskih vodnikov zahtevati izpolnjevanje dogovorov.
“Nikdar preje ni bil predsednik ZDA v tako šibkem položaju, kot je sedaj,” je dejal svetovno znani ruski pisatelj, “zato ne more diktirati Sovjetski zvezi.” Dodal je, da sedanjih dogovorov ne izvajajo, ker Nixon nima moči, da bi njihovo izvajanje zahteval in izsilil.
Solženicin je opozoril na kršenje dogovora o Zahodnem Berlinu, na kršenje dogovora o strateškem jedrskem orožju. Po njegovem pomirjevanje Sovjetske zveze ne izboljšuje položaja življenja v njej. Nixonovo govorjenje o dobrih izgledih za svetovni mir je Solženicinu popolnoma nerazumljivo. Položaj na Srednjem vzhodu se je sicer res nekaj umiril, toda vojna v Indokini se nadaljuje in bo znova zagorela z vso silo.
vstrajali na stališču, da imajo j 2,aradi njenega slabega pretek-pravico hoditi v vseh vpraša- lega glasu —, nato pa se bo vranjih, ki niso neposredno pove-Lal v Moskvo preko Monska, zana z obrambo in določena v glavnega mesta Bele Rusije, pogodbi NATO, neodvisno svo- , y ceioti bo predsednik ZDA jo. lastno pol. Tako so se trudili ostal v Sovjetski zvezi en teden, za boljše odnose z Arabci in Qd Nixonovega obiska in raz-skušali na svojo roko skleniti z govorov v Moskvi ne pričaku-njimi čim več dvostranskih po- jejo tokrat kakih posebnih no-godb o prodaji svojih izdelkov vih sporazumov in dogovorov, v zameno za dobave olja. Pri Kar bo že sklenjeno in podpi-tem stališču so vstrajali celo te- Sano, bo imelo bolj videz kot pa daj, ko so se vsi ostali zavezniki resnični pomen. Razgovori sami v Evropi odločili za skupni na- naj bi svetu potrdili, da detente stop v tem vprašanju z ZDA. ! ni propadla kljub vsem težavam Sprememba v vodstvu Fran- in napetostim zadnjega leta.
cije po smrti predsednika G.!	------o-----
Pompidouja je v tem pogledu
Al Falah sprejela
položaj olajšala in v Ottawi je bil pretekli teden dosežen med	| TS nsnafl
zunanjimi ministri držav NATO OOQOVQFnOSl Za FlaPaU sporazum o novi izjavi, ki so ga	_____
vodniki teh držav včeraj tod Vključitev zmernejših Arab-
podpisali.
Izjava ne obvezuje pravno nikogar za “tesne posvete” o vseh važnih vprašanjih, ki zade- ;
EDVARD KARDELJ SE KLANJA - HABSBURŽANOM
Ko je komunistični režim prevzel nasilno oblast v Jugoslaviji, je bila ena njegovih prvih nalog potvarjati zgodovino narodov Jugoslavije in tako tudi zgodovino Slovencev. Potvarjati ali zamolčati.
V propagandi so si prizadevali dokazati, da se je zgodovina slovenskega naroda pravzaprav začela šele tedaj, ko so komunisti prevzeli o-blast. Šele po nekaj letih smo zasledili, da so komunisti pri-nali, da je pred drugo svetovno vojno v Sloveniji le še obstojala kaka organizacija. Polagoma so začeli proslavljati take obletnice, ki komunističnemu stališču, da je bilo pred revolucijo vse zanič, niso bile nevarne. Tako so tu in tam začeli proslavljati n. pr. nastanke gasilskih društev pjjfed drugo svetovno vojno in podobno.
To omejeno in smešno stališče so morali pozneje pod silo razmer opustiti, vendar priznanja kakemu ustvarjalnemu delu in dviganju slovenskega gospodarstva, kulture in prosvete pred drugo svetovno vojno še danes nočejo
dati. Mimo vseh velikih dogodkov preteklosti ali pridobitev gredo z molkom ali potvarjanjem.
Prav presenetilo nas je, ko smo brali, da je bila v ponedeljek, 3. junija, v Ljubljani proslava lOO-letnice zadružništva in da so delegati drugega rednega občnega zbora Zadružne zveze na seji 3. junija podelili Edvardu Kardelju posebno zadružno priznanje ob 100-letnici slovenskega zadružništva. Ob tej priliki so ugotavljali, da je v Sloveniji že 333 zadružnih enot, ki združujejo nad 42,000 članov. Kardelj mora imeti res trdo kožo, da je to priznanje sprejel, ker vemo, da mu ni neznana zgodovina slovenskega zadružništva.
In kaj se je zgodilo pred 100 leti? Cesarsko-kraljevska dunajska vlada je izdala zakon o zadružništvu. In tega dogodka so se spomnili komunisti in se s Kardeljem vred poklonili blagopokojnemu avstrijskemu vladarju Francu Jožefu, za tako veliko dejanje, da je izdal zakon o zadružništvu.
Da je bil dr. Janeiz Evange-
list eden tistih, ki so imeli največ zaslug za slovensko zadružništvo, so komunisti zamolčali. Zamolčali so, da je bila prva raifajznovka pri nas ustanovljena poleti 1894, in da je pri tej priliki govoril tudi Krek. Naslednje leto se je ustanovila že Zveza kranjskih hranilnic, kjer je bil Krek tajnik, 1898 pa širša “Gospodarska zveza” (društvo), ki je reorganizirana (zadruga) potem, ko je “Zveza hranilnic” prenehala, postala nova centrala kmetijskih zadrug, rajfajznovk, kmetijskih društev itd. ...
Pri tej čudoviti proslavi ob 100-letnici slovenskega zadružništva seveda ni nihče o-menil, da je samo Zadružna zveza imela 1915 že 590 ,za-drug-članic. Kljub prvi svetovni vojni je imela Zadružna zveza leta 1918 že 730 iza-drug-članic, za Kardelja in komuniste to nič ne pomeni, da so koncem leta 1937 vse zadružne centrale v Sloveniji povezovale 1677 zadrug, med katerimi so samo kreditne zadruge, katerih je bilo 498, imele 155,977 članov. Ostale zadruge so bile nabavne in
prodajne, mlekarske, živinorejske, kmetijske, vinarske in sadjarske, zadružne elektrarne, stavbne, obrtne itd. Znano je, da je bila Slovenija v zadružništvu ena najbolj razvitih dežel in da so bile zadruge gospodarski temelj najširših množic slovenskega naroda.
In kaj so napravili komunisti: vso to mogočno zadružno zgradbo so uničili, tisoče in tisoče vzgojenih zadružnih delavcev pa pomorili. Uničili so požrtvovalno delo zadružnih delavcev, ki se je razvijalo pol stotletja.
Da se je komedija ob 100-letnici zadružništva, kjer je imel glavno vlogo Kardelj, spremenila v tragikomedijo, pa izpričuje to, da so morali priznanje Kardelju izročiti — kmetje. To je predstavniki tistega stanu, katerega so komunisti sistematično uničevali in ga spravili na tla.
Zgleda, da Kardelj ne bi bil rad le najbolj osovražen človek v Sloveniji, ampak tudi najbolj smešen. To pa je za katerga koli politika najbolj nevarno.
S.S.
cev v nasilja v Izraelu naj bi bil pritisk na Nixona in Brežnjeva za p r i z n anje pravic palestinskih Arab-j cev.
; KAIRO, Egipt. — Al Fatah je največja gverilska organizacija palestinskih Arabcev. Na njenem čelu je Yasir Arafat, ki ’je istočasno tudi vodnik Pale-: stinske osvobodilne organizacije. On je doslej vsaj v javnosti kazal neko umirjenost in se odrekal vsakemu nasilju. Zato je izjava Al Fatah, da je ona odgovorna za gverilski napad v Nahariyi v ponedeljek zvečer, vzbudila presenečenje, j Izjava naj bi dokazovala, da so se tudi zmernejši palestinski Arabci odločili za nasilje kot sredstvo za dosego svojih ciljev. Za enkrat je to priznanje njihovih “suverenih” pravic do neodvisne države v Palestini. Sovje-tija je te pravice priznala, ZDA jih odklanjajo, ker sta proti njihovemu priznanju njihova zaveznika Izrael in Jordanija.
Napad na Nahariyo naj bi pomenil velik pritisk na Nixona in Brežnjeva tekom njunih raz-i govorov ta in prihodnji teden.
■ Pokazal naj bi, da ne moreta računati na uspeh naporov za p o m i r i t ev Srednjega vzhoda | kljub dosedanjim uspehom, če : ne bodo palestinski Arabci dobi-! li, kar zahtevajo.
Dve veliki reki
Kitajska ima dve med velikimi rekami sveta — Rumeno reko ali Hwang Ho in Modro reko ali Jangtze-kiang. Zadnja je ena izmed najdaljših na svetu.
Lov vir hrane
Lov daje letno v ZDA do 250 milijonov funtov užitnega mesa.
Zadnje vesti
BRUXELLES, Belg. — Tiskovni tajnik R. Ziegler je dejal včeraj, da ima Nixon še vedno otečeno levo nogo zaradi “phlebitis”, da pa ga ta ne boli več. Težava na nogi se je pojavila še, ko je bil predsednik ZDA na Srednjem vzhodu.
RIM, It. — Poljedelski delavci
# vse Italije so se zbrali včeraj v Rimu, da z enodnevnim štrajkom poudarijo svoje zahteve po izboljšanju položaja.
WASHINGTON, D.C. — Pravosodni odbor je odločil včeraj pozvati pred sebe le ft oseb za pričanje v zvezi s preiskavo o impeachmentu Nixona. Republikanci so predložili 10 prič, pa so demokrati končno prevladali s svojim predlogom.
WASHINGTON, D.C. — Včeraj se je tu pred zveznim sodnikom začela sodna razprava v zvezi z vlomom “plumbers” skupine v urad psihiatra, ki je zdravil dr. D. Ellsberga.
PITTSBURG, Pa. — U.S. Steel Corp. je včeraj objavila povišanje cen svojih izdelkov za povprečno 15%. Isto je preje storila že Bethlehem Steel Corp.
BEOGRAD, SFRJ. — Sodišče je obsodilo tu v torek Vladimirja Palančanina, študenta na tukajšnji univerzi, na 1(1 mesecev zapora “zaradi sovražne propagande”, ki je bila v tem, da je prečital na zborovanju študentov resolucijo, sprejeto od slušateljev filozofskih fakultet v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu.
WASHINGTON, D.C. — Vlada ZDA je pozvala iz Kartuma v Sudanu domov poslanika ZDA v znak protesta proti izpustiti 8 arabskih teroristov, ki so lani v marcu umorili dva ameriška in enega belgijskega diplomata. Sodišče je vse sicer obsodilo na dosmrtno ječo, hi Pa jo je predsednik Sudana spremenil v 7 let zapora, pa nato obsojene izročil Palestinskim Arabcem v “odslužitev kazni”, še isti dan so bili obsojenci prepeljani v Kairo v Egiptu in po vsem sodeč izpuščeni “kot borci za arabsko stvar”.
domovin a, june 21,1974
Ameriška Domovina
V 11 »	rti—MOfVIE
mmSmuSSRm	mmKSSrm	1
6117 St Clair Ave. — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Wed., Sat., Sun. and Holidays, 1st week of July
Managing Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
•	Združene države:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece
•	Kanado in dežele izven Združenih držav:
$20:00 na leto; $10.00 za pol leta; $6.00 za 3 mesece Petkova izdaja $6.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States
$18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$20.00 per year; $10.00 for 6 months; $6.00 for 3 months Friday edition $6.00 for one year.
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO
«*^83
No. 109 Thursday, June 27, 1974
Slogaštvo se ni obneslo
Pred dobrimi sto leti, ko je v Avstrijskem cesarstvu po nekaj letih svobode znova zavladala bolj trda pest, so vodniki slovenske politike, ki so bili razdeljeni v “Staro” in “Mladoslovence” in se v dobi taborov ponovno ostro spopadali, prišli do zaključka, da to ni le nepotrebno, ampak da je tudi škodljivo slovenski narodni stvari.
“Staroslovenci” so bili bolj konservativnih nazorov, vdani cerkvi in veri, rešitev slovenskih zahtev so pričakovali od “dobrega cesarja”, ki “kot oče skrbi za svoje narode”. “Mladoslovenci so pod vplivom liberalizma, ki je že mogočno dvigal glavo med Nemci, ubirali od cerkce in vere bolj neodvisno pot in so manj dali na “očetovsko cesarjevo skrb” za slovenski narod. Na taborih so vnemali za Zedinjeno Slovenijo kot temeljno zahtevo slovenskega narodnega programa.
Nova doba političnega pritiska je “Mladoslovence” postopno pripravila do molka in do pomiritve s “Staroslovenci”, na Slovenskem je v onih letih zavladalo “slogaštvo”, kot so to dobo označili zgodovinarji. To ni bila doba resnične sloge, bila je doba navidezne sloge, doba sloga-štva, ko so posebno mlajši slovenski vodniki iz političnega oportunizma prenehali oznanjati slovenski narodni program, prenehali govoriti o Zedinjeni Sloveniji. Rajše so gledali za dobrimi službami, mirnim udobnim življenjem, za svoj narod pa bili zadovoljni z drobtinami, ki jih jim je od časa do časa v zelo skromni meri odrinila vlada na Du-
naju.
Slovenski narod v onih letih ni prišel v pogledu splošne narodne politike nikamor, zanj je bila to doba mrtvila. Celo na gospodarskem področju je bilo komaj kaj napredka. Slogaštvo se ni obneslo, to so kmalu spoznali mlajši šolani ljudje, duhovniki in lajiki. V to zatohlo ozračje nenačelnosti in oportunizma je udaril iz Gorice Mahnič s svojim “Rimskim katolikom” in zahteval nazorno jasnost, konec nazornega slogaštva in “poštimovstva” najprej na kulturnem, nato pa tudi na političnem področju.
Res je bil morda Mahnič v nekaterih stvareh in vprašanjih preoster in preozek, vendar je bil njegov nastop zdravilen in poživljajoč. Sprožil je bujen, nov val življenja, prinesel razgibanost, ki je ostala del slovenskega narodnega življenja vse tja do druge svetovne vojne.
Slovenci smo imeli dve glavni politični stranki, kar bi bilo samo po sebi prav in zdravo, če bi ne bili ti dve stranki skušali svojo ločitev in nasprotstvo zanesti s političnega na versko, kulturno in gospodarsko polje in narod popolnoma razklati v dva dela, v “naše” in “njihove”.
Odpor proti nenačelnosti in oportunizmu dobe “slogaštva” je šel v dobi “politične ločitve” duhov veliko predaleč, postal je škodljiv narodu kot skupnosti, ker je ponovno privedel do slučajev, ko so politične stranke odločale svoja stališča z vidika svoje lastne strankarske koristi, ko bi morale gledati v prvi vrsti na korist naroda in to stav-Ijati daleč pred vse drugo.
Politična in svetovno nazorna ločitev duhov v Sloveniji je prišla z nami v tujino. V Ameriki je bila vidna vse od početka in je dobila izraz v ločenih bratskih jednotah, organiziranih na svetovno nazorski osnovi namesto na resničnem bratstvu. Dobili smo dvojne časopise, dvojna kulturna društva, delitev ljudi med one “okoli cerkve in fare” ter na one okoli “narodnih hramov”.
Poskus združiti vse slovenske organizacije in skupine med prvo in med drugo svetovno vojno ni uspel, ker so vodniki “naprednih” skupin skušali položaj izrabiti v svoje namene med drugo svetovno vojno, zlasti, ko so vzpostavili stike z Osvobodilno fronto. Prenekateri iz naprednega tabora so podpirali komunistično Osvobodilno fronto v Jugoslaviji največ zato, ker je bila “proti farjem” in proti vsem “klerikalcem”, videli so v tem nekak del in nadaljevanje svojega lastnega protiklerikalnega boja.
V tistih, ki so prišli v ZDA kot “begunci” pred komunizmom,^so “progresivci” gledali “sodelavce z okupatorjem” in “izdajalce” slovenskega naroda. Zastonj je bilo vse njihovo pričevanje o nasiljih in pomorih komunizma, vse to so vsi prepričani “progresivci” smatrali za golo laž, za propagando ...
Minila so leta in postopno so “progresivci” prišli do spoznanja, da so govorili ‘begunci” resnico. Celo najbolj zagrizeni so v privatnem razgovoru priznali to dejstvo, četudi so ga v javnosti še dalje tajili, da ne bi trpel njihov “ugled”.
Dogajalo se je, da so vodilni propagandisti za jugoslovanski komunistični režim prihajali k nasprotnikom tega in na tihem razlagali svoje skušnje z obiskov v Sloveniji. jezili so se in razkladali, kako so jih komunisti varali, kako so jim vse lepo slikali, pa prikrivali resnico. Na po-
zive, naj sedaj, ko resnico poznajo, za to javno pričajo, so se izgovarjali, da tega ne morejo, ker “bi se sprli z vsemi svojimi starimi prijatelji”.
Resnica je postopno prevladala, napadi na “begunce” so že pred leti prenehali in “stari”, tudi oni iz “naprednih” vrst, so se začeli družiti tu in tam z “novimi”. Nastopila je možnost za sodelovanje obeh skupin vsaj na izključno narodnem polju, kar zadeva nastope in zastopanje Slovencev v posameznih slovenskih naseljih po Ameriki in Kanadi, ki niso na noben način povezani s političnimi razmerami v Sloveniji.
Nekateri so začeli govoriti o potrebi sloge, o potrebi skupnega nastopa, o škodljivosti “politike” in “politikov”. Ob bližnjem pogledu je postalo tu in tam jasno, da ne gre samo za slogo, za resnično skupen narodni napor za skupno narodno korist, ampak tudi za neko vrsto novega “slogaštva”, s katerim Slovenci v Sloveniji v preteklosti niso imeli nobenih dobrih skušenj!
O tem bomo še razmišljali o prvi priložnosti.
H. M.

BESEDA IZ NARODA
č. g, Lojzetu Hribšku za 25-!@tnico mašniškega posvečenja


Rev. A. Hribšek
FAIRFIELD, Conn. — Vse od obeh izvirov do starodavnega Krškega obdajajo reko Savo na
j Duhu, je tam župnikoval dober, j pa tudi strog in odločen mož ! g. France Zorko. Ta je v malem Lojzeku odkril zelo nadarjenega j in delavnega fanta ter začel prigovarjati njegovega očeta, da bi ga dal naprej v šole, kjer bo naprej študiral za “gospoda”. Po daljšem prigovarjanju — v hiši namreč ni bilo denarja — se je njegov oče le odločil in v jeseni leta 1935 odpeljal svojega naj-starejšega sina v Veržej, kjer so imeli gg. salezijanci nižjo gimnazijo. Fant je tam ostal, prve mesece prejokal, kasneje se je tudi učil in kmalu postal eden izmed najboljših študentov. Njegov oče, ki je bil bolehen vse od takrat, ko se je vrnil
obeh bregovih skalne gore in i iz ruskega ujetništva po prvi strmi hribi. V bližini Ljubljane’svetovni vojni, je leta 1936 dose ji okolica za kratko razdaljo koučno obležal, leta 1939 pa je nekoliko razširi, samo, da jo v 45. letu starosti legel v prera-proti Litiji hribi spet stisnejo z'ni grob. Dolgotrajna bolezen v obeh strani. A pri Krškem po-1 hiši je že itak revno družino nastane njena svoboda popolna in rehila tako revno, da na kakrš-
! ne koli večje izdatke ni bilo mo-
trajna. Lagodno teče pd tu naprej preko rodovitnega Krškega polja skozi Brežice na Hrvatsko in naprej proti Beogradu.
Kot bel golobček na strešnem slemenu stoji na najvišji to^i hribov nad Krškem ob desnem bregu Save bela cerkev posvečena Tolažniku Sv. Duhu. Vse okoliške vasice sredi zelenih vinogradov, raztresene po južnem in vzhodnem pobočju hriba, so bile do nedavnega vključene pod splošno zemljepisno označbo “Sv. Duh nad Krškem”: Veliki Trn, Mali Trn, Ardro, Sme-čice, Jelševec in druge. Zaradi strahu pred svetimi imeni je danes to označko nadomestilo ime Trn.
V eni izmed teh vasic, Smeči-ce, je tekla zibelka našemu sedanjemu g. župniku pri Sv. Križu v Fairfieldu g. Alojziju Hribšku. Ko je pred dvema letoma praznoval 50-letnico starosti, smo ta mejnik njegovega življenja v fari prezrli. Misli faranov in župnika je tedaj prevladovalo delo pri gradnji naše nove cerkve. Sedaj pa, ko župnik praznuje 25-letnico duhovniškega posvečenja, hočemo to priliko primerno proslaviti. Življenjska pot g. Lojzeta
goče misliti, študent Lojze naj bi se vrnil domov, ker za šole ni bilo denarja. Njegovi predstojniki v Veržeju so odločili drugače. Videli so, da je fanl nadarjen in delaven ter ga zaradi tega obdržali v zavodu brezplačno. Tako mu je bil o-mogočen nadaljni študij.
Leta 1940 je vstopil v salezijanski novicijat na Radni pri Sevnici. Mirno življenje redovnega novinca so kmalu zmotili dogodki druge svetovne vojne Nemška zasedba in komunistična revolucija sta sekali globoke rane med slovensko ljudstvo, zlasti pa je trpela duhovščina. G. Lojze takrat še ni bil duhovnik, je pa že nosil duhovniško obleko ter bil zaradi tega preganjan, kakor mnogo slovenskih izobražencev, v prvi vrsti duhovnikov. Kmalu po nemški zasedbi je moral skupno z ostalimi sobrati zapustiti Radno in se umakniti v tedanjo Ljubljansko pokrajino, ki je bila zasedena po Italijanih. Novicijat je dokončal v Ljubljani, višjo gimnazijo pa v Škofljici in v Ljubljani na Rakovniku.
Ko se je v prvih dneh meseca maja 1945 vojna naglo bližala
Hribška ni bila posuta s cvet- j honcu, je z nekaterimi prijate-jem. Oče Janez je bil majhen j1-!1 Peš od-šel iz Ljubljane proti
kmet in tesar, merih otrok ni domača zemlja rodila niti dovolj kruha, kaj še
Za družino sed-; Avstriji. Ni ga zajela tragika ! protikomunističnih borcev, ra-| zen v kolikor je skupaj z drugi-
le denarnih sredstev za mestne i mi begunci občutil bolečine ob
šole. Trirazredna osnovna šola;! P0P°lnem zrušenJu naših idea-
pri Sv. Duhu je bila vsa izobrazba, na katero so mogli računati Hribškovi otroci. Toda božja previdnost vedno najde način, po katerem izvede svoje načrte.
Njegova pot od “hišice očetove” do Fairfielda je bila tako dolga, strma in vijugasta, da io
lov in visokih upov. Bile so nekoliko drugačne okoliščine, ki so ga privedle v položaj, da je gledal smrti v hladni obraz. Toda, kadar ima Bog svoj načrt za nekoga, on sam najde pot iz še tako brezupnega položaja. Rešil ga je in poslal dalje v svet. Tisto jesen je začel bogo-
ki je bil naslednji dve leti tudi njegov profesor in dober prijatelj v bogoslovju v krajih New-ton, N.J., in pozneje Aptos. California. Mašniško posvečenje je prejel v mestu Watsonville, nekaj milj od Aptosa na Petrovo, 29. junija 1949.
V Ameriko je bogoslovec Lojze Hribšek potoval v skupini štirih Slovencev. Poleg njega in dr. Farkaša sta prišla tudi profesor dr. Franc Knific in pa njegov sošolec v bogoslovju Mirko Flac, ki sedaj dela nekje v okolici mesta Los Angeles. Dr. Knific ga je seznanil v Clevelandu z župnikom msgr. Omanom in kaplanom Julčetom Slapšakom. Po njuni dobroti je doživel veliko srečo, da je mogel opraviti prvo slovesno sv. mašo v slovenski cerkvi sv. Lovrenca v Clevelandu 17. julija 1949. Že teden prej je imel neslovesno novo mašo v slovenski cerkvi v San Franciscu pri župniku Vi-talu Vodušku.
Po novi maši je bil nastavljen v raznih srednjih šolah družbe salezijancev v okolici New Yor-ka, medtem ko je obiskoval jezuitsko univerzo Fordham. Tam :je leta 1952 dosegel naslov profesorja matematike. Kasneje je delal kot šolski svetnik v salezijanskih šolah v mestih Tampa (Florida), Richmond in Watsonville (California). Med tem je njegov prijatelj dr. Farkaš, ki se je med tem že naselil v župniji Sv. Križa v Bridgeportu, Conn., uspel s svojim nenehnim vabljenjem, naj se mu pridruži. Leta 1955 je odšel v Avstrijo. V salezijanskem vajeniškem domu v mestu Linzu ob Donavi je bil spovednik ter od tam uredil vse potrebno, da je bil sprejet v škofijo Bridgeport, Conn.
Škof Lawrence Sheehan ga je nastavil v St. Mary High School v GreenwichU. Tam je delal naslednjih 11 let. Devetero od teh let je imel v oskrbi podružno cerkvico St. Timothy’s v mestecu Banksville. Ta odgovornost je bila njegova šola v samostojnem dušnopastirskem delu. V tem času je obiskoval na raznih univerzah (Fordham, Columbia. B r i d g eport, Fairfield Brown) tečaje ruskega jezika, fizike in tehničnega risanja, ker je šola v Greenwichu potrebovala profesorja za te predmete.
Po nenadni smrti dr. Farkaša leta 1967 se je preselil k Sv. Križu v Bridgeport ter po nekaj mesecih zapustil tudi poučevanje v St. Mary High School.
Leta njegovega dela med srednješolsko mladino so mu zapustila neizbrisne spomine. Zdi se, da še danes z nekim domotožjem gleda na šolski kateder. Ni čudno, da ga včasih premaga te vrste skušnjava. Že nekaj semestrov je v zadnjih letih poučeval fiziko v dekliški šoli Lauralton Hall v Milfordu, Conn.
Dolžnost župnega upravitelja fare Sv. Križa v Bridgeportu je prevzel dne 1. februarja 1967, za župnika pri isti fari pa je bil imenovan dne 22. oktobra 1969.
Njegovo delo med nami je nam, njegovim faranom, poznano. Vsi se spominjamo, kako na široko je zasnoval svoj delovni načrt in kako vztrajno ga je izvajal. Prva njegova skrb je bila, kako ohraniti župnijo, ki je bila takrat v resni nevarnosti, da bo prenehala obstojati ter, kako ji zagotoviti čim več slovenskega obeležja. Dva dejavnika sta bila, ki sta resno ogrožala obstoj nase fare. Po novih zazidalnih načrtih mesta Bridgeport je bila tudi naša cerkev določena, da se poruši. Druga težava je bila v tem, ker so sestavljali jedro fare potomci prvih slovenskih naseljencev, ki pa slovenskega jezika po večini ne razumejo ter so zaradi tega našo faro, ki je slovenska-nacionalna, zapuščali
faro ohranil ter da bo to fara s pravim slovenskim značajem.
Takoj ob prihodu k Sv. Križu je osnoval pouk slovenščine za mladino. Že obstoječemu slovenskemu pevskemu zboru je skušal najti pevovodjo. Našel le mladega, nadarjenega kandidata in ga osebno spremljal na kratek glasbeni tečaj v Boston. Toda kakor se to med nami tolikokrat zgodi, je tudi župnik g. Hribšek naletel med nekaterimi Slovenci na nasprotovanja. Ni mogel vseh zadovoljiti in zato ne v vsem uspeti. Zato pa se je še bolj odločno posvetil gradnji nove cerkve. Dobro se je namreč zavedal, da brez svojega lastnega središča ne bomo mogli dolgo naše ljudi povezovati ter jim posredovati vero in kulturo naših očetov v daljni domovini. S tem je uspel, uspel z velikimi napori kljub težkemu nasprotovanju. Ko je bila stara cerkev določena, da se poruši, je bila s tem zapisana smrti tudi fara Sv. Križa v Bridgeportu. Naš g. župnik ji je dal novo življenje. Novo cerkev v Fairfieldu smo gradili farani, tega ne more nihče zanikati, to naš dobri g. župnik tako rad poudarja. Mi, njegovi farani, pa vemo, da bi ta cerkev nikdar ne stala, če bi ne znal on nas tako spretno voditi, predvsem pa tako odlično upravljati z denarjem, katerega smo za zidavo cerkve
nje, da bi se določenega časa res držaji, da bi tekmovanje potekalo neovirano in res v športnem duhu, kajti z vašim sodelovanjem bomo res uresničili za" stavljene cilje. V programu je tudi družabna prireditev, čas Pa bo kasneje določen.
S tem obvestilom se vam priporočam za še večje sodelovanje v krožku in res športni užitek na lepem kotičku Slovenske pristave.
Ivan Kosmač, preds.
ŽETEV
CLEVELAND, O. — Mnogo znakov nam kaže, da je slovensko življenje v Clevelandu na-rodno-kultumo zelo razgibano. Ne mine nedelja ali teden brez slovenskih koncertov, piknikov, plesnih nastopov, iger, predavanj , cerkvenih prireditev, športnih nastopov, spominskih slavnosti, parad, šolskih nastopov in podobno. Mnogokrat so po dve, tri prireditve naenkrat, tako da je dana ljudem prilika, da zadostijo svojim kulturnim potrebam tudi po okusu.
Vzemimo v roke Ameriško Domovino, prisluhnimo slovenskim radijskim oddajam! Neprestano vabijo in opozarjajo, kaj se godi v slovenski srenji, vabijo na nastope, tolmačijo ozadja tem prireditvam in s tem vzdr-zbrali, žujejo slovensko zavest na vis°'
Seveda je bilo še mnogo drugih ^ stopnji. Ta zavest v Cleve-težav in skrbi, predno je dobil landu vidno raste in to proti pri'
dovoljenje od škofije, od mesta Fairfielda in kdo ve, kaj še vse, česar niti ne vemo, ve pa za vse to dobri Bog in vemo, da mu bo bogat plačnik.
Krivično je, če mu nekateri o-čitajo, da ni dovolj slovenski. Mogoče je res, da se ne strinja v vsem z načinom, kako hočejo
čakovanju in napovedovanju
“krivih prerokov” prejšnjih desetletij, ki so nam obetali vse drugačno usodo.
Razveseljivo dejstvo teh kulturnih nastopov je, da opazimo v slovenskih kulturnih vrstah mladino druge in tretje genera-mladino, ki je zrastla m
cije
nekateri ohranjati slovenstvo, j dozorela v Clevelandu, daleč od
prepričan pa sem, da je naredil in še danes dela za svoje slovenske farane mnogo več, kakor nekateri, ki mu očitajo, da je premalo naredil v tem pogledu. Prepustimo sodbo Bogu.
Dragi g. župnik! Upam, da se ne bom nikomur zameril, če sedajle govorim kar v imenu Vaših faranov. Hvaležni smo Vam za vse Vaše delo, trud in skrbi. Prosili bomo Boga, da Vam da še mnogo srečnih in zdravih let in da bi še dolgo ostali naš župnik. Obljubljamo Vam, da bomo
matične dežele slovenskega naroda. In kjer je mladina, tam Je bodočnost!
Številna vabila in pozivi na prireditve so pričela kazati u' spehe! Bogate narodno-kulturn6 obresti so zaorale svoje brazde v mladini, ki se upa s ponosom pokazati svojo narodnostno pA' padnost in svojo narodno kul turno dediščino.
Res je, da je to moderno v današnjem času med vsemi narodi v Ameriki. Vendar, če ne bi Slovenci pred leti posej a
radi pomagali pri Vašem napor- J svoje kulturne njive po slovesnem delu, kjerkoli bo to mogo-jskih šolah, zborih, domovi > če, kajti vsi Vas imamo radi in! dramatskih in drugih kulturni^ smo srečni, da ste med nami. | društvih, bi danes ne mogli ze' Naj Vam dobri Bog poplača li teSa> čemur smo v zadnjem vso Vašo skrb za nas in naj Vas' času priča v Clevelandu in
ohrani še dolgo med nami, da bi dočakali zlati jubilej.
Gde Vam vaša noga hodi, naj Vas angel božji vodi, gdaj pa pride ura za mret. naj Vam bo sveti raj odpret.
Vsi Vam živi!
kličemo: Bog Vas
Joseph J. Bojnec
Vabilo baiincarjev B.K.S.P,
ni mogoče v celoti opisati. Vse- j slovne študije v Italiji v salezi- ter se pridruževali1 svojim pod-
eno bi vsaj približno opisal j]anskem mednarodnem institu-tista obdobja, katera so odločil-1tu “Crocetta”, najprej v mestu no vplivala na njegovo bodoče; Ba8'no10 v Piemontu, nato pa še življenje.	; eno leto v Turinu. Poleti leta
Takrat, ko je mali Lojzek j1947 16 Prišel v ZDA skupaj z trgal hlače v klopeh šole pri Sv. i ra.inim župnikom dr. Farkašem,
ročnim župnijam. Tako je g. župnik ostal pred dejstvom, da bo ostal kmalu brez cerkve in brez faranov. Tukaj pa se je pokazala njegova iznajdljivost in delavnost. Odločil se je, da bo
CLEVELAND, O. — V imenu baiincarjev. krožka Slovenske pristave sporočam vsem članom in članicam ter ljubiteljem balinanja, da se bo pričelo letošnje tekmovanje 3. in 4. julija na Slovenski pristavi. Vsi člani in članice, kakor tudi vsi ostali, kateri se želijo priključiti krožku baiincarjev, naj čimpreje sporoče ekipe za tekmovanje. Za letos je nekoliko spremenjen način tekmovanja.
Balinalo se bo za tekmovanje dve soboti in dve nedelji v mesecu juliju. Vsa ostala navodila in pravila tekmovanja bodo na vpogled na Slovenski pristavi.
Naproša se vse člane, da poravnajo naročnino pri blagajniku g. Cilki Švigelj ali^pa Jožetu Sojerju. Kdor želi pristopiti k balincarskemu krožku, lahko kliče tel. št. 851-0411, ali pa pri vsakem članu krožka in plača članarino 5 dolarjev za leto.
Naprošam vse člane in ekipe, ki se bodo prijavile za tekmova-
se nam letos še obeta.
Slovenska šola pri Sv. Vidu> ki je med drugimi v veliki xos doprinesla, da se je ohranilo i0' liko mladine slovenske zavesh, prireja v nedeljo na Slovensk1 pristavi svoj letni piknik — sV° jo finančno akcijo, ki ji poma8a nadaljevati njeno delo. Zop'^ prosi rojake, da jo podprejo, zameno jim more nuditi le ne. kaj veselja v naravi v prijeh11 družbi. Udeležbo lahko g^an' tira v okrepljeni zavesti, ki 1° bo pokazala mladina v bodoči letih! Njeni uspehi dosedaj s° že vidni, dosedaj nas še ni raZ° čarala! Slovenska šola je nar0 .t nostnemu življenju garancija^3 prihodnjost, — je zasigurana tev v bodočnosti!
'	MS
Brazilska kava .
Kljub p o r a s tu pridelovanj kave drugod po svetu jo še vC ^
no dobro polovico pridelajo Braziliji.
Iz naših vrst
Mississauga, Ont. —- SpoS vani! Naj lepša hvala za P°s obvestilo, da nam bo potekla ročnina.	0
Z Ameriško Domovino s^_
vsestransko zadovoljni in J ° _ limo prejemati tudi v bo
Priložen ie ček za enoletno ^
ročnino in dar za Tiskovni shla Lepo Vas pozdravlja ^
Družina Ivan
Ambrc
1
AMERIŠKA DOMOVINA, JUNE 27. 1971 \
(~r T Me
Society'
QfGFTeM
%u3i
ONE FA1RLANE DRIVE
JOUET, IL 60434
Since 1914...
• • • the Holy Family Society of the U.S.A. has been dedicated to the service of the Catholic home, family and community. For half-a-century your Society h?" offered the finest in insurance protection at low, non-pi >. -ates to Catholics only
LIFE INSURANCE • HEALTH AND ACCIDENT INSURANCE
Historical Facts
The Holy Family Society is a Society of Catholics mutually united in fraternal dedication to the Holy Family of Jesus, Mary and Joseph.
Society’s Catholic Action Programs are:
1-	Scholarships for the education of young men aspiring to the priesthood.
2-	Scholarships for young women aspiring to become nuns. Additional scholarships for needy boys and girls.
4-	Participating in the program of Papal Volunteers of Latin America.
5-	Bowling, basketball and little league baseball.
Social activities.
^ Participating in the Catholic Communications Foundation.
Družba
sv« Družine
Officers
President .................... Joseph J. Konrad
First Vice-President  ........ Ronald Zefran
Second Vice-President ........ Anna Jerisha
Secretary .................... Robert Ml Kochevar
Treasurer .................... Anton J. Smrekar
Recording Secretary .......... Joseph L. Drašler
First Trustee ................ Joseph Šinkovec
Second Trustee ............... Matthew Kochevar
Third Trustee................. Anthony Tomazin
First Judicial ............... Mary Riola
Second Judicial .............. John Kovas
Third Judicial ............... Frank Toplak
Social Director .............. Nancy Owen
Spiritual Director ........... Rev. Aloysius Madic, O.F.M.
Medical Advisor .............. Joseph A. Zalar, M.D,

ŠN ME1GRIAM
Phis
Ip	Past week, the Holy Family Society was saddened to
of Steve J. Kosar on Sunday, June 16, 1974, at W- 01116	California. His death, at the age of 61, fol-
eu a lingering illness.
Mr. Kosar served as President of the Holy Family Society cjpf1; ^0l 1968 and was an officer and member of the So-St. John the Baptist Lodge #13 for over 30 years.
St c 6 luneral was held from the Zefran Funeral Home to lophan’s Church in Chicago on Saturday, June 22, 1974.
Ms widow, Mary, and his family,'the officers and mem-°1 the Society extend their deepest sympathy.
HOLY FAMILY SOCIETY ROBERT M. KOCHEVAR, Secretary
U.S.A.
ČE SE SELITE
^Polnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, ham pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. avedba starega naslova je nujna
AMERIŠKA DOMOVINA
^117 St. Clair Avc.	Cleveland, Ohio 44103 ^
IVtoi stari naslov: ...................
........................... .............................
/r .
1 novi naslov: ...............................................
Moje
IME:
Anton Sterle: Hierarhija resnic, Ljubljana 1974
Župnija Marijinega Oznanjenja v Ljubljani, ki jo vodijo oo. frančiškani, prireja že nekaj časa vsak torek za študente ljubljanskih srednjih in visokih šol posebna predavanja. Da bi bila ta predavanja pristopna tudi drugim, izhajajo tudi v tisku, in sicer pod naslovom “Izbrana predavanja”. Le-ta izdaja “Naše tromostovje”, mesečno glasilo župnije Marijinega Oznanjenja v Ljubljani. Tako je pred kratkim izšlo v 18. zvezku “Izbranih predavanj” tudi predavanje profesorja ljubljanske teološke fakultete dr. Antona Strleta, v katerem je razpravljal “o hiearhi-ji resnic” na enem izmed svojih predavanj študentom, ki obisku-j ej o omen j ena š t u d e n tovska ‘torkova’ predavanja pri ljubljanskih oo. frančiškanih.
Dr. A. Strle je v tem svojem predavanju rekel med drugim, da tudi krščanske resnice poznajo svoj vrednostni red. Nekatere so pomembnejše od drugih. Zlasti pa so nekatere temeljne, spet druge pa so iz teh temeljev porojene. Ob tej ugotovitvi je razvil svoje zelo zanimivo predavanje o hierarhiji resnic.
Hierarhijo resnic je posebej poudaril zadnji cerkveni zbor, Želeč, da se verni ne bi ustavljali ali celo izgubljali ob manj važnih resnicah, pozabljali pa na temelje vere.
Kdor bi rad to knjižico, naj piše “Našemu tromostovju”, Prešernov trg 4, 6100 Ljubljana, Jugoslavija.
KULTURNA KRONIKA
liski dom prosvete v Tinjah, Tainach 9121, Ktn., Austria. Knjiga velja na Koroškem 30 šilingov.
Da so prišli naši rojaki na Koroškem do tega svojega doma, gre zahvala rajnkemu celovškemu stolnemu proštu prelatu dr. Rudolfu Biuemlu, ki je bil dolga leta vodilna osebnost med koroškimi slovenskimi duhovniki, in pa ravno tako tudi že rajnkemu uredniku dr. Alojziju Kuharju, ki je vso svojo imovino testamentarično poklonil za ustanovitev doma. Bog danes čudovito poplačuje njuno žrtev. Duša vsega današnjega živahnega življenja v tinjskem Domu pa je duhovnik Jože Kopeining, s katerim se lahko srečate v celovškem domu Družbe sv. Mohorja.
J. S.
Dr. Štefan Steiner: Ko se poročata — ljubezen in seks
Knjiga za mladino, vzgojitelje in starše
Podobno kot pri ljubljanskih frančiškanih imajo tudi slovenski rojaki na Koroškem v svojem Domu (duhovnih vaj) v Tinjah že nekaj let poleg duhovnih vaj stalno tudi predavanja o problemih, ki v živo zadevajo duhovno življenje naših ljudi v tej deželi v sedanjih časih. Poleg domačinov jim na njih predavajo tudi strokovnjaki, svetni in cerkveni, iz matične Slovenije. Eden teh iz druge skupine je tudi dr. Stefan Steiner, profesor moralke na ljubljanski teološki fakulteti, ki je v svojem nedavnem predavanju v Tinjah razpravljal o ljubezni in seksu (spolnosti) s krščanskega življenjskega gledišča. Posebno pomembna predavanja izdajajo tudi v tisku. Kdor ibi morda imel rad to Steinerjevo predavanje, naj piše na naslov: Kato-
0b 50-leinid tornada v Lorainu
Cleveland, O.— Dne 28. junija tl. bo 50 let, kar se je razdivjal j v Lorainu, Ohio, strašen vihar tornado. Po njem sicer ni bil neposredno prizadet tisti del lorainskega mesta, v katerem so naseljeni naši rojaki, pa se ga vendar vsi izmed njih, ki so ga doživeli in so danes še živi, radi spominjajo in pripovedujejo oj njem sedanjemu rodu. — Žani-; mivo je, da je, o tem viharju j prinesla takratna mohorska Mladika podrobno poročilo izpod peresa rev. J. S. Poročilo je še danes zanimivo za vsakega ter ga zato tu priobčujemo.
“Kakor se po Evropi letos (1924) pojavljajo hudi viharji, ki so posledica tako hitro se menjajoče vročine in mraza, tako je tudi v Ameriki zahrumel dne 28. junija ob pol šestih zvečer strašen orkan nad mestom Lorain, ki leži ob Erijskem jezeru. Orkan je trajal samo 10 minut. V tem kratkem času pa je porušil 40 oddelkov (blokov) hiš, ki so povečini lesene. Vihar je bil tako strašen, da je trgal hiše od temeljev, jih preko-picaval po petkrat po ulicah in jih potem treščil ob tla, da so se na kosce razsule in pokopale v razvalinah vse prebivalce. V nekaterih minutah je bil -del mesta kup tramovja, opeke, stekla, pohištva, odkoder so doneli le vzdihi in klici ranjenih in umirajočih. Z jezera so brezžično telefonirali v Cleveland za pomoč. Prihiteli so gasilci, vojaki, zdravniki. Do mesta niso mogli z avtomobili, ko so bile pred mestom vse ceste zaprte po drevju in razvalinah.
V mestu je vladala popolna tema, ker je bila plinska in električna napeljava razdrta. Zdravnikom je primanjkovalo luči in etra za operacije. Mnogim so brez omamljenja odreza-vali zmečkane ude. Grozni stoki so pretresali ozračje. — Vojaštvo je obkolilo vse mesto. Vlada j,e proglasila obsedno stanje in velela vsakega, ki bi hotel izrabiti to strašno nesrečo v ta-
V	BLAG SPOMIN
TRIDESET LET ODKAR NAM JE KRUTA VOJNA ODVZELA MLADO ŽIVLJENJE NAŠEGA PRISRČNO LJUBLJENEGA SINA IN BRATA
Stanley J. Zupančič
’ ki je na bojnem polju za ljubezen domovine prelil nedolžno kri dne 26. junija 1944.
Trideset let že Te zemlja krije, v temnem grobu mirno spiš, srce Tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš.
Tvoja izguba je nepopisna,
Stanley dragi, tebe moč pozabiti ni.
Edina ta nam je tolažba,
Da se zopet snidemo med zvezdami.
Zbogom sin, brat, mirno spavaj,
V	rojstni zemlji se odpočij,
Duša pa plačilo vživaj,
Tam kjer več bojevanja ni.
Žalujoči ostali:
IGNATIUS in MARY ZUPANČIČ, starši HENRY in FRANK brata, in številni sorodniki
Cleveland, O., 27. junija 1974
tinske svrhe, na mestu ustreliti. — Koliko je mrtvih, se ne ve. Največ jih je bilo v kinu, kjer se je zrušil str op. in. stene na občinstvo. Oddelek, kjer bivajo Slovenci, ni bil prizadet - v tako ozkem pasu je drevil orkan. Nekaj Slovencev, ki so bili v službah v mestu, je pa tudi pokopanih pod razvalinami. Po uradnikih Rdečega križa je ugotovljeno, da je orkan (tudi tornado imenovan) porušil 940 poslopij, škodo cenijo na okroglo 50 milijonov dolarjev.”
J.S.
izdatki v proračunskem L 1975 le 309 fcililonov
WASHINGTON, D,C. — Predsednik Nixon je pred svojim odhodom na pot v Sovjetsko zvezo imel sestanek s svojimi gospodarskimi svetovalci, na katerem so odločili, da mora biti novi zvezni proračun omejen na kvečjemu 300 bilijonov .dolarjev izdatkov in po možnosti krit z dohodki. Vsekakor naj bi bil uravnovešen proračun za leto 1975-1976. -
V zvezi z načrtom za uravnovešen zvezni proračun je bilo govora tudi o možnosti povišanja davkov in to v času, ko Se-
nat razpravlja o njihovem znižanju. Herbert Stein je dejal, da za enkrat nihče ne misli na povišanje davkov, da pa taka možnost kasneje ni izključena.
V tekočem proračunu, ki se konča s tem mesecem, računajo, da tbo primanjkljaj zmanjšan na skupno 3 bilijone, ko so računali na 5 bilijonov. Proračun za 1974-75 naj bi predvideni primanjkljaj 11 bilijonov zmanjšal na 6 ibiljonov, proračun 1975-76 pa naj bi bil uravnovešen.
Štirje vojaki ZN ubiti na Golanskem višavju
ZDRUŽENI NARODI, N.Y.— Štirje avstrijski vojaki v enotah Združenih narodov, ki skrbijo za vzdrževanje premirja na Golanskem višavju, so bili v torek ubiti, ko je njihov avto zavozil na mino na podnožju Hermo-na, je objavil glavni tajnik ZN K. Waldheim.
To so prve žrtve med vojaki ZN na Golanskem višavju, na področju Sinaja je bilo ubitih 10 pri vzpostavljanju nevtralnega pasu med Egipčani in Izraelci.
Baku daje le 4% vsega olja v Sovjetski zvezi
BAKU, ZSSR. — Pred drugo svetovno vojno in še tekom nje
PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO
DRAGI NAROČNIKI IN NAROČNICE!
oh Prosimo, pošljite nam naročnino že ob prvem ^'Gstiiu, prihranite nam ponovno delo in stroške! jPP^očite takoj, če želite spremembo v naročništvu. li pobivajte nam novih naročnikov. Priporočite naš 1 svojemu slovenskemu sosedu in znancu!
AMERIŠKA DOMOVINA
jL*
je Baku dajal dve tretjini vsega olja, kar so ga v ZSSR načrpali. Neomejeno izkoriščanje bogastva ležišč je ta postopno izčrpalo. Lani je Baku dajal le še 4% vsega olja, ki so ga načrpali v ZSSR.
Sedaj iščejo olje v večjih globinah Kaspiškega jezera v okolju Bakuja, na kopnem je iskanje olja postalo skoraj brezuspešno.
MALI OGLASI
EUCLID ZIDANA HIŠA
za dve družini, 5-5 vsako stanovanje, rekreacijska soba, 50 x 140 čevljev lot. Dvojna garaža v štiridesetih.
EUCLID OD CHARDON RD.
na pol ranč, dvojna priključena garaža, štiri spalnice, ena in pol kopalnica, klet, 60 x 145 čevljev lot. lastnik premeščen. Se mora prodati, v srednjih štiridesetih.
EUCLID ZIDAN BUNGALOW
10 let star, dve spalnice in prostor zgoraj za dve sobi. Klet. Dvojna garaža. Kvalitetno delan. Kot nov. V srednjih tridesetih.
EUCLID—ZA DVE DRUŽINI
z aluminjam obita, 5-5, zgoto-vljeno tretje nadstropje, klet, dvojna garaža, $38,900.
NOVI DOMOVI
od Route 91, Eastlake, ranči, colonials, splits. Kličite za informacije.
UPSON REALTY
499 E. 260 St.	731-1070
Odprto od 9. do 9.
lj/i^	(HO)
V	najem
Oddamo 2 sobi, kuhinja in spalnica, starejšemu moškemu, porč. $30 mesečne, zgoraj, na 1064 E. 61 Apt. 2.
______________-(110)
V	NAJEM
šest sob v duplex hiši, se odda odraslim brez živali, na 980 E. 77 St.
_______________ -(HO)
For Rent
Off Lake Shore Blvd. on E. 146 St. four rooms down, couples only. No pets, $95 per month. 729-1155
(110)
Naprodaj
Pohištvo naprodaj, kovčke in druga oprema. Kličite po 4. uri 531-1876
(20,25,27jun)
For Rent
E. 71 St., South of St. Clair, 6% room apt. Pay own utilities. Call 843-8033 or 881-2574
(110)
LOTS
Willoughby Hills, 100 x 400, off White Rd., Erich Dr., near St. Joseph Park, $5,950.
RICHMOND HEIGHTS
off Chardon Rd. 50 x 160, 100 x 400. Make offer.
NORTH MADISON
100 x 400, Dock Rd. 900 feet off Route 20, $2,950.
§f r©kal Realty
481-1100	692-1020 evenings
(110)
Male Help Wanted
JANITOR WANTED
Janitor needed at St. Mary’ Church. Anyone interested ca] 161-7740. Living quarters aval] able.	i jr
OB DRUGI OBLETNICI VLOMA V WATERGATE — Organizatorji vloma v glavni urad demokratske stranke v stavbi Watergate v. Washingtonu, D.C., izvedenega 17. junija 1972, si gotovo niso mislili, kaj bo njihovo dejanje sprožilo in kaj pomenilo za našo deželo. Na gornji sliki so tisti, ki so bili doslej s tem vlomom povezani, pa bili istočasno tudi povezani z-Belo hišo, če že ne kar v njej zaposleni. Po vrsti so: (zgoraj) od leve proti desni John Mitchell, H. R. Haldeman, John Ehrlichman, Maurice Stans. Robert Mardian, Frederick Lame. Jeb Magruder, John W. Dean, Herbert Kalmbach, (spodaj) Egil Krogh Jr., Dwight Chapin, Hugh Sloan Jr., Donald Segretti, Gordon Strachan, Gordon Liddy, Charles Coson, James McCord in Hoivard Hunt.
TOVARNIŠKI DELAVCI
za dnevno delo. Pridite osebno od 9. do 4. ure popoldne. Morajo imeti svoj prevoz. Koristi. Dobra prilika za napredovanje.
THE RIVER SMELTING & REF. CO.
4195 Bradley Rd. od Jennings rd
prva cesta južno od Harvard ave
351-3040
______________________(HO)
Help Wanted — Female
PERSONAL MAID
Eastern suburb of Cleveland. Winter in Florida. Care of invalid woman with household staff. Excellent salary. Mall 531-8900 Mrs. Clark
«	-(HD.
liiimmmiiiiiimiiimiiiiimmiiiiimiiimmiimmiimiiiimiimmmmimiii^
= Paul Keller
i
z z z
I
CVET NA$E VASI
I
I
£
|!..................
‘Seveda, tudi ves denar; kdor ženo zelo razburilo.
bi kaj potreboval, se mora nanjo obrniti.”
Fant je ves zardel. Besno je udaril na mizo in zavpil:
. “To pa že ne! Jaz sem naj-starejši, sem dve leti starejši ko ona! Ne bom trpel, da mi bo takale gos ukazovala in mi na prste gledala!”
“Kaj pa misliš napraviti, ko je pa stvar že določena?” je mirno vprašala Mina.
“Vse bom razbil, pa še tebe zraven!”
Mina je bila še zmeraj mirna.
“Ne bi dolgo razbijal; spravili bi te iz hiše.”
Tedaj je bil fant zelen od sovraštva in jeze.
“Kdo — kdo bi me spravil iz hiše?”
“Jaz!”
Glasno se je zasmejal.
“Ti? — Ta prava se je oglasila!”
“No, če jaz ne, pa na vse zadnje — orožnik.”
To mu je sapo zaprlo. Nemo je buljil vanjo. Mati, ki je vsa oslabela in ki ji je bilo mučno jedko razpravljanje, je proseče dejala:
“Mina, nikar ne pretiravaj! Mali so zraven.”
“Naj le vse to slišijo! Saj tudi doživljajo slab zgled svojega brata. Saj vedo, da je njih brat pijanec!”
Fant je za vreščal in planil na sestro. Mati je ihte zapustila sobo, za njo je izginil Bernard. Tone pa, dasi je imel od strahu solzne oči, je ostal in zakričal: “Pusti jo, Lojze, pusti jo!” Obesil se je na bratov suknjič in hotel brata odtrgati od sestre.
Mina se je prestrašila sirovega napada bratovega, vendar se je kmalu zavedela. Močno, jedrnato dekle je kmalu obvladalo potepuškega pijanca. Zgrabila ga je za roke, jih upognila nazaj, da bi se mu bili skoraj zlomili členki in prisilila ga je, da je pokleknil pred njo. Srepo je zrla sopihajočemu bratu v oči. Nekaj trenutkov ga je pustila na kolenih. Nato je rekla:
“Zdaj veš, pri čem da si! Jaz sem dosti močnejša od tebe! Če se boš še kdaj tako daleč spozabil, boš tepen ko pes!”
Spustila ga je. S psovkami ji je zagrozil in zbežal iz hiše.
*
Čez tri dni se je Mina odpeljala z materjo v mesto. Sama je vodila enovprežni koleselj. V rnestu sta šli obe k notarju. Ondi je napravila mati oporoko in je izstavila svoji hčeri Mini pol-nomočno pooblastilo za upravljanje posestva. Vse to je staro
Mina
.10 ]e
NEOBIČAJEN KANDIDAT — Beverly Harrell, vodnica javne hiše v Nevadi, kjer so take hiše z zakonom dovoljene, je napovedala, da bo kandidirala v državno zakonodajo. Ni še povedala, koga misli tam zastopati, če bo izvoljena.
“Ali se kesate, mati?”
“Ne —< saj je moralo tako priti. Ti boš gospodarila, Mina.” Konjiček je počasi stopical po poti. Mina je sedela kraj matere in vodila konja. Med njima je na vozu stala težka, jeklena blagajna in jemala prostor, da je bilo tesno.
“Le zakaj si kupila to železno omaro, Mina? Še nikoli nas ni nihče okradel.”
“Nič se ne ve, kaj še pride.”
“Oh, Mina, kaj morda sumničiš Lojzeta? Res je razbrzdan glede deklet in popiva. Tat pa ni.”
Spustila je vajeti in se obrnila k materi.
“Obvladati ga je treba. Zad-
sami to travniki. Obe sta bilil"’6	“ j? t ”aPraVil
polni težkih misli Slednjič jeC,,”? p ff ’ ^ PT .,	,.	’ J i plačala. Povedala pa sem gostil-
izpregovorila mati:	.v .	,■	s,
Imcarjem, da tudi pare ne dobijo
1 orej zdaj sem obračunala z j več od nas. Če mu dajo kaj na
življenjem! Oporoka je nareje- upanje, bo njih škoda. Rekla
na! Vse sem tebi prepustila.” sem jim, da naj nikar ne mis-
spravila nazaj v gostilno, jo posadila pred skodelico kave v kot zofe in sama odšla spet v mesto. Šla je v neko banko, opravila še to in ono in potem kupila težko, železno blagajno ki se je dala z vijaki pritruditi na pod. Molče sta se odpeljali domov. Dolgo se je vlekla pot med jel-!
lij o, da se bojimo sramote. Sramota je, delati nečastne dolgove in dajati postopačem, na upanje.”
“Hudi bodo nate.”
“Saj so že. A to me nič ne briga. Lojzetu bom dajala po 30 dinarjev na teden. Saj ne zasluži toliko. Te denarje bo zapil ob sobotah, ko jih bo dobil. Nato bo moral biti ves teden trezen, ker mu ne bo nihče več dal na upanje in mu ne bom dala niti pare več. Včeraj sem mu to tudi povedala.”
“Preveč neusmiljena si z njim.’
“Ne, nisem neusmiljena, a vi ste bili premehki. Pa to se bo spremenilo — pa temeljito.” Stara žena je tiho ihtela.
“Kaj je bilo dosti dolgov?” “Da, dosti jih je bilo.” “Koliko pa?”
“Ne bi rada povedala. Dolgove je bilo treba plačati in plačani so.”
Tako sta prišli domov. Pa se je izkazalo, da je nekdo vlomil v leseno skrinjo, v kateri so imeli Boštjanovi denar spravljen, in pobral ves denar iz nje. V skrinji so našli s svinčnikom popisan listič. Lojze je sporočil, da ne more biti več doma, ker ne more prenašati, da bi mu ukazovala robata, dve leti mlajša ženščina. Da je odšel po svetu in si je vzel tiste borne novce, ki so bili v skrinji, za potne stroške. Ne odpove se pa ničemur; spet se bo povrnil in zahteval kot naj starejši svoje pravice.
Mina je prva odkrila tatvino. Skrinja je bila: v gornjih prostorih. Od služinčadi ni nihče opazil vloma. Lojze je bil odšel krog poldneva; neki hlapec mu je z vozičkom peljal kovčeg na kolodvor. Mina je zaprla skrinjo in spravila dleto, s katerim je bilo vlomljeno, nazaj med
drugo orodje. Nato je poiskala Jožeta in ga vprašala, ali kaj ve o Lojzetu. Jože je bil tedaj na njivi, ko je zvedel za Lojzetov odhod; koj je sumil, da ni nekaj v redu. Šel je na kolodvor, kjer
so mu povedali, da je Lojze vzel vozovnico za v glavno mesto.
“No,” je dejala z mirnim gla' som Mina, “pa naj gre, kam°r hoče.”
(Dalje prihodnjič)
4
Ameriška Domovina v prvem tednu julija zaradi počitnic osebja ne bo izšla
Naročnikom in vsem ostalim bralcem Ameriške DomO' vine vljudno naznanjamo, da ne bomo izdali lista v tednu 4. julija. Urad in tiskarna bosta zaprta od petka, 28. junija do ponedeljka 8. julija.
To bomo storili iz razloga, da bodo lahko dobili vsi naši uslužbenci toliko potrebne počitnice, kar bi bilo sicer nekaterim nemogoče, ker je število osobja premajhno, da bi moglo postopno na počitnice.
Dopisnike, tajnike društev in vse ostale prosimo, naj svoja poročila pošljejo preje, da jih bo mogoče pravočasno objaviti. Prosimo vse, da vzamejo to vest blagohotno na znanje.
J
..............."T.................h..............................................^
Vaše je! Brezplačni šliri-delni namizni pribor iz ročno izdelanega imperialnega porcelana.
Samo odprite nov hranilni račun v znesku $25 pri Society! Ali pa dodajte $25 k vašemu sedanjemu računu!
To je ljubki namizni pribor, delikaten, vendar trpežen; ročno izdelan, ročno dekoriran. Oba vzorca sta ekskluzivna stvaritev W. M. Daltona. Klasični Whitney vzorec je obrobljen z mehkim golobje sivim filigranom, delikatno poudarjenim v platini.
Žlahten Sincerity vzorec je obrobljen v platini in ročno nanešen na bleščeče bel, prozoren porcelan. Imperialni porcelan . . . poklon gracioznemu življenju in ena štiridelna namizna garnitura je brezplačno vaša pri Society National Bank!
Sedaj« Odprite pri Society nov hranilni račun na knjižico za $25 ali več. .. če pa že imate hranilni ali bonus račun na knjižico, dodajte temu $25. V vsakem takem slučaju boste prejeli vaš brezplačni štiridelni namizni pribor Whitney ali Sincerity vzorca. Ena brezplačna garnitura na družino.
Nadaljujte! Ko čas teče, dodajte k vaši porcelanasti kolekciji. Vsakokrat, ko vložite $25 na vaš hranilni račun, lahko kupite eno štiridelno namizno garnituro za samo $5.95. Prav tako lahko kupite katerikoli krasni pritiklinski komad po zelo ugodnih cenah! Pozneje lahko kupite nadomestne ali dodatne kose iz odprte zaloge, direktno od W. M. Dalton & Associates.
Višje obresti! Veliki prihranki! če investirate v enega izmed sledečih $1,000 hranilnih certifikatov... 4-letni certifikat po 7.25%, 2 in y2 do 4-letni certifikat po 6.5%, ali 1 do 2 in y2-
Discover Society.«
letni certifikat po 6% letnih obresti. . . lahko kupite kompletni namizni pribor za 8 ali 12 oseb, plus vse pripadajoče komade, po znižanju prodaje na drobno! Vseh 55-komadov, pogrinjek za 8 oseb je vaš za samo $79.95! Vseh 95 komadov, pogrinjek za 12 oseb pa za samo $124.95! Nakup višjih vrednosti vam omogoča, da kupite eno od obeh garnitur po še nižji ceni.
Če so hranilni certifikati vnovčeni pred dozorelostjo, zahtevajo federalni predpisi, da se obresti izravnajo po obstoječi, regularni obrestni meri za običajne hranilne knjižice, manj 90 dni odbitka.
Začnite danes, julri, v soboto!
Obiščite Society urad v vaši okolici in oglejte si razstavo tega finega namiznega porcelana. Oglasite se pri nas od ponedeljka do četrtka, od 9.30 do 2.30, ob petkih od 9.30 do 6.00 in vsako soboto dopoldne od 9.30 do 12.30. Potem začnite hraniti pri Society! Začnite dobivati višje obresti! Začnite z vašo kolekcijo ročno izdelanega namiznega pribora!
The Whitney Pattern
NATIONAL’*-'
BANK0F CLEVELAND
A.SOCIETY CORPORATION BANK member f.d.i.c.
The Sincerity Pattern