S 6» št. — 5. leto. Poštnina pavšalirana. Današnja številka velja K 3- V Ljubljani, sreda 1. februarja 1922. Naročnina z« kraifaviu«« SHS Mesečno 4S K. Letno Str, K Inozemstvo: Mesečno 6S K. Letno S16 K. Oglasi: enostolpna mm vrsta za enkrat 2 K, večkrat popust Uredništvo: Wolfovn ulica l/l. Teteton 300. T""------- Uprava: *v*«/»/ fr«,,*' S. Telelon 44. si pe ne vračajo, m je priložiti znamko za odgovori Ljubi narodne skupščine. Jugoslovansko-mmška trgovinska pogodba 'sprejela. Beograd, 31. jan. Predsedmk di. Ribar je otvoril sejo narodne skupiiči-ne ob 17.05. Po opravljenih formalnostih je poslanec 'Milan Pribičevič v|>ra-šal predsednika skuaŠčine, kaj misli storiti, da se v bodoče prepreči postopanje ministrov, ki v nekaterih slučajih ne odgovarjajo na interpelacije,, in navaja, da včeraj ni odgovoril na njegovo interpelacijo minister za pošto in brzojav, temveč odšel iz dvorane. Predsednik skupščine dr. Ribar je odgovoril, da bo v bodoče pazil na to, da bodo ministri odgovarjali na vprašanja. Na vprašanje poslanca dr. !va-niča je odgovoril predsednik dr. Ribar, da je že zahteval od odbora za posluv-nik, da konča svoje delo in da je predlagal kot rok 10. februar, do katerega ttlora odbor za poslovnik končati svoje delo. Skupščina je vzela to na znanje. Nato je skupščina prešla na dnevni red: Začasna trgovinska pogodba med kraljevino Srbov, Hrvatov in Sioven-Cev in Nemčijo. Ko so je prečitalo poročilo, je poročal trgovinski minister dr. Spaho in naglašal potrebo, da stopimo z Nemčijo v pogodbeno stan]e, ter razložil načrt pogodbe. Naš izvoz ▼ Nemčijo je 1. 1920 znašal polovico Vsega našega izvoza in stoji Nemčija na tretjem mestu med državami, ki dobivajo od nas blago. Izvažali smo največ zelje, suhe slive in meso, uvažali pa železo, stroje, razne aparate, posebno električne itd. Promet med nami in Nemčijo je bil otežkočen, ker nismo dobivali blaga od Nemčije direktno in smo morali radi tega plačevati nagrade za posvetovanje. Škoda je bila v tem, da nismo morali plačevati samo . te nagrade, temveč se je opažala škoda tudi na valutnem polju. In namesto v markah smo večkrat morali plačevati nemško blago z dragimi valutami, kakor n. pr. v lirah ali švicarskih frankih. To je nepovoljno vplivalo na našo valuto. .Glede pogodbenega načrta je omenil, da se je pogodba napravila z največjimi pooblastitvami, toda brez tarifalncg’a dela. Take pogodbe so bile običajne samo med državami, med katerimi je bil slab trgovinski . promet. Člen 5 pogodbe določa, da smemo, ako bi bila potreba, prepovedati izvoz in uvoz gotovega blaga. Ker je vpraša- nje etabliranja tujcev vezano z gotovimi političnimi vprašanji, se je to vprašanje za sedaj pustilo nerešeno. Ta pogodba torej nima tarifarnega tlela, niti določb o etabliranju tujcev. Pogodba ima zato to prednost, da so1 odpadle vse odredbe o kompenzacijah in kontingentih. Minister je končal s tem, da je ta pogodba potrebna in da se mora izvesti. Za njim je govoril v imenu Jugoslovanskega kluba poslanec Brodar, ki je rekel, da se strinja z načrtom, kolikor je v korist kmetu, delavcu, obrtniku in naši industriji, da pa za izvršitev pogodbe ni dosti, ako se organizira konzularna služba v Nemčiji. Uverjen je, da sedanja vlada pogodbe ne bo izvedla tako, kakor bi bilo treba, da nima zaupanja v vlado in da bo glasoval proti. — Zemljorad-nik Jovanovič smatra, da je pogodba dobra in da bodo zemljoradniki glasovali za. Enako se je izjavil tudi poslanec Divac. (Sodjaldemokrat.) Potem js_ govoril v svrho osebnih pojasnil posl. Stojan Protič in omenil, da v prvih osmih mesecih, ko je bil na vladi, ni mogel izgotoviti pogodbo z Nemčijo radi takratnih razmer v državi. Potem je prišla demokratsko-socijalistična vlada, ki je trajala od avgusta 1919 do februarja 1020, potem pa je zopet en prišel na vlado. Karakterizacija takratne parlamentarne situacije je bila ta, da je opozicija prve dni začela tehnično obstrukcijo in preprečila delo. — Za njim je govoril poslanec Brardner v prilog pogodbi. Nato je skupščina prešla na načelno glasovanje. Glasovalo je 171 poslancev, in sicer 147 za, 14 proti. Proti je glasoval Jugoslovanski klub. Pri glasovanju v posameznostih so bili vsi členi sprejeti brez pripombe, samo proti členu 16 so glasovali Jugoslovanski klub in socijalni demokrati, češ, da je nejasen. Nato je bilo tretje glasovanje. Glasovalo je 170 poslancev, in sicer 156 za, 14 proti. Predsednik je objavil, da je sprejet zakonski predlog o trgovinski pogodbi z Nemčijo. Objavil je tudi, da bo odsotne poslance kaznoval s tem, da jim bo odrekel dnevnice. Seja je bila zaključena, in prehodna odrejena za jutri popoldne ob 16. uri. Smernice ruskih delegatov za kon?e> resi«® v denovš. Ruski delegati bodo zahtevali pr! manj e sovjetske vlade. Anglija za, Francija proti priznanju. Gospodarski povzdig Evrope brez Amerike nemogoč? Pariz, 31. jan. Ruski sovjetski delegati na konferenci v Genovi ne bodo delali načelnih težkoč glede sprejema pogojev, ki so se določili v Cannesu. Nasprotno, zahtevali bodo, da zveza narodov, posebno Francija in Anglija s svoje strani prevzameta finančno odgovornost za povrnitev škode, povzročene v Rusiji. Istotako bodo sovjetski delegati formalno zahtevali, da se čim-prej prizna njihova vlada kot polnopravna. Smatrajo, da bi brez tega priznanja ne bilo mogoče urediti trgovskih odnošajev z vsemi državami. Na Angleškem je struja, ki gre za tem, da se — prizna sovjetska vlada. Angleški krogi smatrajo, da bi zopetna vzpostavitev trgovskih odnošajev z Rusijo omogočila angleški industriji, da se povzdigne in potem reši veliki, problem nezaposlenosti na Angleškem. Na Francoskem dvomijo, ali bi se z zopetno vzpostavitvijo trgovskih odnošajev z Rusijo pospešilo gospodarsko stanje Evrope in ali bi boljševiška vlada držala svoje obveze oziroma jamstva za varnost kapitala, ki se nahaja v Rusiji. Znano je, da so prevozna sredstva v Rusiji zelo slaba in da se je poljedelska produkcija zmanjšala na minimum. V najboljem slučaju v kratkem času ni pričakovati stvarnega dobička. Zato bi bilo treba čakati najmanj 12 let. Francija stoji na stališču, da je brez sodelovanja Amerike gospodarski povzdig fevrope nemogoč in da bi bil vsak poizkus te konference že naprej obsojen na neuspeh. Redukcija madžarske armade pred madžarsko skupščino. Draginjske doklade madžarskim javnim nameščencem se zvišajo za 100 %. Budimpešta, 21. jan. V današnji seji narodne skupščine je bil predložen zakonski načrt glede kr. madžarskega honveda. Ta načrt je bil predložen zakonodaji na zahtevo entente. Načrt določa v bistvu nastopno: Prezenčno stanje honveda, ki se nikakor ne sme zvišati, znaša 1750 častnikov, 2343 podčastnikov in 30.916 mož, skupaj 35.000 mož. Honved se izpolnjuje iz prostovoljcev. Častniški zbor obstoji izključno iz poklicnih častnikov. Dalje je bil predložen načrt glede prezenčnega stanja, dopolnjevanja in oboroževanja policije ter orožništva Ta načrt določa za vsako vrsto po 12.000 mož. Policija in orožništvo se dopolnjujeta z naborom. Finančni minister je predložil zakonski načrt, ki zvišuje draginjske doklade za javne nameščence, upokojence, vdove in sirote od 1. februarja za 100 %. V ta namen se zahteva kredit v skupnem znesku 1 milijarde kron. grška prestolonaslednikova DVOJICA NA POTOVANJU SKOZI BEOGRAD. Beograd, 31. jan. (Izv.) Včeraj ob 6. uri popoldne je potoval skozi Beograd grški prestolonaslednik s soprogo >n spremstvom. Na kolodvoru je goste pričakoval kralj Aleksander, naialje ministrski predsednik Nikola Pasic, grški konzul, osobje grškega poslan-nistva v Beogradu ter mnogo občinstva. Kralj Aleksander je srčno pozdravil visoki par in se z njim del j časa prijazno razgovarjal. Nato so »topili v dvorno čakalnico na kolodvoru, kjer so pili čašo čaja. Grški gostje so zapustili beograjski kolodvor ob 6 50 proti jugu. NAČELNIK GRŠKEGA GENERALNEGA ŠTABA V BEOGRADU. Beograd, 31. jan. (Izv.) Načelnik grškega generalnega štaba general Dusmanis, ki je včeraj spremljal grškega prestolonaslednika it^ sopiogO na poti iz Bukarešte v Atene, je za nekaj dni ostal v Beogvadu. POROKA KRALJA ALEKSANDRA Beograd, 31. jan. (Izv.) Današnja »Pravda« objavlja brzojavko iz Bukarešte, da se po informacijah iz dvorskih krogov v Bukarešti vrši poroka kralja Aleksandra z romunsko prince-zinjo Marijo dne 22. februarja. Svečana izmena prstanov bo v dvorcu Calea Victoria". IZ SEJE PRVE SEKCIJE FINANČNEGA ODBORA. - PROTIZAKONITO NALOŽENO DRŽAVNO POSOJILO PRI ZASEBNIH BANČNIH PODJETJIH. Beograd, 31. jan. Včeraj je imela sejo prva sekcija finančnega odbora. Razpravljali so najprej o izdatkih vrhovne državne uprave; ker pa niso imeli točnih podatkov, so potem vzeli v pretres notranje posojilo. Ugotovilo se je, da se je plačalo za investicijsko posojilo 338 milijonov dinarjev. Potrošenih je 82 milijonov, ostanek plačanega kapitala pa leži pri 'bančnem sindikatu s 3 % obrestmi. Odbor smatra, da je to protizakonito in da se mora denar položiti v Narodno banko. Nastalo je vprašanje, ali se morajo plačati obresti za, ostanek 162 milijonov dinarjev, katere mora plačati bančni sindikat kot preostanek do 500 milijonov. O tem ni prišlo do sklepa Sekcija se zopet sestane 6. februarja obenem pa se bodo iz pokrajin pozvali delegati finančnega ministrstva, da pridejo z referenti v Beograd, da bodo skupno s finančnim odborom pretresali proračun v dotičnih pokrajinah. Nato je musl. poslanec Filipovič zahteval, da se fin. ministrstvo reorganizira, češ da je za naše razmere predrago, in da naj se sprejme organizacija, kakor jo imajo v Češkoslovaški, kjer imajo samo tri generalne direkcije,- ne pa francoska, v katero smo se zagledali, tako da imamo 12 generalnih direkcij. O tem vprašanju bodo razpravljali na prihodnji seji. — Druga sekcija finančnega odbora je vzela v pretres proračun državne tiskarne. Pri tem pretresu se je ugotovilo, d aje proračunski načrt netočen, ker po priznanju uprave državne tiskarne same niso od nje zahtevali podatkov za sestavo proračuna. Zato je v proračunu izkazan deficit od blizu 6 milijonov Din., dočim se je sekcija na licu mesta, namreč pri tiskarni uverila, da to nikakor ne odgovarja istini in da bi tiskarna po vsej priliki lahko pokrila svoje troške, ako bo ostala urejena kakor doslej. ZAKONODAJNI ODBOR JE ZAVRNIL VLADNI PREDLOG GLEDE ODDAJANJA VODNIH SIL V ZASEBNO IZKORIŠČANJE. — ZAKON O CENTRALNI UPRAVI V NAČELU SPREJET. Beograd, 30. jan. Danes predpoldne se je na seji zakonodajnega odbora najprej pretresala uredba glede oddajanja vodnih sil v eksploatacijo po predlogu ministrstva, za poljedelstvo in vode. Poslanec Popovič je smatral, da zakonodajni odbor ni pristojen, da sklepa o teh koncesijah, ter se skliceval na dotične člene ustave. Zakonodajni odbor je z glasovanjem sklenil, da v tem vprašanju ni pristojen. Kot druga točka dnevnega reda je bila na vrsti načelna razprava glede zakona o centralni upravi. Minister dr. Markovič je predlagal, da se določi posebna sekcija, ki naj pregleda ta zakon in potem poroča odboru. Poslanec Dulibič je nagla-šal, da je več ministrstev, ki bi se lahko ukinila in s tem zmanjšal proračun. Poslanec Angjelič se s predlogom ministra dr. Markoviča ni strinjal in zahteval, dajiaj^se to vprašanje dostavi finančnemu odboru. Poslanec Ljuba Jovanovič je navajal, da mora priti do soglasja med zakoriom o centralni •upravi in dosedanjimi uredbami. Po glasovanju je bil sprejet zakonski predlog v načelu. Podrobna razprava se bo začela, ko bo minister ižprcmenil posamezne člane tega predloga. ZDRUŽITEV DALMATINSKIH PARO-BRODNIH DRUŽB. Split, 30. jan. Odposlanci parobrod-nlh družb »Ungaro-Croata«, * »Dalmacija«, »Dubrovačka Plovitba«, »Av-stro-hrvatske« in »Senjsko parobro-darsko društvo« so na sestanku v Bakru sklenili fuzijo v eno družbo, ki se bo imenovala »Jadranska Plovitba«. Določile so se vse modalitete, da se do 1. marca vršijo zbori teh družb, da odobrijo to fuzijo in izvedejo likvidacijo obstoječih družb. Nova družba bo razpolagala z 80 parniki in bo opravljala parobrodarsko službo na naši obali, pa tudi proge v Trst, Bar in eventualno tudi v Albanijo in Grčijo. PsSStižni speciialasH. »Vlada torej naj ne omahuje, naj se drži ustave, naj pospešuje svojo politiko, obrt in industrijo!* S temi besedami je zapopadcl voditelj slovenske demokratske stranke v narodni skupščini bistvo sedanjega državnega položaja in pokazal delo, ki naj ga vlada izvrši v bližnji bodočnosti. Pri navedeni karakterizaciji političnega položaja ni zanipiiva toliko zmotnost političnega programa, ki smatra, da je treba nadaljevati dosedanjo politiko trmoglavosti. Vidovdanske ustave, obrti in industrije (šic!). Pomembnejše je vprašanje, ali so politiko, ki zanika obstoj težke državne krize, ki ponareja dejansko nasprotje med Srbi in Hrvati, ki nasvetuje vladi, da vstraja pri dosedanjem režimu, more imenovati dosledno z načeli demokratizma, državotvornosti in narodnega edlnstva? Hrvatsko-srbski spor ni navadno grupiranje političnih nazorov, ki za državo ne pomeni kritičnega stanja! Kdor količkaj zasleduje naše notranje razmere in tudi pojmovanje inostranstva, ki se zrcali v padanju naše denarne vrednosti in v političnem omalovaževanju, mora potrditi, da je delovanje centralističnih strank, kakor tudi način oponiranja nasprotnih strank za našo državo največja nesreča, ki jo je doletela v začetni dobi njenega obstanka. V teh nazorih obeh skupin narodnih predstavnikov se izražajo razpoloženja velikih in pomembnih delov jugoslovanske države. Za avtonomističnim programom tiči čustvovanje kulturno in gospodarsko dozorelih narodnih delov jugoslovanskega naroda. Ker gre torej za velika valovanja javnega mnenja, duševnega razpoloženja in zavestnega stremljenja hrvatskega in slovenskega ljudstva, torej zapadnih, jadranskih delov države proti srbski vzhodni polovini in ker so sile, ki si tukaj nasprotujejo približno enake, dasiravno kulturno in gospodarsko morebiti neenake, zaradi tega je hrvatsko-srbski spor težka državna kriza. Spričo take krize bi se smelo zapirati oči in nasvetovati trdoglavo nadaljevanje politike, ki prepušča, da se notranja rana neovirano poglablja le tedaj, ako bi nam bližnja bodočnost nudila možnost, da se volja Hrvatov in Slovencev izpremeni v prid srbske centralistične politike. To je tisto, kar bi bili morali gg. Pribičevič, Kukovec in ostali demokratični politični specijalisti, ki nosijo odgovornost za razvoj strastne revijzijske borbe, za razdvojenost med zapa-dom in vzhodom države, za ekstremnosti federalističnega stremljenja, pojasniti. Ako se demokratični voditelji nadejajo, da bodo stranke z avtonomističnimi programi propadte in da bo centralistična politika v bližnji bodočnosti lahko računala na ljudsko zaupanje med Hrvati in Slovenci? To je kardinalno vprašanje borbe za revizijo ustave in pa nasprotne ji centralistične ^ politike Vidovdanske ustave, obrti in Industrije, kakor se izvoli izraziti g. Kukovec. Katera politika vodi v vidiku tega vprašanja k državotvornosti, k narodnemu edinstvu inl k demokratizmu? Po našem globokem prepričanju je za bližnja desetletja izključeno, da bi mogel centralizem računati na pomembno zastopstvo v Sloveniji ali na Hrvatskcm. Prilike so pač take, da je v Sloveniji izmed 40 poslancev samo 7 za centralizem in to deloma proti volji svojih volilcev in da bi skupščinske volitve prinesle hrvatskim demokratom še večji poraz kakor pa decemberske občinske v Zagrebu. Zatorej pomeni trmoglava demokratska politika, ki zanika obstoj hrvatskega vprašanja in omalovažuje proticentralistično razpoloženje hv at sko-slovenske ga ljudstva, to--liko kot tiranje sedanje državne krize v take oblike, kjer bodo koncilijantne, sporazumne rešitve nerilogoče. Državotvorna in edinstvo ustvarjajoča bi bila samo tista politika, ki bi skušala z vladnega stolca pozvati hrvatsko in slovensko ljudstvo na razgovor tako, kakor je storil angleški minister Lloyd George napram Ircem, ali pa po- ' lltika, ki bi razpisala nove skupščinske volitve. Iz takih volitev bi mogla vznikniti vlada, ki bi zadovoljevala večino jugoslovanskega naroda. Zadovoljstvo Slovencev in Hrvatov je temelj srečnega razvoja in močne bodočnosti jugoslovanske države. RAZPRAVA PROTI ANTENTATA OSUMLJENIM KOMUNISTOM. Beograd, 31. januarja. (Izv.) Na današnji sodni razpravi proti komunistom, osumljenim atentata na kralja Aleksandra, je bil zaslišan Gjor^je Stankovič, tapetnih iz Bosne. Govori o sejah-komunistov, ki so se vršile v Novem Sadu ter o bombah, ki jih je dobil Csaki. Obtoženec pojasnjuje odno-šaje med Nikolo Kovačevičem in Vlado Markovičem. Govori tudi o Csaki-ju. Stankovič pravi, da se ne čuti krivega. — Nato pride na vrsto Klara Li-biševa, ki izjavlja, da ničesar ne ve o komunistični organizaciji. Pravi, da se je sestala z obtožencem Juhaszem samo zaradi denarja. Libiševa se 'izgovarja, češ, da so jo aretirano na policiji opijanili in da ni vedela, kaj govori. — Sodni dvor odredi desetminutni odmor. Potem za začne zasliševanje prič. Večina zaslišanih prič izjavlja, da so videli, ko je bila vržena bomba in da so tekli za atentatorjem Stojičem. Najzanimivejša je bila izpoved priče Milana - KaljeviČa, elektrotehnika iz Prage, ki pravi, da je tekel za atentatorjem, da ga je prijel, mu vtaknil glavo v blato in mu odvzel ostale bombe. Skoraj v istem zmislu izpovedo tudi ostale priče. — Razprava se je nato zaključila. Prihodnja razprava jutri ob 8. uri zjutraj. * KOMISIJA ZVEZE NARODOV V ALBANIJI. Beograd, 31. jan. (Izv.) Iz Korče javljajo, da se dober teden tamkaj nahaja anketna komisija zveze narodov. Zaradi obilega snega pa komisija ne more v okolico, kakor je to nameravala, temveč mora ©stati v mestu. Vsak dan se sestaja z jugoslovanskim predstavnikom in ima z njim konference. Alabanski prvaki delajo z vso paro, da bi pridobili anketno komisijo zase in za svoje zahteve napram Jugoslaviji MADŽARSKA AGITACIJA V VOJVODINI PROTI NAŠI DRŽAVI. Beograd, 31. jan. (Izv.) Naši koml-sarijati na rneji javljajo, kakor piše današnja »Pravda«, da Madžari, in sicer Horthyjevi častniki in agenti, razvijajo v Vojvodini živahno agitacijo proti naši državi. Delajo na to, da se tamošnje pokrajine odcepijo od Jugoslavije in združijo z Madžarsko. Njihova predrznost gre tako daleč, da so en izvod svojega proglasa »Nem, nem, soha!« (Ne, ne, nikoli!) poslali celo našemu tamošnj-rejene nove modalitete za kvalifikacijo v tej službi. Uradniki, ki nameravajo polagati izpite v tej stroki, se imajo zglasiti do 1. aprila. BORZNA POROČILA. Zagreb, 31. jan. Devize: Berlin 152 do 153.50, Bukarešta 215—0, Milan 1380—1385, London 1298—1305, Ne\v York kabel 305—307, ček 0—303, Pariz 2510—2525, Praga 596.50—598, Sufc ca 5950—6000, Dunaj 3.80—4.10, BtK dimpešta 47—48. Valute: Dolarji 300 do 301.50, Dunaj 0-T.50, carski rublji 23 do 25, napoleondori tl 10—0, marke 150—155, leji 216—220, funti 1200—0, lire 1370—1375. Beograd, 31. jan. Valute: Dolarji 74, marke 38.50, leji 56, levi 48, napoleon-dori 275. Devize: London 323, Partfe 627, Ženeva 1500, Praga 149, Dunaj. 1.03, Berlin 38, Milan 342, Budimpešta 11-93- Proti cesaSraiiseffif. Jz govora dr. Ivo Politea na shodu NSS dne 28. januarja. »Poštovani zbore! — Dolazcei kao ijrvat Jugoslaven k Vama Slovencima lugoslavenima spiatram potrebnim, da Vam dadem objašnjenje o nečemu, Što bi u normalnim prilikama bilo sasvim suvišno, pače i smješno objašnjevati, ali što je postalo potrebnim u ovi^n iz-vanrednim prilikama i uslijed nekih Izjava što su nedavno pale u Zagrebu. To objašnjenje jest, da sam Iz Zagreba u Ljubljanu došao ne acroplanom, več železnicom. To znači, da se još alje ispunilo ono, čime se nedavno pri-jetio vodja lirvatskoga bloka g. Stjc-pan Radič, da če pod stanovi tim uvje-tlma morati Slovenci iz Ljubljane u Beograd aeropianorh, a dosijedno torne i Hrvati iz Zagreba u Ljubljanu »eroplanom. Nijc se ispunilo 1 neče se Ispuniti. ako bodemo razumni, iskreni I poštenih namjera! Mi naša saobra-čajna sredstva nesmijemo smanjivati i reducirati na tako sktipo i opasno sred-»tvo kao što je aeroplan, več ih naprotiv moramo proširivatl, jačati i množiti, i napose uspostaviti izmeju Slovcnaca, Srba i Hrvata ono idealno saobračajno »redstvo, koje ide od srca k srcu, od mozga k mozgu 1 od duše k duši. (Klicanje: »Tako jel«) Tim sredstvom moramo biti tako medjusobom pove-tanl, te če svi Srbi, Hrvati i Slovenci biti kako jedno srce, jedan možag i Jedna duša — biti Jugoslavcni! (Burni pljesak i odobravanje.) Ne hude li toga, poletjet čemo svi u zrak i bez aeropla-na, jer če nas strašna eksplozija op-Sega nezadovoljstva 1 zbrke odnijeli k vragu. Ni Vi Slovenci ni mi Hrvati nečemo I ne možemo, da budemb kao onaj či-novnik u jednome ministarstvu u Beogradu, koji je primio slovenski pisani akt, a ostavio ga je u indici neriješe-nog, jer da ne razumijc slovenski. Mi smo se Hrvati 1 Slovenci unatoč nekih malih razlika u jeziku uvijek razu-mjevali 1 razumjet čemo se i nadalje, jer smo lmali i imamo ono, što je man-kalo dotičnome činovniku, a što manjka nažalost mnogima iz našeg troime-nog naroda, a to je — volja, da se ra-zumiju. I baš zato, jer nijc bilo uvijek ()i dovoljno ni svagdje te dobre volje, nto je i došlo do hrvatsko - srpskoga spora, zato sc 1 hrvatski problem tako •'oštrio te prijeti eto pogibelju svima. iC.urno odobravanje.) Velim »svima«, .or to nije.samo hrvatski problem; to jednako srpski kao i hrvatski, jed-aako slovenski kao i srpski, to je pro-: eri jugoslavcnski problem svi ju nas, svakog pojedinog u ovoj državi. Jer mi smo svi u Jugoslaviji tako interesi-.na povezani, te nama toga što bi di-talo jedan njezin dio, a da ne dira i druge. (Klicanje: »Tako je!«) Ne postoji problem samo Istre, samo Gorice, samo Trsta, jer je svaki od tih problema ujedno problem sviju nas. (Živo odobravanje.) I zato ču govoriti o hr-vatskome problemu sa tog opčeg dr-žavnog i narodnog jugoslovcnskog sta-novišta, koje stanovište nalaže nam potrebu, da ga riješimo ne samo radi Interesa Hrvata, več radi interesa sviju nas. Ima kod nas pojedinaca, ima, što je Još gorje, ministara i državnika, ima čak — i to je najgorje — čitavih stra-naka, koje tvrde, da hrvatski problem uOpče ne postoji, pa da prema torne nema ni što, da se riješi. Slušajtičj ovakve tvrdnje meni se čini, da ,čujcm Čcrvjeka, koji danas u Ljjubljani usrijed ove ciče zime i snijega, u ugrijanoj sobi sa zastrtima prozorima, tvrdi, da nema snijega ni zime. Njemu može bogzna kako toplo i suljo biti, može tkozna koliko vikati, da nema snijega I zime — snijcg i zima ipak postoje. Postoji hrvatski problem, jer je. na par tisuča več par milijona Hrvata nezadovoljno svojim položajem u državi i jer neposredno i posredno po svojim pret-stavnicama traži promjenu tog položaja. A uvijek kad imamo stanje, iz kojega se traži izlaz i promjena, a spor Je o praven i načinu — uvijek onda imamo pitanje, imamo problem. Mi smo dužni taj problem riješiti, mi smo dužni nači put i način, pa ma kojiko-god se drugi tistručavali i pokušati tražiti taj put 1 način. (Odobravanje.) Pa i bez tog objektivnog momenta po-•tojao bi hrvatski problem več time, Ito toliko broj Hrvata tvrdi « čemu sastnii hrvatski problem t šlo mn }e uzrokom? Da Vam na to odgovorim, dozvolite, da Vas posjetim na stanje, kakvo je postojalo dnnom našeg oslobodjcnja odnosno ujedinjenja. Historijskoga dana 29. okt. 1918 svi smo bili za jedmi drŽnvu Srba, Hrvata i Slovenaca. Cqk I prctstavnlk tkzv. frankovaca g. dr. Prebeg proglaslo je tada u hrrvatsko-me saboru ispunjenim program hrvat-ske stranke prave, čime da je ona izgubila svoj daljnjl raison d’ etre, i kliknilo: »živela slobodna, suverena dr-, žavn Srba, Hrvata i Slovcnaca!« Pa i današnji republikanac, separatista, federalista g. Stlepan Radič govori tada tt ivomo pozna torne predlogu o jedno- me »jugoslavenskome narodnome i dr-žavnome području«. Nema govora tada o jednoj više država o kakvoj ,fe-derativnoj državi: u pojmu jedne države Srba, Hrvata i Slovenaca svi su dne 29. okt. 1918 složni: i Pribičevič, i Peršič, i Pavelič, i dr. Lorkovič i dr. Šprmin, i dr. Prebeg. Istina, mjcsec dana kasnije g. Stjepan Radič pred-laže »zajedničku saveznu državu«, ali kod toga ne govori kao danas o tri naroda, več o tri plemena, i što je još važnije, ni u toj ■ razinjcrno slaboj di-gresiji ne slijedi ga nitko osim g. Hr-voja. Onda su, dakle, takorekuč svi bili složni u jednome narodu i jednoj državi, sanjajuči gdjekoji možda tek o 1 autonomijama, ali ni izdaleko o federaciji iii konfederaciji. Danas — danas sc veliki dio tih ljudi i naroda, koji oni pretstavljaju, nalazi u hrvatskome bloku, ne zadovoljajujuč — se ni autono-mijom, več tražeči fedcraciju, i čak prijeteči se potpunim otcijcpljenjcm. I tako smo sc mi kroz tri godine mjesto zbližavall udaljivali i od tud jivali. — MJcsto oduševljenja i ljtibavi 29. okt. imamo danas razočaranje nepovjerje-nje a mjestimlce čak i mržnju. Dogod-jnji, dakle, koji su protekli izVnedju ta dva datuma, mora da su prouzrokovali taj preokret, tu promjenu, mora da su izazvnli hrvatski problem. A u tim do-godjajima sudjelovala je vlada, odnosno one stranke, koje se uvijek oti-male za vladu i držale nje videči u njo j ne sredstvo, več cilj — demokrate i radikali. Oni su skrivili današnje stanje, oni su krivci hrvatskog problema. S druge Strane opet — dodajem to od-mali — da su Hrvati odnosno njihovi vodje drulcčijc rcagovali na fatalni politiki vlade, hrvatski sc problem ne bi bio tako zaoštrio, mi bi ga danes mogli lakše riješiti, ako več ne bi bio riješen.« (Nastavit če se.) W v j A« Min Ob Dravi! 29. jan. 1922. ‘ Pod gorgnjim paslovom je priobčil sobotni »Naprej« daljši članek, ki ne sme ostati brez odgovora. .Člankar iz Dravske dol. hvali šolo pred prevratom češ, da je delala čudeže; sedanja je pa zanič in sicer zato fic. ker se otroci ne začno prva leta učiti v domačem t. j. nem. jeziku. Zalo se zavzema za to, da bi se upeljale nemške vzporednice in bi potem res dobili »neko posebno klobaso«, katero po člankarjevem mnenju že imamo v sedanjem ustroju šol na meji. Res je, da naša šola še ni taka, kakor bi morala biti in kakoršna tudi bo, če jo bodo vodile prave in vešče roke tam zgoraj. Zdi sc nam pa, da ravno vodilni krogi s' šolo preveč eksperimentirajo iu jo preoblagajo — dcco in učiteljstvo — s preobilico snovi jo z upcljavo novih učnih predmetov. Toda o tem morda drugič. Teh napak namreč »Naprej« niti ne vidi, še manj pa omenja. Pri njem je glavno — ne-dostatek nemščine. Torej ostanimo pri tem. Ob in po prevratu se je izvršilo mnogo naglih ter korenitih izprememb na vseh poljih javne uprave. Malo pa jih je bilo izvršenih'tako dobro in pravilno, kakor ravno na polju obmemega 6olstva. Na tem ima precej zaslug tedanji poverjenik dr. Vrslovšek, ki je vse prejšnje skrajno krivične in gnile razmere osebno poznal. To in pa tedaj vladajoče razmere, ki so omogočale strankam skupno delo ne pa preklja- nje, je rodilo pravi sad. naših šolah v Dravski dolini nimamo nikjer »Babcl«, kakor meni »Naprejev« dopisnik Osa, ampak se učenci in učiteljstvo prav dobro razumejo v slovenskem jeziku. Da so rekli posamezniki,’ katerim teče še bolj »ro-do« slov. govorica, je umljivo. Zaktij tudi mladina se ne more »izpodriniti« v tako kratki dobi. Sedanja šola bo pokazala sad še-le,za deset, dvajset let. Sedaj se seje seme, g. Osa bi pa že rad žel. V celi Dravski dolini ni nikjer Šole ali razreda, ki bi imel do 50 odstotkov nemških, slovenščine nezmožnih otrok. Poznam dobro razmere in upravičeno trdim, da nikjer ne presega število slovenskega jezika nezmožnih otrok niti S odstotkov. Edini izurjeni bi morda bili Marenberg in pa Muta, ako bi vzeli trga sama zase brez okolice. Pa še tam ni toliko pravih Nemcev, ampak deset desetin ponemČcncev. I11 za le otroke naj bi napravili posebne oddelke, nemške seveda? Za učitelja bi jim pa dhli g. Oso! Kakšna je Dravska dplina v 'narodnem oziru oziroma razmerju, naj g. Osa pogleda statistiko ljudskega štetja. Tam bode videl, da je tudi število 5 odstotkov preveliko. To ne, pomaga noben izgovor, da se je pri zadnjem ljudskem štetju slovcniziralo. Zakaj stojimo na principu, če starši oziroma dedek ali babica nemškega jezika še niti znali niso, je otrok če vedno slovenskega rodu in krvi, pa če bi tudi ne znal slovenski. Sicer pa, če ne veruje naši statistik* pa naj vzame prejšnjo avstrijsko, ki je kljub občevalnemu jeziku in velikemu pritisku izkazala celo . Dravsko dolino z nad 75 odstotkov slovensko. Edini res ponemčeni kraj v Dravski dolini je bila SobottT; ki je pa pripadala republiki Avstriji. Torej je sedanje razmere še tem ugodnejše. Ako bi bila šola na nižji stopnji nemška, na srednji dvojezična in na višji pa slovenska, kakor želi člankar Osa, to bi bila pač klobasa, kakoršne nimajo na celem svetu 1 Čudno, da se ti ljudje niso nikdar tako zavzemali v prejšnji dobi za pravice slovenske dece, kakor se sedaj zavzemajo za tisti nizki odstotek ponemČcncev 1 Ravno nasprotno. Organizirani v stari organizaciji socialdemokratov so se vedno družili z vse-nemškimi šovinisti, kadar, je šlo proti Slovencem pa naj si bo v šoli, v uradu ali v javnem življenju. Tudi na Koroškem se sedaj ta vrsta političnih orga-nizirancev prav nič ne poteguje za dč-vet desetin šoloobiskujoče dece, ki se v resnici, ponemčuje in poneumnuje. V članku pa je skrito konjsko kopito. Pravi namreč, naj se vzame nazaj v službo prejšnje (nemško- nacijo-nalno) učiteljstvo. No, ta bi bila lepa 1 Da bi še . razni Hermansi, Sitterji, Denki, Neunerji »e tutti quanti«, rogovilili zopet pa Dravski dolini. Tega g. Osa ne bo dočakal nikoli, kljub ne ravno prijetnim razmeram v naši državi. Sicer je pa člankar pričakoval zopetnega preobrata v tetn oziru od novih občinskih zastopov, ki so prišli iz gerentskih rok v Nemcem prijazne in« ternacijonalne. Saj se je splošno govorilo, ko so prihajale druge moči na površje pri občinah, češ, sedaj bomo pa zopet dobili nemške šole. To ni ,bd° samo v Dravski dolini, ampak tudi drugod ob meji. Zato pa, ker se v tem oziru ne kaže še nobenega gibanja, dreza g. Osa iu poživlja take korporacije k tozadevnim sklepom. No, mislimo, da so tudi že tisti vročekrvneži, ki so tupatam prišli h krmilu bodisi v občini ali pa pri krajnih šolskih svetih prišli do prepričanja, da se z glavo ne pride skjozi zid. Ce si jo pa na poziv g. Ose le hoče kdo razbili, svobodno mu. Nezdržne razmere pre celjskem sodišču. Glede celjskega okrajnega sodišča se množijo pritožbe, ki razkrivajo težke nedostalke. Pred vsem še ni poskrbljeno za smotreno ureditev uradnih prostorov. Nered gre v tem pogledu tako daleč, da se n. pr. vrši velikokrat istočasno več različnih razprav v eni sobi in sicer vsaka v drugem* kotu, pri čemur udeleženci niti sesti nimajo kam. Nič redkega ni, da čepi zastopnik stranke pri peči na zaboju za premog in piše na kolenih. Med tem pa stojijo na okrožnem sodišču cele dvorane prazne! S sodniki govoriti med štirimi očmi ni mogoče' drugače, kakor na veži ali na hodniku ali pa izven urada. Dalje je. sodišče očitno nezadostno dotirano s sredstvi hitrega zapisovanja. Nikdar se ne tabi pisalnega stroja in ga menda sploh celo šodišče nima, dasi razpolaga dandanes ž njimi že vsako manjše podeželno sodišče. Zlasti pa je sodišče preslabo zasedeno s sodniki in se opaža, da morajo celo sodniki okrajnega sodišča pomagali pri okrožnem sodišču. Posledica vsega tega je ta, da sodniki premlatijo na eden dan pri zapisovanju na pero nebroj razprav; b'’o jih je neštetokrat na eh sam dopoldan čez 25 in tudi že čez trideset! \ se 10 se godi, notabene, pri sodišču na .sedežu okrožja v večjem brestu z 18 odvetniki, kjer so0' *vesti vs Ostanite nam te nam šenovih/1 naroinlkl in ^dobivaj- dostolanstvrnihH sprelem tujih vladarjev ln skega s ve t n {»ni i V 'ledc'Jskl **» mlnlstr-da se sestavi nn« i° mcd drutt,m sklenjeno, Ilal vse potrebnn °dbor’ kl bo mlprav- !q dosrnume?, Va ‘Prejem tujih vladarjev p°fokl Ni lfl bodo Prisostvovali So PreckpHivt 1 . Aleksandra. V odboru Cbčino «5 Jn Podpredsednik beograjsko teina.' v?I ii ^ ,r,8°vske zbornice, gu-Js&ŠJldtMI huntiA. nrgdmuliilc. Zooe skega udruženja, predsednik Trgovske otnladine, ter po en uradnik ministrstev za prosveto, za zunanje in za notranjo posle. — Poleg tega Je ministrski svet razpravljal o zmanišanlu števila diplomatskih uradnikov v Inozemstvu. — Tri mililone kron odpravnine. Ker se Je fuzljonlrdla »Jugoslovanska Union banka« z zagrebško »Slavensko banko« ter jo postal ravnatelj skupne banke g. A. Praprotnik, Je dobil bivši ravnatelj »Slaven-ske banke« tri milijone kron odpravnine, da Jo odstopil. — Velikanslta nesreča vsled snega. V Knlckerbou v Severni Ameriki se je med .JludeUiea jkuUU «u«um«. snega. Kakor poročajo Iz Washingtona so spravili iz podrtega gledališča dosedaj 125 mrtvecev in 200 ranjenih, med katerimi so bile mnogim odtrgane roke In noge. K sreči je bilo gledališče vsled snega zelo slabo obiskano, baje Je bilo le okoli 500 oseb. Med ranienci se nahaja tudi senator Smith. — Odbor za razdelitev Noblove nagrade je predlagal Nansena kot nosilca Noblove nagrade za mir v letu 1922, ln sicer zaradi njegovega delovanja za povratek vojnih ujetnikov. — O carinarnici na Rakeka. »Slovenski Narod« priobčuje po zagrebškem »Po-kretu« pod tem naslovom hudo Obtožbo na račun obmejne carinarnice na Rakeku. List poroča, da Je bila na Rakeku do sedaj sistemizirana navada, da ne sme noben vagon preje čez mejo, dokler ne dobijo cariniki 105 dinarjev za nadurno delo. Italijanski trgovci, ki jim razmere niso znane, plačujejo to pristojbino brez protesta, nekateri naši ljudje pa so vložili pritožbo na generalno direkcijo carin v Beogradu, nakar je dobila carinarnica na Rakeku nalog, da sme pobirati to pristojbino le v smislu obstoječega zakona, t. J. samo v času, ko ni uradnih ur. Za ta nalog so vedeli samo carinski uradniki In potom njih tudi špediterji. Da jim ne usahne ta studenec dohodkov, so nekateri carinski uradniki in špediterji kot Petrovitch Express Comp. po zastopniku Branku Rajčeviču sklicali ožjo konferenco, kjer so sklenili, da bo Rajčevič tudi nadalje pobiral od izvozničarjev za vagon po 105 dinarjev, od katere vsote dobijo polovico carinarji, polovico pa tvrdka Petrovitch. Tako so tudi delali in Izvozni-čarjl so morali plačbvati celo po 150 dinarjev od vagona. Rakek pa Je tudi v drugem oziru dosegel višek n korupciji tako, da se Je veliko zlo personificiralo v tamkajšnjih špediterjih. Merodajni faktorji nai bi z radikalno akcijo napravili red pri naših obmejnih carinarnicah. Posebno pažnjo Je treba posvetiti onim kl si osigurajo valuto na svoje Ime ter se izdajajo za lastnike Izvoznega blaga, dočlm ostane faktični lastnik — Italijanski trgovec — latenten, s čemer L se oškoduje država za 2 % pri carinskih pristojbinah. — Zakoni za zdravnike. Zadnji »Uradni list« (Št. 9) je prinesel: zakon o zdravnikih špecijnlistih, zakon o ustroju sanitetnega sveta SHS In zakon o nagradah za zdravniška opravila. — Nova carinslta posredništva so se podelila gg. Justu Piščancu, glavnemu carinskemu revizorju in trgovcu Rajku Ran-zingerju v Ljubljani ter Vlad. Lokarju na Rakeku. — Prostovoljno gasilno društvo Laver-j ca priredi predpustno veselico dne 2. t. m. pri g. Jeršini v Rudniku. Spored: ples, godba, petje, šaljiva pošta itd. Vstopnina 3 dinarje, za člane 1 dinar. K obilni udeležbi vabi odbor. — V Postojni le umrl dne 28. m. m. dijak ljubljanske realke Franjo Gerželj. N. p. v m.! — Podružnica Jugoslovenske Matice za Kranj in okolico bo imela svoj redni letni cbčnl zbor v nedeljo, dne 12. februarja t. 1. ob 10. url dopoldne v prostorih »Narodne Čitalnice« v Kranju z običajnim dnevnim redom. Dne 11. februarja priredi podružnica ' zabaven večer, s petjem, šaljivimi prizori, j godbo in prosto zabavo. — Pcvslco društvo »Slavila*, Vič-Glln-i ce priredi v soboto, dne 4. februarja svojo ! predpustno veselico v restavraciji »Amerl-| ka« na Glincah z jako zanimivim sporedom. Začetek ob fC url zvečer. Vstopnina 3 dinarje. Vabi se k obilni udeležbi. — Iz davčnih krogov. Davčna upravitelja Franc Žagar ln Loža Bekš sta imenovana za višja davčna upravitelja pri delegaciji finančnega ministrstva v Ljubljani. — Direktni vlaki med Dunajem in Opatijo. Obratno ravnateljstvo Južne železnice naznanja, da se s I. februarjem uvedejo direktni vagoni I. In II, razreda med Dunajem in Opatijo—Matuljaml. Uitbliana. ■» Zborovanje iensklh organizacij cele Jugoslavije bo Jutri v. Ljubljani, da se doseže ujedlnjenje v narodni ženski Savez. Na zborovanje pridejo delegatke Ženskih društev Iz vse države. Dobrodošle, mile sestre! Zborovanju želimo najlepših uspehov. = Dr. Gradnikov večer. V soboto, dne 4. t. m. priredi društvo »Soča« v salonu hotela Lloyd družabni večer, na katerem se bodo Čitale izvirne, doslej še ne objavljene pesmi gorlškega rojaka dr. Alojzija Gradnika. Dolžnost vseh Primorcev Je, da se večera udeleže polnoštevilno. Začetek olj pot 9. url zvečer. «■ Umrla je v deželni bolnici mlada soproga mesarja in gostilničarja Fr. Nereda v Ro>žnl dolini, ga. Marija Nered, roj. Oblak, hči pok. viškega župana. Blag ji spomin! , ; ««= Slovenke, pridite vse, kl vam Je na srcu, da se zboljša stališče naših najbednej-ših inalihl Pridite v četrtek, dne 2. febr. ob 9. url zjutraj v malo posvetovalnico na magistrat, da se posvetujemo, kako bi ustvarile res nekaj velikega In koristnega za našo deco. Matere, učitejice, urudnice, obrt-nlce, trgovke In njih sotrudnlce, delavke, vse ste poklicane in vse izvoljene, da pomagate z delom in dobrim nasvetom! = Narodna Čitalnica v Sn. Šiški priredi na Svečnico, dne 2. febr. t. I. v salonu pri g. P. Stepiču, gostilničarju v Sp. Šiški Vodnikovo besedo. Spored: Petje člt. pev. zbora In kvarteta. — Burka: »Ne kliči vraga«. — Nagovor: Vodniku. — Deklamacije Vodnikovih pesmi. — Sodeluje godba dravske divizije. Začetek točno ob pol 8. uri zvečer. — Vstopnina 3 Din. za osebo. Radi pomanjkanja prostorov, se naproša poset-nike, da kolikor mogoče puščajo otroke, katerim je pozna ura neprimerna, doma. — Odbor. =*= Albansko spomenico sta dobila v Ljubljani gospoda Josip Jeras in Vitomir Jolenc, kl sta se udeležila kot srbska vojaka umika Čez Albanijo. Spomenica Je krasno Izdelano odlikovanje.'Visi na zelenem, črno obrobljenem trnku. Pod kraljevo krono razprostira beli orel svoja krila. Na eni strani je glava kralja Aleksandra z napisom: Svojim ratnim drugovima — Aleksandar. Na drugi strani'je napisano: Za vernost otadž-binl 1915. ■= Planinski ples, ki se vrši v sredo, dne 1. februarja, bode tudi letos največja in najsijajnejša predpustna, prireditev. Prostori Narodnega doma bodo zaviti v zelenje, pri okusno okinčanlh pavllionlh bode podaja .številen damski odbor okrepčila in vodil skrbno prirejen srečolov, ki bode nudil gostom ne samo zabavo, nego tudi Ieoe dobitke. Ples sam se vrši v zgornji veliki dvorani in v Sokolski telovadnici, v obeh ob Izbrani godbi Dravske divizije. =» Tatvina briljanta. Tvrdki Bernatovlč m xi a— ji* bdi ukraden valile* tisoč kron vreden briljant. O tatu doslej še n| nikakega sledu. =s Smrtna kosa. Na Martinovi cest! v Ljubljani je umrla gospa Frančiška Podkrajšek. N. v m. p.l = Vlom. V noči od pondeljka na torek je vlomil Gorjač Matlla v trafiko v hotelu Union. Gorjača so aretirali In na policiji je Izjavil: »Kradel bom tako dolgo, dokler bom živ.« = Razne nesreče. Zasebnica Josipina Levlčnlk, stanujoča na Sv. Petra cesti, le po stopnicah padla In se težko poškodovala. — Dijak Velimir Markovič si je pri telovadbi zlomil desno roko. — Dijak Franc Brandstiitter je pri telovadbi padel In zvil desno roko v rami. ■ = Čudna tatvina. Arhar Alojzi) iz Sp. Šiške si je prilastil 148 kg žice, katero mu je zaupala električna zadruga na Dobrovi. Neporabljeno žico bi bil moral zadrugi vrniti, kar pa ni storil. Arhar Je obsojen na 3 mesece težke Ječe. = Napad. V Konjušn! ulici so napadli trije vojaki mesarskega mojstra Jakoba Smoleta. Eden izmed njih ga je težko udaril po glavi. — Nesreča. Profesor Sveiger Iz Ljubljane, si je zlomil nogo. Prepeljali so ga v deželno bolnico. Maribor. Poročila se je učiteljica gdč. Jobnka Hima z g. dr. Jos. Musterjcm, zdravnikom v Mariboru. Poročna oznanila so tudi madžarska. lzpretnemba posesti. Znano gostilno pri treh ribnikih je kupil od Nemca Heina gorlški rojak g. Prinčič, ki je moral zapustiti rodni kraj Kozano pred fašlstovskim divjanjem. Slovanska Čitalnica Je imenovala nestorja mariborskih Slovencev g. dr. P. Turnerja za častnega člana. Za predsednika Čitalnice Je bil Izvoljen g. Iv. Kejžar. Ob priliki jutrišnjega palninskega^plesa izide poseben časopis »Plan!nski Šaljivec«. Uredni mu bo Planinski Kozel. Bivši minister g. dr. V. Kukovec je prispel z gospo soprogo v Maribor, kjer se ipisli stalno naseliti. Ceille. Stanovanjska oblast v Celju razpošilja hišnim gospodarjem pole, katere morajo isti natančno in v roku treh dni izpolniti in stanovanjski oblasti izročiti. Opozarja se, da se štejejo med družinske člane tudi vsi posli in nastavljene!, ki stanujejo pri svojem gospodarju oziroma v dotičnl hiši. Umrla le v soboto v Gaberju gospa Pavla Kajtna, soproga posestnika g. Antona Kajtna. Javna bolnišnica v Celju Je prenapolnjena. Število bolnikov je naraslo zadnje dni na 305. Normalno pa Je prostora za 275 bolnikov. Postelje imajo tudi na hodnikih. V interesu spiošnosti bo nujna razširjava in povečanje celjske bolnice. Srečlte »Kola jugo.slov. sester* v Celju se bodo prodajale po mestu dne 1. in 2. februarja. Skuplček je namenjen v dobrodelne namene. Rok žrebanja je preložen na 1. april^. Plenarno zborovanje za zgradbo stanovanjskih liiš v Celju, katero je bilo določeno za včeraj v torek, je bilo vsled tehničnih predpriprav preloženo. Kakor hitro bodo vse predpriprave dovršene, se skliče plenarna enketa potom vabil. Svetosavska proslava se Je vršila tudi v Celju na lep način. Prirejena je bila v oficirskem domu. Udeležili so se Je med drugimi povabljenci tudi okr. glavar g. vladni svetnik dr. 2užek, podžupan g. Žabkar. Gospod polkovnik Tošič je otvorll kot' predsednik celjske pravoslavne občine proslavo z lepim nagovorom. G. polkovnik Naumovič Je imel krasen govor o sv. Savi. Sledile so razne deklamacije; Cela prireditev Je bila prisrčna in prirejena letos v ožjem krogu, drugo leto pa bo prirejena v širšem krogu. Ureditev plač trgovskih nameščencev v Celju. V smislu sklepa občnega žbora gre-mlja trgovcev v Celju z dne 22. jan. t. I. so obvezne za vse člane gremija sledeče minimalne plače za trgovske nameščence: za moške nastavljence do dovršenega 18, leta starosti 1600 K. do'25. leta 2400 K, čez dovršeno 25. leto 3200 K mesečno. Oženjeni dobe 20 % več, ženske sotrudnice 20 % manj. Narodno Čitalnico otvorljo v nedeljo 6. februarja v trgu Vitanje. Izobraževalno društvo »Bratstvo* priredi v soboto, dne 4. febr. v vseli gornjih prostorih celjskega Narodnega doma plesno veselico. Svira pomnožen tamburaški zbor »Bratstva«. Preskrbljeno bo za dobro kapljico in jedila. Vstopnina 3 Din. Kdor je prijatelj neprisiljene domače zabave, naj ne zamudi te prilike. Izobraževalno društvo »Bratstvo* ponovi v petek, dne 3. febr. ob '8. url zvečer v tukajšnjem mestnem gledališču narodno igro »Testament«. Člani, ki sodelujejo, se opozarjajo, da se vrši v četrtek ob 10. url ponavljalna vaja. Primorje. Grozna nesreča z mino. V Gočah pri Vipavi sta brata Karti! ih Andrej Zlobec hotela izruvati železni drog. na kakršne so se pritrjevale Žične ovire. Nesrečneža nista vedela, da so bila ,tla pod (Rogovi podmini-rana. Pri ruvanju se je mina razpočila ter raztrgala oba brata na drobne kose. Razstrelila Je bila tako silna, da Je razruvala zemlio na 100 metrov naokrog. Roparski morilec bankirja Bolaflija se je sam ustrelil. Pri raztelesenju trupla Iv. Brnica, ki Je bi! vodja znane roparske tolpe v Trstu, se Je dognalo, da se je med zasledovanjem sam ustrelil. Osebni promet med Reko ln Snšako/n je svoboden ter se ne zahtevajo več legitimacije. Seve Je prostost v prvi vrsti na korist Rečanom, ki prihajajo kupovat z lirami v Sušak ter vsled tega pobero vse boljše blago, posebno meso in slanino. Združitev parobrodnih družb. V Bakru se vrše pogajanja med istrskimi in dnbna-tinskimi parobrodniini družbami za fuzijo-niranje, da se Iz vseli ustanovi veliko pa-robrodno podjetje na Jadranskem morju. Prekmurie. Za šolstvo v Prekmurju se le Izplačalo lani 900.000 kron državne podpore. Šolske vesti. Za voditelja v M. Soboti je prideljen g. Ambrozij Rusjan, dosedaj nadučitelj v Strnišču. Pridelitev g. Cvetka isti šoli Je višji šolski svet razveljavil. O. JoS. Kotnik, šoiskl vodja v Bogojini, Je pri-deiien drž. mešč. šoli v M. Soboti, učitelj g. Lud. Seči v Dol. Lendavi pa drž. mešt šoli istotam. S&ort En lurislika. Znižane vozne listke za udeležence letošnjih zimsko-sportnih tekem v 'Bohinju in Kranjski Gori Športna Zveza do sedaj ni mogla preskrbeti, ker mora dovoljenje izdati samo Mlnistarstvo Saobračaja v Beogradu. Vsi udeležnild naj shranijo vozne listke, ker dobim na dan tekem v Boh. Bistrici lcgitimaciie Športne Zveze, s katerimi dobe prosto vožnjo nazaj, ako prispe pravočasno brzojavna rešitev od Mlnlstarstva Saobračaja. — Športna Zveza. S. K. »Hermes« v Sp. Šiški Ima svoj družabni večer dne 11. febr. 1922 ob 8. uri zvečer v salonu pri g. Stepicu v Sp. Šiški. Spored: Igra »Trije tički«. Žive slike lz Športnega življenja, komični nastopi itd. Pridite vsi, ki čutite z nami. — Odbor, V nedeljo, dne 12. febr. /922 ob sedmi url zvečer priredi S. K. »Hermes« v Sp. Šiški v salonu pri g. Stepicu. gostilničarju v Sp. Šiški, večer smeha in sicer dve igri: »Trije tički«, burka v dveh dejanjih, in »Nemški ne znajo«, burka v enem dejanlu. Odbor. Kvartet Zika ponovi svoj v vsakem oziru izvrstno uspeli komorni večer v pon-deljek, dne 6. februarja ob 8. url zvečer v dvorani Filharmonične družbe. Vstopnice za ta večer so v predprodaji v pisarni Glasbene JMatice od sobote zjutraj dalje. Naše občinstvo opozarjamo na ponovitev tega koncerta. Qpcra. Obisk gledališča očividno peša. Vztoka Iščemo zaman. Ali je kriva Izbira repertoirja, ali mogoče angažiranje opernih moči, ki kvarijo ansatnbl? Ali morda zakulisne spletke povzročajo rapidnl padec umetniškega nivoja slovenske kraljeve opere? Zakai noben list več operi ne priobčuje poročil? Se recenzentje, strašijo pisati resnico? Kaj naj bo to? Pokrajina. Trbovlje. V petek smo položili k. ve6-nemu počitku težko pogrešljivega in obče-spoštovanega domačina g. Jerneja Bizjaka. 2e dalj časa bolehnega je napadla pljučnica in ga teieom štirih dni položila na mrtvaški oder. Pokojnik je sužboval kot mizarski mojster in h koncu kot paznik pri Trb. pre* mokopni družbi celih 25 let ter Je ves ta četrt stoletja opravljal svojo službo vestno in izvanredno marljivo. Kako izredno priljubljen je bil pokojnik v Trbovljah, je pričala ogromna udeležba pri pogrebu. Od blizu in daleč so prihiteli znanci in prijatelji, da spremijo priljubljenega pokojnika na poslednji poti. Delavstvo Je darovalo troje vencev, ravnateljstvo in centralna delavnica sta razobesila žalno zastavo, pokojnikovi ožji sodelavci pa so mu sami stesali krasno krsto. Delavski pevski zbor je zapel pred hišo in ob grobu dvoje žalostink. — Pokojnik zapušča ženo in 8 otrok, od katerih •so štirje v starosti od 8 do 15 let še nepreskrbljen). Težko prizadeti rodbini naj bo vsaj v malo tolažbo ta dokaz spoštovanj« ln priljubljenosti, ki io Je pokojnik v tako obilni meri užival med nami. Poslano*. Vsekakor Je zelo potrebno, da se nižji državni uslužbenci strnejo v eno močno skupino. Na občnem zboru spodaj omenjenega društva, kl se je vršil dne 22. pr. m. so nekateri člani z jako neokusno taktiko kršili disciplino društva. Podpisani opozarjam tov. člane na članek v »Slovencu« z dne 26. pr. m., v katerem se Je vabilo člane na sestanek v gostilno Mrak. Odbor tistega sestanka ni sklical, temveč g. Josip Miklavčič, uradni sluga univerze. Za tako nepravilno postopanje In kršenje društvenih pravil se Je g. Miklavčiča na odborovi seji dne 28. pr. m. iz društva Izključilo. Opozarjam •g. Miklavčiča, da nima več pravice v imenu društva sklicevati niti sestankov niti sej. Poživljam g. Miklavčiča, da ml takoj doprinese dokaze resnice o trditvah, kalčre Je izrekel napram tovarišem pred Jugoslovansko knjigarno pred nekolikimi dnevi. Sicer sem primoran vložiti proti njemu tožbo! — Za društvo .nižjih državnih uslužbencev za Slovenijo v Ljubljani: Karel Zorko, t. 5. predsednik. • Za »Poslano« odgovarja uredništvo 1* v okviru zakona. Vremensko porošiSa. Ljubljana, dne 31. Januarja 1922. Kr“i f Ura T Tlak zraka | Tum?, rraka C Voter Oblačnost 0-10 1 Padavine mm Ljubljana j 7 7263 | 4-2 jug sneg 24 14 7244 08 brezvetr. * 21 719-5 0 3 n n Zagreb 7 7533 o-o n dež 10 Beograd 7 7572 1 ' 0-0 j n obl. —■ Dunai 7 755'G 4-0 ! jug. vzh. megla 10 Innsbruck 7 1 75T7 30 | brezvetr. obl. 40 Praho ^ 1 — — jj _ — Opomba: V Ljubljani barometer pada, tempera tura višjo* Michčl Zevaco: »NOSTRADAMUS." In siromaki so bili tako navajeni brezpogojne pokorščine in tako prežeti s spoštovanjem do vsake najmanjše želje svojega boga, da so spravili meče v nožnico in odšli iz šotora, vsi bledi, nemi od bolečine. Trinquemai!le je trepetal kakor 'šiba na vodi; Corpodibale je odhajaje zalučil velikemu profosu pogled, ki je bil hujši od smrtne obsodbe; Strapafar se je grizel v ustnice, da ne bi zakričal; Bouracan je tonil v debelih solzah. Nekdo ga je ogovoril: »Ne jokajte, kralj še ni umrl!« — a revež Bouracan ga je kalno pogledal,, zastokal kakor vol pod kijem in zatulil na glas... Royala de Reaureversa so odvedli v Gradič. Ronchcroiles je stopal vso pot ob njegovi strani, držeč ga za komolec iti pazeč nanj s krvavim pogledom, da ne bi ušel. Beaurevers je bil ves prepaden. Tisoč nasprotnih misli mu je hrumelo po glavi, a jasna je bila izmed vseh le ena: »Prijeli so me, ker sem’ ubil kralja. Smrt mi je gotova, in to pomeni, da sem ločen od Florize na vekomaj. Ako ubijem moža, ki me spremlja, bi morda lehko pobegnil. Toda . profos je Florlzin oče: prepad, ki bi naju ločil potem, bi bil še globlji od smrti. Oh, vsaj za minuto naj bi se Roncherolles genil od mene! ...« Na profosovo povelje so zaprli Beaureversa v »paradiž«. Ronche-rclles je hotel, da bi tam, kjer je on trpel in klical ljubljeno hčer, trpel In koprnel po Fiorizi tudi človek, katerega je sovražil skoraj še bolj od strašnega Nostradama. Ko so zaklenili Royala v celico, le bila njegova prva misel tale: »Kako naj sporočim materi, da Živim? Kaj naj storim, da pripravim Gospe brez imena vsaj to po-, ilednje veselje?« • Ves dan ni ugibal ničesar drugega, Se Floriza, neirazdružljiva tovarišica njegovega srca, se je morala umekniti. Mladi mož ni mislil V teh dolgih urah ne na Florizo, ne na kralja. Skrbela ga je edino mati. In — čudno! Storilo se mu je, kakor bi jo poznal od nekdaj. Odkritje, da je njegova mati, ga niti ni bogve kako iznenadilo. Vpraševal se je le, kako jo je mogel preklinjati, ko so mu tovariši pripovedovali, da je bila ovaduhinja. Ko se je spomnil tega, je skomignil z rameni. Izkušal si jo je predstaviti; razločno je videl V duhu njeno lice, pokrito s sencami bolečin. »Koliko je trpela!« si je govoril, besno dirja je po svoji celici. »Le zakaj je nisem poznal že davno! Kako raj pošljem zdaj vsaj en žarek radosti v to ubogo srce! Oh, sporočiti ji, da njen sin še živi!...« Na večerje vstopil paznik. Benu-rcversa je hipoma prešinila misel, k' je lastna vsem jetnikom: v njihovi osurnljenosti se jim zdi ječar po Bogu poslan zaupnik, posrednik med njimi in med ostalim človeštvom. S to mislijo v glavi je Royal naglo posegel v svoj usnjati pas, ki ga je bil Nostradamus napolnil z zlatom. »Ali jih hočeš zaslužiti?« je vprašal paznika, nudeč mu prgišče rumenjakov. »Hočem,« je rekel mož s pohlepnim glasčm. »A kako?« »S tem, da greš k neki ženici, ki stanuje v Tkalski ulici ter se zove Gospa brez imena.« »To ni krščansko ime!« je zagodrnjal ječar. »Tako ji pravijo vsi. Porečeš ji: ,Vaš sin živi in vas ljubi. Ime mu je Royal de Beaurevers’...« »Nič drugega?« »Nič. Velja?« »Dajte! ... Ko mine ura, bo vaš nalog izvršen.« . Ječar je smehljaje preštel zlatnike. Nato je z nekakšnim spoštovanjem pokimal jetniku in se obrni! proti vratom. Royal je stal nepremično, z očmi uprtimi v tlak. Premišljal je nekaj... In zdajci, ko je paznik baš odpiral vrata, se je mladenič zdrznil, kakor bi ga tresel nepopisen strah. Oči mu je zalila kri, ustnice so vztrepetale, ip z glasnim vzkrikom je planil za ječarjem: »Stoj!...« Ječar je obstal, meneč, da se obeta nov zaslužek. Beaurevers je dihal s težavo; čelo in sence mu je oblival mrzel znoj. Zahropel je: »Sporočilo, ki si ga prevzel, je odveč. Ne hodi tja.« Paznik se je zbal, da mu ne bi bilo treba vrniti rumenjakov, ki jih je v duhu že zapival. Namrdnil se je in bevsnil nejevoljno: »Tako mi svetega Lovrenca, mojega patrona! Čemu ste me potem plačali? Živ krst mi ne ubrani, da ne bi šel povedat « »Molči!« je zarjul Beaurevers. »Na! Vzemi! Zato, da ne pojdeš!...« S'temi besedami je stresel pazniku vse, kar je imel pri sebi. Mož ni vedel, kam s seboj od veselja. Razumel je le toliko, da je bogat, njegov jetnik pa norec. Royal de Beaurevers ni rekel ničesar več. Vrgel se je na posteljo, zakril si obraz z rokami in zaihtel: »Niti te radosti ji ne smem napraviti! Ne smem ji sporočiti, da živim, ker bi ji s tem zadal smrtni udarec. Umorim jo, če ji odkrijem, da Ima sina, ki mora umreti!... Ha,« Je povzel z obupnim grohotom, »kot dobremu sinu mi preostane le storiti, kar mu je nameril oče, v uri mojega rojstva: čakati krvnika, ki sem mu zapisan! ... Tako vsaj mati ne zve,, da je bil obešeni razbojnik njen sin!... To, uboga mati, je vse, kar morem storiti zate!« - Tretji dan njegovega jetništva je stopilo v celico Royala de Beaureversa več vojnikov, s katerimi sta prišla dva moža v črni obleki. Prvi je bil kraljevski poverjenik, ki ga je imel nalogo zaslišati, a drugi njegov pisar., Poverjenik je ostro uprl oči v jetnika; videč, da je miren, je odslovil spremljevalce in celo sam zaprl vrata za njimi — gotovo z namenom, 'da bi tem bolj nemoteno izvršil svoj posel Nato je izpregovoril s tihim in — v Beaureversovo -začudenje — razločno drhtečim glasom . (Dalje prihodnjič.) Drobiž. * Mesto Newyork kot pogostitelj. Statistike marsikdaj niso le suhe številke, marveč vplivajo dostikrat na našo domišljijo kot kaka čarobna bajka. Vzemimo na primer razne statistike o -mestu Newyork, ki je ne le največje mesto v Združenih Državah, marveč predstavlja največje nakopičenje ljudi na svetu. Kot pogostitelj ljudi, ki prihajajo k njemu v goste, prekaša Newyork vsa mesta. Pogo-stuje trikrat več ljudi na leto kot London in šestkrat toliko kol Pariz. — V mestu je nad 1500 hotelov. Pred nekaj časa so pokazali, da je dnevni račun Newyorka za živež znašal 4,000.000 dolarjev. Lansko leto je Newyork pogostil 652 konvencij, katerih se je vdeležilo več kot pol milijona ljudi. Vsak dan skozi vse leto prihaja v Newyork na obisk od 250.000 do 300.000 ljudi, in za vso to ogromno množico treba na kak način poskrbeti. Največje mesto na svetu ima seveda tudi največje in najpopolnejše hotele Eden izmed njih ima 2200 sob in je največji hotel na svetu. Vsak velik hotel ima povprečno 1500 uslužbencev, katerih skupna plača znaša v nekaterih slučajih do 50.000 dolarjev. En hotel ima baje 125 kuharjev in le letni strošek za nove kozarce in krožnike cenijo v njem na 100.000 dolarjev. Treba velike organizacije in diplomacije za pogostitev vseh teh ljudi. Amerikanec, ki prihaja v obisk v Newyork, dobiva vtis o veličini te zemlje. Cut veličanstvenosti ga obvlada, ali tudi čut osamljenosti. Newyork, v svoji ogromni veličini, nima časa za simpatije in obzirnost napram poedincu. Te lastnosti moremo najti le v manjših mestih. * Francoz! la tuji Jeziki. Znan francoski aristokrat je bil pred časom predsednik civilnega sodišča v Marseillu. V tej veliki luki žive pripadniki vseh narodov, toda predsednik sodišča ni znal drugega jezika nego francoskega. Tega pa nikakor ni hotel priznati, nasprotno, odpustil je vse tolmače, češ, da jih ne potrebuje. Če kak obtoženec ni znal francosko, rekel mu je sodnik samo: »parlate italiano?« potem pa poslušal njemu popolnoma nerazumljivo govorico in na temelju braniteljevega zagovora izrekel sodbo. Nekoč je stal pred sodiščem neki Norvežan, ki se je zagovarjal v svojem materinem, sodniku povsem neznanem jeziku. »Parlate italiano«, zakliče sodnik, toda Norvežan mirno govori dalje. Odvetnik opozori sodnika, da obtoženec govori norveško. »Aha, saj se mi je zdelo, da govori norveško, torej ljubi moj, parlate norvegiano?« — In kaj takega je mogoče v mestu kot je Marseille! * Prefrigani kavalir. Neka dama iz Linča se je pred nekaj dnevi na potovanju iz Dunaja v Linč seznanila z nekim človekom, ki se ji je predstavil kot častnik francoskega poslaništva z imenom Andre Chovien. Komaj seje Francoz predstavi^ dami jel ji je že dvoriti. Častnik je ostavil v Linču vlak in pregovoril damo, da je nesla v njegov hotel svoj kovček, obleko in perilo, v skupni vrednosti 200.000 avstrijskih kron. Ko je, drugi dan poslala svojega slugo po imenovane stvari v hotel, že ni bilo o, »častniku francoskega poslaništva« ne duha ne sluha. Z njim vred je izginila tudi vsa prtljaga lahkoverne dame. Policija je uvedla najstrožjo preiskavo za nevarnim pustolovcem. Proda se: HIŠA S POSESTVOM NA PRODAJ Posestvo leži ob okrajni eesti Trboveljskega rudnika na lepem kraju, pripravno za kako obrat, mesarijo ali kaj drugega. Zemlje okrog 54 arov, hiša zidana, z opeko krita, obstoječa iz kuhinje, Z sob, 1 kleti, hleva za živino in svm,aka. Cpna K 270.000. Proda se radi preselitve. Natančna pojasnila daje Marija Marn, posesudea obč. Trbovlje, Lckt štev. 116. Is2 9 NA PRODAJ IMAM DOBRO OHRANJEN STROJ ZA DELJENJE TESTA (namreč za žemlje a 25 kosov) na vpogled in cena pri Klemenčiču. Mokronog. Dolenjsko. ENONADSTROPNA HIŠA V CELJU, sredi mesta, cena 50.000 Dinarjev. Kupci naj pismeno ali ustmeno vprašajo pri I. Kavčič, Celje gosposka ul. 6. 180 VEČ STO HEKTOLITROV PRVOVRSTNEGA VINA se proda. Rudolf Hakner, Sv. Petar, Ore-hovac, kot Križevca. 188 DOBRO OHRANJEN OTROŠKI VOZIČEK. s« preda. Peizve se pri Matija Illebš žine št. 19) pri Ljubljani. 187 FINO ČRNO ZIMSKO SUKNJO za korpulentnega človeka, prodam, Bohoričeva ulica št. 3/1. Kupi se; OBVESTILO. Kupujem stare obleke, čevlje in pohištvo itd. Drame Martin, Sv. Jakoba nabrežje štev. 29. KUPI SE DECIMALNA TEHTNICA že rabljena od 500—600 kg. Kupi se tudi večjo množino taflsportnih sodov od žganja, kisa ali vina od 100 ^—400 1. Ponudbe se prosijo pod »Sodi in tehtnica« na upravo lista. 173 KOŽE od lisice, kune, tvora, jazavca, divje mačke, itd., čiSčcne, razprte i osušene kupuju se uz najvišje dnevne cljene. — Ponudbe do uklju-čivo 15.. febr. na poštanski pretinac 15, Glavna pošta, Zagreb. 151 Službe: KOVAŠKEGA UČENCA starega 15 let, se sprejme takoj. Stanovanje in hrana po dogovoru. — Naslov pove upravništvo. 167 KORESPONDENT izvežbana zanesljiva ter samostojna moč, spreten strojepisec in stenograf se pod ugodnimi pogoji takoj sprejme pri večjem tovarniškem podjetju v Ljubljani, absolventi slov. trgovske šole z daljšo prakso imajo prednost. — Ponudbe je poslati na upravništvo tega lista pod šifro-.»Korespondent 350« 145 MLAD ZAKONSKI PAR išče službo za majerja. Anton Galun, Rogatec. . 190 ŽELEZNIŠKI PODURADN1K v komercijalni službi Izvežban, išče služb« kot kalkulant ali slično pri večji tvrdki Resne ponudbe z navedbo plače in poko jev na uredništvo »Jugoslavije« pod »N« boj se , ga«. KONTORISTINJA samostojna slovenska in nemška korespon-dentinja, izurjena strojepiska in stenogr.afi-nja se takoj pod ugodnimi pogoji sprejme za tovarniško podjetje v Ljubljani. Prednost imajp absolventinie slovenske trgovske šole. Ponudbe je poslati na upravništvo pod šifro: »Somostojna pisarniška moč 200«. Rasno: ŽEPNE URE, precizljske In stenske, popravlja nalsolid-neje tvrdka F. Čuden v Prešernovi ul. 1, KORESPONDENCE. Kdor hoče kaj interesantnega doživeti, naj piše na upravo »Jugoslavije« pod šifro: »Blond«, brmiette« in »črna«. Tri poredne devojke 16, 17, 17 let, garantirajo sijajen divertimento. 169 DVE MEBLOVANI SOBI se iščejo za takoj oz. za 15. februar. Po možnosti z električno razsvetljavo' in posebnim vhodom. Ponudbe pod »Mirna stranka« na anončno družbo Aloma Com-pany,- Ljubljana, Kongresni trg 3. Zast©pstwo slovenskih podjetij za Hrvatsko, Bosno, Dalmacijo in Srbijo prevzame zagrebška agentura, ki deluje že nad deset let ter je dobro upeljana. Potuje z lastnim avtomobilom. — Ponudbe na upravo lista pod „ZASTOPSTVO“ POZOR 1 POZOR! V Ljubljani se takoj proda TOVARNA brez inventarja s stanovanjem, pisarno, modernimi delavnicami, dvoriščem, kanalizacijo etc. — Vprašanja pod: »TOVARNA 2000 ms'“, poštno ležeče Ljubljana. tIIIIIF ZahvaSa. Globoko ginjeni nad vsestransko izraženim sočustvovanjem povodom nenadne in prebridke izgube našega dobrega očeta in soproga, gospoda JERNEJA BIZJAK izražamo vsem tem potom najiskrenejšo zahvalo. Prisrčno zahvalo izrekamo vsem dragim sc n d-nikom, znancem in prijateljem in neštevilnim udelež-nikom pogreba, osobito pa pokojnikovim ožjim sodelavcem, darovalcem vencev in trakov, delavskemu pevskemu zboru, g. kaplanu Žmavcu, sploh vsem, ki so počastili spomin pokojnika. Trbovlje, dne 29. januarja 1922. Žalujoča rodbina Bizjakova. ZSGE-milSI-7EZ0U!-{!lSE-01LE-J!tDUSTR.STRtlSE-t10ST09l= P PSOliiiŠliUI-HiiČRTI iti OBISK ItiZEbiEžh BBEZPIBČnO. El znamke „M IK A D 0“ brez žvepla in fosforja na vsaki podlagi se vžigajoče, v papirnatih ovojčkih izdeluje Tovarna vžigalic In kemikalij, družba z. o. z. Tel. int. 188. RuŠ8 pri Hariboru. Brzojavi: Vžigalice. Prometni zavod za premog d. d. v Ljubljani prodaja iz slovenskih premogovnikov velenjski, šentjanški in trboveljski premog vseh kakovosti v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo »poraba Kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava: . Pia telite in sgeffi tt n livam in H pračo. Hfii premog in ii pip. Naslovi: PROMETNI ZAVOD ZA PREMOG d. d. v Ljubljani, Nunska ulica štev. 19. SPEDICIJSKA TVRDKA umoHM«. °X° na RAKEKU <&o°° oskrbuje tožno, najhitrejše vse v špe-dicijsko stroko spadajoče posle, kakor - tudi ocarlnjenje. -.—= Zalile kože po najvišjih cenah kupuje tovarna klobukov „Šešir“, d. d. v Škofji Loki. zmožnega bilance, prvo-vrstno moč sprejme ve-liko industrijsko podjetje v Ljubljani. Pismene po-nudbe z navedbo do- sedanjega službova nia na upravništvi pod „Bilančnik‘ Plača po dogovori Glavni in odgovorni urednik Zorko Fakin. Izdaja konzorcij dnevnika »Jugoslavija«. Tiska »Zvezna tiskarna« v Ljubljani