^ Ptuj, torek, it- 4. aprila 2006 letnik LIX • št. 26 odgovorni urednik: = Jože Šmigoc i® cena: 150 SIT (0,63 €) ig Natisnjenih: -o 12.000 izvodov ■ ISSN 7704-01993 V Štajerski 0\ Tednikov pogovor Po mestni občini Reportaže Po naših občinah Po mestni občini Dr. L. Arko • "To, kar Ptuj • Svetniki Podravje« Sreča Hajdina • Župan ni Ptuj • Dejan bo za pacienta dobimo, sanirajo zadeve za pride šele potem, ko ravnal v nasprotju z poskušal stopiti še zanj porabimo!" nazaj? smo se ji odrekli zakoni više Stran 3 Stran 2 Po naših občinah Sv. Tomaž « Moralno nevzdržno dejanje ormoške občine Stran 4 Stran 12 Stran 5 Poiitika Ljubljana « Evro pokleknil pred eurom Stran 5 Stran 14 Ptuj • Še o 39. seji sveta MO Ptuj Sanirajo zadeve za nazaj? Ptujski mestni svetniki so na 39. seji sveta MO Ptuj 29. marca le razpravljali o osnutku odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o ustanovitvi javnega zavoda Knjižnica Ivana Potrča; točka je bila predvidena že za razpravo na 38. seji, a so jo umaknili, ker ni vsebovala vseh potrebnih elementov za razpravo. Tudi tokrat ni šlo vse gladko. Na mizi so imeli dva dokumenta o knjižnici: enega so z nekaterimi prilogami, kot odgovor na zahtevo na 38. seji, prejeli po pošti, drugega so dobili na mizo, priložene pa so bile tudi pripombe svetnika LDS Maksa Ferka na prvotno prejeto besedilo odloka. Tudi drugi svetniki so se v svojih razpravah največ dotikali funkcije direktorja in pomočnika direktorja. V 20. členu odloka je zapisano, da direktor zavoda organizira in vodi poslovanje ter strokovno delo zavoda. Uvodnik Med pogoji, ki jih mora izpolnjevati, pa je tudi opravljen strokovni izpit iz bibliotekarstva, če ga nima, ga mora v primeru imenovanja opraviti najkasneje v dveh letih. Zdajšnji direktor izpita iz bibliotekarstva nima, ima pa pomočnico, ki izpit ima. Funkcijo pomočnika direktorja za vodenje strokovnega dela šele prinaša osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o ustanovitvi JZ Knjižnice Ivana Potrča Ptuj. V prvotnem odloku z datumom 16. marca je bilo v 25. a členu še zapisano, da ima zavod lahko pomočnika Drugačna mladost, drugi problemi Nedavni posvet o varnosti na območju Policijske postaje Ptuj je pokazal, daje med policijo in lokalno skupnostjo potrebno večje sodelovanje. Ne gre le za krepitev sodelovanja na že ustaljenih relacijah, policisti odkrito pričakujejo več konkretnejših opozoril s strani občanov, ki naj bi pomenila usmeritve pri njihovem delu. Čeprav so bili trendi varnostnih pojavov v minulem letu ugodnejši kot pred leti in čeprav policisti skupaj z lokalno oblastjo ugotavljajo, da se število negativnih pojavov zmanjšuje, po neki raziskavi naj bi Ptuj celo prednjačil med varnimi mesti, pa so vendarle moteči nekateri, neobičajno grobi pojavi vandalizma. Če smo včasih v mladostni razposajenosti kar tako brcnili v kak plot ali koš za smeti, da smo se znesli nad njim zaradi svojih težav, so danes mladoletniki očitno drugačne, hujše jeze. Kako bi si sicer lahko pojasnili pravo razdejanje nad nagrobniki na starem Mestnem pokopališču. S kakšno pravico se nekdo spravlja nad grobove svojih prednikov, to je prestopek brez primere in po mojem tudi brez prave osnove, saj gre verjetno za dejanje, storjeno v "opitemafektu." A tovrstni izgredi vendarle niso bili povsem nepričakovani. Tako policija kot mnogi Ptujčani že dolgo vemo, da se ob koncih tedna mladi enostavno nimajo kam dati, zato se zbirajo na manj opaznih, skritih mestih, med katerimi je po ostankih, številnih steklenicah in cigaretnih ogorkih že nekaj let jasno, da se zbirajo tudi na starem Mestnem pokopališču. Vzdrževalci našega »parka spominov« so sicer taka zbiranja poskušali onemogočiti z zaprtjem stranskih vhodnih vrat, vendar so naredili le medvedjo uslugo tistim, ki to počno kar med grobovi pokojnikov, saj je tako prostor še manj dostopen očem javnosti in zato še bolj primeren za skrivna nočna druženja. Tudi zbiranje, popivanje in kajenje vsega mogočega ob spomeniku talcem na tej strani pokopališke stene, v kateri so še vedno luknje, ki so jih naredile svinčenke, je skrajno neprimerno mesto za take reči. Pa nihče ne ukrepa, na Šolskem centru celo trdijo, da ne morejo storiti ničesar, saj se to dogaja zunaj šolske ustanove. Zagotovo pa bi bilo mesto manj skrivno in manj simpatično, če bi vzdrževalci posekali ciprese, za katerimi se mladi skrivajo. Občinska oblast sicer mlade do neke mere razume, saj za zbiranje dejansko nimajo drugih, bolj primernih mest, zagotovo pa ne bi škodilo, še bi kdo sedel med njih in malce pokramljal o tem in o njihovih drugih problemih. Jim sploh kdo prisluhne, jih kdo razume? Vsi zagotovo niso zlobni, kot tisti njihovi vrstnki, ki so se očitno pod vplivom maliganov ali celo mamil brez veze znesli nad grobovi. Danes je mladost drugačna, zato so drugačni tudi problemi in v nekaj je pač treba usmeriti svojo mladostno energijo. Martin Ozmec direktorja za vodenje strokovnega dela, v drugem, ki so ga svetniki prejeli na mizo pred sejo in o katerem so 29. marca tudi razpravljali, pa je beseda »lahko« že črtana, po novem ima oziroma bo imela knjižnica po sprejemu odloka pomočnika direktorja za vodenje strokovnega dela. Svetnik LDS Maks Ferk se je v pripravljeno gradivo poglobil, obenem pa opravil primerjavo zdajšnjega stanja v knjižnici in pripravljenega osnutka odloka. »Na podlagi zapisanega je potrebno ugotoviti, da trenutni direktor po sedaj veljavnem odloku ne izpolnjuje pogojev za strokovnega vodjo, zato predlagatelj odloka poskuša sanirati nastalo situacijo na način, da za nazaj spreminja pogoje za imenovanje direktorja (ob imenovanju so bili jasni in trenutni direktor jih evidentno ne izpolnjuje), in mu odvzema funkcijo strokovnega vodje. Seveda do nastale situacije ne bi prišlo, če bi bil izbran strokovnjak, ki bi bil sposoben opravljati Foto: Črtomir Goznik funkcijo strokovnega vodje. Odprava protipravnega stanja je seveda nujna, v tem delu popolnoma razumem in podpiram napore občinske uprave, le s predlaganimi ukrepi in načinom sanacije ne soglašam. Menim, da je edini možni in zakonit, nenazadnje pa tudi moralen način (predvsem v luči vseh prijavljenih kandidatov), da se postopek izbire direktorja ponovi in da se izbere ustreznega kandidata, ki bo izpolnjeval vsaj minimalne strokovne pogoje,« je med drugim zapisal svetnik LDS Maks Ferk. Peter Pribožič (NSi) je vprašal, ali zavod potrebuje pomočnika direktorja, ta rešitev je kompromis, kako pomočnika direktorja ustoličiti, tudi pogoji, ki jih mora izpolnjevati niso razvidni. Pomočnik direktorja je bil tudi pod prejšnjo direktorico. »Če želimo to delovno mesto še naprej, moramo po zakonu to tako spremeniti,« je bil odgovor iz občinske uprave. Tudi po tem, ko je za besedilo osnutka glasovalo 20 svetnikov, so dileme glede ločitve funkcije poslovnega in strokovnega direktorja ostale. Meta Puklavec, svetnica DeSusa, je v svoji razpravi med drugim povedala, da v Sloveniji ni knjižnice, ki bi imela ti funkciji ločeni; predlagala pa je tudi, da bi dokument ostal v fazi osnutka, kar pa ni bilo sprejeto. Svetnica je postopek sprejemanja odloka za knjižnico ocenila kot »omalovažujočega«. MG Sedem (ne)pomembnih dni Kje smo Slovenski zunanji minister dr. Dimitrij Rupel nas opozarja, da ne bi smeli biti malodušni niti cinični. Tudi tedaj, ko se ukvarjamo s skrbmi in protesti, ki jih povzročajo različni (nerazumni in nerazumljivi - op. p.) ukrepi italijanskih ali avstrijskih sosedov, nekako ne bi smeli »pozabiti, kje je bila Slovenija še pred petnajstimi leti.« Po mnenju zunanjega ministra se »na žalost ne zavedamo, kaj vse pomeni in prinaša naše članstvo v Evropski uniji«. Nam dr. Rupel s takšnimi svojimi opombami dviga samozavest ali pa nas morda spominja, da naj bomo malo bolj ponižni in hvaležni za vse, kar imamo? Zunanji minister dr. Rupel se namreč sploh ni posebej potrudil, da bi pojasnil pravi namen svojega pisanja v sobotni prilogi Dela. Če poskušam po svoje razumeti njegov najnovejši napor, naj bi bilo povod njegovega vznemirjenja in evforičnega nazdravljanja Evropski skupnosti najnovejše dogajanje v bilaterali med Slovenijo in Avstrijo ter: Slovenijo in Italijo. Pri tem dr. Rupla, kot kaže, bolj kot posamezne (sporne) poteze na avstrijski in italijanski strani (dvojezični napisi na Koroškem, italijansko državljanstvo, napadi na NOB), vznemirja začudenje in nezadovoljstvo na slovenski strani. »Pogosto beremo in poslušamo, da bi morala biti Slovenija v odnosih z Italijo in Avstrijo manj prijazna in bolj odločna in zahtevna,« piše zunanji minister. Poučuje nas, da so praviloma sosednje države v medsebojnih odnosih »obzirne in previdne, res pa je tudi, da imajo značilne sosedske težave«. Seveda ima minister dr. Rupel prav, ko pravi, da reševanje medsosedskih nesporazumov in odprtih vprašanj ne sme ovirati tako imenovanega normalnega življenja. Lahko bi celo dodali, da ravno »normalno« življenje marsikdaj bolj kot posamezne politične in diplomatske akcije spodbudno vpliva tudi na hitrejše premoščanje posameznih težav. Ravno tako tudi ni nobenega razloga, da bi vnaprej namesto prijaznega obraza kazali predvsem mišice in moč. Vse to pa hkrati ne pomeni, da tudi ni prav nobenega razloga, da bi slovenska država (in vsa njena struktura, vključno z diplomacijo) kar naprej in vnaprej nasploh v vsem razumela druge, jim (prijazno ali preplašeno?) spregledovala in oproščala posamezna problematična rav- nanja in molčala tedaj, ko bi bilo treba spregovoriti in posamezne zadeve medsebojno razjasniti. Članstvo v Evropski uniji (in zavezništvo Slovenije z Italijo in Avstrijo) razumem predvsem tudi kot možnost in novo priložnost za Slovenijo, da na drugačen, še bolj obojestransko razumljiv in odkrit način spregovori o posameznih zgodovinskih ali aktualnih hipotekah. Od slovenskega zunanjega ministra bi zato pričakoval, da nam bo sporočil, kje vse takšen dialog poteka in kakšne razsežnosti ima. To je za utrjevanje slovenske (in splošne zavesti) o vsestranski koristnosti pripadnosti Evropski uniji veliko bolj pomenljivo kot pa ministrovo »splošno« očitanje Slovencem, da se »na žalost ne zavedamo, kaj vse pomeni in prinaša naše članstvo v Evropski uniji«. Koristno bi bilo skratka, če bi zunanji minister konkretno povedal, ali je (ne)rešenih odprtih vprašanj med nami in sosedi zdaj, ko smo v Evropski uniji, manj, kot jih je bilo nekoč? Kakšna je bila značilnost in intenziteta teh problemov nekdaj in kakšna je zdaj? Vsekakor bi od vseh članic Evropske unije smeli pričakovati, da v medsebojnih odnosih ne bodo vlekle potez in potencirale tistih aktivnosti, ki lahko (iz različnih razlogov) zbujajo slabe občutke in različna sumničenja v partnerskih državah. Ali ne bi bilo lepo (in normalno) načelo, da nobena država te skupnosti ne sprejema nobenega državnega ukrepa, ki ima, denimo, neposredne učinke na državlja- ne sosednje ali kakšne druge države v Uniji, ne da bi pred tem ustrezno seznanila in konsultirala neposredno prizadeto državo? Zunanjega ministra dr. Dimitrija Rupla očitno posebej motijo tisti kritiki v Sloveniji, »ki nas opozarjajo, da ne bi smeli biti prizanesljivi do držav, ki so nam povzročale gorje in težave že nekoč v preteklosti, na primer v drugi svetovni vojni.« Gre res za tako neznosne (in neupravičene) kritike? Je res tako nenormalno (in nedopustno) »današnje razlike in neprijetnosti« povezovati s fašizmom in nacionalizmom v drugih državah, če ti očitki temeljijo na dejstvih in ne zgolj na nekakšnem splošnem revanšizmu in splošnem, nekritičnem opravičevanju vseh lastnih napak? Ali to pomeni, da se na napade iz Avstrije in Italije, povezane s slovensko antinacistično in anti-fašistično borbo, ne bi smeli odzivati in braniti? Žal minister dr. Rupel v svojem sedanjem pisanju, ki je bilo za to izjemna priložnost, ni pojasnil, zakaj denimo slovenska diplomacija ni protestirala zaradi italijanskega podeljevanja državljanstev državljanom Slovenije in Hrvaške, ki so nekoč živeli pod Italijo, kar je sicer storila hrvaška vlada? Ravno takšen molk pa je že doslej povzročil v Sloveniji veliko najrazličnejših razprav in ugovorov, tudi takšnih sklepanj, s katerimi sicer »na splošno minister polemizira in ga zelo motijo Jak Koprivc Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednili Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: (02) 740-23-45, faks: (02) 740-23-60. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Franc Lačen, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihier (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis. net, nabi^ainik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02 ) 749-34-10, Jelka Knaus (02 ) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabi^aimk@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Brumec (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 150 [0,63 €] (za naročnike 120 [0,50 €]) tolarjev, v petek 280 tolarjev [1,17 €]. Celoletna naročnina: 20.200 tolarjev [84,29 €], za tujino (samo v petek) 27.040 tolarjev [112,84 €]. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89). Ptuj • Pogovor z direktorjem ptujske bolnišnice Lojzetom Arkom »To, kar za pacienta dobimo, zanj tudi porabimo. « Lani je ptujska bolnišnica pozitivno poslovala. Vse programe, dogovorjene z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije, so dosegli. Opravili pa so tudi ves dodatni program, ki ga je zavarovalnica dodatno razpisala, da bi se čakalne dobe na nekaterih področjih skrajšale. Gre za operativni program na žolčnikih in kilah, CT-preiskave ter operacije sive mrene. Za to gre zasluga vsem sodelavcem bolnišnice. Zaradi kvalitetno opravljenega dela se povečuje tudi število pacientov, ki prihajajo po zdravje v ptujsko bolnišnico tudi iz drugih območij Slovenije, ne samo SV Slovenije, njenega osrednjega gravitacijskega območja. Prihodi bolnikov od drugod pa pomenijo na drugi strani tudi manjše povečanje čakalnih dob na nekaterih oddelkih, ne glede na dodatni program. Z direktorjem ptujske bolnišnice Lojzetom Arkom, dr. dent. med., spec. čeljustne kirurgije, smo se pogovarjali o rezultatih poslovanja v letu 2005 in načrtih v letu 2006, ki je tudi zadnje njegovo delovno leto v ptujski bolnišnici in hkrati tudi konec mandata direktorja. Avgusta letos se bo namreč upokojil, napočil bo čas novih izzivov, saj mu vitalnosti ne manjka. Neuradno naj bi bil tudi županski kandidat, četudi tega še ni povedal na glas. Št. tednik: Kaj strokovno opravljeni programi, dogovorjeni z Zavodom za zdravstveno zavarovanje, pomenijo v številkah? L. Arko: »Pogodba z zavarovalnico se ponavadi podpisuje šele konec leta, ko je delo v glavnem že opravljeno. To pomeni, da celo leto poslujemo, ne da bi vedeli, v kakšnem obsegu in za kakšno plačilo, kar zelo otežuje vodenje bolnišnice. Plačilo obeh, dogovorjenega in dodatno ovrednotenega, pa ni vprašljivo. Obojega dobimo plačanega. Mesečno ima ptujska bolnišnica okrog 300 milijonov tolarjev prihodkov. To je denar, s katerim moramo priti skozi, preživeti. Dobička praktično ne smemo ustvarjati, to, kar za pacienta dobimo, zanj tudi porabimo. V letu 2005 smo pozitivno poslovali, odhodki niso presegli prihodkov. Presežek prihodkov nad odhodki je znašal okrog šest milijonov tolarjev.« Št. tednik: Ptujska bolnišnica je še vedno med redkimi v Sloveniji, ki posluje pozitivno? Kako vam to uspeva? L. Arko: »Ptujska bolnišnica je edina bolnišnica v slovenskem prostoru, ki že od leta 1992 ni poslovala z izgubo, izjema je bilo le leto 2003, ko smo izkazali negativen rezultat. Pozitiven rezultat je rezultat kvalitetnega dela in dobrega gospodarjenja. Precej velik prihodek iz leta v leto beležimo s strani do-natorjev, kar je po eni strani pravilno. Mislim pa, da taka bolnišnica, kot je ptujska, ne bi smela sloneti na donator-stvu, ki je plod dolgoletnega korektnega sodelovanja z našimi poslovnimi partnerji, to pa se lahko čez noč spremeni. Ob februarskem obisku ministra za zdravje Andreja Bručana v ptujski bolnišnici, vprašal me je, kako pa boste poslovali v letu 2005, sem odgovoril, da najbrž pozitivno. Sam pa sem ga vprašal, ali je takšen rezultat dober ali slab. Odgovoril je skopo, zanimivo vprašanje.« Št. tednik: Kako je bilo v letu 2005 z investicijskim ciklusom? L. Arko: »Vsako leto za investicije oziroma investicijsko vzdrževanje, predvsem za obnovo opreme, porabimo okrog 100 milijonov tolarjev. V tem okviru se bomo sukali tudi letos. Trudimo se za sprotno obnavljanje najnujnejše medicinske opreme, posodabljanje izvajamo z najnovejšimi aparaturami.« Št. tednik: Pred leti ste izstopili iz slovenskega projekta združevanja amortizacije. Zakaj? L. Arko: »Res je, iz projekta smo izstopili še za časa ministrovanja Božidarja Voljča. V slovenski investicijski zdravstveni pool naj bi slovenske bolnišnice, članice tega po-ola, združevale 20 odstotkov mesečne amortizacije. Tako združena amortizacija naj bi predstavljala polovico investicijskih sredstev, drugo polovico in več pa naj bi predstavljal sveži kapital. Če bi pet let združevali ta sredstva, bi morali združiti okrog 120 milijonov tolarjev. V začetku združevanja omenjenih sredstev smo bili v programu za ureditev prostorov Foto: Črtomir Goznik Lojze Arko, dr. dent. med., spec. čeljustne kirurgije, direktor ptujske boinišnice: »Pozitivno poslovanje je rezultat kakovosti opravljenega dela in dobrega gospodarjenja.« za računalniško tomografijo in vezni hodnik med internim oddelkom in kirurgijo v znesku okrog 24 milijonov tolarjev. Na moje vprašanje, kdaj pa bomo prejeli razliko sredstev oziroma nova sredstva za investicijo, pa nismo prejeli zadovoljivega odgovora. Osebno sem ocenil, da ptujska bolnišnica ne more združevati sredstva za gradnjo zdravstvenih prostorov ali obnovo bolnišnic, zato smo izstopili. Privarčevana sredstva pa smo vložili v izgradnjo fizioterapije in dia-liznega centra. To pa je bilo okrog 350 milijonov tolarjev. Še vedno sem prepričan, da če bi amortizacijo na državni ravni še naprej združevali, še danes ne bi imeli novega dializnega centra in fizioterapije. Ptujčani si ne moremo privoščiti, da bi čakali v nedogled, če bomo dobili ta sredstva ali ne. Poglejmo samo primer Murske Sobote in izgradnjo porodnišnice, ki se vleče že nekaj let in se ne more dokončati, ker ni pritoka denarja iz tega investicijskega poola.« Združevanje amortizacije - prava rešitev? Št. tednik: Minister vam je to nezdruževanje sredstev amortizacije na nek način »očital« ob zadnjem obisku, ko ste ga seznanja- li z nujnostjo posodobitve operacijskih dvoran in intenzivne nege. Dejal je, da bo država pristopila k sofinanciranju, če boste pristopili v investicijski pool. L. Arko: »Ne nasprotujemo združevanju amortizacijskih sredstev, potrebno pa je narediti natančni finančni plan, da bomo vedeli, kdaj pridemo na vrsto za sofinanciranje in v kakšni višini. Če bi združili več kot 100 milijonov tolarjev, k temu pa bi dodali še 50 oziroma 70 odstotkov svežega kapitala, bi ptujski bolnišnici »pripadlo« blizu 250 milijonov tolarjev investicijskega denarja, tega pa nam ne more nihče zagotoviti. Res pa je, da je inšpektor ob nadzoru v naši bolnišnici predlagal posodobitev operacijskih dvoran. Ocenjujemo, da je posodobitev možna le z novogradnjo. Zapisnik je ministrstvo za zdravje prejelo že pred več kot enim letom, odgovora še do danes nismo prejeli. V tem letu pa nismo držali križem rok, operacijski blok posodabljamo. Ureditev ločevanje čistih in nečistih poti je bila ena od inšpektorjevih zahtev, to smo uredili. Izgradnja operacijskih dvoran in prostorov intenzivne nege ostaja osrednji investicijski program ptujske bolnišnice. Vprašanje pa je, če bomo s to investicijo lahko pričeli še letos. V letu 2005 pa sicer načrtujemo večji obseg investicijskega vzdrževanja s posodobitvijo prostorov. Predvsem se pogovarjamo o ureditvi ambulant na pediatričnem oddelku, posodobitvi prostorov na internem oddelku, skladno z možnostmi in razpoložljivimi finančnimi sredstvi.« Št. tednik: Kako je z dogovarjanjem programa za letos? L. Arko: »O programu za letos se z zavarovalnico še ne pogovarjamo. Po vsej verjetnosti bo program podoben lanskoletnemu. Možno pa je, da bo prišlo do nekaterih strukturnih sprememb, da bomo programe prilagajali potrebam, na nekaterih področjih jih bomo povečevali, drugje zmanjševali.« Št. tednik: Ptujska bolnišnica je ena redkih, ki se lahko pohvali z dobrim sodelovanje s koncesio-narji. Kako pa je sicer z zahtevami za koncesije med zdravniki ptujske bolnišnice? L. Arko: »Zahteva je ena, podala jo je pediatrinja. V ptujski bolnišnici imamo trenutno zaposlene tri pediatre. Z zahtevo za koncesijo sem ministra za zdravje Andreja Bručana seznanil, osebno nimam nič proti odhodu bolnišničnih zdravnikov med koncesionarje, vendar bo ministrstvo kot lastnik bolnišnic moralo nastali problem rešiti, osebno sem še vedno prepričan, da pediatrija s porodnišnico in vsemi ambulantami ne more sloneti na dveh pediatrih. Res je, da je naše sodelovanje s koncesionarji zgledno, vendar so trije pediatri tisti minimum, da lahko pediatrični oddelek s porodnišnico normalno funkcionira.« Št. tednik: Kako pa ste v Bolnišnici Ptuj pripravljeni na pandemijo ptičje gripe? L. Arko: »Lahko rečem, da smo na morebitno pandemijo ptičje dobro pripravljeni. Upam pa, da do pandemije le ne bo prišlo, kljub temu, da živimo in delamo na ogroženem območju. Načrt za primer pandemije je natanko izdelan, skoraj polovico bolnišnice bi v primeru pandemije namenili bolnikom s ptičjo gripo. Res pa je tudi, da bo v tem primeru morala država določiti, kje se bodo takšni bolniki zdravili, ker ptujska bolnišnica nima infekcijskega oddelka. Naš načrt predvideva, če bi ostali na zdravljenju pri nas, da bi jih lahko hospitalizirali 135. Ministrstvo pa smo tudi obvestili, da bi v tem primeru potrebovali še nekaj dodatne opreme.« Št. tednik: Že lani pa ste napovedali odprtje otroškega igralnega parka, ki ga nima še nobena slovenska bolnišnica. L. Arko: »Ker imamo možnost izhoda iz samega oddelka na zelenico, smo se odločili za ureditev prvega otroškega igralnega parka v okviru slovenskih bolnišnic. Zavedati se moramo, da otrokom, ki se zdravijo v bolnišnicah, ostaja kar precej »prostega« časa, zakaj ga ne bi še dodatno obogatili. Na otroškem oddelku ptujske bolnišnice že več kot desetletje dela otroška vzgojiteljica, sicer zaposlena v Vrtcu Ptuj, ki bo tudi skrbela za to, da bodo otroci redni obiskovalci tega parka v lepem vremenu. Aprila bomo park dokončali, pri opremljanju nam pomagajo donatorji, odprli pa ga bomo maja.« Sv. Tomaž • Protesti proti prodaji starega vrtca Moralno nevzdržno dejanje O nameravani prodaji občinskega stvarnega premoženja pri Sv. Tomažu, ki so ga izglasovali na minuli seji občinskega sveta Ormož, smo že poročali. Tokrat so se nam oglasili člani sveta KS Sv. Tomaž, ki so potezo OS Ormož označili za moralno nevzdržno dejanje. Krajevna skupnost Sv. Tomaž je namreč v postopku ustanavljanja nove občine in po mnenju članov sveta KS »omenjeni sklep s svojim dejanjem neposredno posega v blaginjo in premoženje nove občine, kar je nedopustno in moralno neodgovorno. Zave- Sporni prostori se nahajajo v nekdanjem vrtcu. Bervarjeva je med predavanjem odgovarjala tudi na konkretna vprašanja o pravicah in obveznostih invalidov v delovnih razmerjih in invalidov, ki so ostali brez zaposlitve. Obiskovalce je najbolj zanimalo, kaj pravi zakon o pravicah, za katere menijo, da so jim bile kršene. Med drugim je Bervarjeva udeležence izobraževanja opozorila tudi na pasti, ki jih uporabljajo delodajalci pri zaposlovanju. Po besedah Zdenke Ornik, predsednice Medobčinskega društva invalidov Ptuj, je namen srečanja seznanjanje invalidov, s tem, kako do zaposlitve in kakšne pravice imajo, ko so v delovnem razmerju. »Invalidi do 50. leta so upravičeni tudi do prekvalifikacije. Od leta 2003 invalidi prejemajo tudi nižja nadomestila, s katerimi zelo težko shajajo in menim, da je tudi zato želja vseh njih, da bi se zaposlili,« je še dodala Ornikova. Ob kopici kršitev, ki se pojavljajo pri zaposlovanju invalidov, se velikokrat krši že sama pravica do zaposlitve. Od 1. januarja letošnjega leta je v veljavi za- damo se, da je obstoječa občina Ormož kljub navedenemu razdruževanju še vedno naša skupna občina z vsemi pravicami in dolžnostmi, kar ne pomeni, da je upravičena do tako drastičnih posegov v premoženje na območju, kjer se ustanavlja nova lokalna skupnost.« Člani sveta so prepričani, da gre za namerno in nikakor nujno potezo občinskega sveta, saj v ozadju prodaje starega vrtca pri Sv. Tomažu ni znan niti kupec, niti namen, zaradi katerega je občinski svet sprejel sklep o možnosti prodaje objekta. Zlasti te ne- znanke dajejo razlog za razmišljanje, da gre za namerno oškodovanje in nagajanje, saj poslovni načrti v tako majhnem kraju ne ostanejo dolgo skriti. V pisanju, ki so ga člani sveta KS Sv. Tomaž naslovili tudi na Ministrstvo za lokalno samoupravo in regionalni razvoj RS, so še zapisali, da ne glede na zakonodajo, ki ravnanju OS občine Ormož ne nasprotuje, menijo, da je dejanje v škodo novi občini Sv. Tomaž, s čimer se neposredno posega v blaginjo in premoženje nove občine. Zaskrbljeni so, da po vzoru te prodaje obstaja velika možnost prodaje njihovega premoženja tudi na drugih objektih, ki so v lasti današnje skupne občine Ormož. Mirko Cvetko, predsednik KS Sv. Tomaž, je mnenja, da bi bila bodoča občina v primeru prodaje oškodovana, saj se bo premoženje delilo na podlagi delitvene bilance, kjer bo novi občini pripadel le določen odstotek skupnega premoženja. Nikakor pa ji ne bo nikoli povrnjena celotna kupnina. Ocenjena vrednost poslovnih prostorov znaša 5.800.000, prodano pa bo najugodnejšemu ponudniku. vki Ptuj • Predavanje za delovne invalide O pravicah in obveznostih delovnih invalidov V četrtek ob 15. uri je v prostorih Medobčinskega društva invalidov (MOI) Ptuj potekalo izobraževanje oziroma predavanje za vse delovne invalide, ki so zaposleni ali iščejo zaposlitev. Več kot dve uri so se obiskovalci pogovarjali s Katarino Bervar, pravno svetovalko iz Pravno-informacijskega centra nevladnih organizacij v Ljubljani. Foto: Dženana Bećirović Bervarjeva je invalidom predavala več kot dve uri. kon, ki določa tudi kvote, koliko invalidov bi moralo imeti zaposleno vsako podjetje, ki ima zaposlenih več kot 20 delavcev. Kvote so določene po področjih, gibale pa naj bi se od dva do pet odstotkov. Predavanja, kjer invalide seznanijo s pravicami, ki jih imajo, v MOI Ptuj organizirajo vsaj dva- do trikrat letno. Društvo, ki ima 850 članov, za svoje člane izvaja pet različnih socialnih programov. Prvi je osebna socialna pomoč, drugi program je namenjen srečanju težkih invalidov, tretji se ukvarja z ohranjanjem psihofizičnih sposobnosti, četrti temelji na rekreaciji oziroma na postoperativnostih zdravljenja, zadnji program, ki ga izvajajo, pa je namenjen ustvarjalnosti. »Del programov, ki jih izvajamo, je namenjen starejši populaciji, drugi del pa je predvsem za delovne invalide, ki tvorijo približno tretjino naših članov,« poudarja Ornikova in dodaja, da se pogovarjajo tudi z delodajalci o izvajanju tovrstnih izobraževalnih programov, kjer bi sodelovali tako delodajalci kot delavci. Dženana Bećirović Ptuj • Tudi v Lekarni v Trstenjakovi imajo defibrilator Prva pomoč ob srčnem zastoju tudi iz lekarn Septembra lani je tovarna zdravil Krka Novo mesto JZ Lekarne Ptuj podarila defibrilator za njeno centralno lekarno v Trstenjakovi 9 na Ptuju. Razlog je v tem, da je ta lekarna v centru mesta, kjer je velika frekvenca ljudi, prav tako pa veliko ljudi prihaja tudi v to lekarno, v bližini pa ni centra za nudenje prve pomoči človeku, ki je padel v nezavest, ki mu ne bije srce in ki ne diha, je povedala direktorica JZ Lekarne Ptuj Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec. Usposabljanje »Temelji postopka oživljanja« je uspešno končalo 20 njihovih strokovnih delavcev, vsi farmacevtski tehniki in mag. farmacije. Pomembno je, da je defibrilator vedno na voljo, da to ljudje vedo, je poudarila direktorica. V primerih, ko ljudje padejo v nezavest, je odločilno takojšnje ukrepanje, premostitev tistega časa, dokler ne pride ekipa nujne pomoči, ki jo je potrebno seveda nemudoma obvestiti ob vsakem takem primeru. V centralni lekarni na Ptuju v Trstenjakovi ulici 9 je na Foto: Črtomir Goznik Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec.: »Vsi strokovni delavci v JZ Lekarne Ptuj, farmacevtski tehniki in mag. farmacije smo uspešno opravili usposabljanje Temelji postopka oživljanja.« voljo avtomatski defibrilator za laično uporabo, ki te »dobesedno sam vodi«, bolj pomembno pa je, da nezavestnemu nudiš druge oblike pomoči, med katere sodita masaža srca in umetno dihanje, je še povedala direktorica. V JZ Lekarne Ptuj načrtujejo, da bodo temelje postopka Foto: Črtomir Goznik Avtomatski defibrilator za laično uporabo je nameščen tik ob vhodu v centralno lekarno na Ptuju, v Trstenjakovi ulici 9. oživljanja kmalu osvojili še preostali zaposleni, ki doslej v to usposabljanje še niso bili vključeni. Pri srčnem zastoju je potrebno defibrilacijo, s katero se prekine aritmija, izvesti v treh do petih minutah. V Sloveniji umre zaradi nenadne smrti okoli dvesto ljudi na leto. V Sloveniji v zadnjem času narašča število defibri-latorjev, avtomatski defibri-latorji za laično uporabo naj bi bili dostopni na čim več javnih mestih. Cilj pa je čim več rešenih življenj po zastoju srca. Statistika kaže, da je uporaba avtomatskih defibri-latorjev bistveno znižala odstotek smrtnosti pri zastoju srca. Če nekdo pade kot pokošen, ne diha, ni pri zavesti, to pomeni, da se takrat začne proces umiranja, ki pa ga je mogoče ustaviti le s takojšnjim ukrepanjem. MG Foto: vki Hajdina • 22. seja sveta občine Hajdinski župan ni ravnal v nasprotju z zakoni Svetniki občine Hajdina so se 30. marca sestali na 22. seji in razpravljali o 22 točkah dnevnega reda. V dveh točkah pa so se znova ukvarjali s pozitivnim mnenjem na državni lokacijski načrt za gradnjo avtoceste Slivnica-Draženci, ki so ga sprejeli 21. junija lani, ne da bi ga dopolnili s pogojem, da mora na območju občine Hajdina potekati vkopano in v podvozu pod železniško progo na Zgornji Hajdini, kar je bilo v nasprotju s podanimi smernicami in pripombami občine Hajdina, ljudskih iniciativ in občanov, so med drugim v svoji obrazložitvi za razpis referenduma z referendumskim vprašanjem zapisali v Ljudski iniciativi prebivalcev občine Hajdine. Svetnik Viktor Markovič je ob tej priložnosti znova poudaril, da je trdno prepričan, da je bila odločitev za pozitivno mnenje katastrofalna odločitev in da gre za veliko napako. Iniciativa se bori za sveto stvar. Četrtega julija lani je Ljudska iniciativa prebivalcev občine Hajdina skladno s 77. členom statuta občine Hajdina podala zahtevo za razpis referenduma z referendumskim vprašanjem: »Ali ste za to, da avtocesta Slivnica-Dra-ženci na območju celotne občine Hajdina poteka vkopano in v podvozu pod železniško progo na Zgornji Hajdini?« Minilo je osem mesecev, svet občine Hajdina pa še vedno ni razpravljal in odločal o tej zahtevi, čeprav to predpisujeta zakon o lokalni samoupravi in statut občine Hajdina. Iniciativo predstavlja 417 podpisanih prebivalcev občine Hajdina (13 odstotkov volivcev), ki živijo ob trasi bodoče avtoceste - Kaludra, naselje preko lovskega doma, Zgornje Hajdine ob progi in Dra-žencev, pričakuje odgovoren odnos članov sveta občine, da bodo spoštovali zahteve in statut občine Hajdina in o omenjeni zahtevi tudi razpravljali. Na zahtevo za razpis referenduma si je župan občine Hajdina Radoslav Simo-nič pridobil mnenje Inštituta za lokalno samoupravo in javna naročila Maribor. Po njegovem je zahteva za razpis referenduma neutemeljena, saj se zastavljeno referendumsko vprašanje ne nanaša na vprašanje, ki bi ga občina uredila s splošnim pravnim aktom iz svoje pristojnosti. Podobno je bilo tudi mnenje Službe vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko, ki je zapisalo, da referendum o sprejetem mnenju občinskega sveta nima pravne podlage, saj ne gre za odločanje o splošnem aktu občinskega sveta (naknadni referendum o splošnem aktu), zato je potrebno zahtevo za razpis referenduma zavrniti. Na podlagi obeh mnenj je 11. julija 2005 hajdinski župan Radoslav Simonič izdal sklep, da je zahteva podpisanih prebivalcev občine Hajdina za razpis referenduma z vprašanjem »Ali ste za to, da avtocesta Slivnica-Draženci na območju celotne občine Hajdina poteka vkopano in v podvozu pod železniško progo na Zgornji Hajdini?« neuteme- Foto: Črtomir Goznik Viktor Markovič v imenu Ljudske iniciative Hajdina na 22. seji občinskega sveta, 30. marca: »Sii bomo do konca, to ni grožnja, to je naša pravica in dolžnost ...« ljena in se zavrne. Ljudska iniciativa prebivalcev občine Hajdina je Upravnemu sodišču Maribor predlagala, da se sklep župana občine Hajdina o zavrnitvi razpisa referenduma razveljavi. Zaprosili so za prednostno obravnavo in v dodatnih pojasnilih še zapisali, da se zahteva za razpis referenduma nanaša na način izvedbe avtoceste na območju občine Hajdina, saj Ljudska iniciativa prebivalcev občine Hajdina ne nasprotuje trasi avtoceste. Prizadevajo pa si, da bi v njihovo bivalno okolje prodrlo čim manj izpušnih plinov in čim manj hrupa ter da bi bila avtocesta čim manj vidna v krajini. Tožbo Ljudske iniciative zoper župana obči- ne Hajdina je Upravno sodišče zavrnilo. Ljudska iniciativa se je zoper sodbo Upravnega sodišča pritožila, postopek je še v teku. Na najnovejši dopis Ljudske iniciative prebivalcev občine Hajdina z datumom 27. marec 2006, v katerem ta opozarja, da je minilo kar osem mesecev o zahtevi za razpis referenduma, pa svet občine Hajdina o njej še ni razpravljal, si je župan občine Hajdina pridobil mnenje odvetnika Stanislava Repov-ža, ki odgovarja, da gre za zadevo, o kateri še traja spor na sodišču, zato je potrebno počakati na pravnomočno odločitev sodišča. Obravnava dopisa z vsebino zahteve, ki jo že obravnava sodišče, zato na svetu občine ni potrebna. Iniciativa se bori za sveto stvar Hajdinski župan Radoslav Simonič je na marčevsko sejo sveta občine Hajdina na predlog statutarno-pravne komisije uvrstil točki: stališče občinskega sveta do zahtev Ljudske iniciative prebivalcev občine Hajdina za izvedbo referenduma v zvezi podvoza oziroma nadvoza na bodoči avtocesti in stališče občinskega sveta v zvezi z ravnanjem župana do Ljudske iniciative nadvoz namesto podvoza. Viktor Markovič je po uvrstitvi obeh točk na dnevni red povedal, da ima odbor vso pravico, da se bori in izbori za to, kar so ljudje podpisali in kar bi bilo zanje tudi najboljše. Če bo treba, bodo šli tudi v Strasbourg, borili se bodo do konca, za vkopano cesto in podvoz pod železniško progo, ker so vsi pogoji, da to omogočajo, takih pogojev nima nihče, podtalnica pa ni problem, kot to skušajo predstaviti nekateri. »Da gremo do konca, to je naša pravica in dolžnost, to ni grožnja, gre za navadno barabijo, da se ni držalo znotraj dogovorov občinskega sveta,« je še poudaril Mar-kovič. »Moji postopki so bili vedno za postopki Ljudske iniciative, z večino glasov je svet bil za nadvoz,« je na očitke o tem, da je deloval mimo volje ljudi, odgovoril hajdin-ski župan Radoslav Simonič, ki je še enkrat poudaril, da nima pravice razpisati referenduma o načinu izgradnje ceste. Če referenduma ne bo, bo vprašanje o njegovi smiselnosti vedno v zraku, je razmišljal Dragi Stojadinovič. Mirko Žagar, član nadzornega odbora občine Hajdina, pa je skušal pojasniti, da bi moral po zakonski dolžnosti kot član NO začeti postopek zoper tistega, ki bi nezakonito razpisal referendum, ker vsa mnenja kažejo na to, da gre za nezakonito stvar. Z večino glasov so hajdinski svetniki ugotovili, da je župan v primeru Ljudske iniciative ravnal skladno z zakonom. Ljudske iniciative prebivalcev občine Hajdina ta odločitev ne bo zaustavila. MG Ljubljana • Slovenija se znova "prilagaja" EU Evro pokleknil pred eurom Slabih devet mesecev pred pričakovano uvedbo nove evropske valute je dokončno jasno, da bomo »evro« zapisovali kot EURO. S tem je slovenska vlada ponovno klonila, kot že ničkolikokrat, pod pritiski Evropske komisije in Evropske centralne banke, ki naj bi »trdno« stali za svojimi stališči. domači zapis eiro, in je to pripravljena braniti tudi na evropskem sodišču v Luksemburgu. Dolgo so mencali tudi na Malti, kjer se je malteška vlada naposled odločila za poenoten zapis in se tako odrekla nacionalnemu zapisu ewro. Edina izjema med država- mi, kjer ne uporabljajo latinskega zapisa skupne evropske valute euro, je Grčija, kjer je v veljavi grška pisava in je grški zapis EYPn določen tako v njihovi zakonodaji kot tudi na evro bankovcih in kovancih. Mitja Petek, univ. dipl. ekon. Evropski svet je namreč decembra 1995 sklenil, da bo euro izbran za ime enotne evropske valute in da mora biti ime skupne valute zapisano enako v vseh uradnih jezikih Evropske unije, ob upoštevanju obstoja različnih abeced. Ta uredba države članice namreč zavezuje, da je potrebno ime enotne valute euro, v prvem sklonu ednine, dosledno zapisovati v vseh nacionalnih pravnih aktih. Dejstvo je namreč, da mora država, ki želi prevzeti euro, izpolniti tako ekonomske kot tudi pravne konvergenčne kriterije. Če država ne bi izpolnila tudi predpisanih pravnih kriterijev, bi lahko to ogrozilo prevzem evra. Državni sekretar Lavrič je med drugim dodal tudi, da je potrebno besedo evro v pravnih aktih obvezno zapisati kot euro, saj v koli- kor tega ne bi spoštovali, ne bomo imeli ne evra ne eura, temveč tolarje. EIRO, EWRO IN EYPO Zraven slovenskega pravopisno edinega pravilnega zapisa evro se med novimi članicami Evropske unije, ki želijo uvesti euro, s podobnim problemom ukvarjajo še Malta, Latvija in Madžar- ska. Poenoten zapis sta leta 2004 ob podpisu evropske ustavne pogodbe zavrnili Latvija ter Madžarska, vendar pri slednji ta problem ni toliko aktualen, saj Madžarska še ne izpolnjuje vseh ekonomskih konvergenčnih kriterijev. Veliko bolj radikalno (za razliko od slovenske vlade) je ravnala latvijska vlada, ki je sprejela uredbo, ki predvideva, da se za vse transakcije uporablja Foto: Arhiv Kungota pri Ptuju • Premiera ob 55-letnici kulturnega društva Brešanova Smrt predsednika hišnega sveta V Kulturnem društvu Kungota pri Ptuju so ob 55-letnici delovanja postavili na oder uspešnico hrvaškega dramatika Iva Brešana, sicer tragikomedijo Smrt predsednika hišnega sveta. Odrsko priredbo je pripravil domači dramski umetnik Janko Vindiš, ki je tudi vodja dramske sekcije in režiser igre. Jedro igralske zasedbe tvorijo dosedanji igralci, polovico pa je odrskih debitantov domače dramske sekcije. Poglejmo zasedbo: Rakovico igra Daniela Dobnik, Petro - Kristina Vindiš, Suzi - Nina Brglez, Bučarja - Tadej Božičko, Maro - Ivica Paveo, Snedica - Miran Paveo, Justina - Janko Vindiš, Kobilico - Klara Vindiš Puš-nik, Melito - Janja Vindiš, Ža-kija - Uroš Paveo ter Jurčka - Tilen Pušnik. Tudi za vsa tehnična, odrska, scenska dela in razsvetljavo so poskrbeli člani domače dramske sekcije Tone Peršuh, Tadej Božičko, Miran Paveo in Branko Kancler. Predpremierno uprizoritev tragikomedije Smrt predsednika hišnega sveta so podarili vsem materam v tem kraju ob njihovem prazniku minulo nedeljo, 26. marca, premie- Foto: M. Ozmec Jedro igralske zasedbe tvorijo dosedanji igralci KD Kungota, kar polovica pa je odrskih debitantov; Režiser je Janko Vindiš, stoji zadaj, prvi z leve. ra predstave, ki pomeni tudi osrednji dogodek ob 55-let-nici Kulturnega društva Kun-gota, pa je bila v prostorih kulturnega doma v nedeljo, 2. aprila, ob 18. uri. Kot je povedal režiser Janko Vindiš, gre za predstavo iz petdesetih let prejšnjega stoletja, ki gledalca ves čas drži pokonci in ga pretežni del navdaja s pristnim domačim humorjem, konec pa je nepredvidljivo tragičen, tako da ima ob odhodu iz dvorane vsak gledalec kaj razmišljati. Sicer pa načrtujejo do poletja še približno štiri ponovitve, predstave pa bodo nadaljevali tudi v jesenskem in zimskem času. -OM Ptuj • Ustanavljajo nov mešani pevski zbor Pevci in pevke - vabljeni Ustanavlja se nov mešani pevski zbor na Ptuju. Vabljeni pevski entuziasti med 16. in 45. letom. Kulturno-umetniško društvo Musica Ptuj pod svoje okrilje sprejema glasbenike različnih starosti in zvrsti glasbe. V njegovem okviru tako nastaja novi mešani pevski zbor. V svoje vrste želijo združiti glasbene zagnance, muzikalne estete ter iskrene ljubitelje zborovskega petja. Ptuj z okolico se že tradicionalno ponaša z lepim številom pevskih zborov, ki v ljubiteljski kulturi predstavljajo pomembno merilo uspešnega zborovskega dogajanja. Vendar se mnogi, ki delujejo v pevski kulturi, kljub navidezni številčnosti gibljejo v ozkem krogu enako mislečih in de- lujočih. Po površnem pregledu dobimo vtis, da je s strani mesta veliko bolj podprto in promovirano zabavno kot pa kulturno življenje. Zato se navzven zdi, da je zborovstvo zgolj nujen ostanek preteklosti ter da danes preprosto ni popularno biti zborovski pevec. Ptuju kot kulturnemu evropskemu mestu pa se z novim zborom ponuja možnost renesanse v pogledu na zborovsko petje, obenem pa je to zrel poskus združevanja generacij, ki si v zadnjih letih v svojih interesih postajajo vse bolj tuje in oddaljene. KUD Musica Ptuj želi ustvariti zbor, ki bo v prihodnosti vidno zaznamoval slovensko in tuje glasbeno področje. Pogoj za sodelovanje je starost med 16. in 45. letom, osnovni glasbeni posluh in pripravljenost za zrelo in odgovorno delo. Zborovodja novega mešanega pevskega zbora bo Robert Feguš, ki prihaja iz generacije mlajših slovenskih zborovodij. V zadnjih letih je s svojim delom sooblikoval zborovsko dogajanje na regionalnem in širšem vokalno-glasbenem prostoru. V preteklem ustvarjalnem obdobju je dosegel odmevne uspehe s Ptujskim nonetom in z dekliško vokalno skupino Vi-vere iz Slovenske Bistrice, kot umetniški vodja pa je deloval v Rogaški Slatini in v Slovenj Gradcu. V preteklih petih letih je od ustanovitve vodil Akademski pevski zbor Ptuj, ki je pod njegovim vodstvom prestopil v družino prestižnih slovenskih zborov. Na 1. regijskem tekmovanju pevskih zborov Štajerske in Prekmurja je dosegel zlato priznanje, nato pa bronasto plaketo mesta Maribor na slovenskem tekmovanju zborovskega petja Naša pesem 2005. Vabljeni torej vsi pevci, da zapolnite vrste nastajajočega zbora. Avdicija za sprejem bo v soboto, 8. aprila 2006, ob 19. uri, v prostorih minoritskega samostana na Ptuju. Za vse dodatne informacije se lahko obrnete na telefonsko številko 040/900-775 ali si ogledate spletno stran http:// www.musicaptuj.com, kjer so na voljo tudi vsi odgovori na vaša vprašanja. VP Leskovec • Pevke Turističnega društva z novo kaseto Kam so šla ta mlada leta 4. marca so imele pevke ljudskih pesmi iz Leskovca predstavitev že 4. kasete in zgoščenke z naslovom Kam so šla ta mlada leta, ki so jo izdale ob 10-letnici. Skupino sestavljajo Tilika Pernek, Julijana Vidovič, Marija Lesjak in Terezija Fošnarič, ki veliko pesmi tudi sama napiše. Veliko pomoč jim nudi bivša najstarejša pevka Helena Krajnc, ki je 25. marca praznovala 85. rojstni dan. Zaradi bolezni sta odstopili Bernarda Merc in Helena Krajnc. Skupino vodi in jim nudi pomoč Anica Zavec. Predstavitve so se udeležili župan občine Videm Friderik Foto: Nataša zagoranski Bračič, predsednica KS Lesko-Leskovškim pevkam je ob izidu kasete čestital tudi župan. vec in predsednica TD Ida Vin- diš Belšak, predsednik ZKD Videm Janko Kozel, svetnica in vodja odbora za družbene dejavnosti Marija Černila in veliko število gostov, saj je bila dvorana gasilskega doma polna do zadnjega kotička. V bogatem programu so sodelovali gostje Jurovski fantje pod vodstvom Franca Habja-niča, Pevke iz Pobrežja, ki jih vodi Terezija Šimenko, Ljudski godci in pevci iz Kicarja pod vodstvom Janka Kocmuta in Cerkveni pevski zbor, ki ga vodi Srečko Zavec. Sledil je skeč, ki ga je napisal Janko Kozel in ga zaigral s soigralkama Matejo in Urško. Program je povezovala Mateja Vidovič. Za konec so vsi skupaj zapeli pesem En hribček bom kupil, nato je sledilo presenečenje - torta s svečkami za 10-letno delovanje pevk. Zdenka Golub Na knjižni polici Muriel Romana Marco Polo Beneška karavana Onstran Velikega zidu Tiger sedmerih morij Ljubljana. Mladinska knjiga, 2006 Marco Polo seje rodil leta 1254 v Benetkah uspešnemu očetu trgovcu in materi, ki mu je umrla tik pred šestnajstim rojstnim dnem. Ko mu je bilo šest let, je oče odpotoval in ga ni bilo nazaj devet let. Marco je s sedemnajstimi leti odšel iz Benetk in se vanje vrnil pri dvainštiri-desetih. Francoska pisateljica Muriel Romana je v biografski trilogiji posnela življenjsko pot Marca Pola, največji navdih pri pisanju ji MARCO POLO Onstran Velikega zidu je bila Knjiga čudes, dragocen vir so bili tudi drugi potopisi in dela sodobnih zgodovinarjev. Posebej pa jo je pritegnil šegavi zapis meniha Viljema iz Rubroeka, tajnega odposlanca francoskega kralja Ludovika Svetega. Zivljenje Marca Pola spominja na sestavljenko, vrzeli je pisateljica zapolnila z domišljijo, v pripovedi nastopajo resnične osebe in izmišljene, okvir je resnično zgodovinsko ozadje, obredi, običaji in tehnološki dosežki. Ljubezensko življenje takratnega časa je opisano z obilo iskrive metaforike, čeprav se o erotičnih doživetjih Marca Pola ne ve kaj veliko. V mračnjaškem obdobju evropskih državic in kraljevin je Kitajska doživljala že svojo renesanso. Marco je v Benetkah sanjal o daljnih deželah, kajti zdelo se mu je, da iz bark veje topli veter dežel iz Jutrovega. Razvajena plemkinja Donatella ga je posmehljivo zavrnila ravno v času, ko se je oče vrnil s potovanja. Sina se ni razveselil, bil je hladen in surovež, pretkan trgovec brez čustev in družinskih vezi. Marco je sanjal o pustolovcu, ki bo pripovedoval svoje dogodivščine, srečal pa se je z neznancem, ki je hlastal za bežnimi užitki. Z njegovo sužnjo Nur-Zad, ki se je preoblekla v fanta, je krenil na morje, da bi jo odpeljal nazaj na streho sveta. Na poti po olje s svetega groba je srečalfrančiškana, kije že bil na mongolskem dvoru in ta mu je podaril sabljo. V Mongoliji sta grizla mraz in revščina, na poti pa strah pred Bajbarasovimi četami in tolpami. Marco je postal trgovec, ko je uspešno menjal okrašeno šahovnico za čistokrvnega žrebca. Bilje vesel, da ni v Benetkah, tako je bil doma povsod in nikjer, prepletajoč svojo usodo z življenjskimi potmi sužnjev in gospodarjev, med odkrivanji sveta in različnih kultur. Po mnogih dogodivščinah na svilni poti je z očetom Ni-collom in stricem Mateomprispel na dvor mongolskega vladarja Kublaja. Kublaj, Džingiskanov vnuk, je osvojil ravnice na severu Kitajske do podonavskih ravnic in korejskih nabrežij, jug pa se mu je še vedno upiral. Marco je moral neštetokrat pripovedovati o svojem potovanju. Kublaj kan je imel veliko priležnic in le eno dobro svetovalko Šabi. Tudi Marco, ki ga je povzdignil na položaj njegovih oči in ušes, je ob deklicah pozabil na potrebe srca. Njegov sin s sužnjo in ujgursko princeso Nur-Zad, Dao, je kot otrok garal na plantaži sviloprejk, po begu pa je beračil. Marco je kot guverner ene od provinc spoznal tudi dvorne spletke, vohunjenja, osvajalske pohode in bitke, osupnil pa nad rečmi, o katerih evropski svet ni niti sanjal: očali, papirnatem denarju, tiskanimi knjigami, akupunkturo, kompasom, Zemlji kot krogli ^ Marco je kot cesarski odposlanec odpotoval na Japonsko in se vrnil kot edini preživeli. Tudi mogočni kitajsko in korejsko vojsko so Japonci s pomočjo neurja potopili. Ocean je pogoltnil Kublajove osvajalske sanje in ves svet je zvedel, da njegova vojska ni nepremagljiva. Po smrti svoje najljubše žene se je nehal zanimati za vladne zadeve in postal zamaščen in smrdeč starec. Marco je odšel na skrito nalogo na Cejlon po pisarja, kije zapisal veličastno osvajalsko pot in življenje Kublaj kana. Polova nekdanja ljubica je cesarja s svojimi ljubezenskimi veščinami kar pomladila. Marco seje zbližal s sinom, ta pa se je zapletel v umor in prevratništvo. Polo je moral oditi z dvora, njegova pot čez sedmera morja je bila otožna. V Benetkah je pristal v ječi. Med sprehajanjem po celici je sojetniku Rusticellu opisal svoje potovanje, začenši z odhodom iz Benetk. Po odhodu iz ječe je zasnubil in poročil Donato, hči mladostne ljubezni Donatelle. Sin Dao, ki se v Benetkah ni mogel udomačiti, seje vrnil v Perzijo k svoji prijateljici in knežni Hajak-Kokedžin. Marco Polo je umrl v svoji postelji, star sedemdeset let. O njem se ni ohranilo ničesar, niti portret, samo zapis njegove oporoke. Knjiga čudes pa je bila nekemu Krištofu Kolumbu najljubše branje, ob prebiranju katere seje domislil, da bi se dalo priti na vzhod preko zahoda. Vladimir Kajzovar Kolesarstvo Doslej najuspešnejši Borut Božič Stran 8 Rokomet Nedeljani na dobri poti v 1. A-ligo Stran 8 Kegljanje Kegljači Drave med drugoligaše Stran 9 Strelstvo Kidričevski strelci podprvaki 1. lige Stran 9 Nogomet V Zavrču remi, Posavec ni več trener Ormoža Stran 10 Strelstvo Uspeh ormoških veterank Stran 10 Urednk športnih strani: Jože Mo-horič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zupanc, Miha Šoštarič, Zmago Šalamun, David Breznik, Ivo Kor-nik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik tednik Športni zavod Ptuj 2250 Ptuj, Čučkova 7 . Telefon: 02/787 76 30 www.športnizavod-ptui.si E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet • 1. SNL - liga Simobil - 23. krog Publikum tokrat premočan CMC Publikum - Drava 3:1 (1:0) STRELCI: 1:0 Beršnjak (21), 2:0 Križnik (52), 3:0 Stajič (57), 3:1 Štromajer (63) DRAVA: Dabanovič, Berko (od 46. Petek, od 48. Osaj), Lunder, Šterbal, Gorinšek, Tis-nikar, Kronaveter, Trenevski, Štromajer, Chietti (od 57. Ke-lenc), Drevenšek. Trener: Milko Đurovski. Tekma med CMC Publiku-mom in Dravo je bila atraktivna za gledalce, saj smo spremljali odprto srečanje z obilico priložnosti. Prva vročica se je na stadionu Arena Petrol zgodila že v 4. minuti, ko je Berko v kazenskem prostoru podrl Beršnjaka. Domači igralci so stopnjevali pritisk proti vratom Drave, saj so Ibeji, Gobec 1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA REZULTATI 23. KROGA: CMC Publikum - Drava 3:1 (1:0), Domžale - Bela krajina 2:1 (1:1), Anet Koper - HIT Gorica 1:1 (1:1), Primorje - Rudar Velenje 1:1 (1:0), Maribor Pivovarna Laško - Nafta 5:1 (2:1) 1. HIT GORICA 23 13 7 3 48:19 46 2. DOMŽALE 23 12 9 2 51:20 45 3. MARIBOR PL 23 11 5 7 35:23 38 4. CMC PUBLIKUM 23 10 3 10 28:32 33 5. ANET KOPER 23 9 5 9 30:32 32 6. NAFTA 23 10 2 11 31:34 32 7. PRIMORJE 23 9 4 10 33:32 31 8. DRAVA 23 8 4 11 24:35 28 9. BELA KRAJINA 23 5 7 11 19:38 22 10. RUDAR (V) 23 2 6 15 17:51 12 in Stajič prevladovali na sredini igrišča in na bočnih položajih. Ptujski igralci so po prvem naletu Celjanov vzpostavili ravnotežje na igrišču in tako je Trenevski edini v prvem delu ogrel vratarja Mujčinoviča, ko je streljal s prostega strela s 25 metrov. Nogometaši Publiku-ma so prišli v vodstvo v 21. minuti, ko je izvrstni Brulc podal težko visoko žogo proti Berš-njaku, ki je bil hitrejši in spre-tnejši od ožje obrambe Drave in je z natančnim strelom čez Dabanoviča dosegel prvi zadetek na tekmi. Z natančno, kombinatorno in domiselno igro na sredini igrišča so nogometaši Publikuma dobesedno vladali na igrišču v prvem delu, v katerem so bili nogometaši Drave v popolnoma podrejenem položaju. V valovih so domači napadali tudi v drugem delu, v katerem so imeli Dravaši tudi precej smole. Ob polčasu je Berka v obrambi zamenjal mladi Petek, ki se je takoj ob prvi akciji poškodoval in ga je zamenjal Osaj. V 51. minuti je Rusič lepo našel na levi strani aktivnega Brulca, ki je poslal ostro in natančno žogo v sredino kazenskega prostora, kjer se je najboljše znašel domači kapetan Križnik in žogo z lahkoto potisnil v mrežo. Smola Drave se je nadaljevala šest minut kasneje, potem ko je zračni dvoboj izgubil Tisnikar in je bil Brulc spretnejši od Šterbala, ki je nato na tleh podaljšal žogo na desno stran do samega Stajiča, ki je z ostrim natančnim strelom še tretjič premagal nemočnega Dabanoviča. Ptujčani so nato zaigrali aktivneje in Kro-naveter je imel dve priložnosti. Poigravanje Križnika v svojem kazenskem prostoru se mu je maščevalo z znižanjem izida, potem ko mu je Kelenc odvzel žogo in jo podal samemu Štro-majerju, ki mu iz bližine ni bilo težko zadeti. Hitri Gobec je tik pred koncem sam prodrl po levi strani in idealno podal do samega Rusiča, katerega strel iz bližine je odlično obranil Dabanovič. Celjani so bili tokrat razred zase, saj so nadzorovali potek igre in so si osnovno premoč na tekmi priigrali na sredini igrišča. Nogometaši Drave so se trudili, vendar so si s težavo pripravili nekaj priložnosti proti razigranemu Publikumu, ki je zasluženo vknjižili nove tri točke. Milko Đurovski, trener NK Drava: »Nogometaši Publiku-ma so zasluženo zmagali, saj so 'dominirali' v vseh prvinah nogometne igre. V drugem polčasu smo na hitro in prelahko prejeli dva zadetka. Imeli smo tudi težave s poškodbami, ki so vplivale na moje taktične zamisli v drugem polčasu. Zadnjih dvajset minut smo napadali, vendar gledano skozi vso srečanje smo lahko igrali samo toliko, koliko nam je dovoljeval boljši tekmec, ekipa Publiku-ma.« Daviri Breznik Foto: Črtomir Goznik Jaka Štromajer (Drava, modri dres) je po dolgem času dosegel zadetek za Dravo, a je bilo to premalo za vsai točko proti razpoloženi ekipi Publikuma. Rokomet • 1. A SRL - moški Zmaga gostom, čestitke Ormožu Fntn- (Črtomir fínynik Ormožani so v drugem delu prvenstva pokazali svojo pravo vrednost in le za las zgrešili uvrstitev v Ligo za prvaka (na sliki Aleš Belšak in Darjan Ivanuša v prijemu Matjaža Mlakarja in Gorana Kozomare). 1. A SRL MOŠKI REZULTATI 20. KROGA: Jeruzalem Ormož - Celje Pivovarna Laško 32:33 (16:14), Rudar - Krka 25:22 (14:10), Gold Club - Termo 30:23 (14:11), Prevent - Cimos Koper 32:28 (16:12), Ribnica Riko hiše - Trimo Trebnje 32:29 (16:12). 1. CELJE PIVO. LAŠKO 22 20 1 1 41 2. GORENJE 21 15 0 6 30 3. GOLD CLUB 22 14 1 7 29 4. TRIMO TREBNJE 22 13 2 7 28 5. PREVENT 22 11 2 9 24 6. CIMOS KOPER 22 10 1 11 21 7. JERUZ. ORMOŽ 22 10 0 12 20 8. RUDAR 22 8 3 11 19 9. RIBNICA R. HIŠE 22 7 5 10 19 10. SLOVAN 21 4 5 12 13 11. TERMO 22 4 2 16 10 12. KRKA 22 2 4 16 8 Jeruzalem Ormož -Celje Pivovarna Laško 32:33 (16:14) JERUZALEM ORMOŽ: G. Čudič (11 obramb), Korez, Belšak 1, Koražija 10,^ Bezjak 7, Bogadi, Ivanuša, B. Čudič 2, Cvetko, Blaževič 9, Grizolt 3, Hrnjadovič, Potočnjak, Dogša. Trener: Saša Prapotnik. CELJE PIVOVARNA LAŠKO: Škof (4 obrambe), Lorger (9 obramb), Gajič 5, Kozomara 1, Mlakar 1, Hribar 4, Razgor, Har-bok 2, Kozlina 2, Ivankovič 2, Gorenšek, Natek 4, Kokšarov 8, Zorman 4. Trener: Miro Požun. Mesto prijaznih ljudi in dobre kapljice je živelo za rokometni praznik. Temperatura je rasla iz dneva v dan in dosegla vrhunec v soboto nekaj minut pred devetnajsto uro, ko so na parket Ormoške dvorane na Hardeku pritekli rokometaši domačega Jeruzalema in »pivo-varji« iz Celja. Svoj čar rokometnemu spektaklu pa so brez dvoma dodali tudi gledalci. Zbralo se jih je blizu tisoč. Še posebej velja izpostaviti obe navijaški skupini; domače Ormožane, ki so na tem srečanju praznovali štirinajstletnico delovanja, in številne Florjane iz Celja. Srečanje so bolje začeli domači igralci, ki so odločno krenili na vse ali nič in na začetku povedli z 2:0. Sledilo je obdobje igre s kar nekaj napakami v napadu na obeh straneh. Zanimiva situacija se je zgodila v dvanajsti minuti. Po dosojeni sedemmetrovki za goste sta sodnika odvzela žogo kapetanu gostov Kokšarovu, ko je ta hotel izvajati kazenski strel in sledilo je prvo razburjenje na tekmi. Celjani so povedli šele sredi prvega polčasa. Nato je domači strateg Prapotnik zaradi protesta najprej porumenel, nato pa dobil še kazen dveh minut. Gostje so kmalu ušli domačim za dva zadetka, kajti ormoški rokometaši so imeli v tem delu težave z izključitvami. Ko so se strasti na igrišču nekoliko umirile, so »vinarji« strnili svoje vrste in v končnici prvega polčasa zaigrali kot prerojeni. Dvorana je bila prvič na nogah. Na krilih Marka Bezjaka je prvi del rokometnega praznika zasluženo pripadel domačinom. Celjani na začetku drugega polčasa niso našli recepta, kako bi zaustavili predvsem zunanjo linijo domačih, ki je zadevala kot za stavo, in šele ko so zaigrali agresivneje v obrambi, svoje pa je dodal še v drugem polčasu zelo dober Lorger, so nekoliko spodrezali krila razigranim »jeruzalemčkom«. Ormožani so postali nekoliko nervozni ter s tem omogočili Celjanom, da so preko hitrih protinapadov povedli za tri zadetke. Rokometaši Jeruzalema so še enkrat več vstali od mrtvih in poskrbeli za infarktno končnico srečanja. V igri jih je držal predvsem David Ko-ražija. Po izenačenju na 31:31 je sledilo nekaj napak na obeh straneh, rdeč karton je prejel domačin Belšak (3 izključitve); to pa je bila voda na mlin bolj izkušenim »pivovarjem«, ki so nato le zadržali pritisk rokome-tašev iz Ormoža in tako vendarle odnesli točki iz Ormoža. Kljub porazu in neuvrstit-vi v končnico za prvaka pa v taboru Ormoža ne smejo biti nezadovoljni. S pristopom, ne-popustljivostjo in nenazadnje borbenostjo so pokazali, kako se bori za modro-beli dres. To so znali nagraditi tudi gledalci, ki so obe ekipi na koncu pospremili v garderobe z gromkim aplavzom. Marko Bezjak, rokome-taš Jeruzalema Ormoža: »Šli smo na zmago. Dobro smo se držali in večino časa tudi vodili. Slaba igra nekaj minut nam je prinesla zaostanek treh zadetkov. Sicer smo se vrnili, vendar so Celjani toliko izkušeni, da so na koncu vendarle zasluženo zmagali.« Tone Turnšek, predsednik Celja Pivovarne Laško: »Težko smo zmagali. Na koncu se je pokazala razlika v kvaliteti. Čestitam Ormožu, ki je zares kvalitetna ekipa.« Tariei Podvršek Rokomet • 2. slovenska nogometna liga Tretja težka tekma v nizu, prvi poraz 2. SNL REZULTATI 17. KROGA: Aluminij - Krško 1:2 (0:0), Dravinja Duol - Factor 0:1 (0:1), Supernova Triglav - Tenex Šenčur 2:2 (1:2), Dravograd - Livar 3:0 (3:0), Svoboda - Zagorje 1:1 (1:0) 1. DRAVINJA DUOL 17 10 4 3 31:17 34 2. KRŠKO 17 7 7 3 22:18 28 3. FACTOR 17 8 4 5 19:16 28 4. SUPER. TRIGLAV 17 6 8 3 22:13 26 5. ALUMINIJ 17 6 6 5 19:16 24 6. TINEX ŠENČUR 17 5 7 5 22:27 22 7. ZAGORJE 17 5 6 6 17:21 21 8. LIVAR 17 4 5 8 18:24 17 9. DRAVOGRAD -3 17 3 6 8 18:32 12 10. SVOBODA 17 3 3 11 14:18 12 Aluminij - Krško 2:1 (0:0) STRELCI: 0:1 Pire (55), 0:2 Rabič (62), 1:2 Veselič (90) ALUMINIJ: Pridigar, Čeh, Topolovee, Tomažič - Šeruga, Mlinarič, Vrenko, Kuserbanj (od 64. S. Golob), Dugolin (od 46. Dončee), Eterovič, Đako-vič, Fridauer (od 37. Veselič). Trener: Edin Osmanovič. Po dveh uspešnih nastopih v spomladanskem delu prvenstva so Kidričani tokrat proti ekipi Krškega doživeli neugoden poraz ter zamudili priložnost, da bi se še bolj približali ekipam pod vrhom Foto: Črtomir Goznik Andrej Dugolin (Aluminij, rdeči dres) in soigralci so z ekipo Krškega doživeli prvi poraz v spomladanskem delu prvenstva. prvenstvene razpredelniee. V prvem polčasu so gledalci lahko videli povprečno nogometno predstavo. Vse skupaj pa se je odvijalo med obema kazenskima prostoroma, brez pravih priložnosti za zadetek. Nadaljevanje srečanja so bolje pričeli gostje, ki so bili agilnejši in tudi nevarnejši. Več so igrali po bokih ter si s predložki poskušali pripraviti priložnosti za zadetek. To se jim je obrestovalo, saj so oba zadetka (Pire in Rabič) dosegli po takšnih akcijah in prišli do lepega vodstva, kar je Kolesarstvo • Položaj na lestvici UCI ■ ■ ■ ^ aV-a p^ ^m^ Doslej najuspešnejši Božic Član Perutnine Ptuj, Borut Božič, je po slabih dveh mesecih tekmovanj najboljši slovenski kolesar na jakostni lestvici mednarodne kolesarske zveze UCI. Božič, ki je na 15. mestu v točkovanju Europe tour, je le- tos na najvišji stopnički stal že petkrat, štejeta pa mu le dve zmagi, saj je ostale uspehe dosegel na Kubi. Od Ptujčanov je po zaslugi drugega mesta na veliki nagradi Poreča med stotimi najboljšimi še Matej Stare na 55. mestu. UCI točke sta osvojila tudi Aldo Ino Ilešič, ki je uvrščen na 169. mestu, Boštjan Mervar je 185. Ptujčani so letos nastopili na sedmih dirkah, od tega treh etapnih. Dosegli so že kar Europe tour, posamezno: 21. Aldo Ino Ilešič 30. Jure Kocjan 1. Niko Eeckhout (Bel, Chocolade Jacques - Topsport Vlaanderen), 686 Europe tour, ekipno: 15. Borut Božič (Perutnina Ptuj), 81 1. Chocolade Jacques - Topsport Vlaanderen (Bel), 31. Simon Špilak (Adria Mobil), 56 686 55. Matej Stare (Perutnina Ptuj), 30 2. Unibet.Com (Bel), 573 109. Grega Bole (Sava), 14 3. Comunidad Valenciana (Špa), 396 111 Zoran Klemenčič (Adria Mobil), 12 13. Perutnina Ptuj, 126 131. Aldo Ino Ilešič (Perutnina Ptuj), 10 23. Adria Mobil, 68 169. Jure Kocjan (Radenska Powerbar), 6 točk 43. Sava, 14 Europe tour, do 23 let: 46. Radenska Powerbar, 9 1. Lars Boom (Niz, Rabobank), 104 Rang Continental (ekipno): 2. Sergey Kolesnikov (Rus, Omnibike), 80 1. Rabobank (Niz), 269 2. Evert Verbist (Bel, Chocolade Jacques), 80 2. Omnibike Dynamo Moscow (Rus), 196 4. Simon Špilak 3. Perutnina Ptuj 17. Grega Bole 9. Adria Mobil bil velik kapital pred zadnjo tretjino tekme. Vse do deset minut pred koncem so bili gostje boljši. Domačini so bili agilnejši v teh minutah, kjer so dosegli tudi častni zadetek preko mladinskega reprezentanta Uroša Veseliča. Milan Zupanc enajst zmag in se s tem že močno približali dosežku lanske sezone, ko so v celem letu na najvišji stopnički stali sedem-najstkrat. V ekipnem seštevku so v točkovanju Europe tour na 13. mestu, le med ekipami Continental pa kot ob koncu lanske sezone zasedajo tretje mesto. Tokrat zaostajajo le za nizozemsko ekipo Rabobank in rusko Omnibike Dynamo Moskva. Ptujčani so najbolj zaslužni, da je Slovenija med državami trenutno deseta. Od ostalih Slovencev je najboljši 19-letni Prekmurec Simon Špilak, ki drugo sezono nastopa za novomeško ekipo Adria Mobil. Špilak je v absolutni konkurenci 31., v svojem rangu med kolesarji do 23 let pa je po zaslugi zmage v Poreču in še dveh uvrstitev med najboljših šest na visokem četrtem mestu. Slovenci, ki nastopajo v najelitnejšem tekmovanju Pro tour, tudi po nedeljski četrti dirki Po Flandriji še niso med dobitniki točk. UG Borut Božič (KK Perutnina Ptuj), Klemenčič (Adria Mobil) in Aldo Ino Ilešič (KK Perutnina Ptuj) Rokomet • 1. B SRL, 2. SRL Nedeljani na dobri poti v 1. A-ligo 1. B SRL MOŠKI REZULTATI 19. KROGA: Gorišnica - Istrabenz plini Izola 28:29, Mitol Sežana - Velika Nedelja 31:38, Atom Krško - Dobova 30:26, Pekarna Grosuplje - Sevnica 30:31, Sviš - Cerklje 39:27, Dol TKI Hrastnik - MIP Gorica Leasing 35:34 1. VELIKA NEDELJA 18 14 2 2 30 2. SVIŠ 19 14 2 3 30 3. DOBOVA 19 12 3 4 27 4. SEVNICA 19 10 3 6 23 5. DOL TKI HRASTNIK 19 11 1 7 22 6. ATOM KRŠKO 19 7 8 4 22 7. ISTRABENZ P. IZOLA 19 9 3 7 21 8. MIP GORICA LEAS. 19 8 4 7 20 9. PEKAR. GROSUPLJE 18 5 1 12 11 10. GORIŠNICA 19 5 0 14 10 11. MITOL SEŽANA 19 3 1 15 7 12. CERKLJE 19 1 0 18 2 Mitol Sežana -Velika Nedelja 31:38 (13:19) V. NEDELJA: Kovačec (15 obramb), Klemenčič (3 obrambe); Kvar, Mesarec 6, Špindler, Hanželič 3, Krabo-nja 5, Planinc 5 (1), Kokol, Ivančič 10 (3), Vrečar 1, Kor-par 5, Kumer 3. Trener: Ivan Hrupič. Rokometaši Velike Nedelje so z zmago na vročem igrišču v Sežani prišli korak do raja - uvrstitve v 1. A Telekom ligo. Proti Mitolu trener Ivan Hrupič ni mogel računati na poškodovana Dejana Kukca (koleno) in Gregorja Cvetka (gleženj), toda s pravim pristopom ostalih igralcev so Ne-deljčani v Sežani od začetka do konca tekme trdno držali vse niti v svojih rokah. V uvodnih minutah je pri Veliki Nedelji blestel Robert Mesarec, ki je do svoje izključitve (rdeč karton) v 22. minuti mrežo Se-žancev zadel kar šestkrat. Po izključitvi Mesarca je njegovo nalogo odlično nadaljeval Samo Krabonja. Poleg v golu standardno dobrega Kovačca je bil izjemno strelsko razpoložen tudi Dejan Ivančič (134 zadetkov v prvenstvu), sicer prvi strelec Velike Nedelje v tej sezoni. Trenutno največ težav Nedeljčanom povzročajo sedemmetrovke, saj so v Sežani zapravili kar štiri. V naslednjem krogu pri Veliki Nedelji gostujejo rokometaši ekipe Dol Hrastnik, ki tradicionalno v pozitivnem smislu leži Veliki Nedelji. V tem krogu so Ne-deljčanom obilno pomagali Krčani, ki so v lokalnem derbiju premagali Dobovo. Zdaj do konca prvenstva ostaja glavno vprašanje, kdo izmed Velike Nedelje in Sviša bo osvojil prestižno prvo mesto v 1. B-ligi. UK Gorišnica -Istrabenz Plini Izola 27:28 (13:12) GORIŠNICA: T. Valenko, M. Kelenc, D. Kelenc 3, Zorli, Štorman, Žuran 9 (5), Lozin-šek 4, Buzeti 1, Šterbal, Sok 2 (1), Vincek, Halilovič 4, Pisar 4, Petek. Trener: Marjan Va-lenko. Rokometaši Gorišnice so bili pred srečanjem z Izolani na veliki preizkušnji, saj bi si z morebitno zmago praktič- no že zagotovili obstanek v 1. B SRL. Žal pa jim ni uspelo. Gostje v Gorišnico niso pripotovali z belo zastavo, tako da so gledalci lahko videli dobro rokometno predstavo. Ekipi sta bili v prvem polčasu enakovredni, temu primerno pa se je gibal rezultat, ki je bil zelo tesen, domačini pa so na odmor odšli z minimalno prednostjo. V začetku drugega polčasa so bolje krenili rokometaši Gorišnice, ki so vodili z razliko dveh do štirih zadetkov. Žal pa so hoteli preveč in so naredili nekaj napak, kar so izkoristili gostje in na začetku 54. minute izenačili na 25:25. Ko so domači ponovno povedli z dvema zadetkoma (27:25) je izgledalo, da bosta točki le ostali doma, a so gostje ponovno rezultat izenačili. Zadnji domači napad ni bil uspešen in gostje so z zadetkom Rokviča tik pred zaključnim sodnikovim žvižgom srečno zmagali. Danilo Klajnšek 1. B SRL - ŽENSKE Zagorje - Ptuj 32:22 (14:14) PTUJ: Leben 11, Cizerl 6, Sok 1, Štembergar, Manuela Ozmec, Manja Ozmec, Notes-berg, Senjor 2, Belec, Potočnik 2. Trener: Milan Baklan. Mlade ptujske rokometašice so v prvem polčasu igrale zelo dobro, tako da si domačinke niso mogle priigrati večje prednosti. Podobno je bilo tudi do 41. minute, ko je bil rezultat še tesen, z minimalno prednostjo Zagorjank 19:18. Nato pa so Ptujčanke naredile nekaj zaporednih napak, domačinke so seveda to izkoristile in z delnim izidom 4:0 prišle do vodstva s petimi zadetki. Tudi po minuti odmora, ki jo je vzel trener gostij, da bi ustavil domači nalet, ni bilo bolje. Do konca srečanja je vodstvo domačih naraslo na deset točk prednosti. Danilo Klajnšek 2. SRL MOŠKI (OD 9.DO 15. MESTA) REZULTATI 6. KROGA: Drava Ptuj - Mark Olimpija 24:28, Aleš Praznik - Chio Kranj 23:25, Arcont Radgona - Grča Kočevje 29:29. V tem krogu je bila prosta ekipa Radovljice. 1. GRČA KOČEVJE 4 3 1 0 17 2. CHIO KRANJ 2 2 0 0 11 3. MARK OLIMPIJA 6 3 0 3 11 4. RADOVLJICA 4 3 1 0 9 5. ARCONT RADGONA 6 2 2 2 9 6. ALEŠ PRAZNIK 5 1 0 4 8 7. DRAVA PTUJ 5 0 0 5 3 C AL d.o.o. telefon: 02/799-54-11 • FIZIČNO-TEHNIČNO VAROVANJE • PROTIPOŽARNO VAROVANJE • SERVIS GASILNIKOVIN HIDRANTNEGA OMREŽJA VARGAS -AL, d.o.o. Tovarniška cesta 10, Kidričevo Foto: UG Odbojka • 1. DOL (ž), 2. DOL (ž, m) Tildi v drugo poraz Benedikta 1. DOL (Ž) - POLFINALE DP 2. DOL ŽENSKE Benedikt - TPV Novo mesto 0:3 (18, 10, 15) BENEDIKT: Bernjak, Rajšp, J. Borko, Fekonja, T. Borko, Vr-bančič, Klasinc, Hauptman, Jureš, Kutsay, Veit. Pred približno 200 gledalci odbojkaricam Benedikta ni uspel podvig, saj so tudi v drugi tekmi polfinala državnega prvenstva klonile proti ekipi iz Novega mesta, ki si je tako prva priigrala nastop v velikem finalu. Njihov nasprotnik bo znan šele v sredo, ko bo končana tretja, odločilna tekma med Hitom iz Nove Gorice in Novo KBM Branik iz Maribora. Gostiteljice so bile tokrat dokaj enakovreden nasprotnik Dolenjkam le v prvem nizu, nato pa je bilo vse v znamenju Novomeščank, ki niso dovolile presenečenja in so si z drugo zmago zagotovile nekoliko daljši odmor pred finalnimi obračuni. Odboj-karice Benedikta, ki se bodo s poražencem drugega pol-finalnega obračuna merile za končno tretje mesto, so že s samo uvrstitvijo med štiri najboljše ekipe v državi naredile velik uspeh, po tekmi z Novomeščankami pa je trener Benedikta Dušan Jesenko povedal: »Moram priznati, da so moja dekleta proti Dolenjkam igrala zelo slabo, na trenutke pod nivojem iger, ki smo jih prikazali v rednem delu prvenstva. Imam občutek, da so se moje igralke vdale že pred dvobojem, tako da niso nudile potrebnega odpora sicer favoriziranim Novomeščankam. Slednjim, ki so veliko kakovostnejše od nas, tako za uvrstitev v finale ni bilo potrebno posebno naprezanje.« Miha Šoštarič REZULTATI 22. KROGA: Broline Kamnik - Pomaranča bar Ptuj 0:3, Formis Bell - Comet Zreče 1:3, Partizan Škofja Loka - Mislinja 3:2, ŽOK Kočevje - Ecom Tabor 3:2, Prevalje - Aliansa Šempeter 3:0, Čulum, s. p., Valšped - Braslovče 2:3 1. POMARANČA BAR PTUJ 22 21 1 63 2. PREVALJE 22 16 6 48 3. BROLINE KAMNIK 22 15 7 45 4. ŽOK KOČEVJE 22 15 7 43 5. COMET ZREČE 22 15 7 43 6. PARTIZAN ŠKOFJA LOKA 22 11 10 36 7. MISLINJA 22 9 13 29 8. ALIANSA ŠEMPETER 22 9 13 25 9. FORMIS BELL 22 8 14 23 10. ECOM TABOR 22 6 16 16 11. ČULUM S.P. VALŠPED 22 4 18 11 12. BRASLOVČE 22 2 20 10 Broline Kamnik -Pomaranča bar Ptuj 0:3 (-20, -19, -15) POMARANČA BAR PTUJ: Lorber, Cvirn, Robič, Draško-vič, Andjelkovič, Vidovič, Bila-novič, Kos. Ptujske odbojkarice so v zadnjem, 22. krogu državnega prvenstva še enkrat potrdile prevlado in premagale četrto-uvrščeno ekipo iz Kamnika. Kamničanke v domači dvorani niso imele izbire in so gostjam prepustile narekovanje ritma igre. Vse tri nize so sledile Ptujčankam in zaostajale, tako da zmaga vodilne ekipe nikoli ni bila ogrožena. Z všečno igro na obeh straneh se je tekma končala z gladko zmago Ptujčank z rezultatom 3:0. To je bila že enaindvajseta zmaga v tej sezoni. Doživele so le en poraz v tretjem krogu prvenstva, kar je neverjeten podvig, ki sam po sebi postavlja visoke ambicije po igranju v prvi ligi. Kaj več bo znano že ta teden po sestanku uprave kluba z glavno trenerko Serge-jo Lorber. Bolj kot na rezultat sezone naj bi dali poudarek na kadrovskih in finančnih Kegljanje • 3. SKL - moški Kegljači Drave postali drugoligaši! Foto: Črtomir Goznik Sergeja Lorber, igralka in trenerka ŽOK Pomaranča bar Ptuj zmožnostih kluba, saj draga prvoligaška izkušnja izpred dveh let še ni pozabljena. Trenerka Sergeja Lorber: »Z našo igro v zadnji tekmi sem zelo zadovoljna, mislim da je bila to ena naših lepših predstav v tej sezoni. Prvo mesto v ligi je velik uspeh za nas, tudi za to, ker smo zmagovale precej suvereno. Vesela sem, da smo lovoriko osvojile že štiri kroge pred koncem. Treba je povedati, da ni bilo tako lahko, kot zgleda, da so nas pestile poškodbe in da smo celotno sezono odigrale praktično z eno ekipo brez enakovrednih zamenjav s klopi.« UG 2. DOL MOŠKI REZULTATI 22. KROGA: Telemach Žirovnica - Svit 1:3, Astec Triglav - Hoče 3:0, Termo Lubnik - Partizan Fram 3:0, SIP Šempeter - Logatec 0:3, MOK Kočevje - Kekooprema Žužemberk 1:3, Prigo Brezovica - TAB Mežica 3:2 1. ASTEC TRIG^V 22 19 3 57 2. LOGATEC 22 17 5 54 3. SVIT 22 17 5 51 4. PRIGO BREZOVICA 22 17 5 47 V 1. DOL sta se uvrstili ekipi Asteca Triglava in Logatca. DK Mm v-i Sobota je bila zgodovinski dan za ptujski moški kegljaški šport. Kegljači ptujske Drave so se namreč uvrstili v 2. slovensko kegljaško ligo! V zadnjem krogu so bili gostje ekipe Žalec Petrol, za potrditev 1. mesta pa so potrebovali vsaj točko. Končni izid je bil 4:4, kar je bilo dovolj za slavje. Čestitke ptujskim kegljačem! Več o uspehu bomo zapisali v petkovi številki Štajerskega tednika. Strelstvo • 1. državna liga s pištolo Kidricevski strelci z zmago postali viceprvaki 1. liga - pištola S 7. krogom 1. državne strelske lige s pištolo so se zaključile še zadnje priprave na 15. DP z zračnim orožjem, ki bo potekalo od 7. do 9. aprila v Trbovljah. V zadnjem krogu 1. lige je med posamezniki slavil kidričevski strelec Boštjan Si-monič s 573 krogi pred Tkalcem iz Rečice in Kranjcem iz Olimpije s 572 krogi. Odlično so se odrezali tudi Ciglarič, Ljubič in Potočnik, ki so zasedli preostala tri mesta med najboljšimi šestimi. V skupnem seštevku posameznikov je tako zasluženo slavil Boštjan Simonič s povprečnim rezultatom 571,9 kroga na tekmo pred svojim klubskim kolegom Cvetom Ljubičem na 2. mestu, s povprečjem 567,7 kroga na tekmo, in lanskim zmagovalcem Petrom Tkalcem na 3. mestu s povprečnim rezultatom 567,4 kroga na tekmo. Juršinski mladinec Simon Simonič je osvojil 4. mesto s povprečjem 565,4 kroga na tekmo, Ptujčan Matija Potočnik 8. mesto s 561,4 kroga na tekmo in Ptujčanka Majda Raušl s 559,7 kroga na tekmo, ki zaključuje najboljšo deseterico posameznikov. V skupnem seštevku ekip so zmagovalci postali strelci iz Rečice, ki so tako prekinili triletno vladavino ekipe SD Kidričevo-Tenzor, ki je v štirih letih trem zmagam dodala še letošnje 2. mesto. Za zadnje preostalo mesto na stopničkah se je borilo kar pet ekip, najsrečnejši pa so bili strelci ŠSK Coal Petišovci, ki so za las premagali Olimpijo, Juršince in Ptuj. Ekipni rezultati: 1. SD Kidričevo-Tenzor 1687 74 2. ŠSK Coal Petišovci 1679 63 3. SD Olimpija 1674 62 4. SK Ptuj RGS 1671 58 5. SD Dušan Poženel I 1669 90 6. SD Juršinci I 1663 60 7. SD Kopačevina 1663 54 8. SK Brežice 1636 40 9. SD Kamnik 1625 18 10. SD Mrož 1621 27 11. SD Železniki 1616 21 12. SD Domžale 1561 7 Pomen kolon: Št. krogov v 7. krogu, skupno število točk Posamezni rezultati: 1. Boštjan Simonič 573 krogov, SD Kidričevo-Tenzor 4. Aleksander Ciglarič 571, ŠSK Coal Petišovci 5. Cvetko Ljubič 566, SD Kidriče-vo-Tenzor 6. Matija Potočnik 562, SK Ptuj RGS 9. Simon Simonič ml. 561, SD Juršinci I 12. Robert Šimenko 555, SK Ptuj RGS 14. Majda Raušl 554, SK Ptuj RGS 15. Mirko Moleh 553, SD Juršinci I 24. Rok Pučko ml. 549, SD Jur-šinci I 25. Jurček Lamot 548, SD Kidriče-vo-Tenzor Simeon Gonc Foto: Simeon Gone Zmagovalci 7. kroga 1. lige s pištolo in skupno drugouvrščeni, ekipa SD Kidričevo-Tenzor, v postavi z leve Jurček Lamot, Cvetko Ljubič in skupni zmagovalec med posamezniki Boštjan Simonič Namizni tenis • 1. SNTL (m, ž) Tudi dekleta Ptuja do zmage Predzadnji krog v obeh prvih namiznoteniških ligah Slovenije je prinesel prvo zmago deklet, sicer nenadejano. Do nje pa so mlade Ptujčanke prišle na krilih Vesne Terbuc, ki je trikrat slavila v posamičnih dvobojih, in Vesne Rojko, ki je zmagala dvakrat, ter v igri dvojic. Bo pa ta zmaga, sicer prva v prvenstvu, premalo za to, da bi se dekleta Ptuja rešila izpada iz prvoligaške konkurence. Fantje so nastopili v Velenju, kjer se je bila prava mala vojna za zmago, oziroma točko. Zelo dobro sta igrala izkušeni Bojan Pavič in Danilo Piljak, ki sta slavila po dvakrat. Odločilna je bila igra dvojic, ki sta jo z malo sreče dobila Velenjčana. O morebitni točki za Ptujčane je odločal deseti dvoboj med domačim igralcem Bojaničem in gostom Ovčarjem. Velenj-čan je slavil gladko zmago in tako svoji ekipi priboril novo zmago. 1. SNTL MOŠKI 1. SNTL - ŽENSKE REZULTATI 17. KROGA: Tempo REZULTATI 17. KROGA: Ptuj - Pre- Velenje - Ptuj 6:4, Maribor Finea vent Radlje 6.3, Iskra Avtoelektrika - Edigs 6:1, Krka - LM-KO Lendava - Tempo 5:5, Ilirija - Merkur 5:5, 1:6, Sobota - Kema Puconci 5:5, Kri- Argeta - Fužinar 3:6, Kajuh Slovan že - Melamin 2:6 - Vesna 6:1 1. LM-KO LENDAVA 17 16 1 0 33 1. ISKRA AVTOELEK. 17 16 1 0 33 2. MARIBOR FINEA 17 13 3 1 29 2. ILIRIJA 17 12 3 2 27 3. SOBOTA 17 9 5 3 23 3. MERKUR 17 11 3 3 25 4. KEMA PUCONCI 17 9 4 4 22 4. KAJUH SLOVAN-1 17 9 4 4 21 5. KRKA 17 10 2 5 22 5. FUŽINAR 17 9 3 5 21 6. TEMPO VELENJE 17 8 1 6 17 6. TEMPO 17 7 3 7 17 7. ME^MIN 17 5 1 11 11 7. ARGETA 17 5 0 12 10 8. PTUJ 17 2 3 12 7 8. PREVENT RADLJE 17 4 1 12 9 9. KRIŽE 17 2 2 13 6 9. VESNA 17 1 1 15 3 10. EDIGS 17 0 0 17 0 10. PTUJ 17 1 1 15 3 Tempo Velenje -Ptuj 6:4 Bojanič - Pavič 2:3, Slatinšek - Ovčar 3:0, Nišavič - Piljak 2:3, Slatinšek - Pavič 3:1, Bojanič - Piljak 0:3, Nišavič - Ovčar 3:0, Slatinšek/Nišavič - Pavič/Piljak 3:1, Slatinšek - Piljak 3:1, Nišavič - Pavič 2:3, Bojanič - Ovčar 3:0 Ptuj - Prevent Radlje 6:3 Zupančič - Garnet 2:3, Terbuc - Korat 3:0, Rojko - Lukner 0:3, Ter-buc - Garnet 3:0, Zupančič - Lukner 0:3, Rojko - Korat 3:0, Terbuc/Rojko - Lukner/Garnet 3:0, Terbuc - Lukner 3:2, Rojko - Garnet 3:1. Danilo Klajnšek Foto: DK Nogomet • 3. SNL - vzhod, Štajerska liga, 1. liga MNZ Ptuj V Zavrču remi, odstop Posavca v Ormožu 3. SNL - VZHOD REZULTATI 16. KROGA: Zavrč - Mura 05 1:1, Holermuos Ormož - Stojnci 0:4, Paloma - Tišina 3:0, Malečnik - Šmarje pri Jelšah 2:2, Pohorje - Tehnostroj Veržej 1:4, Čren-šovci - Kovinar Štore 0:0 1. KOVINAR ŠTORE 16 10 5 1 32:6 35 2. PALOMA 16 10 3 3 34:12 33 3. MURA 05 16 9 4 3 27:8 31 4. ČRENŠOVCI 16 9 3 4 19:15 30 5.ZAVRČ 16 8 5 3 27:14 29 6. STOJNCI 16 7 2 7 27:26 23 7. MALEČNIK 16 6 4 6 2524 22 8. POHORJE 16 6 4 6 22:21 22 9. TEH. VERŽEJ 16 6 2 8 23:38 20 10. ŠMARJE 16 5 5 6 18:24 20 11. ŽELEZNIČAR 16 5 3 8 23:33 18 12. TIŠINA 16 3 2 11 17:31 11 13. HOL. ORMOŽ 16 2 5 9 16:34 11 14. BELTINCI 16 2 1 13 12:46 7 HOLERMUOS ORMOŽ - STOJNCI 0:4 (0:1) STRELCI: 0:1 Pernek (4), 0:2 Zadravec (66. avtogol), 0:3 Bezjak (72), 0:4 Herga (91) HOLERMUOS ORMOŽ: Šnajder, Novak, Fijavž, Jurčec, Slado-jevič, Zadravec (od 80. Kolarič), Jerebič, Lesjak, Borut Prapotnik (od 46. Boris Prapotnik), Velečič (od 46. Zidarič), Govedič. Trener: Drago Posavec. STOJNCI: Gabrovec, Rižnar, A. Vilčnik, Janžekovič, D. Vilčnik, Rumež, Pernek (od 75. Herga), Hertiš (od 46. Bezjak), Murat (od 68. Horvat), Žnidarič, Gaiser. Trener: Miran Klajderič. Nov šok ormoškim gradbenikom so v športnem parku Mestna graba prizadejali sosedje iz Stojncev, ki so zasluženo drugič zapored ob gostovanjih v Ormožu slavili s 4:0. Že v 3. minuti je Pernek s strelom z 20 metrov presenetil zaspano domačo obrambo na čelu z vratarjem Šnajderjem, ki ni reagiral najbolje. Štiri minute kasneje je sledil nov lep poskus Perneka z razdalje, toda tokrat je prečnik preprečil povišanje prednosti v korist kanarčkov izpod Borla. V nadaljevanju so se le nekoliko prebudili Ormožani, vendar je dobro branil vratar Grabrovec, enkrat je Stojnce pred izenačenjem rešila vratnica. V drugem polčasu so najprej Stojnčani zamudili dve lepi priložnosti, Ormožane pa je dokončno dotolkel avtogol Zadrav-ca z glavo. Po vodstvu z 2:0 je na igrišču obstajalo le eno moštvo - Stojnci, ki so z goli Bezjaka in Herge le potrdili visoko in zasluženo zmago. Po tekmi so se pri NK Holermuos Ormož sporazumno razšli s trenerjem Dragom Posavcem. Naslednik Posavca v tem trenutku še ni znan. UK ZAVRČ - MURA 05 1:1 (1:0) STRELCA: 1:0 Korez (20), 1:1 Janža (67) ZAVRČ: Dukarič, Gabrovec, Zdela, Lenart, Meznarič, Kokot, Železnik, Mrko, Golob (od 75. Poštrak), Sluga, Korez. Trener: Miran Emeršič. Lepo vreme, veliko število ljubiteljev nogometa (skoraj polovica je bila privržencev Mure) in odlično pripravljeno igrišče so dajali slutiti, da bomo spremljali pravi tretjeligaški derbi. Svoje so morali pristaviti le še igralci obeh ekip. Derbi je izpolnil pričakovanja, saj smo videli zanimivo srečanje, ki se je končalo s pravičnim remijem. Do 20. minute smo spremljali dokaj dinamično srečanje, ven- Foto: Črtomir Goznik Derbi v Zavrču med domačini in Muro 05 iz Murske Sobote se je pred številnimi glasnimi gledalci končal neodločeno, čeprav so domačini del srečanja igrali z igralcem manj (na sliki je v oranžnem dresu Tihomir Zdelar, ki je bil izključen v 54. minuti). dar brez večjih priložnosti. Nekoliko podjetnejši so bili domačini, je pa ob tem potrebno poudariti, da so bili gostje hendikepirani, saj sta se jim že v 18. minuti poškodovala dva igralca. V dvajseti minuti pa je med domačimi navdušenci završalo. Po kotu z leve strani je žoga prišla na rob kazenskega prostora Prekmurcev do osamljenega Koreza, ki je takoj ustrelil, žoga je na poti do gola oplazila enega izmed branilcev Mure, nekoliko spremenila smer ter obtičala v golu nemočnega vratarja črno-belih. Drugi del je na igrišču prevladovala Mura, ki pa ni bila preveč nevarna. Domači bi, kljub temu da so v 53. minuti ostali brez izključenega Zdelarja (2 rumena kartona), svoje vodstvo lahko povečali, vendar so Korez, Sluga in M. Golob zapravili idealne priložnosti. Kar ni uspelo domačim, je uspelo Sobočanom. V 66. minuti je Mura 05 povsem zasluženo izenačila. Janža je dosegel pravi evrogol. Z dvajsetih metov, nekoliko z desne, je z odlično odmerjenim udarcem s pomočjo vratnice zadel za izenačenje. Po zadetku je treba omeniti le še po en rdeč karton na vsaki strani (Murko 2 rumena za domače in Fajdiga rdeč pri gostih) ter strel Slavica, ki je le za nekaj centimetrov zgrešil domača vrata, ki jih je tudi v drugem polčasu branil Dukarič, čeprav se je že v prvem polčasu poškodoval. Tako je ostalo pri remiju, ki je glede na prikazano igro obeh ekip tudi najbolj pravičen, saj je bil Zavrč boljši v prvem, Mura 05 pa v drugem polčasu. Tadej Podvršek ŠTAJERSKA LIGA REZULTATI 16. KROGA: Dornava - AJM Kungota 5:2, Peca - Šoštanj 1:1, Brunšvik - Bistrica 5:2, Rogatec - MU Šentjur 0:1, Gerečja vas Unuk-šped - Šentilj Jarenina 3:1, Tehnotim Pesnica - Oplotnica 2:0, Zreče - Get Power Šampion 1:0 1. MU ŠENTJUR 16 11 4 1 37:14 37 2. ŠOŠTANJ 15 10 2 3 35:16 32 3. ZREČE 16 8 3 5 28:16 27 4. ŠENTILJ - JAR. 15 6 5 4 22:19 23 5. OPLOTNICA 16 7 2 7 24:29 23 6. AJM KUNGOTA 15 6 4 5 27:25 22 7. TEH. PESNICA 15 7 1 7 24:24 22 8. PECA 15 7 1 7 18:22 22 9. GEREČJA VAS U. 16 5 4 7 14:18 19 10. DORNAVA 16 6 1 9 21:28 19 11. BRUNŠVIK 15 5 3 7 25:29 18 12. ROGATEC 16 4 4 8 22:29 18 13. GET POWER Š. 16 4 2 10 27:29 14 14. BISTRICA 16 4 2 10 23:49 14 Pomembni zmagi Dornave in Gerečje vasi V tem krogu sta pomembni zmagi na svojih igriščih dosegli ekipi Dornave in Gerečje vasi Unukšpeda. Tako bodo oboji lahko v nadaljevanju prvenstva zaigrali nekoliko bolj sproščeno. Vse bolj pa tonejo nogometaši iz Slovenske Bistrice, ki so bili tokrat visoko poraženi v Brunšviku, čeprav so v prvem polčasu šokirali domače z vodstvom 0:2. GEREČJA VAS UNUKŠPED - ŠENTILJ JARENINA 3:1 (1:1) STRELCI: 1:0 Kokot (17), 1:1 Dreo (45), 2:1 Gajšek (58), 3:1 Rozman (80) GEREČJA VAS UNUKŠPED: Kaisesberger, Ciglar, Vidovič (od 85. Kokol), Horvat, Krajnc, Gaj-šek (od 85. Jakopec), Debevec, Kokot, Vtič, Rozman, Novak (od 65. Sel). Trener: Ivan Ornik. DORNAVA - AJM KUNGOTA 5:2 (3:1) STRELCI: 0:1 Simonič (2), 1:1 Kokol (16), 2:1 Cvetko (33), 3:1 Cvetko (38), 3:2 Simonič (55), 4:2 Kurbus (61), 5:2 Novak (88) DORNAVA: Zagoršek, Golob, Belšak, Jurič, Ratek, Kokol, Ser-dinšek, Jambriško (od 34. Mile-ta, od 82. Šuen), Cvetko, Novak, Kurbus (od 70. Golob). Trener: Metod Verle. BRUNŠVIK - BISTRICA 5:2 (1:2) STRELCI: 0:1 Plevnik (20), 0:2 Obrovnik (30), 1:2 Režonja (45. z 11 m), 2:2 Tihec (57), 3:2 Plavšič (82), 4:2 Režonja (89), 5:2 Plavšič (92) BRUNŠVIK: Teran, Tihec, Finšgar (od 77. Korun), Gajser, Habjanič, Frangeš, Mustafa (od 62. Furlan), Režonja (od 90. Pek), Grahovac, Plavšič. Trener: Darko Trantura. BISTRICA: Danilovič, Janžič, Modrič, Mlinar, Dragič (od 75. Horvat), Trunkl, Jelenko, Stegne, Poljanec, Obrovnik (od 46. Hruš-man), Plevnik (od 56. Tkavc). Trener: Marjan Pečnik. Danilo Klajnšek 1. LIGA MNZ PTUJ REZULTATI 12. KROGA: Hajdina - Bukovci 1:1, Boč - Gorišnica 1:0, Slovenja vas - Skorba 0:0, Apače -Videm 2:1, Mark 69 Rogoznica - Cir-kulane 0:1, Središče - Podvinci 1:4 1. HAJDINA 12 10 2 0 36:6 32 2. VIDEM 12 7 2 3 24:10 23 3. PODVINCI 12 6 2 4 27:20 20 4. SKORBA 12 6 2 4 36:31 20 5. GORIŠNICA 12 5 4 3 21:18 19 6. APAČE 12 5 3 4 21:20 18 7. MARK 69 ROG. 12 5 2 5 16:18 17 8. CIRKU^NE 12 4 1 7 12:32 13 9. BUKOVCI 12 3 3 6 18:20 12 10. BOČ 12 3 2 7 9:17 11 11. SLOVENJA VAS 12 2 4 6 10:20 10 12. SREDIŠČE 12 2 1 9 18:35 7 SREDIŠČE - PODVINCI 1:4 (0:3) STRELCI: 0:1 Pihler (59, 0:2 Petrovič (24), 0:3 Hren (33), 1:3 Rajh (62), 1:4 Petrovič (87) SLOVENJA VAS - SKORBA 0:0 APAČE - VIDEM 2:1 (1:1) STRELCI: 1:0 Bauman (8. z 11 m), 1:1 Milošič (13. z 11 m), 2:1 Kukovec (81) BOČ - GORIŠNICA 1:0 (0:0) STRELEC: 1:0 Jelovšek (80) HAJDINA - BUKOVCI 1:1 (0:0) STRELCA: 0:1 Bezjak (52), 1:1 Žuran (81) MARK 69 ROGOZNICA -CIRKULANE 0:1 (0:0) STRELEC: 0:1 Jurišič (75) Danilo Klajnšek Izkaznice za voditelja čolna Vsi, ki so opravili izpit za voditelja čolna do leta 1990 pri luški kapitaniji v Sisku, imajo možnost menjave starih izkaznic. Pryave sprejemamo na GSM 041 578 980 do četrtka, 6. aprila. ŠD Center Ptuj Mali nogomet • 1. futsal liga Puntarji premočni Puntar Tolmin -Tomaž 10:3 (5:0) STRELCI: 1:0 Čujec (1), 2:0 Melink (9), 3:0 Melink (10), 4:0 Kovač (11), 5:0 Smiljanič (12), 6:0 Kobal (29), 7:0 Kovač (29), 7:1 Bohinec (34), 7:2 Školiber (36), 8:2 Smiljanič (38), 8:3 Gori-čan (40), 9:3 Zlatoper (40), 10:3 Zlatoper (40). TOMAŽ: Bedrač, Magdič, Ško-liber, Majcen, Bohinec, Gašparič, Goričan, Horvat, Zorec, Kram-pelj. Trener: Marjan Magdič. Tradicija Tomaža, da jim ne ležijo gostovanja v Posočju, je ob- veljala tudi tokrat ob gostovanju v Tolminu. V taboru Tomaža so pred tekmo pričakovali vse kaj drugega kot tako hud brodolom. Tolminci so si že v 12. minuti priigrali prednost kar petih golov in do konca tekme prednost še povišali. S to zmago je zdaj jasno, da si je Puntar zagotovil obstanek v prvoligaški druščini, ki si ga tudi glede na igralski kader in bogato malonogometno zgodovino tudi zasluži. Tomaž sedaj čaka novo težko gostovanje pri Nazarjah. Poraz v Nazarjah vodi v drugoli-gaško druščino. UK Dušan Bohinec (Tomaž) Marjan Magdič (Tomaž) Strelstvo • DP za veteranke Uspeh ormoških veterank V Ljubljani je potekalo državno prvenstvo v streljanju s serijsko zračno puško in standardno pištolo za veteranke. Ekipa veterank TS Ormož nad 50 let je v sestavi Milka Vočanec, Anka Moro in Vesna Mele v streljanju s serijsko zračno puško s 488 krogi osvojila naslov državnih prvakinj. Med posameznicami je s 180 krogi zmagala Slava Luga-rič iz Slovenske Bistrice, Ormo-žanka Vesna Mele je s 177 krogi osvojila 2., Anka Moro s 172 krogi 7. in Milka Vočanec s 150 krogi 15. mesto. Izjemen uspeh je s prvim mestom v streljanju s standardno zračno pištolo za veteranke nad 50 let dopolnila Vesna Mele. Članica TS Ormož je za prvo mesto nastreljala 163 krogov, devet več kot drugouvrščena Ivanka Pre-zelj iz Škofje Loke. Milka Vočanec je bila s 137 krogi 5., Anka Moro pa s 126 krogi 6. Ekipa veteranov TS Ormož je v sestavi Štefan Vočanec, Ivan Ivanuša in Branko Veselko na državnem prvenstvu veteranov zasedla šestnajsto mesto s 472 krogi. Posamezno je Branko Veselko zasedel 23., Ivan Ivanuša 42. in Štefan Vočanec 63. mesto. UK Veteranke SD TS Ormož AvtoD^M Mazda3 MPS za športno naravnane voznike Zelo kmalu po predstavitvi športne izvedbe mazde6 z oznako MPS (Mazda Performance Series) je tukaj še najmočnejša mazda3. Oblika mazde3 MPS je še agresivnejša in dopolnjena z zmogljivim motorjem, ki je sposojen pri omenjeni »šestici«. Športni značaj je močno poudarjen, zato se dobro loči od preostalih različic. Odbijač je opazno nižji, premore ogromno zračno režo in poudarjeni meglenki. Na bokih vozila je nižji prag, na zadku pa strešni spojler in ogromen odbijač z zajetno izpušno cevjo. Tudi zadnje luči so bile deležne nekaterih popravkov - v prid športnosti. Pri Mazdi so želeli poudariti še vsakodnevno praktičnost in uporabnost avtomobila. Tudi zato ostaja notranjost uporabna in priročna. Mazdo3 MPS po- ganja 2,3-litrski bencinski štirivaljnik z neposrednim vbrizgom in dodanim turbinskim polnilnikom. Rezultat omenjene tehnologije je 260 KM največje moči. Pri večji mazdi6 MPS je pogon speljan na vsa štiri kolesa, v »trojki« pa poganja le prednji kolesni par. Moč in premoč audija Q7 Lani so pri Audiju prodali 829.000 avtomobilov, kar je bilo za 6,4 odstotka več kot predlani. Zato ni potrebno posebej veliko za napoved, da bodo med letoma 2008 in 2009 dosegli milijon prodanih vozil. Omenjeni podatek podkrepljujem še s prihajajočimi novostmi in doslej nezapolnjenimi nišami, kot so na primer novo superšport-no vozilo, kupe A5 ali manjši Q5. Audi Q7 je velik in vizualno agresiven avtomobil. Vstopa v vse bolj popularni razred športnih terenskih vozil; in to med zadnjimi. Paralele in podobnosti lahko iščemo pri nekaj manj prestižnem Volks- wagnovem touaregu, kot pa si to želi biti audi Q7. Je »ameriško« velik in dolg avtomobil, s primernim udobjem in motori-zacijo. SUV-i, kot jim pogovorno pravimo, so vedno bolj priljubljeni in pridobivajo na kupni moči. Lahko bi rekel, da gre za trenutno najbolj obetaven avtomobilski razred. In zato imajo svojega predstavnika tudi pri Audiju. Q7 meri v dolžino spodobnih 508 centimetrov, tudi višina je več kot opazna (173 centimetrov), s 198 centimetri širine pa DACIA novi dokazuje, da ne bo ravno idealen za ozka evropska središča. Sedežnih kombinacij je veliko: lahko ima štiri, pet, šest ali celo sedem sedežev, pa tudi njihova postavitev je lahko različna. Temu se potem prilagaja velikost prtljažnika, ampak že v najskrom-nejši varianti ponuja 330, v najbolj raz-sežni pa celo 2035 litrov prtljažnega prostora. Več ga najdete le še pri tovornjakih! Za slovenski trg in žep je posebej zanimiv in zaželen 3,0-litrski dizelski šestvaljnik z 233 KM. Precej več (353 KM) ponuja 4,2-litrski bencinski osemvaljnik, nanj pa se razumljivo čaka mnogo manj časa. V prihodnjem letu naj bi jih skupno prodali od 150 do 180. Takrat bo na voljo tudi »vmesni« bencinski motor prostornine 3,6 litra z 283 KM. Ta bo lahko po želji kombiniran s šeststopenjskim ročnim menjalnikom. Ostala dva agregata sta serijsko opremljena s šeststopenjskim samodejnim menjalnikom tiptronic. Kupce novega Q7 velja iskati med dosedanjimi vozniki audijev, lahko pa se zgodi, da bo marsikateri izmed njih namesto modela A6 avant izbral ravno Q7. Kar je dokaj razumljivo, kajti ureditev voznikovega prostora je podobna kot pri A6, le da je še prostornejša; predvsem v drugi vrsti. V Q7 se vstopa lahkotno in enostavno, za kar je »kriva« njegova oddaljenost od tal in mnogi prestižni in tehnični dodatki. Teh pa seveda ne manjka: prilagodljivo zračno vzmetenje, terenski ali športni paket, dvižno-po-mična steklena streha, vzvratna kamera za parkiranje ter prilagodljivi tempomat. Po mnenju Audijevih predstavnikov Q7 ni le še eno izmed vozil za zabavo in prosti čas (SUV), temveč naj bi bil predstavnik nove generacije, dinamičnih in »univerzalnih« Moje cvetje NAJBOLJŠA CENA ZA DIZELSKI MOTOR. ZE OD 1.995.000 SIT ■ za 5 odraslih oseb ■ prtljažni prostor 510 l ■ Renaultov dizelski motor ■ brezplačno osnovno zavarovanje in kasko zavarovanje za dobo 1 leta* MODRA ŽTEVILKA (((»0801081 ) www.dMia.si 3 LETA DÀC1À groupe Renault vozil. »Obvezen« je tudi stalni štirikolesni pogon quattro z razdelitvijo navora po potrebi. Aktualna generacija samoza-pornega osrednjega diferenciala načeloma dodeljuje prednji premi 40 odstotkov moči, kar pomeni, da je občutek med vožnjo podoben tistemu, ki ga doživimo pri avtomobilih z zadnjim pogonom. Vožnja je zato natančna tudi do najvišje hitrosti, pri pospeševanju na ovinkih pa obroč volana le izjemoma uide iz idealne smeri. Tudi znotraj je Q7 velik, spredaj sedite pričakovano udobno in visoko, v drugi vrsti je presenetljivo veliko prostora, posebej za noge. Tretja vrsta je primerna predvsem za otroke. Z vzdolžnim premikanjem, zlaganjem posameznih in posamičnih sedežev in z njihovim pogrezanjem v tla lahko teoretično ustvarimo kar 28 kombinacij, čeprav jih je kakšna polovica primernejših za reklamne namene. Toda prtljažne prostornine bo vedno dovolj; v kolikor doplačate za pnevmatsko vzmetenje, lahko celo s pritiskom na gumb znižate nakladalno višino prtljažnika. Audi Q7 je prestižen in seveda primerno drag avtomobil. Drugače sploh ne bi bil zanimiv. Prepričan sem, da blata in brezpotij ne bo videl ravno pogosto, čeprav ima preizkušen Audijev štirikolesni pogon quattro, temveč se bo vozil predvsem po uglajenem asfaltu. In tam je lahko zvezda - vsaj dokler ne dobi resne konkurence. Danilo Majcen Pomlad je tu in dela je vse več Zdaj verjetno ne dvomimo več, da je pomlad pri nas. Čeprav se je vedno potrebno zavedati, da nas muhasti april še lahko preseneti z mrzlim vremenom. Zato je ta mesec potrebno bolj natančno spremljati vremensko napoved. Čeprav se me boste počasi naveličali s tem, pa vseeno ponavljam še enkrat, ko je zemlja mokra, tako da se prijemlje čevljev, hodimo po njej čim manj. Dan po dežju naj vrt počiva. Ta dan izkoristimo za sprehod v naravo, planiranje okrasnih gredic in balkonskih zasaditev in podobno. Sobne rastline Dan po dežju lahko izkoristimo tudi za presajanje sobnih rastlin. O tem sem pisala v prejšnji številki. Naj še enkrat poudarim samo, da je zelo priporočljivo presaditi vse nove zelene in cvetoče prebivalke naših stanovanj, izjema so le orhideje. Balkonske rastline V tem tednu pa je potrebno, če tega še nismo naredili, na prosto prestaviti posodovke. To so vse trajne rastline, ki pa v naših krajih ne prezimijo: oleandri, kitajski hibi-skusi, rožmarin, lovor _ Najprej jih presadimo, če je to še izvedljivo. Drugače jim pomagamo podobno, kot sem v prejšnjem prispevku zapisala za velike sobne rastline. Odstranimo kar največ zgornje plasti zemlje, prerahlja-mo preostalo zemljo in dodamo svežo. Če so že pričeli odganjati in so bile rastline v pretem-nem prostoru, potem jih moramo dati v zavetne, a senčne kotičke, da si ti vršički opomorejo. Nato jih zalijemo s tekočim gnojilom, ki vsebuje železove kelate in jih dobimo v vsaki specializirani trgovini. Po dveh dneh jih zalijemo še s pripravki, ki so narejeni iz alg ali vsebujejo aminokisline: bioplantella vita, algoplasmin, agrofito, medicoplant ^ Tudi ostalih posodovk še ne izpostavimo povsem vetru in dežju, naj se počasi privadijo na zunanje razmere v zavetju naših še ogrevanih hiš. Foto: Miša Pušenjak Zdaj pa je resnično že zelo blizu čas, ko se bomo lotili balkonskih korit. Med strukturnimi rastlinami, ki so v letošnjem letu posebej v modi, naj predstavim meni že dolgo najljubše: okrasne koprive. Te sicer poznamo že dolgo, vendar so po večini veljale za sobne rastline in smo jih imeli na okenskih policah. Najprej sem jih opazila pred leti v francoskih parkih kot parkovne rastline, kmalu zatem pa so se na veliko pojavile tudi pri nas kot balkonske rastline. So izredno hvaležne, saj nimajo sovražnikov, ne bolezni, tudi škodljivci jih ne napadajo. Ker so njihovi listi lahko obarvani v zelo široki barvni mavrici, najdemo vedno tako rastlino, ki barvno sodi v naše zasaditve. Kombiniramo jo lahko tako v senčne kakor polsončne in sončne zasaditve. Le tistih najbolj vročih mest ne prenese. Najbolj prav pride ravno na senčnih in polsenčnih mestih, saj za tja nimamo veliko rastlin, ki bi nam tudi te kotičke obarvale z živimi barvami. Novejše sorte so takšne, ki ne zacvetijo hitro, ko pa se cvetni vršički vendarle pojavijo, jih preprosto odščipne-mo. Tudi v vazi pridejo prav, če nimamo drugega cvetja. Pa še korenine poženejo in jih lahko podarimo tudi znancem in prijateljem. Seveda jih lahko sadimo tudi na senčne gredice. Ker se zelo hitro ukoreninijo, jih lahko iz nekaj rastlin hitro razmnožimo sami. Kot je že napisano, niso občutljive, le nizkih temperatur ne marajo. Zato jih v jeseni prestavimo na toplo, takoj ko se pričnejo noči hladiti. Ali pa še bolje, prezimimo jih kot potaknjence, lahko kar v vazah z vodo. Tudi spomladi jih ne smemo dati prehitro na prosto. Tisti, ki pa ste bili tako pridni, da ste si čez zimo sami vzgojili svoje balkonske rastline, ne pozabite, da je potrebno prostore, kjer jih imamo, redno in temeljito zračiti. Če so preveč podivjane, jim še vedno lahko odščip-nemo vršičke, da se bodo raje razrasle. Redno odstranjujemo tudi odpadle liste. Lahko jih tudi že presadimo v korita, saj so drugače že precej v stiski za hrano. Miša Pušenjak pri nak Središče ob Dravi, Ormož, Ptuj • Po sledeh misleca in psihologa Martina Kojca »Sreča pride šele potem, ko smo se ji odrekli ...« Foto: Črtomir Goznik V tej hiši (na fotografiji z dvoriščne strani) na Slovenski ulici 20 v Središču ob Dravi sta živela in ustvarjala: pisatelj, skladatelj in ravnatelj Anton Kosi (1864-1945) ter mislec, pisatelj in psiholog Martin Kojc (1901-1978) ob vztrajni podpori žene Tončke, rojene Kosi. 30. aprila bodo na slovenski nacionalni televiziji predvajali film o Martinu Kojcu, mislecu, pisatelju in psihologu, ki se je rodil 14. septembra leta 1901 v Središču ob Dravi. Film pod naslovom Prebujeni človek režiserja Borisa Jurjaševiča je bil posnet že pred dvema letoma. Martin Kojc je že ob prvi izdaji svoje knjižnega prvenca Učbenik življenja zapisal, tudi njegovega najbolj znanega dela, skupaj je napisal 13 knjig, da ga bodo zares brali in razumeli šele v novem tisočletju. Nanj smo postali Slovenci bolj pozorni, ko ga je pred kratkim omenil predsednik države dr. Janez Drnovšek, ko je razkril resnico o svoji bolezni. Med drugim je javnosti povedal, da mu pri premagovanju bolezni najbolj pomaga ravno Kojčev Učbenik življenja, ki je izšel že davnega leta 1935. Sestavljajo ga uvod, deset lekcij in sklepna beseda. Napisan je razumljivo, ne glede na stopnjo izobrazbe lahko koristi vsakemu pri premagovanju najrazličnejših življenjskih situacij. Do današnjih dni je doživel blizu 50 ponatisov, med drugim tudi v japonščino, kitajščino in esperanto. Brez dvoma je dobrodošlo čtivo za vsakega, ki se prebija skozi osebnostno krizo. »Knjiga uvaja v nov način gledanja na življenje in se močno razlikuje od tistega, ki ste ga do sedaj uporabljali. Toda, če hočemo bolje živeti, moramo poiskati boljše poti in po njih hoditi,« je med drugim zapisal avtor v svojem predgovoru. Zanimivo je, da so vsa njegova dela najprej izšla v nemškem jeziku, morda tudi zato, ker v tistih časih vsaj za Slovence še ni bil razumljen, kot eden tistih, ki je zapel prezgodaj. Tudi pri Martinu Kojcu se je potrdil svetopisemski rek o preroku, ki pa to ni doma, ker je vedno najtežje biti prerok doma. Veliko njegovih del so prevedli tudi na Nizozemskem, kjer jih izdajajo še danes. V slovenščini je pisal samo razprave in časopisne članke. Tudi Tednik je povzel nekaj njegovih domislic, ki so brezčasne, pred 34 leti, kot je ta: »Osrečuj s prisrčnim smehljajem posebno tiste, ki so se odvadili smehljati.« V številnih slovenskih knjižnicah je bil februarja letos Koj-čev Učbenik življenja med najbolj branimi knjigami. Doslej je bila v slovenščino prevedena dobra polovica njegovih del. Njegove psiho-terapevtske metode v tujini še danes živijo. Že leta 1960 mu je znanstvena ustanova Bojan Šinko (psihoanalitik) je o Martinu Kojcu zapisal: »Kojc je karizmatična osebnost, z močnim vplivom na ljudi in na svoje paciente. Vselej je jasno predočil izhod iz težav v dobrem, ker 'vse je naprej določeno in vse se konča dobro. ' Verjeti v to pomeni izhod v pozitivni smeri, najboljši možni izhod. Če v to verjameš, če to sprejmeš, je nujno, da si srečen in zadovoljen.« Foto: Črtomir Goznik Napisno tablo so odkrili leta 1995. »Nesreča bo izginila šele tedaj, ko bo človek do dna spoznal moč zaupanja, ki izpolnjuje želje, in hkrati poudarjal dobro v vsem.« Martin Kojc: Učbenik življenja velikih oči, ki so bile zanj koristne, ker se je ukvarjal tudi s hipnozo. Lahko rečem, da me je veliko naučil, že v rosnih letih mi je pokazal, kako on gleda na življenje, kako razmišlja o življenju,« je med drugim o Martinu Kojcu povedal mag. Bojan Šinko. Nadaljevanje prihodnji petek. MG Fundacion de la Ferierre v Caracasu podelila častno diplomo za njegova dela, ki še danes krasi eno od sten salona v Središču ob Dravi, kjer je ustvarjal. Za Štajerski tednik je vrata v njegov dom v Središču ob Dravi odprl mag. Bojan Šin-ko, specialist klinične psihologije in psihoterapevt, kjer je živel in še občasno prihaja »Šele ko zdravja in uspeha ne izsiljujemo več, bo prišlo: in zdravje in uspeh. Sreča pride šele potem, ko smo se ji odrekli. Ničesar hoteti, pomeni - vse zaželeno dobiti.« Martin Kojc: Učbenik življenja Dušan Moškon, znani profesor na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani, tudi arhitekt novega Ormoža, ki je Martina Kojca zelo dobro poznal, saj je bil v pravem pomenu besede njegov sin, z njim je zaživel še kot majhen deček. Njegova ločena mama se je z njim poročila, ko je bilo Dušanu dve leti. Trenutno se zdravi v Ljubljani zaradi posledic prometne nesreče. Magister Bojan Šinko je Koj-čev pranečak. »Družinska hiša v Središču ob Dravi je bila zelo prostorna, omogočila je družinska srečevanja in druženja. Kot otrok sem preživljal počitnice v Središču ob Dravi, s prastricem Martinom Kojcem sem se v svojem mladostnem obdobju pogosto srečeval. Že kot pojava je bil zelo zanimiv, visok je bil 185 cm, živo modre oči so bile naravnost fascinantne, hipnotične, ki so vsakogar takoj pritegnile in tudi nekoliko pretresle. Morda se mi je na trenutke zdel zelo strog, čeprav je bil v biti človek, ki je s humorjem gledal na svet. Pri vsaki stvari se je pošalil na svoj način, morda pa je bila ta strogost samo navidezna, posledica njegove visoke rasti in Portreti Martina Kojca skozi različna obdobja Pa brez zamere Magične številke Politiki in javnomnenjske raziskave v elektronski izdaji bojda slovenskega najbolj branega dnevnika smo v teh dneh lahko zasledili novico, v kateri nas seznanjajo, da po najnovejših raziskavah bojda slovenskega ljudstva politika več ne zanima tako zelo, kot ga je zanimala do pred kratkim. Da se prebivalci te dežele bojda ne opredeljujejo več toliko glede političnih strank in dela državnega zbora ter vlade. Kar je po eni strani dobro, po drugi pa vsekakor ne. Zakaj? Dobro je zato, ker to pomeni, da se slovenski živelj zaveda, da na svetu obstaja še mnogo bolj pomembnih stvari kot pa gruča dolgočasnih politikov. Slabo pa je zaradi tega, ker naj bi bilo ljudstvo tisto, ki najbolj nadzira delovanje vlade ter obnašanje izvoljenih predstavnikov. Res je sicer, da imamo za nadzor nad vlado tudi za to postavljene institucije, a vseeno so politiki najbolj občutljivi na nadzor, ki ga vrši ljudstvo samo ter vključuje za politike tudi najbolj pomembne sankcije: odstotke na volitvah. Sicer je vsekakor res, da se večina politikov boji tudi sankcij s strani za to postavljenih institucij (na primer sodstva), a to v veliki meri le zato, ker se potem tole odraža pri prejetih odstotkih na volitvah. Pa še to je vprašljivo, saj je ena poglavitnih lastnosti spretnega politika tudi to, da zna pravzaprav vse obrniti v svoj prid, oziroma, v tem primeru, da zna precej dobro lagati oziroma zavajati, kadar ali če ga doletijo sankcije s strani za to postavljenih institucij. V takem primeru bo sposoben politik začel na ves glas vpiti ter viti roke v nebo, kako velika krivica se mu je zgodila, njemu, ki je najbolj nedolžna oseba na svetu ter kako proti njemu delujejo neke zle politične sile, ki ga hočejo prikazati kot najbolj grozno osebo na svetu, njega, utelešen pojem dobrote in integritete. In v kolikor gre za res sposobnega politika, mu bo dobršen del javnosti tudi uspelo prepričati, da ni kriv ničesar ter da res gre za zlonamerno podtikanje (s strani koga, pa ostaja večen misterij; oziroma, ostaja zavito v tančico). Seveda svojih zvestih privržencev, ki mu slepo sledijo, ne bo rabil prepričevati o ničemer, saj zvesto verjamejo, da njihov lider nikoli ne naredi prav nič narobe. A pustimo zdaj politične vernike in oboževalce. Prepričevati jih o ne najbolj konstruktivnem odnosu, kar se tiče odprtega dialoga, je početje, že vnaprej obsojeno na neslaven propad. Torej ni treba posebej poudarjati, da so politiki najbolj občutljivi na številke v raziskavah javnega mnenja. Marsikateri celo tako zelo, da se ne ukvarjajo z ničemer drugim kot to, da se na vse pretege trudijo poriniti številke v javnomnenjskih raziskavah čim višje. Najbrž ni treba povedati, da zaradi tega tudi pozabljajo delati tisto, za kar so pač bili izvoljeni ali postavljeni. Kajti zavedajo se, da jih ljudstvo v veliki meri ne bo sodilo po tem, koliko so dejansko naredili dobrega, ampak predvsem po tem, kako glasni bodo o stvareh, ki naj bi jih naredili. Kar nas pripelje do problema, za katerega so politiki krivi le delno: naivnost volilnega telesa. A to je že druga zgodba, o kateri morda kaj več prihodnjič. Gregor Alič Foto: Črtomir Goznik Ptuj • Opazovanje delnega Sončevega mrka Dne 29. 03. 2006 Sončev mrk je zelo redek nebesni pojav, a vendar eden najbolj spektakularnih. Pojavi se, ko ležijo Sonce, Luna in Zemlja na isti premici. Gledano z Zemlje, leži Luna pred Soncem in navidezno Sončevo ploskev zakriva delno ali v celoti. Delni Sončev mrk bo v Sloveniji možno opazovati že čez dve leti, a bo tedaj Luna zakrila le nekaj odstotkov Sončeve ploskve, ter januarja 2011, ko bo mrk podoben letošnjemu. Naslednji popolni Sončev mrk pa bo iz naših krajev viden šele leta 2081. Marko Vidovič Ptuj • Strokovno srečanje zdravnikov Menopavza V jedilnici Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj je Zdravniško društvo Ptuj - Ormož v sodelovanju s farmacevtskim podjetjem Novo Nordisk 28. marca pripravilo strokovno srečanje na temo menopavza in strokovne dileme. Popolni Sončev mrk je bil prejšnji teden, 29. marca, viden v ozkem pasu, ki teče od ekvatorialnega dela Atlantika in zahodne obale Afrike prek osrednje Afrike, Libije, Egipta in Turčije ter se je končal v osrednji Sibiriji. Kot delni mrk je bil viden iz Evrope, Afrike in zahodnega dela Azije. Društvo za učenje in popularizacijo astronomije Kasio-peja je v sodelovanju z Osnovno šolo Dr. Franja Žgeča iz Dornave izvedlo opazovanje delnega Sončevega mrka, ki se je pripetil prejšnjo sredo ob 11.38 in je trajal vse do 13.55. Naše druženje je bilo kratko, vendar poučno, prijetno in zabavno. Pri nas je bil mrk viden kot delni mrk. Luna je ob največji stopnji mrka ob 12.44 zakrila 46 odstotkov Sončeve ploskve. Opazovanje smo izvedli na terasi OŠ Do-rnava z računalniško vodenim teleskopom Meade LX200 in ročno vodenim PST Corona-do. Opazovanja so se udeležili učitelji, otroci iz VVZ Dornava ter več kot 350 učencev. Foto: Marko Vidovič Sončev mrk ob maksimumu, slikan skozi teleskop LX200 Foto: [Vlarl izračuni ÍÍ STANOVANJSKI KREDIT (((»0801750 Pričetek šole golfa v soboto, 15.4.2006. Prijave se zbirajo na recepciji igrišča. u\lu n • y[[ piuj 2251 Ptuj, Mlinska 13, tel.; +386(2|788 91 10, fax; +380(2)788 91 11, E-mail: golf@golfinvest-ptui.si Tslaročite v Štajerski Vsak naročnik dobi: - 20% popust pri malih oglasih - brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Prva prestava. Moda, Slovenske počitnice. Osebne finance, Kronika leta, Kulinarika...) - poštna dostava na dom. Naročite se še danes in sodelujte v tedenskem nagradnem žrebanju Centra aerobike. Z brezplačno prilogo Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe! _________Sïg_________ NARO&LNICA ZA V Štajerski Ime in priimek: Naslov:_ Pošta:_ Davčna številka:, Telefon:_ Datum naročila: Podpis:_ RADIO TEDNIK Ptuj io.o. Raičeva 6 2250 Ptuj AER<|)BIKE www.aerobika.net Vsalc teden aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. v Štajerski TEDNIK in AEROBIKE teden prejme ose^brezpla obískoV€@0Él aerobike: TM CHICHUAN. TREBUŠNI PLES, VADBA ZA MALČKE. SANOOBIUNBA IN AElfflBIKA IME IN PRIIMEK: Stojan Potočnik Janški Vrh 80,8383 Ptt^ska Gora Nagrajenec prejme nagrado po pošti. torek • 4. aprila 2006 Oglasi in objave StajerskiTnïïOK 15 Prireditvenih Torek, 4. april 17.00 Ormož, Mladinski center, Bralni krožek »Reciklirajmo besede« 18.30 do 20.00 Ormož, prostori Gimnazije, badminton 20.00 Maribor, SNG, Živalska farma, MalOd, za abonmaja Drama torek 7 in izven - Ormož, knjižnica, ogledate si lahko razstavo »Kmečka motivika« - razstava lesenih skulptur gospe Zdenke Tojnko - Ptuj, razstavišče Zila v Termah Ptuj, razstava olja na platno Haloške krajine, Branka Gajšta, razstava je na ogled do konca aprila - Slovenska Bistrica, Nova kreditna banka, razstava abstrakcij, akril na platno, razstavlja Grega Samastur, razstava je na ogled do 20. aprila Sreda, 5. april 14.00 Ormož, dom kulture, Igrajmo se gledališče - območna revija otroških gledaliških skupin 17.00 Kidričevo, restavracija Pan, tedenski tematski pogovor 19.30 Ptuj, Mestno gledališče, predstava Tukaj, za izven 20.00 Maribor, SNG, Živalska farma, MalOd, za abonmaja Drama sobota 2 in izven Četrtek, 6. april 18.00 18.00 19.30 19.30 Ptuj, Kolnkišta, turnir v igranju kart Magic the gathering Ormož, Glasbena šola, zelena dvorana, koncert učencev Glasbene šole Ormož Ptuj, Mestno gledališče, predstava Tukaj, za izven Ptuj, cerkev sv. Petra in Pavla, v čast Mozartovemu letu 2006 sledi dogodek, diplomski koncert Petra Gojkoška; zbor sv. Viktorina in Vokalna skupina Utrinek bosta ob spremljavi orkestra pod Petrovo taktirko izvajala Mozartovo Spatzen-Messe oz. Mašo vrabčkov KOLOSEJ Maribor Torek, 4. april, ob 16.20, 18.40 in 21.00 Hiša debele mame 2. Ob 20.45 Producenta. Ob 16.30, 19.00 in 21.30 Prvinski nagon 2. Ob 17.10, 19.10 in 21.10 Brez povratka 3. Ob 16.00 in 18.20 Obupna belina. Ob 16.10 Krvava igra. Ob 17.15, 19.15 in 21.20 Rožnati Panter. Ob 18.10, 20.00 in 21.50 Film za zmenke. Ob 15.50 in 18.00 Nanny McPhee - čudežna varuška. Ob 16.35, 18.55 in 21.15 Usodna nesreča. Ob 20.50 Krvavi hostel. Ob 17.00, 19.20 in 21.40 Snaha, da te kap. Ob 16.05 Zathura: Vesoljska avantura. Ob 20.10 Gejša. Ob 18.15 Capote. Sreda, 5. april, ob 19.30 Osem ujetih. Ob 16.20, 18.40 in 21.00 Hiša debele mame 2. Ob 20.45 Producent. Ob 16.30, 19.00 in 21.30 Prvinski nagon 2. Ob 17.10, 19.10 in 21.10 Brez povratka 3. Ob 16.00 in 18.20 Obupna belina. Ob 16.10 krvava igra. Ob 17.15, 19.15 in 21.20 Rožnati Panter. Ob 18.10, 20.00 in 21.50 Film za zmenke. Ob 15.50 in 18.00 Nanny McPhee - čudežna varuška. Ob 17.10 in 21.55 Usodna nesreča. Ob 20.50 Krvavi hostel. Ob 17.00, 19.20 in 21.40 Snaha, da te kap. Ob 16.05 Zathura: Vesoljska avantura. Ob 20.10 Gejša. Ob 18.15 Capote >o cu r^ íeJ še vedno prazen dom je in dvorišče, zaman oko te naše išče. Le srce in duša ve, kako boli, ko te več med nami ni! V SPOMIN Francu Prelogu IZ CIRKULAN 51 Žalosten in boleč je spomin na 2. april 2005, ko smo te za vedno izgubili. Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu in prižgete svečko. Žena Marta s sinovoma Klemnom in Leonom, mama in ostali najdražji ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega strica Franca Turka IZ TRNOVCA 9, LOVRENC NA DR. POLJU se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše, nam pa izrekali sožalje. Zahvala tudi g. župniku za opravljen obred, pevcem in pogrebnemu podjetju Mir. Žalujoči: domači ASTROLOGIJA -VEDEŽEVANJE www.videnja.com 090/ 142 805 24 ur na dan za uporabnike Mobitel in Debitei Cena za klici 80 sit / 0.5 min (0,75 €) z DDV-jem Oiimobile d.o.o. PE Cesta ob Žeieznici 4, Žaiec Mali oglasi STORITVE ASFALTIRANJE, TLAKOVANJE dvorišč in parkirišč, nizka gradbena in zemeljska dela. Ibrahim Ha-sanagič, s. p., Cesta 8. avgusta 18 a, 2250 Ptuj, tel. 041 726 406. NOVO NA PTUJU! V četrtek, 6. aprila, ob 12. uri bodo v Arnuševi 5 na Ptuju - nasproti Super mesta - odprli novo mesnico Sirc iz Podgorcev. Vabljeni! KOSILNICO SIP bucher, dobro ohranjeno, ter hlevski gnoj, možnost dostave, prodam. Tel. 041 557 021. RAZPRODAJA mesečnih in enkrat rodnih hibridnih sadike jagod. Katarina Zupanič, Sp. Hajdina 57, telefon 783 24 31. PRODAM prašiče domače reje, težke od 100 do 150 kg. Telefon 041 579 080. PRODAM svinje za zakol, domače reje. Telefon 781 03 71. NEPREMIČNINE V PTUJU damo v najem več pisarn in skladiščnih prostorov. Telefon 041 639 074. DOM-STANOVANJE DVOSOBNO stanovanje v bližini bolnice na Ptuju ugodno prodam. Tel. 041 871 003, popoldan. DELO KMETIJSTVO PRODAM svinjo domače reje, okrogle in oglate bale sena in otave ter krožne brane. Štefka Vindiš, Zagrebška 8, Ptuj. PRODAM trosilec umetnega gnoja. Telefon 740 90 05. KRAVO simentalko, brejo 8 mesecev, drugega teleta, prodam. Tel. 031 444 106. IŠČEM ženko za čiščenje dvosobnega stanovanja. GSM 041 936 674. IŠČEM natakarico oziroma dekle za strežbo za 03 PAB, Cirkovce 2 c. Telefon 041 42 01 99. Slavica Radolič, s. p., Ob potoku 33, 2327 Rače. MOTORNA VOZILA AX 1,1, dobro ohranjen, letnik1994, registriran še leto dni, prvi lastnik, ugodno prodam. Tel. 040 658 848. PREDLOGI ^fiPRIL ^ OSKOČNIH ilaSSpi POP 7 TOP 1.Ans. SLAPOVI - Zapojte z nami 2. MIHA DOVŽAN-Veseli pastir 5.ŠTRK-Fietno deide 4. ROBEFU GOLIČNIK S PRIJATEUI - Razigrana frajtoafca 5.7. RAJ - Naš raj 6. GAMSI - iVIoja prijateljica 7. Ans. EKART-Sodarsirapoiira Zmagovalec meseca marca: Ans. ŠTiiUE KOVAČI - Vaika ienCe Še eno možnost v aprilu ima; Ans. SLAPOVI - Zapojte z nami RAZNO KOMBINIRAN HLADILNIK z zamrzovalnikom, 60 x 171 cm, prodam. Prodam tudi parcelo ob glavni cesti v Moškanjcih. Tel. 02 776 33 51 ali GSM 041 914 303. 1. BRIGITA ŠULER-Lepa rožica 2. KINGSTON-Pusti soncu v srce 3. DJ SVIZEC-Narodni turbo iVIiX 4.12 NASPROTJE - iVIarinica 5. MOJCA&ROK-Zroi(ovroid 6. MIRNA REYNOLDS - Zdravnik 7. HARMOTRONiC & METODY - Žena naj bo doma Zmagovaiec meseca marca: iVIARJAl^ ZGONC - Arija očeta Še eno možnost v aprilu ima: BRIGITA ŠULER - Lepa roilca ŠOPEK POSKOČNIH POP 7 TOP Orfeičkove SMS glasbene želje: 041/818-666 Ime In priimek: , Tel. številka: _ ti na nMlav: MEGA MARKETING d.o.o.,p.p. 318, 22S0Ptuj — I Nagrajenec: ■ DARJA SERDINŠEK I Apače 186 g- J 2324 Lovrenc na Dr. polju MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE ZA TORKOVO IZDAJO DO PONEDEUKA ZJUTRAJ DO 9. URE, ZA PETKOVO IZDAJO DO ČETR1KA ZJUTRAJ DO 9. URE na tel. številkah (samo za male oglase) 02 749-34-10 aH 02 749-34-37, faks 749-34-35 ali elektronski naslov justlna.lah@radlo-tednik.si, za večje objave predhodno pokličite. Vse odhaja kakor tiha reka, le spomini spremljajo človeka. Ob boleči izgubi drage mame, babice, tašče in prababice Ane [eruga NAZADNJE STANUJOČA SLOVENSKI TRG 3 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in nam izrekli ustno in pisno sožalje. Vsi, ki smo jo imeli radi Skromno si živela, v življenju mnogo delala, trpela, nisi umrla zato, ker nisi hotela živeti, umrla si zato, da si nehala trpeti. ZAHVALA ob izgubi dobre mame, babice, prababice, sestre in botre Marije Tetičkovič IZ GRUSKOVCA 65 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom in sosedom, posebej Pepiki in družini Belšak. Hvala pogrebnemu podjetju Mir, hvala g. župniku za opravljen obred, govorniku g. Lesjaku, hvala vsem za darovane sveče in maše in hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: hčerka Danica, vnukinja Renata z Aleksandrom in pravnukinja Taja Vsi bomo enkrat zaspali, v miru počivali vsi, delo za vselej končali, v hišo očetovo šli. Takrat zvonovi zvonite ^ OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, da se je po kratki bolezni v 81. letu za vedno poslovil od nas naš dragi mož, oče, tast, dedek in pradedek Branko Horvat upokojenec MIP Ptuj IZ LOVRENCA NA DR. POLJU 72 Na zadnjo pot ga bomo pospremili jutri, v sredo, 5. aprila 2006, ob 15. uri izpred vežice na lovrenškem pokopališču. Žara bo pripeljana v vežico danes, v torek, 4. aprila, ob 11. uri. Žalujoči: žena Tončka, sin Branko in hčerka Danica z družinama Oko zaprem, v spominu vedno znova tebe uzrem. Nikjer te ni in to boli... Spomin na tebe večno bo živel, nikdar ti zares od nas ne boš odšel, v naših srcih večno boš živel. ZAHVALA Boleče je bilo slovo, ko nas je zapustil naš ljubi mož, atek, sin, brat, dedek in tast Milan Majcen 24. 9. 1951 - 20. 3. 2006 IZ DORNAVE 82/B Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, znancem, sosedom in prijateljem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za svete maše, nam pa izrazili pisno in ustno sožalje ter nam stali ob strani v težkih trenutkih. Posebej se zahvaljujemo domačemu župniku Jožetu Kram-bergerju in duhovniku Jožetu Kovačcu, govornici gospe Mariji Velikonja, cerkvenim pevcem in godbeniku za odigrano Tišino ter podjetju Mir. Žalujoči: žena Justina, hčerki Klavdija in Martina z družino, mama Kristina, sestra in bratje z družinami www.radio-tednik.s Ptuj • O varnosti v lokalni skupnosti Za učinkovitejšo delo policije večja povezava z lokalno skupnostjo Na povabilo komandirja Policijske Postaje Ptuj Darka Najvirta je v četrtek, 30. marca, v Ptuju potekal zanimiv posvet o varnosti, učinkovitejšem delu policije in vlogi varnostnih sosvetov, ki so se ga poleg županov udeležili tudi predstavniki varnostnih sosvetov z območja, ki ga pokriva PP Ptuj, ter najvišji predstavniki PU Maribor. Na posvetu, ki je pomenil nadaljevanje podobnega srečanja, kot ga je komandir PP Ptuj pripravil že 13. decembra lani, se je v dvorani Policijske postaje Ptuj tokrat zbralo približno 30 udeležencev. Sklicatelj, komandir PP Ptuj Darko Najvirt, jih je seznanil z varnostno situacijo na območju Policijske postaje Ptuj v preteklem letu 2005, ki je po splošni oceni ugodnejša kot v prejšnjem obdobju, saj je na skoraj vseh področjih prisotno padanje negativnih dogodkov. Tiskovni predstavnik PU Maribor Franc Virtič je opozoril na pomen v skupnost usmerjenega dela policije ter na pomen delovanja varnostnih sosvetov, pri čemer je ugotovil, da varnost v lokalni skupnosti ni le stvar posameznika ali policije, ampak je lahko le soustvar-jena, zato je stvar vseh nas. Sicer se po njegovem porajajo nekatere dileme, kajti policisti so prepričani, da je veliko dela, ki ga opravi policija, tudi stvar drugih služb, denimo centrov za socialno delo, zdravstvenih ustanov ter svetov za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Po njegovem naj bi šlo za klasično, Slovencem znano prelaganje odgovornosti dela na druge, pri čemer si tudi policija sama nalaga preveč nepotrebnih opravil. Pri oceni dela varnostnih sosvetov v Sloveniji pa je ugotovil, da se ti v povprečju sestajajo manj kot dvakrat na leto, tako da se lahko z varnostno problematiko le seznanjajo, problemi pa se porajajo vsakodnevno. Žal je veliko varnostnih sosvetov brez opredeljenih ciljev, če pa so, so v glavnem usmerjeni le v promet. Zato bo po njegovem mnenju o uspešnosti zagotavljanja varnosti v lokalni skupnosti odločalo predvsem dobro delo varnostnih sosvetov in odlično sodelovanje lokalne skupnosti s policijo. Predstavniki občine in policije sicer poznajo vsebino takega dela in ga podpirajo, žal pa ga premalo izvajajo v praksi. O usmerjenosti in ciljih policijskega dela je govoril tudi direktor PU Maribor mag. Jurij Ferme, pri čemer je poudaril, da se trudijo biti čimbolj odprti, vendar ugotavljajo, da jih je premalo. Pri svojem delu policija ugotavlja, da šepa predvsem povezava na lo- Foto: M. Ozmec Na posvetu o varnosti v Ptuju sta govorila tudi direktor PU Maribor Jurij Ferme (stoji desno) ter tiskovni predstavniku PU Maribor Franc Virtič (sedi skrajno levo). Foto: M. Ozmec Sklicatelj posveta, komandir PP Ptuj Darko Najvirt, želi še večje sodelovanje lokalne skupnosti. kalnem nivoju, zato je pozval vse predstavnike lokalne skupnosti k tesnejšemu sodelovanju in opozarjanju na negativne pojave, vsem udeležencem posveta pa je razdelil zloženko o prioritetah dela njihovih policistov v letošnjem letu. Komandir PP Ptuj Darko Najvirt je predstavil tudi rezultate o izvajanju projekta Samostojna policijska postaja, v katerega je med šestimi policijskimi postajami v državi vključena tudi Policijska postaja Ptuj. Osnovni cilj projekta je predvsem, da se policija s spremenjenim delom in večjo prisotnostjo približa občanom ter da se pri tem poveča zaupanje do policije. V zvezi s tem bodo med novostmi na PP Ptuj spomladi uvedli projekt Vodje policijskih okolišev na kolesih, pri čemer se je zahvalil Mestni občini Ptuj, ki je s pomočjo sponzorjev za potrebe PP Ptuj kupila 4 Napoved vremena za Slovenijo če malega travna grmi, slane se kmet več ne boji. Napoved za Slovenijo Danes bo večinoma sončno. Najnižje jutranje temperature bodo od -1 do 4, na Primorskem okoli 6, najvišje dnevne od 10 do 16stopinj C. Obeti V sredo se bo od zahoda spet pooblačilo, predvsem v zahodni Sloveniji bo popoldne že začelo deževati. Pihal bo jugozahodni veter. V četrtek bo oblačno in deževno. Hladneje bo, meja sneženja se bo spustila do okoli 800 metrov nad morjem. kolesa. Minulo leto je sicer ocenil kot primer dobrega sodelovanja z lokalno skupnostjo, o čemer priča tudi 12 priznanj in pohval s strani lokalnih skupnosti. Ugotovil je, da so v ptujski policiji sledili ciljem, ki so zastavljeni v omenjenem projektu in da so pri svojem delu uspešni, kljub temu pa je izrazil željo po še bolj kvalitetnem sodelovanju z ljudmi v tem okolju, želijo si, da jih kdo vzpodbuja in morda tudi usmerja k njihovemu delu. V razpravi je podžupan občine Kidričevo Jože Murko opozoril na nekatere probleme, s katerimi se srečujejo v lokalnih skupnostih, ter ugotovil, da mnogi zanje vedo, a se nihče noče izpostavljati ter pokazati s prstom na konkretne krivce. Opozoril je tudi na problematiko prometne varnosti, predvsem na nekatera nevarna križišča v Kidričevem, ki jih želijo prometno preurediti v krožišča, saj so se ta pokazala kot najbolj primerna tudi drugod. Župan MO Ptuj dr. Štefan Čelan je zavrnil nekatere očitke iz javnosti, da naj bi bil Ptuj mesto vandalizma, mladoletniškega prestopni-štva in nasilniškega obnašanja, ter pri tem opozoril na rezultate raziskave o varnosti, ki naj bi jo izdelala neodvisna institucija in v kateri je Ptuj uvrščen na 1. mesto, kot najbolj varno mesto v Sloveniji. Sicer je ugotovil, da se mladi v Ptuju res nimajo kje zbirati, a vsaka skupina mladih, ki se zadržuje na dolo- čenih mestih, po njegovem ni nevarna. Velika večina mladih ne počenja vandalizma, zaskrbljujoče pa je, da ob 2. ali 3. uri zjutraj na ulici najdemo 12- ali 13-letnike, mnoge celo vinjene. Po njegovem so za to krivi predvsem starši, sicer pa ocenjuje, da je Ptuj dokaj normalno in varno mesto. Na nekatere varnostne probleme v občini je opozoril tudi župan občine Markovci Franc Kekec, pri čemer ga je zanimalo, zakaj policija ne sme opozarjati mladoletnikov, zanimalo pa ga je tudi, kaj storiti v primerih, ko nekdo prijavi nek negativni dogodek in želi biti anonimen, torej neimenovan. Komandir Darko Najvirt mu je odgovoril, da policija opozarja tudi mladoletnike, čeprav imajo včasih pri tem težave predvsem s strani njihovih staršev, ki jih to običajno moti. Glede anonimnosti klicateljev pa je opozoril na številko 080 12 00, na katero lahko vsakdo anonimno prijavi kakršenkoli sum na negativni pojav ali kaznivo dejanje. Direktor PU Maribor Jurij Ferme pa je v zvezi z obravnavo mladoletnikov drugod po svetu med drugim opozoril na primer v Angliji, kjer lahko policist, ki zaloti mladoletnika na ulici po 23. uri zvečer, ga prime za uho in pripelje domov. Pri nas pa se starši hudujejo že, če jim mladoletnega vinjenega otroka pripeljejo domov s policijskim vozilom. M. Ozmec Osebna kronika Rodile so: Suzana Fa-fulić, Frankovci 24, Ormož - Kajo; Bojana Mlakar, Lancova vas 72/a, Videm pri Ptuju - Nejca; Aleksandra Čurin, Ul. 5. Prekomorske 21, Ptuj - Lauro; Ksenja Janša, Ul. 5. Prekomorske 1, Ptuj - Ricarda; Dalia Urlep, Preša 28, Majšperk - Zora; Mojca Čeh, Vintarovci 9/b, Destrnik - Denisa; Anita Vi-dovič, Lancova vas 68/b, Videm - Evo; Djevrije Brojaj, Žabjak 48/b, Ptuj - deklico; Klavdija Markež, Janežovci 8/d, Destrnik - deklico; Breda Zavec, Brezovec 74/a, Cirkulane - Majo; Tatjana Majcen, Pacinje 27/a, Do-rnava - Jerneja; Nataša Žiher, Gomilci 11/a, Destrnik - Gašperja; Katja Hrga, Draženci 19/d, Hajdina - Leo. Umrli so: Marija Feren-čić, rojena Steinbauer, Pro-letarska ul. 6, Kidričevo, rojena 1924 - umrla 21. marca 2006; Rozalija Ka-menšek, rojena Korže, Gr-dina 6, rojena 1922 - umrla 24. marca 2006; Marija Tetičkovič, rojena Pintarič, Gruškovec 65, rojena 1926 - umrla 24. marca 2006; Štefan Golob, Lovrenška c. 4, Kidričevo, rojen 1928 - umrl 23. marca 2006; Jožef Hojnik, Bodkovci 33, rojen 1935 - umrl 28. marca 2006; Helena Podgoršek, rojena Podgoršek, Zadružni trg 5, Ptuj, rojena 1921 - umrla 28. marca 2006; Štefan Tašner, Grajenščak 79, rojen 1928 - umrl 29. marca 2006; Štefan Karo, Stojnci 97, rojen 1944 -umrl 28. marca 2006; Helena Malek, rojena Prevolšek, Vičava 20, Ptuj, rojena 1917 - umrla 28. marca 2006; Branko Horvat, Lovrenc na Dr. polju 72, rojen 1925 - umrl 30. marca 2006; Marija Krajnc, rojena Lesjak, Gradišče 32, rojena 1915 - umrla 29. marca 2006; Martin Petek, Slovenja vas 38/a, rojen 1931 - umrl 26. marca 2006. Črna kronika Voznica neprevidno na prednostno cesto Šestinštiridesetletni voznik tovornega avtomobila Mercedes je 30. marca ob 5.22 vozil iz smeri Ptuja proti Slovenski Bistrici. Ko je pripeljal do križišča z lokalno cesto izven naselja Spodnja Polskava, je po njej z njegove desne strani pripeljala 62-letna voznica osebnega avtomobila Hyundai, ki ni upoštevala prometnega znaka križišče s prednostno cesto in je z vozilom zavila v levo v smeri naselja Pragersko. Voznik tovornega vozila je kljub zaviranju s sprednjim delom trčil v zadnji levi bočni del osebnega avtomobila. Voznica, ki je bila hudo telesno oškodovana, in njena 56-letna sopotnica sta bili z reševalnim vozilom odpeljani v bolnišnico. Poškodoval gaje vagon Na železniški postaji Pra-gersko je 29. marca prišlo do nesreče pri delu, v kateri je bil poškodovan 66-letni delavec Slovenskih železnici, doma iz Slovenske Bistrice, ki je prečkal tire v trenutku, ko je po njih pripeljal vagon; ta ga je poškodoval. Zaradi poškodb je bil z reševalnim vozilom odpeljan v bolnišnico.