Št/185 (15.287) leto Ll. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi___________________________ TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040/7796600_ GORICA - Drevored 24 moggio 1 -Tei. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190___ 1 rnn i m poštnina pučana v gotovini IOUU UK SPB). IN ABB.POST.GR. 1/50% Nove kartice s plačilnim servisom TOREK, 11. JULIJA 1995 Francija na robu živčnega doma Ana Kovač V četrtek, 13. julija, ob 19. uri Spominska svečanost ob 75-letnici požiga Narodnega doma Ob 18. uri bo v Tržaški knjigarni predstavitev monografije o Narodnem domu ^Baskihta et*> - tv -“^CttCU ži^Cli° spra\ »ega zlo Sa pred ° vT1 cili: us .^egabojm bi0;* m sn, a’ da e de9" taS Jotreba n^adiu z : R-.-d ali. b.v ?adeva- lil • Prija iran aa o f6 ) fran zde dni, va je GREENPEACE / FRANCOSKA MORNARICA S SOLZILCI PREKINILA MISIJO GREENPEACOVE LADJE Francoski napad na ladjo ekologov izzval proteste po vsem svetu Poslanska zbornica obsodila naskok na ekološko ladjo RIM - V mnogih italijanskih mestih so bile včeraj manifestacije proti napovedanim jedrskim poskusom in proti nedeljskemu naskoku na ladjo Greenpeace. Afera je odjeknila tudi v poslanski zbornici, kjer so bile skoraj vse stranke - z izjemo Nacionalnega zavezništva -precej kritične do sklepov francoskega predsednika Chiraca. Za edino razglašeno noto je poskrbel poslanec 'Torza Italia" Enzo Savarese, ki je med razpravo zakričal, da podpira atomsko bombo. Večina poslancev Berlusconijeve stranke je obsodila Savaresejev izpad, Ces da gre za osebno staliSCe. SYDNEY - Francoska vojska je po desetih urah zadrževanja izpustila elane posadke Greenpeaceove ladje Mavrični bojevnik. Ob aretaciji so se Člani ekološkega gibanja predstavili z imenom Fernando Pereira. Pereira je bil portugalski fotograf, ki je bil pred natanko desetimi leti ubit ob potopitvi prvega Mavričnega bojevnika na Novi Zelandiji. Tokratni napad francoskih komandosov na ladjo ekološke organizacije Greenpeace je povzročil ostre reakcije v Avstraliji in na Novi Zelandiji. Avstralski zunanji minister Gareth Evans je dejal, da je akcija posledica zelo nepremišljene in težko opravičljive francoske odločitve o vnovičnem opravljanju jedrskih poskusov. Francoska mornarica je ladjo ekologov po akciji odvlekla iz 12-miljskega območja okoli atola Mumroa. Na 14. strani Slovenija in Italija podpisali sporazum o priznanju diplom RIM - Italijanski opolnomočeni minister Massimo Spinetti in državni sekretar v ministrstvu za Šolstvo republike Slovenije Pavle Zgaga sta včeraj v Rimu podpisala sporazum o medsebojnem priznanju diplom. Italijanska stran je zaCasno suspendirala sporazum o priznanju diplom iz leta 1983; ob ugotovirtvi, da bi to lahko povzročilo nezaželene neprijetnosti pripadnikom obeh manjšin, sta se vladi dogovorili o novem načinu izvajanja spora- zuma iz leta 1983. Diplome in strokovne naslove se lahko priznava le, Ce so pridobljeni direktno, brez moCi prevajalcev, na zakonito priznanih ustanovah obeh držav. Priznanje velja samo za diplomante, ki so v Času Študija dejansko prebivali v državi, kjer je sedež univerze, to določilo pa ne velja za pripadnike slovenske manjšine v Italiji in italijanske manjšine v Sloveniji. Novi sporazum bo zaCel veljati Sele po izmenjavi ratifikacijskih listin. Papeževo pismo ženskam v opravičilo in zahvalo RIM - Papež Janez Pavel II. je včeraj tiko, ki bi lahko pomenili korak naprej naslovil na ženske vsega sveta pismo, k premostitev dosedanjih ostrih trenj v katerem se opravičuje za morebitno med Vatikanom in gibanji za enako-diskriminacijo, ki so jo bile v preteklo- pravnost med spoloma. Med drugim s ti ženske deležne tudi s strani kato- se papež v pismu zaustavlja ob pro-liške Cerkve. Poleg javnega priznanja blemu splava in odgovornosti, ki jo in obžalovanja gre omeniti Se nekatere zanj nosijo moški in družbeno okolje, nove poglede na žensko problema- Na 3. strani Preko Gorice so tihotapili meso in maslo iz Madžarske GORICA - Carinska uprava in lijansko državo prikrajšali za veC kot enote finančne straže v Gorici so po poldrugo milijardo carine. Preisko-dolgotrajni preiskavi onesposobile valci so že 30. maja v Mantovi areti-razvejano tihotapsko organizacijo, ki rali domnevnega glavnega organiza-naj bi bila odgovorna za vtihota- tor j a goljufije in prijavili zaradi raz-pljenje približno 180 tisoC kilogra- nih prekrškov se 18 oseb iz raznih mov masla in 40 tisoC kilogramov krajev Italije, mesa iz Madžarske. S tem naj bi ita- Na 3. strani Bosanskosrbske enote ožijo obroč okoli Srebrenice kljub grožnjam ZN SARAJEVO - Enote bosanskih Srbov so včeraj se dodatno zožile svoj obroC okrog muslimanske enklave Srebrenica kljub grožnji Združenih narodov, da bodo letalske sile Nata v tem primeru napadle njihove položaje. Nizozemski bataljon modrih Čelad, ki je nameSCen na območju Srebrenice, je blokiral edino cestno povezavo v Srebrenico in bo morebitni prodor srbskih sil v mesto preprečil z vsemi razpoložljivimi sredstvi. Poveljstvo mirovnih sil pa je sporočilo, da bodo letalske sile Nata v primeru, da Srbi napadejo nizozemski bataljon, nemudoma ukrepale. Bosanski radio je poročal, da je v srbskih topniških napadih na Srebrenico izgubilo življenje že več kot sto civilistov. Srbske sile se vedno zadržujejo 32 pripadnikov modrih Čelad, ki so jih zajeli v okolici Srebrenice. Bosanska vlada pa vodstvu Združenih narodov oCita »zavedno nedejavnost kljub hudi zaostritivi položaja v Srebrenici«. Na 15. strani POBUDA NOVINARJEV PRIMORSKEGA DNEVNIKA Vrnite nam Narodni dom! Zveza slovenskih kulturnih društev odločno podpira pobudo novirjar|ev Primorskega dnevnika in zato soglaša z zahtevo po vrnitvi Narodnega doma. Tudi primerna prostorska razsežnost omogoča namreč ohranjanje in razvijanje našega kulturnega izraza: dosegli smo predragoceno raven kulturne organiziranosti, da bi lahko na kakršenkoli način dopustili njeno obubožanje. Na 4. strani Danes v Primorskem dnevniku Gospodarstvo je uspešno, toda... Pokazatelji o italijanskem gospodarstvu so ugodni, Fazio pa opozarja na nevarnbost inflacije. Stran 2 Prvi furlansko-slovenski slovar V publikaciji Lingue dTuropa je tudi prvi furlansko - slovenski slovar. Stran 5 ZL F. Prešerna: trije odličnjaki Na znanstvenem liceju F. Prešerna so maturo uspešno prestali vsi kandidati. Med njimi so trije odličnjaki. Danes učni uspehi na zavodu Z. Zoisa. Stran 6 Italiji svetovna odbojkarska liga Italijanski odbojkarji so v Riu de Janeim osvojila svetovno ligo in si prislužila milijon dolarjev nagrade. Stran 17 NOVICE MED VLADNO VEČINO IN FORZA ITALIA PREISKOVALNA TAJNOST Atentati na Južnem Tirolskem; tudi Gladio med osumljenci BOČEN - Javni tožilec Guno Tarfusser je odredil vrsto hišnih preiskav v Brixnu in v bližnjih krajih, da bi odkril morebitne povezave med tajno organizacijo Gladio in nekaterimi atentati, ki so med leti 1978 in 1981 pretresli bocensko pokrajino. Bombni atentati so bili naperjeni proti nemško govoreči skupnosti in so poškodovali hotele in trgovske obrate, katerih lastniki so Nemci. Tarfusser sumi, da se je za teroristično siglo MIA (Movimento ita-liani Adige) skrival Gladio, ki je hotel s tem zaščititi italijanstvo od Nemcev ogrožene Južne Tirolske. Kadili so v bolnišnicah: naprtili so jim globo NEAPELJ - Mestni redarji so včeraj zalotiti več ljudi, ki so kaditi v neapeljskih bolnišnicah. Največ kršiteljev zakona, ki prepoveduje kajenje v bolnišnicah, so zalotili v otrošni bolnišnici Santobono, kjer so sorodniki kaditi kar ob posteljah mladih bolnikov. Kršitelji zakona morajo plačati tristo tisoč tir globe. Nadzorno akcijo v bolnišnicah je sprožil župan Antonio Bassolino, ki je glede tega poslal posebno okrožnico poveljniku neapeljskih mestnih redarjev. V15 občinah svobodna prodaja časopisov RIM - V državi bodo lahko po novem prodajati Časopise (predvsem dnevnike) tudi v veleblagovnicah in javnih lokalih. A le v petnajstih občinah in ne v po vsej državi, kot je pred kratkim z odlokom sklenila Dinijeva vlade. Ministrski svet je namreč ta odlok spremenil v navadni zakonski osnutek in odobril odlok, ki, kot rečeno, zadeva le nekaj občin. Ministrski svet je moral umakniti odlok, ker je v parlamentu naletel na nasprotovanje skoraj vseh političnih strank. Morda dogovor o pokojninah Danes v zbornici nadaljevanje debate RIM - V poslanski zbornici se bo danes nadaljevala razprava o pokojninski reformi, potem ko se na obzorju pojavlja možnost političnega sporazuma med levosredinsko koalicijo, Severno ligo in Berlusconijevo stranko. Poslanci bodo danes nadaljevali z oceno posameznih členov in amandmajev (največ so jih predstavili predstavniki SKP in NZ), pravo soočenje o reformi pa se v bistvu odvija v ožji delovni skupini poslanske komisije za delo. Predsednik te komisije Marc o Sartori (Severna liga) je optimist in pričakuje, da bo parlament Se pred koncem meseca uzakonil preustroj pokojninskega sistema. Odločilna bitka se odvija v poslanski zbornici, v senatu, kjer ima vlada za sabo krepko večino, pa bo gotovo slo lažje, tako da bo v PalaCi Madama razprava trajala najbrž le nekaj dni. Sodec po poteku dogajanj vse kaže, da Bini ne bo zahteval napovedane zaupnice in da bo torej vlada sprejela nekatere zahteve ”Forza Italia", ki pa ne bodo vsebinsko spremenile sporazuma s sindikalnimi organizacijami. Včerajšnja odložitev razprave na plenarnem zasedanju zbornice je vsekakor povzročila nekaj polemik. Poslanci Berlusconijeve stranke so do zadnjega nasprotovali prekinitvi soočenja, ki so jo predlagati progresisti, na koncu pa je prevladalo stališče, naj vsa sporna vprašanja reši, če je mogoCe, delovna skupina komisije za delo. To skupino sestavljajo poslanci, ki zelo dobro poznajo ne samo vsebino pokojninske reforme, a tudi pokojninski in skrbstveni sektor. Skupina deluje strokovno, medtem ko je plenarno zasedanje zbornice večkrat pod vtisom in vplivom političnih dogajanj. Poslanci so doslej odobrili v glavnem člene, ki zadevajo tako imenovane integrativne pokojnine in prostovoljno pokojninsko zavarovanje. Odobritev teh pomembnih členov je omogočil politični sporazum med vladno večino in "Forza Italia". Temeljni preizkusni kamen za reformo pa bo gotovo razprava o pokojninskih dobah, ki še močno razdvajajo predvsem večino in Stranko komunistične prenove. Sodniki "čistih rok" zavračajo namige nekaterih medijev Bivši sekretar PSI Bettino Craxi napoveduje nove sodne prijave MILAN - Sodniki tima "Čistih rok" bodo najbrž prijavili sodiSCu novinarje, ki so namigniti na možnost, da so prav Save-rio Borrelli in kolegi kršiti preiskovalno tajnost pri nekaterih preiskavah, v katere je bil vpleten Silvio Berlusconi. Nekateri Časopisi so namreč objaviti vest, da je sodiSCe iz Brescie sprožilo sodni postopek proti milanskim sodnikom, kar pa ne odgovarja resnici. V Brescii so sicer pred nekaj dnevi res zaceli preiskavo zaradi te nove afere, a trenutno le proti neznanim osebam. Bettino Craxi iz svojega "zlatega izgnanstva" v Tuniziji pa napoveduje nove sodne prijave. Na muhi ima tokrat progresistiCne-ga poslanca Pina Arlac-chija, ki je izjavil, da je bivši tajnik PSI nakopici! ogromno bogastvo, ki na) bi presegalo vrednost 75 milijard lir. Craxi bo zars di žalitev in obrekovani3 prijavil tudi rimski dney nik ”La Repubblica", ki )e svojcas objavila ArlaC chijeve izjave. PoslaneC' ki se ukvarja z mafijo in ^ bojem zoper organiziran* kriminal, je povedal, da ] Craxijevo ogromno bog3 stvo skrito v neki bank* Hong Kongu. Odvetnik Giannin® Guiso je prepričan, da 1 znova v teku ostra obreko valna kampanja ** Craxijev račun, kot doka zuje tudi afera o ponareo bi Craxijevega potnega 1* sta. Dokument °° vsekakor predmet tetin* nega pregleda, ki ga 1 odredilo sodišče iz Bre scie. PALERMO / ZRUŠILO SE JE POSLOPJE KZE / NA DELU JE NI BILO ZARADI QOLEZU\Jr Dva mrtva pod ruševinami PALERMO - Dva podjetnika, 21-letni Domenico Di Giovanni in njegov stric 50-letni Michele Di Giovanni sta včeraj izgubila življenje, ker se je zrušilo staro poslopje, ki so ga podirali v Ul. Rocco Gullo v ljudski Četrti Cruil-las v Palermu. Druga dva sorodnika žrtev, 44-letni Carlo Rizzo, svak Micheleja in Domenica Di Giovanni, pa sta bila v nesreči ranjena; odpeljali so ju v palermsko bolnišnico Cervello, njuno zdravstveno stanje pa ni hudo. Vsi so elani družine malih grad-binskih podjetnikov; že nekaj dni so bili vsi štirje zaposleni pri podiranju dvonadstropne hiše. Okrog 9.30 so bližnji stanovalci naenkrat zagledati velik oblak dima, takoj za tem pa slišali močan pok, nakar se je poslopje zrušilo. Po prvih ugotovitvah gasilcev sta žrtvi delali na vmesnem stropu v drugem nadstropju; vmesni strop se je sesul in ju pokopal pod seboj, z njima pa še dve drugi osebi. Družina Di Giovanni si je že veC let po sodnih poteh prizadevala, da bi prejela gradbeno dovoljenje za izgradnjo poslopja; ko ga je prejela se je takoj lotila dela, ni pa sprejela, kot ugotavljajo sosedi, nobenega varnostnega ukrepa. Takoj po podtrju poslopja si je sodnik Fabio Taormina ogledal kraj nesreče in zaplenil delovišče. Na kraju nesreče so se takoj po vesti zbrali tudi sorodniki žrtev; prizorišče je bilo dokaj tragično; prvi je prispel oCe Domenica Di Giovannija, ki je zaCel vpiti ime- na sina in brata, potem ko je doumel kaj sploh se je zgodilo. Po pripovedovanjih sosedov naj bi tudi njegov brat -tudi on je bil gradbinec- izgubil življenje v nesreči pri delu. Kmalu za tem so na kraj nesreče prispeli še drugi sorodniki in Številni sosedi, ki so ^se strnili okrog sorodnikov žrtev in ranjenih in jih skušali potolažiti. Družina Di Giovanni je v mestni Četrti Cruillas zelo poznana; v njej prebiva in v tej Četrti je tudi zgradila že več poslopij. Delovišče je policija takoj ogradila in vsakomur prepovedala, da bi se približal ruševinam. Trupli žrtev so odpeljali v mrtvaško sobo bolnišnice Cervello, kjer sta na razpolago sodnemu zdravniku. Zdravniškega nadzornika ni slišala: v Padovi suspendirali gluhonemo PADOVA - Na delu je ni bilo zaradi bolezni, zdravniškemu nadzorniku, ki jo je obiskal na domu pa ni odprla hišnih vrat; ko pa se je vrnila na delo, so ji na delovnem mestu v padovski KZE sporočili, da je bila neopravičeno odsotna; zato so ji tudi od plače odtrgali dva dela\ma dneva. Dogodek se je pripetil že 14. marca, zadnji sklep o disciplinskem ukrepu pa je bil sprejet šele v teh dneh po izmenjavi pisemskih vlog med uradom za osebje in Uil. Gianfranca Tassan, tako je ime protagonistki, je izjavila, da ni odprla hišnih vrat iz enostavnega razloga, ker ni slišala, ko je zdravniški nadzornik pozvonil. Z materjo in njenim sopotnikom, ki sta oba slušno prizadeta, živi v kraju Ponte di Brenta (Padova); podjetju je tudi sporočila, da družino običajno obvesti o prihodu tujcev ma- la psička, ki živi z družino. Dejala je tudi, da je psička doslej vedno vestno izpolnjevala svojo nalogo, ko je zdravniški nadzornik obiskal družino, onega 14. marca, pa psičke ni bili v stanovanju. Opravičila uslužbenke niso prepričala uprave KZE, sindikalni predstavniki pa so že sporočili, da bodo zadevo predali sodnemu uradu v kolikor KZE ne bo umaknila ukrepa. Vse pa kaže, da se bo zadeva lahko rešila, preden bo o njej razpravljal sodni urad; v- oddelku za osebje pv KZE so namreč že pokazali pripravljenost za poseg pri generaknemu direktorju KZE, saj je slednji izrazil Pn~ pravljenost za preklic ukrepa. Pj1 vsem tem pa pri KZE poudarjajo, da bi zadevo lahko podrobneje proučih in dodajajo, da imajo kar 7000 uslužbencev, ki jih morajo "nadzorovati"^. GOSPODARSTVO / POZITIVNI STATISTIČNI POKAZATELJI Cenejša delovna sila in porast bruto nacionalnega proizvoda Ni pa bilo porasta zaposlitvene ravni - Fazio opozarja na nevarnost inflacije RIM - Naraščanje bruto nacionalne proizvodnje in obenem padanje cene delovne sile;, to sta pokazatelja, ki dokaj jasno opredeljuj etra razvoj italijanskega gospodarstva v zadnjem Času. Najzanimivejši in po svoje presenetljiv je podatek o ceni delovne sili v industrijskem sektorju. Gre za podatke OCSE, ki so bili objavljeni vCeraj in iz katerih je razvidno, da bo ob koncu letošnjega leta cena delovne sile v Italiji 55 odstotkov nižja kot na Japonskem, 42 odstotkov nižja kot v Nemčiji, 35 odst. nižja kot v Franciji in 25 odst. nižja kot v Veliki Britaniji. OCSE je pri pripravi pregleda upošteval leto 1991 za osnovo - takrat je bil indeks poprečja držav OCSE 100 -in pri obdelavi podatkov ugotovil, da se je realen strošek za delovno silo največ zmanjšal v Italiji. Glede na poprečje je bil leta 1990 indeks v Italiji 95, ob koncu letošnjega leta pa bo padel na 65. Na Japonskem, kjer je bil leta 1991 indeks 106, je v tem Času narasel na 151, v Hongkongu pa na 128. V večini evropskih držav indeks niha med 100 in 110, v Severni Ameriki pa je nižji od 100. Italiji je najbliže Kanada z indeksom 76 vendar z relativno nižjim padcem, saj je bil leta 1991 kanadski indeks 92, torej znatno nižji od italijanskega. Istočasno so biti objavljeni tudi podatki vsedržavne zveze trgovinskih zbornic Unioncamere v zvezi z bruto nacionalnim proizvodom. Podatki se nanašajo na posamezne dežele, globalno vzeto pa se je v Italiji BNP lansko leto povečal za 1, 9 odstotka. V severni in srednji Italiji je bilo poveCAnje zaznavnejše - 2,4 odstotka - v južnbi Italiji pa skromnejše - 0,6 odstotke - vendar kljub vsemu povečanje. Predsednik zveze trgovinskih zbornic Danilo Longhi ja je ob komentiranju teh podatkov dejal, da so tudi v prvem polletju letošnjega leta zabeležili povečanje, kar daje upati v nadaljevanje pozitivnega trenda. Med posameznimi deželami je na prvem mestu Piemont s 3, 5-odstotnim povečanjem. Sledijo Tridentinska-Južna Tirolska in Veneto s 3-odstotnim povečanjem, Lombardija z 2,5 odstotnim povečanjem in dve deželi srednje Italije: Emilia-Romagna (2,4 odstotka) in Marche (2,3 odstotka). V kar treh deželah je povečanje doseglo 2,1 odstotka; v Furlaniji - Julijski krajini, v Abrucih in v Apuliji, ki je v tem pogledu najuspešnejša dežela Južne Italije. Samo v dveh deželah so zabeležiti padec, in sicer v Siciliji (-0,3 odstotka) in v Kalabriji (-2,6 odstotka). Pri zvezi trgovinskih zbornic so posamezne podatke tudi analizirali in ocenili, da je treba uspeh, ki so gha zabeležili v Piemontu, pripisati predvsem prede- lovalni industriji in storitvam. Tudi druge severnoitalijanske dežele so napredovale predvsem zaradi povečanja izvoza. Zanimiv je podatek za severovzhodno Italijo, ki je že dosegla 31 odstotkov vsega italijanskega izvoza. Na jugu pripisujejo padec predvsem kmetijstvu: na tem področju je BNP padel za 3, 6 odstotka in ta padec je prizadel predvsem Južno Italijo. Na Jugu pa so moCno občutili tudi zmanjšanje gradbenih dejavnosti, paC pa so v Južni Italiji zabeležiti dokajšnje povečanje izvoza. Ob tem pa opozarjajo da je kljub temu delež iztalijanskega izviza, ki ga pokriva Južna Italija, zelo skromen in ne preseže 9 odstotkov vsega italijanskega izvoza. Ob teh podatkih sindikati opozarjajo, da pozitivnem pokazateljem ne ustreza porast zaposlitvene ravni, guverner Bance dTta-lia pa svari pred naraščanjem inflacije. ADRIA AIRVVAVS SLOVENSKI LETALSKI PREVOZNIK IZ LJUBLJANE V BARCELONO, FRANKFURT, LONDON, MUNCHEN, ISTANBUL, MOSKVO, KOPENHAGEN, PARIZ, PRAGO, RIM, SKOPJE, SPLIT, TIRANO, DUNAJ, ZURICH Informacije in rezervacije: • ADRIA AIRWAYS,Ljubljana, Kuzmičeva 7, tel. 061/131 -81 -55 • prodaja vozovnic Ljubljana, Gosposvetska 6, tel. 061/313-312 • ADRIA AIRWAYS,Maribor, Cankarjeva 3, tel. 062/27-038,26-155 V ADRIA AIRWAYS,Koper, Pristaniška ^STATISTIKA / DER SPIEGEL Italija med desetimi dižavami z največjim podkupovanjem rn - Italija sodi v ^eset držav z naj-c lun odstotkom korup-tpj,6' Tako trdi nemški . aruk Der Spiegel. Revija VpP0svetila daljši prispe-vprašanju podkupo-m V nemskem avto- CWekknmp0dietiUOlPel’ st .. , Pa je opremila s dr-7 podatki o Dn aVah’ v katerih podku- s,vtanie najbolj cvete. nrv lst^ko je pripravila iverza iz Gottingena. liia a ^ Podatkih je Ita-ru .?ava z najvecjo ko-ra^C^° v industrijsko c: ltem svetu. Na lestvi-v .Se nahaja sicer na de-s eni mestu, pred njo pa trpt^VrSCene države to- j6®6 SVeia- Po v^d 80 PaV'ndonezi)a- Kitajska, ?n..stan Venezuela, Bra-' ^ajsk indija in Revija je pri svoji razvrstitvi upoštevala 41 držav, ki so bile razmeščene na lestvici od 0 (države z največjo korupcijo) do 10 (države z najmanjšo korupcijo). Italija je zabeležila nezavidljivo oceno 2, 99 (Indonezija 1, 94 točke, Tajska, ki se je uvrstila tik pred Italijo, je zbrala 2, 79 točke). Od drugih evropskih držav se Grčija nahaja na 12. mestu, Španija pa na 16. Francija si je s 7 točkami prislužila 24. mesto. Najmanj korupcije naj bi bilo na Novi Zelandiji (zabeležila je 9, 55 točke), kateri sledijo Danska, Singapur, Finska in Kanada. Nemčija in Velika Britanija sta se z 8, 14 točke in 8, 57 točke uvrstili med 15 držav z najmanjšo korupcijo. VATIKAN / PAPEŽEVO PISMO ŽENSKAM Tudi Cerkev odgovorna za zapostavljanje žensk Žensko poslanstvo ni samo družina - Korak k novim pozicijam? PAPEŽEVO PISMO ŽENSKAM Položaj ženske v cerkveni hierarhiji teoj ^ ' Minila je par stoletij, odkar so se sp °SJ ‘n predstavniki katoliške Cerkve pgj,aSevah', ali ima ženska dušo. Minilo je Jp l°letij, toda kljub temu, da je Cas orni-6flgp Sfremne pozicije te vrste, je bila Tq °Pravnost dosežena šele pred kratkim. bilQ0tfluie papeževo pismo ženskam, ki je pav ^“javljeno vCeraj, potem ko je Janez T Ji nieSov Izid najavil že v nedeljo. (,s( . Se danes so mnogi mnenja, da je ske 1 ‘et'Pve jasno mashilistiCen, saj žen-gle fla Pnzner nimajo možnosti, da bi pose-)ospP° najvišjih službah, ki so po teo-o f eaz določilu monopol moških. Razrava (dl so bila stališča Cerkve tudi v pre-tnoŽh-‘zrazit° mashilistična, nikakor ne sta/6- enostranska. Ce je že res, da ob-CeO° danes razlike med spoloma v da (t611* hierarhiji, je po drugi strani res, vg ki veljajo danes za nesprejemlji- ’ s° bila nekoč popolnoma neproblema- tična, saj jih družba ni občutila kot ponižujoča. Prelomnico v pojmovanju ženske predstavlja za uradno doktrino katoliške Cerkve drugi vatikanski koncil. Čeprav je zgodovina papeževe države že prej poročala o ženskah, ki so igrale pomembno vlogo celo v vatikanskih palačah, je šele papež Pavel VI povabil petnajst slušateljic, da bi prisostvovale razpravam. Njihova prisotnost je bila v marsičem skoraj revolucionarna, čeprav so bile od kardinalov ločene s pregrado (kot to narekujeta judovska in zgodnja krščanska tradicija] in niso smele aktivno sodelovati pri razpravah. Prav Pavel VI. je ob koncu vatikanskega koncila naslovil na ženske prvo pismo. Bil je to čas, ko je svet zajel strah pred atomsko bombo, ki bi lahko na mah uničila človeštvo. Papež je ženskam priporočal, naj bdijo nad moškimi in njihovim delovanjem, da bi zemeljske oble ne oplazila katastrofalna apokalipsa. Verskim tematikam se je torej že takrat pridružila socialna in politična problematika, ki dejansko prežema tudi tokratno pismo Janeza Pavla II. Kar je bil za časa Pavla VI. strah pred atomsko smrtjo, je danes - tako meni papež - strah pred individualizmom in hedonizmom, prezir življenja in kultura smrti. Danes so si Zenske priborile nekaj pravic znotraj cerkvene organizacije. Čeprav ne morejo doseči mašniškega posvečenja, lahko redno prisostvujejo in sodelujejo pri sinodah, vodijo verske časopise in revije, mnoge se posvečajo študiju teologije. Danes lahko ženske strežejo pri maši, lahko delijo že posvečene hostije, lahko berejo berila. V državah tretjega sveta ženske pogosto vodijo župnije, v izrednih primerih pa celo delijo zakrament krsta. Njihova prisotnost je vse bolj številna tudi v Vatikanu. RIM - Papež Janez Pavel H. je že med nedeljsko molitvijo spregovoril o pismu, ki ga je naslovil na vse Zenske sveta in ki je bilo objavljeno včeraj. »Skoraj zaupno sporočilo, s katerim želimo ženskam izpričati spoštovanje in zahvalo, ki jim jo je dolžna Cerkev.« Tako je sam predstavil dokument, katerega izid soupada z konferenco OZN o zenski problematiki, ki je napovedana za september. Prav tako je bilo že v nedeljo znano, da se bo papeževo pismo osredotočilo na odnos med moškim in žensko, na recipročnost v med-spolnem dopolnjevanju. Janez Pavel H. se je ponovno zaustavil ob vprašanju spolnosti, ki »sega do najgloblje strukture človeka in postane v poročnem blagoslovu, preko od golega zadovoljevanja telesnih instinktov, sporočilo in vezni člen združitve dveh subljektov, moškega in Zenskega.« Papežev nagovor vernikom je podčrtal enotnost med spoloma, ki temelji na tekstu geneze. »Moški in ženska sta eno samo človeško bitje, ki se pojavlja v dveh različnih in vzajemno skladnih oblikah, v dveh spolih.« Tudi pomoč, ki sta si jo dolžna, ne more torej več biti enostranska, ampak vzajemna. Pismo ženskam, ki ga je Vatikan objavil dan pozneje, povzema nekaj smernic, ki jih je papež najavil med nedeljsko molitvijo, v marsikateri trditvi pa prekaša napovedi. Tako na primer Janez Pavel II. javno priznava, da je bila enakopravnost med moškim in žensko, ki jo potrjuje geneza, včasih spregledana. Prezir je ženski otežkočal razvoj in prehod skozi zgodovino.; tudi Cerkev je ni pravilno ovrednotila oz. je nanjo pozabila, za kar se Janez Pavel H. opravičuje. Predpostavka za dialog med Cerkvijo in ženskim svetom (vsako posamezno Zensko) je danes zahvala ženskam: zahvala sicer v prvi vrsti materam, soprogam, hčeram in posvečenim ženskam, ob koncu pa tudi zaposlenim ženskam - delavkam, ki vedo združiti čustvo z razumom in na ta način pripomoči k razvoju kulture. Vatikan priznava torej (čeprav posredno in obrobno) enako dostojanstvo razUčnim vlogam, ki jih ženska opravlja v današnji družbi. Ta ugotovitev, ki je glede na nekatere prejšnje pozicije morda celo presenetljiva, privede do obravnave socialnih vprašanj, povezanih z uveljav-lajnjem žensk v aktivnem družbenem sloju. Papež jasno poudarja potrebo po prebroditvi vseh dosedanjih diskriminacij na delovnem področju. »Zenske so še danes v mnogih krajih sveta zapostavljene, njim je namenjena bolj po-mankljiva vzgoja kot moškim, njihove plače so nižje in njihov doprinos k razvoju si lastijo drugi. Večkrat je ženska cenjena bolj zaradi njene fizične podobe kot zaradi njene profesionalnosti.« Celo zgodovinopisje premalo poudarja vlago, ki jo je imela Zenska, v tem oziru pa gre ovrednotiti boj za ženske pravice in njeno enakopravnost. Tudi v zvezi s splavom, ki ga Cerkev strogo obsoja, je zaznati korak naprej, korak v nasprotno smer od demonizacije ženske: »Odgovornosti za splav, ki še vedno ostaja grešno dejanje, ne nosi samo ženska, pač pa Se pred njo moški in okolje.« ITALIJA / PO PODATKIH ISTATA GORICA / TOVOR NAJ BI BIL NAMENJEN V TUNIZIJO Zaskrbljujoč porast mafijskih zločinov Letos že 528.238 zločinskih dejanj RIM- Vsedržavna statistična Hov ^ sPoroc^a' da se je Števili Rafije, camorre in iidram snH ' B1 m tinančna stra odQnirn oblastem: lani so v i 52g*anuarja do marca zah 529 54Q8 z*ocinov> letos Hov ]TteV teZnie k upadu 1994 80 1° zaznali v letL,_____ zi .' ^ škrat se je število m slo 'ln°V ^džalo za več kot 50( ter K6 tlld* levilo izsiljevanj 2 °mbnih atentatov za 0,5% je 7 ’16108 pa ie(!) 244. Pra topov1?’9070 zmanišal° skuPn Pov ’,CePrav se je povečalo š 07^ V bokali in draguljarnah (13 vaJ ie kilo tudi poskuso >*i™h2wosilstey (4/r ^—^»ev tl2.7% manj), zdru kriminalne namene (11,9% manj) ter združevanj v mafijske organizacije (32,1% manj). Tudi kar zadeva tatvine je število padlo za 2,5%. Znatno pa se je povečalo število goljufij (11,8% več), tihotapstev (11,3% več), kot tudi primerov v zvezi z mamili (2,9%), požarov (2,8%) ter 1,8% več ubojev. Podatki so dokaj zaskrbljujoči, saj je, kot ocenjuje Istat, iz njih razvidno, da se je povečalo predvsem število zločinov, ki so tesno v zvezi z organiziranim kriminalom, kot na primer uboji, izsiljevanja, bombni atentati, požari in nekatere vrste ropov. Te podatke pa uravnoveša nižje Število primerov ugrabitev, združevanj v zločinske namene ter združevanje v mafijske organizacije, torej zločinov, ki jih nedvomno lahko pripisujemo organiziranemu kriminalu. Najbolj izrazito je povečanje števila manjših zločinov, v večini primerov v zvezi s preprodajo mamil, kar je potrdilo težnjo k naraščanju tovrstnih zločinov, ki so jo ugotovili že v pretek-lih letih. Iz Madžarske preko Slovenije tihotapili meso in maslo v Italijo Pretihotapili so 180.000 kg masla in 40.000 kg mesa GORICA - Carinska uprava in enote finančne straže v Gorici so po dolgotrajni preiskavi onesposobile razvejano tihotapsko organizacijo, ki naj bi bila odgovorna za vtihota-pljenje približno 180 tisoč kilogramov masla in 40 tisoč kilogramov mesa iz Madžarske. S tem naj bi italijansko državo prikrajšali za več kot poldrugo milijardo carine. Preiskovalci so že 30. maja v Mantovi aretirali domnevnega glavnega organizatorja goljufije in prijavili zaradi raznih prekrškov še 18 oseb iz raznih krajev Italije. Drugega zapornega naloga zoper madžarsko družico glavnega osumljenca niso mogli izvesti, ker se je Zenska pravočasno zatekla v domovino. Preiskava se je začela ze 30. oktobra lani, ko so na mednarodnem mejnem prehodu v Standrežu pri Gorici cariniki zasumili, da s tovorom zmrznjenega mesa, ki je z Madžarske potoval skozi Italijo v Tunizijo, najbrž nekaj ni v redu. Finančni stražniki so zato diskretno sledili transportu, ki bi se bil moral v Neaplju vkrcati na ladjo namenjeno v Tunizijo. Tako so ugotovili, da je šofer peljal kar mimo Neaplja vse do Trapanija. Tam pa se ni vkrcal na trajekt proti bližnji Tuniziji temveč na ladjo, na kateri je priplul nazaj v Livorno. V tamkajšnjem pristanišču so finančni stražniki 11 dni po njegovem vstopu v Italijo aretirali šoferja in zaplenili tovornjak z mesom. To je bil pravzaprav Sele začetek obširne preiskave, ki jo je v naslednjih mesecih koordiniral goriski namestnik državnega pravdnika dr. Eligio Paolini. Postopoma so namreč ugotovili, da je pošiljko uvozila organizirana tolpa, ki je pred tem na podoben način pritihotapila vedno skozi Standrez vsaj še dvanajst transportov masla in mesa. Tolpa je na Madžarskem ustanovila nekaj komercialnih družb, ki so izdajale navidez neoporečno dokumentacijo za transporte mesa in masla namenjene skozi Italijo v druge države. Madžarske družbe so tudi najemale avtoprevoznike, ki niso'bili obveščeni o pravem končnem cilju: o spremembi cilja so jih navadno obveščali zadnji trenutek s pomočjo kurirjev, ki so šoferje dohitevali na avtocesti. Nato je bilo dovolj ponarediti dokumente o izvozu iz Italije in pošiljke so bile pripravljene za komercializacijo v supermarketih Lacija in Kampa-nije, odkoder je večina osumljencev. Preiskava je 30. maja privedla do aretacije glavnega osumljenca in prijave 18 oseb: obtoženi so tihotapstva, ponaredbe žigov in dokumentacije, štirje med njimi pa tudi združevanja v zločinske namene. Carinska uprava je že vnovčila približno milijardo od skupno 1.570 milijonov utajenih carinskih dajatev, v teku pa je postopek za izterjanje Se preostalih. Poleg transporta v Livornu so zaplenili Se dva tovornjaka, ki so ju v preteklosti uporabili tihotapci, (mm) MAGDA ŠTURMAN Obisk pri rojakih v daljni Avstraliji (6) Edinstveno arhitektura Canberre - Zanimiva srečanja z izseljenci s Krasa v Sidneyu Ze od nekdaj sta si bili najpomembnejši mesti Sydney in Melbourne v stalnem tekmovanju med seboj, katero naj bi bilo glavno mesto. Zato je vlada na začetku tega stoletja sklenila, da zgradi, tretje mesto, ki naj bi bilo glavno in ki naj bi se nahajalo med prvima dvema. Ime Camberra so namenoma zbrali, saj v jeziku tamkajšnjih staroselcev pomeni »kraj srečanja«. Ko je voznik avtobusa povedal, da smo v središču mesta, sem kar obstala. Okrog sebe sem videla le drevesa in redke hiše. Camberra ima edinstveno arhitekturo. NaCrt mesta je delo VValterja Burley Griffina, ki ga je oblikoval po strogo določenih kriterijih. V načrtu je prednost imelo predvsem zelenje. Mesto šteje nekaj veC kot 200.000 prebivalcev, ima pa kar 800.000 dreves. Zelo zanimiv je novi parlament. Svetovno tekmovanje je za njegov naCrt dobil Italijan Romaldo Giurgola, zgrajen pa je bil leta 1988. Zastavo na njegovi strehi pa je mogoCe opaziti iz vseh glavnih cest mesta. Ambasade so v Camberri tudi precej zanimive, saj so zgrajene v stilu države, ki jo zastopajo. Iz Camberre sem spet sedla na avtobus in po štirih urah prispela v naj-veCje, 4 milijonsko mesto Sidney. V to mesto sem bila pravzaprav povabljena na poroko sestrične Mikele. Slučajno je moje potovanje soupadalo s tem dogodkom. Poroka je bila v ti- picem avstralskem stilu. Mikela je ob sebi imela tri enako oblečene družice. Njen izvoljenec Peter je prav tako imel ob sebi tri enako oblečene prijatelje. Pravzaprav so ta običaj v Avstralijo prinesli Angleži. Poroka je potekala v majhni cerkvici med zalivom VVatson Bay, od koder je bil lep razgled na znano Opera House, Har-bour Bridge in ostali del mestnega središča. Nedaleč je prav tako nad zalivom stala restavracija, kjer sta novoporoCenca priredila poroCni obed. Naslednje dni sem si ogledala Sidney. Od blizu sem si ogledala Opero, ki ima res originalno strukturo. Sprehajala sem se po starejšem delu mesta, znan kot Rocks ter po zelo obsežnem botaničnem vrtu, ki se na površini 20 hektarov razprostira v samem središču mesta. Ogledala sem si tudi znamenito ulico Kings Gross, v okolici katere je precej mladinskih domov. V tem predelu je noCno življenje zelo pestro. Precej je tu noCnih klubov. Na cestah se zbirajo uživalci mamil, pocestnice, pa tudi taki, ki radi kradejo. Ko sem zelo previdno stopala po ulici, sem bila priča osupljivemu prizoru: mladenič je prav pred menoj padel na tla, se zvijal od bolečin in kričal. Očitno je doživljal krizo pomanjkanja mamila. Brž so prišli policisti ter ga odpeljali. Tudi v Sidneyu sem se seznanila s slovenskimi izseljenci. Dva dni sta me gostila znanca gospa Milka, doma iz Štanjela, in njen mož Milan iz Komna. Na velikonočni Primorski dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Fotostavek: ZTT, Trst Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, DFM, Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno naroCninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL tel. 040-7796611, fax 040-768697 Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana tel. 061-1262044, fax 061-224943 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.500 LIT-55 SIT Naročnina za Italijo 430.000 LIT Poštni t.r. PRAH DZP St. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG ponedeljek sem z njima šla na rojstni dan gospe Ondine, prav tako s Krasa. Tam sem se seznanila z ostalimi Slovenci iz Nabrežine, OpCin in drugih kraških vasi. Družba se večkrat tako sreCa. To so redke priložnosti, kjer se vsi skupaj pogovarjajo v slovenščini, točneje, v kraškem narečju. Naslednjega dne sta me Milka in Milan popeljala v Blue Mountains, gorato področje v bližini Sidneya. Področje je pokrito z gozdovi, prepadnimi stenami in prelepimi slapovi. Prav to področje je prejšnjo zimo zajel silovit požar, ki smo ga tudi mi videh po televiziji. Med izletom smo obiskali tudi gospoda Marija z OpCin, ki s svojo ženo Nemko že tri leta živi v samotnem kraju med gozdovi. Sam si je popravil staro hišo, okrog nje pa zgradil tipični kraški zid. Menil je, da je to verjetno edini kraški zid v Avstraliji. V Sidneyu sem imela namen, da obiščem tudi sovaščana. Graziano Smotlak je odšel iz MaCkolj poleti leta 1955. Zaradi napačnega domenka po telefonu se nisva srečala. Sidney je ogromno in živahno mesto, kjer sem imela res pestro življenje. Po enem tednu sem tega hrupnega velemesta imela dovolj. Dosti mi je bilo dolgih voženj z avtobusi in vlaki iz ene točke mesta v drugo. Čeprav je za večino obiskovalcev mnenje o Sidneyu zelo pozitivno, mene mesto ni preveč prevzelo. Raje sem torej odpotovala in se napotila proti, severu celine. VRNITE NAM NARODNI DOM ZSKDse pridružuje pobudi Zveza slovenskih kulturnih društev odločno podpira pobudo novinarjev Primorskega dnevnika in zato soglaša z zahtevo po vrnitvi Narodnega doma. Tudi primerna prostorska razsežnost omogoča namreč ohranjanje in razvijanje našega kulturnega izraza: dosegli smo predragoceno raven kulturne organiziranosti, da bi lahko na kakršenkoli način dopustili njeno obubožanje. Slovenska kulturna stvarnost, ki se odraža v najširšem pomenu besede skozi dejanja in delovanje ne le šte- vilnih ustanov, temveč tudi organizacij in manjših (a zato nič manj pomembnih) kulturnih društev, potrebuje danes še posebno prisotnost vseh nas, ki verjamemo v neobhodno življenjsko važnost kulture na vseh ravneh. Zveza slovenskih kulturnih društev zato poziva vse svoje člane, torej v prvi vrsti člane kulturnih društev, pevskih zborov in ostalih skupin, da se množično udeležijo spominske svečanosti ob 75-letnici požiga Narodnega doma. Predsedstvo ZSKD MUTELFEST / PROJEKT NADIŽKIH DOL^l Lutkarska tradicija srednje Evrope Za trofejo Zlata lutka TRŽAŠKA IN GORIŠKA Posebna deželna komisija o odnosih med pokrajinama TRST - Posebna deželna komisija za reformo krajevnih uprav, ki ji predseduje Michele Degrassi (DSL), se v tem Času ukvarja tudi s problematiko odnosov med pokrajinami ter o vlogi občin pri krajevni samoupravi. V tem sklopu je tekla beseda tudi o odnosih med Trstom in Gorico ter o starem predlogu za poenotenje oziroma združitev obeh pokrajin. S tem vprašanjem se je prejšnji teden ukvarjal tudi deželni svet, ki je sicer imel na dnevnem redu znani volilni priziv stranke Slovenske skupnosti o razdelitvi volilnih okrožij tržaške pokrajine. Razprava je potem zaobjela odnose med Trstom in Gorico, ki jo je predsednica goriške pokrajinske uprave Marcolinova (Severna liga) tolmačila kot priznanje vsem tistim (med temi je tudi sama), ki se borijo za tako imenovano avtonomno Julijsko krajino. Marcolinijevi sedaj odgovarja Degrassi, ki jo opozarja, da se je komisija, ki ji predseduje, lotila tega vprašanja z novega zornega kota. Ne gre namreč za združitev obeh pokrajin (na katero se od Časa do Časa spomnijo nekateri politiki) ali za zaCrtanje novih pokrajinskih meja, ampak za nove vsebinske odnose med krajevnimi upravami, pri katerih bi imele glavno besedo občinske uprave. PISMI UREDNIŠTVU Lutke skupine Tiriteri ČEDAD - V okviru poletnih prireditev Mittelfe-st 95 bodo tudi letos občine Nadiške doline gostile projekt, v celoti posvečen lutkovnemu gledališču, ki je bil lani deležen velikega uspeha. Letošnji projekt bo oblikovalo preko štirideset nastopov, priložnosti za spoznavanje lutkarske tehnike in njenih zakonitosti, srečanj in laboratorijev. Predstave bodo na sporedu v vseh občinah, ki sodelujejo pri pobudi: Spe-tru, Podbonescu, Dreki, Srednjem, Tavorjani, So-vodnjah, Grmeku, Praprotnem in Sent Lenartu. Medtem ko je bila lanska izvedba namenjena predvsem liku Pulcinelle - od tod tudi naslov Pul-cinella europeo - bo tokrat vodilna nit uprizoritev tradicija, od najzvestejših rekonstrukcij do inovativnih stikov med starodavnim izročilom in sodobnimi odrskimi tehnikami najrazličnejšega izvora. Sramota za deželno odbojkarsko zvezo! V zvezi s ponedeljkovo tiskovno konferenco, na kateri je deželna odbojkarska zveza predstavila ”ento” Trofejo dežel (ento, kajti niti organizator ne ve, koliko jih je bilo doslej), bi dodal se nekaj ugotovitev. Izvedeh smo, da je v deželni reprezentanci FJK kar pet slovenskih fantov in dve dekleti. Poleg tega je glavni trener moške vrste prof. Franko DrasiC, trenerjev pomočnik pri dekletih pa prof. Mario CaC. Iz tega sledi, da kar 25 odstotkov reprezentance FJK sestavljajo slovenski odbojkarji in odbojkarski strokovnjaki. Glede na to in glede tudi na sicerjšnji delež slovenske odbojke v deželni odbojkarski stvarnosti, bi upravičeno pričakovali, da bi v dolgem seznamu pripadnikov Častnega odbora zasledili vsaj eno slovensko ime (ni ga niti v delavnem odboru), a zaman. To je sramota za deželno odbojkarsko zvezo. Na nas se očitno obraCa sa- mo v točno določenih primerih, na primer, ko je potrebno nabirati glasove pred raznimi občnimi zbori. Kaj pa potem? Ko izdelajo razne "čistokrvne” sezname pa na nas preprosto pozabijo. Se mogoče boje okužbe? Marij Šušteršič S Primorskim v »neznano « Vsi smo bili radovedni kam nas bo peljal izlet v neznano. Bilo nas je pet avtobusov, zadovoljni, da smo se zbrah stari borci, aktivisti, zavedni ljudje, ki so verjeli v.zmago nad nacifašizmom. Ko smo šli preko Kozine, smo Čakali, kam bodo avtobusi obrnili. Na križpoti so krenili proti Ilirski Bistrici. Kam sedaj? Na Hrib svobode. Mnogo zastav iz NOB in sedanjih, ki prikazujejo neodvisnost Slovenije; mlada častna straža; mnogo mladine, ki jo Čaka bodoče delo. V svojem govoru je akademik Ciril Zlobec dejal: »Danes mnogi blatijo partizanstvo. Mi pa lahko na tehtnico zgodovine postavljamo narodnoosvobodilni boj. Sprašujem se, kaj lahko pred oci Evrope postavljajo tisti, ki ta boj zanikajo.« Zunanji minister Thaler je poudaril pomen primorske vstaje v borbi proti nacifašizmu in dejal: »Saj ste vi, tukaj prisotni borci NOB, simbol te zmage, ker brez take sile bi ne bilo mogoče zmagati. Moram pa reci, kar pravi neki star pregovor: »Prišli smo v take Čase, da se človek boji reči tri besede, da bi ne bila Četrta odveč!« Prav tam, prav v Ilirski Bistrici, prav za vojašnicami, so Nemci novembra 1943 ustrelih naše talce in med njimi mojo mamo. Tega kraja sem se vedno ogibala, ker je resnica boleča in sem zato vedno od daleč gledala vojašnice. Izlet "v neznano” nas je peljal na Hrib svobode, kjer se je elita nemške vojske brezpogojno predala partizanskim enotam in JA, ker je bil partizanski duh močnejši kot nemško orožje. Pesem partizanskega pevskega zbora pa je odmevala v daljavo, da so jo tudi mrtvi slišali. Ulile so se mi solze, ko so med drugimi zapeli ”Od Kor-duna, grob do groba, traži majko sino svoga", in to z željo, da bi se končalo prehvanje krvi v BIH. Pomislila sem, da je po 50 letih končane vojne še vse aktualno: vidimo, kako se brat brata bobijata in uničujeta svojo domovino, brez pomena in izhoda! Nato smo sli na kosilo in v Postojnsko jamo. Udeležence je pozdravil Bojan Brezigar. Izlet v neznano smo nadaljevali proti Cerkniškemu jezeru. S tem se je zaključil nas izlet v neznano in točno ob določeni uri smo prišli domov lepo razpoloženi. Vera Žužek Lutke, ki bodo nastopi*, naMittelfestu, bodo v0.. li umetniki iz razDi^ evropskih držav, pr®«1 sem seveda iz sredo), Evrope. Poleg italijans _ lutkarjev so se organi23 torjem prijavile še skupi ne iz Avstrije, Sloveni) > Češke, Madžarske, RoiF3 nije, Nemčije in SpanjL' vsaka s svojo tradicij ; vsaka s svojimi težnja® in značilnostmi. Iz na dežele bodo nastopu skupine Ortoteatro iz P°. denona in Teatro del Luna iz Trsta, nato pa umetnika Andrea Zucc° lo in Danilo Toneatto. Najboljši skupini podeljena nagrada Marionetta d’ oro’ tP naše Zlata lutka), p0®0 vitelj katere je Spetr5 občina. Za najboljšo Pr® stavo bo glasovala ta publika kot tudi strok® na žirija. Slednjo bodo tos sestavljali trije clapL Otello Sarzi, predsed®. združenja Unima, n° nar Časopisa La Repni® ^ ca Nico Garrone in Rein Melloni, ki poučuje n Ljudski šoli za dranis ^ umetnost Paolo Grass* Milanu. . Otvoritvena predst® bo na sporedu v sobo. 15. t.m., nagrada pa podeljena v nedeljo julija, ko se bodo lu poslovile od gledalcev ljubiteljev. V tednu du ’ kolikor bo trajal Pr0v ’ bodo stekle še druge P. bude, ki bodo spremi) nastope lutkovnih sk pni P Od 17. do 19. julija b° tako mogoCe prisost vati dejavnosti labora ^ rij a “Burattini marottes”, ki ga bo Natale Pan aro. Labota ^ rij je namenjen Pre^. svem vzgojiteljem, a matorjem m ljubite1) zakulisja predstav, sa) mentor prikazal tehni sperimentiranja z vs danjim gradivom, oCl , sopisnega papirja do penke, iz katerega u stajajo podobe junak0 lutk. 21. julija se b°a lahko obiskovalci P®^ ' la stav udeležili srečanj1 temo “Burattini per pace”, v teku katerega^3, predstavljen mednar0 pohod za mir, ki g3 združenje izvedi0 prejšnjih tednih. delegacija ZUNANJEGA -Ministrstva^ Obisk v boli inv Ljubljani ^anes in jutri . Ud # ___^ ^strstva za zunan ev®- Namen obi; P°globiti konk °žnosti za izvedi govora iz leta 19! Predvideva preurt starodavne palače foli iz Izole in n ""P namestitev pol 0 e za restavrator) Prnih spomenike' Ko-beneške umet Srecal nato se bo v 'reCala Se z ‘ženskih m Veleposlar T. P,rav tako d DSani.sre< sirstva za eanje bo Nekaterim --vi fvd S,'®1 p« * ^uvej ’ medseb, s‘rativni p, ca as Slci ' SK kl spora Vanjn me Cailnskim Nazadnje So Sl Carinski sl°vens med obe PRORAČUNSKE SPREMEMBE Spet preizkušnja za deželno vlado Podpisi za deveti deželni referendum TRST - Deželni svet je včeraj začel obravnavati spremembe-k proračunu za tekoče leto, ki jih je predlagal odbor predsednice Alessandre Guerre, nato pa potrdila pristojna svetovalska komisija. Po poročilih večinskega poročevalca Sergia Ceccottija (Severna liga) in manjšinskih poročevalcev Paola Ghersine (Zelena lista) in Adriana Ritosse (NZ), se je zaCela debata, ki se bo predvidoma končala danes. Zatem bodo svetovalci vzeli v pretres posamezne člene pro-racuna in popravke, ki so jih predložili predstavniki vseh strank. Proračunske spremembe znašajo vsega skupaj 135 milijard lir. Finančni dokument predstavlja politično preizkušnjo za deželno vlado, Čeprav prevladuje mnenje, da bo skupščina brez večjih težav odobrila proračun. Koalicija med Severno ligo, Ljudsko stranko in ”Forza Italia" je politično gledano precej šibka, trenutno pa nima verodostojnih alternativ. Ge se bo kaj sploh zgodilo, se bo zgodilo jeseni ali najverjetneje pozimi, čeprav v vsakem primeru ni pričakovati razpusta deželnega sveta in torej predčasnih deželnih vohtev. Deželni svet je medtem prižgal zeleno luc za zbiranje podpisov za deželni referendum o vprašanju števila ležišč v zdravstvenih domovih za ostarele. Za izpeljavo referenduma (predlagala ga je SKP) bodo morah pobudniki v zakonskem roku zbrati dvajset tisoč podpisov. Dvome v zakonitost tega referendu- ma (to je že deveti napovedani referendum) so izrazil predstavniki Lige, LS, DSL in republikancev, ki so glasovali proti. Niso pa dose-gli absolutne večine glasov, s katero bi lahko preprecih to glasovanje. Včerajšnje seje se je udeležil tudi bivši načelnik svetovalske skupine Ljudske stranke Bruno Longo (njegovo mesto je prevzel Ivano Strizzolo), ki mu je pordenonsko sodišče prepovedalo udeležbo na prejšnji skupSCinski seji. Longo je vpleten v neko podkupinsko afero, odlok sodnikov je sprožil protest deželnih svetovalcev, ki so se zaradi tega obrnili na višji sodni svet. Zadeva je sedaj, kot kaže, rešena, tako da bo lahko Longo redno opravljal funkcijo deželnega svetovalca. PREDSTAVITEV V VIDMU Furlani izdali večjezičen slovar Prvič tudi furlansko-slovenski slovar VIDEM - 624 strani debel slovar z naslovom "Lingue d’Europa”, v katerem je kar veC praktičnih večjezičnih slovarjev - italijanski, furlanski, slovenski, nemški in angleški - je sedaj izšel v knjižni obliki. V letošnjem januarju in februarju je vsak dan izhajal v snopičih v videmskem dnevniku Messaggero Veneto. O tem obsežnem delu, katere avtorja sta Slovenec Marijan Brecelj in Furlan Gianni Nazzi, smo obširneje poročali že februarja. Takrat smo tudi povedali, kako je slovar nastajal in kakšne so tudi druge pobude na področju spoznavanja slovenske in furlanske kulture. V našem primeru gre pravzaprav za prvi sloven-sko-furlanski slovar, prvič je tudi, da je furlanski jezik dobil slovar z nemškim in angleškim. Prej smo imeli le furlan-sko-italijanske slovarje. Knjigo so vCeraj predstavili v Vidmu na sedežu Credito Romagnolo -Banca del Friuli, ki je delo tudi spon-sorizirala. Predstavili so jo generalni direktor banke Licinio Bacchelli, odgovorni urednik Messaggera Veneta Ser- gio Gervasutti, videmska odbornica za kulturo Mariagrazia de Prampero (mimogrede je povedala, da je v statutu videmske občine tudi predvidena valorizacija furlanskega jezika), ter profesor tržaške univerze Sergio Tavano. Furlanija je sredi evropskih tokov, odtod nujnost po spoznavanju jezikov sosedov, so besede, ki smo slišali iz ust govornikov. Prof. Tavano se je Se posebej zaustavil ob goriskem primeru sko-ro istočasne uporabe slovenskega ter furlanskega jezika s strani istih ljudi v Gorici v preteklosti, nakar so seveda eni in drugi uporabljali nemščino. Navedel je vrsto taksnih primerov v preteklosti ter dejal, da nikjer drugje v Evropi ni bilo takšne realnosti kot v Gorici, kar potrjujejo razni pisci, katerih dela Sele sedaj prihajajo na dan. O Marijanu Breclju je dejal, da si za zbliževanje slovenske in furlanske kulture ter za njuno spoznavanje na obeh straneh prizadeva že veC Časa in da ima sedaj v pripravi slovensko antologijo furlanske kulture in uglednih mož. Marko VValtiitsch TOLMIN / NASTOP ITALIJANSKEGA BLUESMANA Zucchero brez navala TOLMIN - Napovedanega navala v za pasjo poletno vročino prijetno hladno tolminsko kotlina ni bilo. Pred nekaj dnevi so krožile novice, da se bo na edinem nastopu italijanskega glasbenika Zucchera na slovenskih tleh zbralo krepko Cez de-settisoc ljudi, v resnici pa je pisana množica Stela največ štiritisoc glav. Kljub nekaterim organizacijskim spodrsljajem pa je bil večer zares vabljiv in Šarmanten. Poslušalci so se z igranjem predskupin (Mick and the Cadillacs in domačo Deja Musič Band) in litri piva ogreli za nastop najboljšega italijanskega bluesmana. Sugar, oz. Zucchero, oz. Adelmo Fomaciari je tolminski publiki v vsaj za italijanske razmere skrajšanem programu predstavil nekaj skladb iz zadnjega albuma Spirito DiVino in ducat starejših uspešnic. lisa Hunt je dvajset minut po deseh zapela prve note znane Overdose d’amore in le nekaj trenutkov kasneje je publika z burnim aplavzom sprejela Zucchera. Koncert se je odvijal po Ze utečenem kalupu, to je na visokih glasbenih standardih. Kljub utrujenosti (Zucchero je dan prej nastopil v Miinch-nu) je kantavtor s srcem zapel nove uspešnice, stare balade (Diamante, Dune Mosse, Madre Dolcissima) in ritmirane Diavolo in me, Solo una sana libidine in Pippo. Slovenska publika, in seveda veliko gostov iz Italije, je s petjem in veseljem sledila sohdnemu izvajanju. Tolminski koncert je bila okusna predjed v pričakovanju prvega nastopa italijanske turneje, ki se bo zaCela v nedeljo, 3. septembra na otoku Sv. Helene v Benetkah, kjer pa pričakujejo daljši koncert. AleS VValtiitsch ZDRAVI SE NA KATINARI Mlada Tržačanka vpletena v prometno nesrečo pri Luciji V nedeljo popoldne se je na magistralni cesti skozi Lucijo ponesrečila 20-letna Valentina Andreassich iz Ul. Monte Canin 4, ki se sedaj zdravi v katinarski bolnišnici. Zdravniki pravijo, da ni v smrtni nevarnosti, vendar kaže, da si je poškodovala vratna vretenca. Dekle se je peljalo na motornem kolesu skupaj s 27-let-nim Mauriziom Mamolijem iz Milj, ko je Jožef S. iz Portoroža na enem od dveh križiSC s svojim jugom hotel zaviti v levo proti Luciji in jima pri tem ni dal prednosti. Mamoli je bil le lažje ranjen. Še niso ugotovili istovetnosti umrlih portnikov pri Kozini Sinoči Se niso ugotovili istovetnosti treh oseb, ki so v nedeljo popoldne zgorele v dveh avtomobilih na cesti med Kozino in Divačo. Eden od avtomobilov je imel italijansko registracijo (Brescia), drugi pa avstrijsko. Kaze, da je za nesrečo kriv italijanski avto (v katerem pa naj ne bi bili italijanski državljani), ki naj bi zapeljal na nasprotno stran ceste. Po trčenju sta se vozili vneli. ^leznice / JUTRI PO NOVIH TIRIH Hitrejša in varnejša proga od Kamije do Table s trije. Gre za ureditev železniške obvoznice, ki se bo izognila zamudnemu prehodu skozi postajo v Vidmu, za dograditev ranžirne postaje pri Cer-vinjanu in za razširitev predorov med Nabrežino in Tržičem, skozi katere danes ne morejo peljati na vagone naloželib tovornjakov oz. tovornih prikolic. Za preureditev teh predorov so že dodelili finančna sredstva in pripravili operativni načrt, po katerem jih bodo razširili s posebnimi hidravličnimi frezami, ne da bi prekinili promet. Izvedenci menijo, da bodo vsa ta dela končana pred letom 2000 in šele takrat bo tržaško pristanišče zares konkurenčno za tovorni promet iz Avstrije oz. južne Nemčije. Ko bo jutri nova proga zamenjala staro, bo nastalo nekaj začasnih problemov, zaradi katerih bodo veC potniških vlakov od Vidma do Trbiža nadomestili z avtobusi. OTROCI SE OGLAŠAJO S ČUDOVITEGA LETOVANJA Pozdrav z Medvedjega brda Prejeli smo ljubek dopis iz Medvedjega Brda in ga z veseljem objavljamo: »Drage bralke, bralci in vsi prijatelji Primorskega Oglašamo se vam iz Medvedjega Brda nad Logatcem. Vprašali se boste: »Kdo pa so ti?« Smo zamejski otroci iz Trsta in Gorice, ki tu letujemo pod okriljem Slovenskega dijaškega doma "Srečko Kosovel” iz Trsta. Prebivamo v domu "Medved”, ki nam ga je dal na razpolago Center Šolskih in obšolskih dejavnosti Ljubljana. Tukaj, v prekrasnem zelenju in gorski tišini, kjer diši po pravkar pokošeni travi in cvetoči lipi, uživamo v takoimeno-vani soli v naravi. Otroci pod strokovnim vodstvom učiteljev spoznavamo bližnjo okolico. Ob primerni razlagi, ki stremi k razvoju pozitivnega odnosa do narave, njenega spoznanja in varovanja, se razvija tudi pravilen odnos do ljudi. Ge bi hoteli opisati vse, kar smo videli, slišali, doživeli, občutili, bi stran v Časopisu ne zadostovala. Vam, drag bralci, o tem samo na kratko, veC pa bo- mo svojim staršem, vrstnikom, znancem in prijateljem povedali, ko se bomo vrnili domov. Kje vse smo bili? Ogledali smo si Živalski vrt v Ljubljani, kjer smo poblize spoznali kaCo v vivariju, slona in morskega leva. Bili smo v Idriji, kjer smo obiskali Antonijev rov v rudniku živega srebra in Mestni muzej. Videli smo tudi Divje jezero in klavze - slovenske piramide. Obiskali smo ucence osnovne Sole Planine v bližnjih ZibrSah, ki so nam zaigrali igrico in zapeli nekaj pesmic. Prijetno srečanje se je nadalej-valo v domu "Medved” s tekmo med dvema ognjema. Ob tej priložnosti so se stkala nova prijateljstva brez meja. Gostitelji so nam med drugim pripeljali psico pasme Rotvveiler s petimi mladici. V Domu imajo Orffov instru-mentarij, akvarij, akvaterarij in opremljen biološki laboratorij, kjer smo pod mikroskopi opa- zovali majhna bitja. Na steni Doma je umetna plezalna stena, po kateri so otroci plezali ob pomoči in varovanju vaditelja. Urili smo se v postavljanju šotora in bivaka ter spoznali nekaj vozlov. Danes, ko vam pišemo, je sobota in jutri pričakujemo starse. Za njihov obisk so se pripravili tudi Medvejci, o Čemer ste bili že obveščeni. V ponedeljek si bomo na Vrhniki ogledali Cankarjevo rojstno hišo in spomenik, "enajsto šolo pod mostom”, izvir Male Ljubljanice v Močilniku ter Tehniški muzej Slovenije v Bistri. Za nameček se bomo v sredo odpravili Se na ogled bolnice Franje z našimi kombiji, s katerimi se varno in udobno prevažamo. Poudariti moramo, da nam hrana dobro tekne, saj je zelo okusna. Ob možnostih doma Medved, ki jih nismo v celoti izkoristili, bi veljalo razmisliti in usmeriti sem tudi mlade srednješolce. Vsem lep pozdrav in kmalu nasvidenje! Otroci in vzgojitelji NOVICE Turisti v Trstu Turistični delavci v Trstu si lahko manejo roke, saj se je tudi v juniju povečalo Število neruskih turistov, po mnogih letih pa so prišli tudi Francozi. Od vzhodnjakov je največ Hrvatov, na drugem mestu so Poljaki. APT poroCa, da se je število Avstrijcev povečalo za 98%, število Nemcev pa za 74%. Letošnje poletje se torej v turističnem pogledu obeta zelo plodno, za kar se gre zahvaliti pestri tustiCno-kultur-tii ponudbi ter ustrezni reklamni kampanji, predvsem pa padcu vrednosti lire. Mladi podjetniki Jutri ob 15. uri bo v prostorih Trgovinske zbornice v Ulici S. Nicolč 5 zasedanje na temo Razvoj novega podjetništva za mlade. Predstavnik družbe SIG iz Rima dr. Romolo, direktor oddelka za promocijo, bo predstavil nove operativne kriterije in predvsem olajšave, ki vključujejo tudi našo pokrajino, z opaznimi prednostimi v primerjavi s preteklostjo. Ebla - izvor mestnih skupnosti Profesor Paolo Matthiae, vodja italijanskih arheoloških raziskav v Ebli in dr. Frances Pinnock, direktorica laboratorija za orientalsko arheologijo na Univerzi »La Sapienza« v Rimu, bosta v četrtek, 13. julija ob 18. uri, v dvorani Assicurazioni Generali (Ulica Trento 8) vodila konferenco na temo: Ebla-izvor novih mestnih skupnosti. Konferenca bo uvod v razstavo, ki jo prireja tržaška občina in bo na ogled v konjušnici Miramarskega gradu od 7. avgusta 1995 do 7. januarja 1996. 01 o Danes ob 10. uri bo v glavni ribarnici (nabrežje Sau-ro 1) okrogla miza z naslovom »Bodočnost za ribarnico«. Srečanje bo vodil Pietro Rosa Gastaldo, deželni koordinator zveze malih trgovcev Confesercenti, ki je to srečanje priredila. V uvodu bosta o ribarnici, tržaškem nabrežju in okoliščinah dela spregovorila Gianni Fati, predsednik tržaške zbornice arhitektov, in Ester Pacor, tajnica tržaške Confesercenti. Sledila bo okrogla miza, ki se je bodo udeležbi nadzornik BAAAAS FJk Franco Boccheri, tržaški odbornik za urbanistiko Giovanni Cervesi, tržaški podžupan in odbornik za kulturo Roberto Damiani ter predsednik tržaške Trgovinske zbornice Adalberto Donaggio. Nastopil je novi prefekt Včeraj je nastopil novi tržaški prefekt dr. Mario Mo-scatelb, ki je nadomestil Luciana Cannarozza. Njegov prvi korak po umestitvi je bil ta, da se je v parku Sv. Justa poklonil spominu padlih. K spomeniku padlih v vseh vojnah je položil lovorov venec. Tvega, da izgubi vid Posledice prometne nesreče, ki se je pozno predsi-nočnjim pripetila na Miramarskem drevoredu, v višini restavracije Califomia Irm, so bile hujše kot je sprva zgledalo. Mladi, 22-letni Giuseppe Nicosl (Lonjerska cesta 42) se zdravi na okubsticnem oddelku katinarske bolnišnice, kjer so si zdravniki pri-držah prognozo in tvega, da bo imel resne težave z vidom. Več sreče je imel sopotnik, prav tako 22 let stari Gianni Ricci (Ul. Molino a Vento), ki bo okreval v nekaj dneh. Nicosi je izgubil nadzorstvo nad avtomobilom opel kadeti, nič ni pomagalo skoraj 100-metrsko zaviranje, zadel je v štiri parkirane avtomobile. JEDRSKI POSKUSI Greenpeace tudi pri nas Podpora SKR, ki predlaga manifestacijo o tej zadevi la miza točnosti ribarnice Sklep novega francoskega predsednika Chiraca, da obnovi jedrske poskuse, in nedeljski naskok francoske vojske na ladjo Greenpeace, sta odjeknila tudi na Tržaškem. To je spodbudilo krajevne pristaše mednarodne naravovarstvene organizacije, da tudi pri nas začenjajo z akcijo zbiranja podpisov proti nameram novega francoskega predsednika. Greanpeace bo zbirala podpise danes med 15. in 19. uro na Goldonijem trgu, kjer bodo tudi delili informativni material o tem aktualnem vprašanju. Z napovedanimi jedrskimi poskusi na atolu Mururoa v Tihem oceanu se je ukvarjala tudi Stranka komunistične AMavTrstu napoveduje zaprtje svoje agencije Letalska družba Alita-lia je pred kratkim zaprla svoj reprezentančni sedež v Trstu, sedaj pa je na tem, da dokončno zapre tudi svojo uradno potniško in komercialno agencijo. To je sporočil poslanec ”Forza Italia" Gualberto Niccolini, ki napoveduje poseg pri ministrstvu za prevoze in posebno parlamentarno interpelacijo Dinijevi vladi. Poslanec Niccolini je prepričan, da bo Trst s tem utrpel veliko škodo, saj je najbližja uradna agencija Alitalia v Me-strah. DOMISELNOSTI MU NI MANJKALO Sleparil in kradel po vsej Italiji Sodniki so Francu Ernestu prisoditi še druga tri leta zapora Kazenski list je dolg in zgovoren kot kazalo kakšne debele knjige: v svoji »karieri« je bil namreč Franco Ernesto karseda »delaven«, vendar kaže, da mu beseda poštenost le ni preveč domača: preživljal se je tako, da je kradel, izdajal nekrite čeke, varal, povzročil telesne poškodbe in grozil, kršil določila v zvezi z zaposlovanjem, izsiljeval, postavil na noge neko agencijo, vendar je ni nikjer registriral, kar štirikrat pa je šel v stečaj, prvič že leta 1989, zadnjic predlanskim. Sedaj je Ernesto v zapora, včeraj pa so mu sodili zaradi lažnega stečaja. Jezik se mu sicer dobro vrti, vendar sodnikov ni prepričal o svoji nedolžnosti in so mu prisodili še nadaljnja tri leta in dva meseca ječe, a za pet let ne bo mogel opravljati javnih funkcij. Pred časom je ustanovil družbo Ifit, bil je edini družabnik, o kakšnem knjigovodstvu ni bilo ne duha ne sluha. Poskušal je odgovornost zvrniti na nekega komercialista, ki o vsem ni vedel prav ničesar. Zatem se je skušal izmotati, čeS da je bil z vsem seznanjen neki Savino. Poiskali so knjigovodja Savina, ki domiselnega Ernesta sploh ni poznal. Sodnikom je bilo očitno dovolj laži, javni tožilec je bil tudi zelo kratek, zahteval je 4 leta zapora. Odv. Laurini se je sicer trudil dokazati nedolžnost obtoženca, vendar je imel res trdo delo. Ernesto je namreč znan tudi drugje v Italiji, prislužil si je omembo v znani oddaji »Mi manda Lubrano«: prodajal je stanovanja, ki niso bila njegova, a predujmi, ki jih je prejemal, so seveda izginili v njegov žep. Posojal je denar, vendar je pred posojilom zahteval čedno vsoto »za stroške« operacije. Seveda posojila ni nihče dobil. Z lisicami na rokah so ga karabinjerji spet pospremili v zapor, kjer prestaja kazen z nekega drugega procesa. es pr idalji se nadaljuje oktobra Oktobra letos se bo pričelo sklepno dejanje na procesu proti Francescu Franzilu, sinu bivšega tržaškega župana Maria Franzila, ter Paolu Matteucciju, ki sta obtožena, da sta maja 1987 organizirala požar v uradih konzorcija »Ge-stione Servizi« v Ul. Mazzini. Včeraj so zaslišali še Gianfranca Fuma, ki je skupaj z Liviom Suffijem požar podtaknil, 12. oktobra bodo na vrsti še posegi obrambe in tožilstva, morebitne replike in sodba. Urad v Ul. Mazzini je vodil Matteucci, s požarom pa naj bi uničili »nevarno« dokumentacijo. Fumo in Suffi sta dejanje priznala in so jima sodili po skrajšanem postopku (prvemu so naložili dve leti ječe, drugemu eno leto). prenove, ki seveda odločno nasprotuje francoskim jedrskim načrtom. SKP v ta namen poziva vse politične sile, pacifiste in ambientaliste, da organizirajo skupno manifestacijo, ki bi opozorila Francijo na škodljivost programa jedrskih testov. Italijanska vlada pa naj bi pozvala vse svetovne jedrske velesile, v prvi vrsti Francijo, da takoj zaCnejo z resno in kontrolirano politiko ra-zoroževanja. Stranka Komunistične prenove se tudi zavzema za čimbolj smotrno uporabo in izkoriščenje zapuščenih javnih prostorov in poslopij v mestnem središču. Jacopo Venier, občinski, svetovalec Komunistične prenove, ki že dalj časa pozorno spremlja ta vprašanja, je včeraj predlagal županu Riccardu Illyju, da bi se poslopje, ki ga uporablja vojska, namenilo mladinskemu socialnemu centru. SKP tudi opozarja na vrsto poslopij, ki so bila obnovljena, nato pa prepuščena vandalizmu. Tu gre omeniti zlasti parkirni prostor pri trgovskem centru Giulia, ki ga je Občina Trst kupila za kar 13 milijard lir, kjer bi se po mnenju Venierja dalo urediti obsežen vrt in sedež za rajonske organizacije in društva Svetega Ivana. Komunisti ugotavljajo, da v mestu manjka predvsem občutljivost za politično koordinacijo med vsemi javnimi ustanovami, ki bi pripomogla, da bi se smotrno izkoriščala skupna lastnina v socialne namene. MATURE / LICEJ F: PREŠERNA Na znanstvenem liceju vsi zreli Med kandidati tudi trije odličnjaki Bele pole z ocenami so bile v središču pozornosti maturantov znanstvenega liceja Vsi zreli in med njimi trije odličnjaki - tak je rezultat letošnjih zrelostnih izpitov na znanstvenem liceju Franceta Prešerna. Ocene so bile razmeroma visoke, nekateri kandidati sploh niso verjeli, da je komisija tako visoko ocenila njihovo znanje. Šolanje na znanstvenem liceju Franceta Prešerna so včeraj uspešno zaključili: 5. A razred: Aleksandra Ažman (56/60), Breda Cok (58), Valentina Ferluga (52), Alessandra Fontanot (60), Igor Guar-diancich (50), Taisja Kodrič (48), David Korošic (54), Andrea Leghissa (39), Sabina Legovich (43), Samantha Mazziero (52), Alenka Mikulus (42) , Deana Neubauer (49), Lara Praselj (40), Paolo Rustia (38), Sara Semec (48), Barbara To-ros (45), Marko Verri (43) , Irina Vitez (44). 5. B razred: Elena Bandi (48), Samuela Bandi (60), Elena Braini (40), Marko Emili (42), Martina Golemac (38), Rodney Koren (38), Pavel Križman (56), Elena Lorenzutti (48), Aleš Pe-taros (60), Monika Radovič (44), David Suligaj (48), Zaira Vidali (58), Ivan Zidarič (44). 5. C razred: Gregor Bizjak (44), Miloš Ciuk (36), Max Cernigoi (54)' Maksimiljan Grgič (46)’ Ivo Kerze (58), MileIia Kovačič (39), Maja MeZ' gec (56), Deva PinC)? (54), Tilen Praprotni* (50), Marco Settimi (361 Heidi Sigoni (54), Iz10^ Spetič (42), Daniele T°' scano (36), Igor Velja* (42), Mirna Viola (50)’ Janez Žlender (48). PSIHIATRIJA / POBUDA ZA MLAJŠE Sodobno komuniciranje kot psihiatrična terapija Služba za umsko zdravstvo pri nekdanji psihiatrični bolnišnici bo v kratkem začela s tečajem o družbeni komunikaciji kot sodobnem pristopu k psihiatrični terapiji. Gre za pobudo, s katero nameravajo pomagati mlajšim osebam, ki imajo težave v svojih odnosih z družbo, kar se izraža tako z vidika psihiatričnih motenj, kakor tudi v zvezi z uživanjem mamil. Prav zaradi tega so k sodelovanju pritegnili tudi skupnost S. Martino in Čampo, združenjem, ki se že 20 let pod vodstvom duhovnika Maria Vatte ukvarja z narkomani. TeCaja, ki bo trajal od 4 do 9 mesecev, se bo udeležilo 25 mladih od 20. do 35. leta starosti. Prvi mesec jim bodo predavatelji predstavili razne vidike sodobnega komuniciranja in vlogo, ki jo opravlja v današnji družbi ter v medosebnih odnosih. Zatem se bodo udeleženci tečaja posvetili trem področjem komuniciranja, in sicer ustvarjanju radijskih programov, pisanju za »cestni Časopis«, ki obravnava vprašanja ljudi, ki živijo na družbenem obrobju, in raznim pristopom k uporabi računalnikov. Drevi balet Momix pri Sv. Justu Drevi ob 21.30 se bo na Gradu sv. Justa pričela baletna predstava Passion. Nastopila bo znana skupina Momix, ki jo vodi Moses Pendleton, koreograf, za katerega velja po vsem svetu mnenje, da gre za pravega genija sodobnega baleta. Avtor glasbe pa je Peter Gabriel - in tudi njegovo ime spada v sam vrh svetovnega glasbenega ustvarjanja - ki je istoimensko skladbo Passion skomponiral za film Zadnje Kristusovo trpljenje Martina Scorsezeja. Vstopnice so na prodaj v Pasaži Protti. Odličnjakinja Samuela o maturi Pred poslopjem znanstvenega liceja Franceta Prešerna je bilo včeraj malo pred 14. uro živahno. Dijaki so prihajali, pogledali na bele pole, prilepljene na sipo in ugotavljali, da je bil uspeh res velik. Med tremi odličnjaki se je na šoli zglasila le Samuela Bandi. Aleš Petaros je že odšel na počitnice v Slovenijo, zato je poslal na ogled ocen »družinsko delegacijo«: brata Tomaža in mamo. Vrnil se bo v nedeljo, v ponedeljek pa bo spet odpotoval, tokrat na maturantski izlet. Odličnjakinja iz 5. A razreda Alessandra Fontanot je že pred nekaj dnevi najavila, da ne bo prišla »pogledati ocen«. Do pol treh popoldne je ni bilo na šolo. Ob njuni odsotnosti je tako pripadala glavna beseda Samueli Bandi, dijakinji 5. B razreda. Priimku navkljub je odličnjakinja doma iz Boljunca (»..a mama je iz Predenega,« je pojasnila). Vseh pet let Šolanja na liceju je bila med najboljšimi dijaki, »z vsaj srednjo oceno osem.« Ko je začela praviti o maturi je takoj na začetku pojasnila, da »smo imeli srečo.« Sreča je bila v obliki tradicionalne matematične naloge. Ko bi za maturo izbrali snov, ki je bila predvidena za novo, eksperimentalno smer, bi verjetno kandidatom trda pred- W1 ______ IKt. la. »Tudi literarna naloga v slovenščini o pisatelju Rebuli je bila pričakovana: zamejski pisatelj je prejel Pre' šernovo nagrado, Z® mnogo let ni bilo na maturi naslova o njegovem delu...« Samuela je pisala o nekaterih njegovih važnejših delih in o njegovem p°' gledu na življenje. P°' vedala je tudi, da je na znanstvenem liceja vec kandidatov izbralo literarni naslov. Slovenščina je tako rekoč njen konjiček^ saj ji je slovenski jezik všeč in rada bere slovenske knjige. Na maturi se ji je ta pozornost do materinega jezika bogato obrestovala. O študiju na liceja je menila, da je v petih letih pridobila preč®) znanja, in to se posebno v zadnjem letniku-ko je tudi vzpostavila s profesorji bolj5® stike. Po maturi si bo, s® veda, privoščila poCa' nice, jeseni pa bo na daljevala Študij. nai verjetneje psihologij0, (M.K.) ,- .fr ’ MAVHINJE / FESTIVAL AMATERSKIH GLEDALIŠKIH SKUPIN PODŽUPAN ROBERTO DAMIANI Zavest, da pač »ves ta (zamejski) svet je oder...« Za konec še veliko pohval in nekaj kritik - Nasvidenje prihodnjič Knjižno tržnico bo mogoče zopet odpreti Izvajati določila odredbe Kulise so se zgrnile nad mavhinjskim odrom. Za Ik?1 Prv* festival zamejskega amaterskega gleda-ca. Cas je, da pod dogajanjem zadnjih dveh tednov ^gnemo črto za konCni obraCun. Najprej pohvale: organizatorjem, gledališkim sku- Clani Sportno-kulturnega društva Cerovlje - ^avhinje so si prav zaradi svoje prizadevnosti, zara-v ,sv°iega požrtvovalnega dela pri organizaciji festi-Sr a Prisl^ili nagrado Primorskega dnevnika. Na-jim je med slavnostnim nedeljskim večerom i °fda novinarka Neva Lukeš, ki je poudarila, da a)o take pobude v naši skupnosti izredno po-s j11 ono vlogo, saj predstavljajo priložnost za (jj, anie in soočanje ljudi, ki delujejo na istem po-D ki imajo podobne izkušnje ali ki so se šele ®d kratkim vključili v gledališki svet. ski ■ a) nemogoče je v par vrsticah izčrpati pregled Ve ^ln' Potrebno bi bilo kar nekaj strani, da bi njiho-UiilfaSt0Pe vsa) v glavnih obrisih predstavili in bi o in povedali le najnujnejše. Za vse naj velja le priz-)e ob dobri volji, ki je vsekakor potrebna, da se na re ,r Postavi dramsko delo, še pred tem pa da se zbe-Pr it k* 80 voljni vaditi in nastopati na odru -nik ^Clnstvom in žirijo. O sposobnostih posamez-kQ 80 2e vse povedale nagrade in dejstvo, da je nis 'D3 lzroClla celo vrsto priznanj, ki ob začetku ter" i • Predvidena potrjuje tezo, da se med ama-l1 skriva marsikateri talent... klik6 ° °k)Clnstvu. Poudarili smo že, da je bilo pu-Vel'P Sk°rai vec, ko so je organizatorji pričakovali, si ni ’e kdo domačinov, veliko pa tudi takih, ki so di. i g 8kupine, za ketero so »navijali«, ogledali luka f ?.vrst° drugih predstav. Nastopov je bilo seve-Ma l. . 0’ da je najbrž le malokdo prihajal v je mnje vsaj, veCer jn j.er je bila izbira zelo pestra, do t lahko dobil nekaj za svoj okus: od komedij baret e vnuka Marko in Thomas ter sorodniki. PadriCe, 11. julija 1995 Ob smrti drage mame Ludmile izreka iskren0 sožalje odborniku Stoj3' nu Žagarju in svojcem upravni odbor Gozdne zadruge Padrice Ob izgubi drage mame Milke izrekata svojce01 najgloblje sožalje družini Rolli in Triolo Soigralci in elani K Bor in Cicibone izrekaj0 globoko sožalje Iva°^ Perčiču in svojcem ob 1 gubi drage mame. Vsi na liceju F. PreS6^ ren sočustvujem0 ^ družino ob smrti VT°.' Andrejine PerCic, ki dolgo let poučevala 0 naSi Soli. Globoko užaloščeni rekamo občuteno soZ3 ^ Ivanu ob izgubi drag^ mame kolegi in vodst SDGZ in Servisa Ob bridki izgubi draf^ mame Andrejine izre^kll iskreno sožalje Mat ^ Perčiču in svojcem usl benci, ravnateljstvo ^ upravni ter nadzorni bor Zadružne kraske bank6 na Opčinah. Ob težki izgubi s°s*r Andrejine izrekaj0 riju Maverju in druzl11 iskreno sožalje kol°8*c in kolegi slovenskih SP redov radia Trst A Prijatelju Ivanu globoko sožalje ob F6 ni smrti njegove ljuD1) ; druži00 10. julij 1995 menjalnica Nemška marka (tečaj za 1 DEM) Avstrijski šiling (tečaj za 1 ATS) Italijanska lira (tečaj za 100ITL) nakupni prodajni nakupni prodajni nakupni prodajni ^banka Ljubljana 81,55 81,95 11,45 11,65 6,89 7,31 _^anka Koper 81,45 81,95 11,40 11,65 6,88 7,31 A^aka Nova Gorica 81,55 81,90 11,45 11,65 6,89 7,30 _^ka Celje d.d., t: 063/431-000 81,30 81,95 11,40 11,60 6,75 7,25 -^Mnn t i'zVo'mir'0 T>rv_ Kom0^US* vei)a na rednih po Jas Hertz avtobusnih Ljubljano in se, tiudimpesto in Mii-Crm’ kmalu pa naj bi tok Popuste tudi na pro-Paria,^ kjubljano in Rimom, sla‘r™’HtanbuJom in Brati- nije ir, 29 potovanja iz Slove-Pl )e dejal Janez dittsk / v?dja Centra za mla-ga jp dmzem, iu dodal, da nutno mogoče dobiti le pri njih na Centra za mladinski turizem Mladi turist na Celovški cesti v Ljubljani, v prihodnje pa tudi na dragih društvih Počitniške zveze po Sloveniji. Z novostjo so seznanjeni tudi vozniki avtobusov, tako da je po zagotovilih Janeza Dolenca, direktorja Kompas Hertza, mogoče kupiti karto s popustom na avtobusu samem (cena bo v tolarjih ah nemških markah). Janez Plevnik je predstavil tudi posebno poletno akcijo, Mladinski hotel je lahko na Metelkovi (Foto: Mark Fillies) v okviru katere mladim za ma mladih, to je težav mla-preventivo pred okužbo z dinskega prenočišča oziroma aidsom brezplačno dehjo po- mladinskega hotela, ki ga sebne »potne hste« s prilože- Ljubljana nujno potrebuje, in nim kondomom. Ta poteka dodal, da si CMT se vedno po vsej Evropi pod geslom prizadeva, da bi ga uredili v »Europe against Aids«. nekdanjih zaporih na Metel- Plevnik se je dotaknil še kovi cesti, vedno zelo perečega proble-. . Barbara Sedmak Spremembe volilnega zakona LJUBLJANA - V sredo se bodo spet sestali predstavniki treh koalicijskih strank, ki usklajujejo predloge sprememb volilne zakonodaje. Za to, da bi se popravil volilni zakon, bo potrebna dvotretjinska parlamentarna večina, kar pomeni, da bo morala tokrat trojica LDS - SKD - ZLSD glasovati popolnoma usklajeno, spremembe pa bo morala podpreti tudi najmanj ena od opozicijskih strank. V parlamentarnih krogih ocenjujejo, da bi se pogajanja morala končati v prvih jesenskih mesecih, tako da bi bila zakonodaja v državnem zbora popravljena do konca leta. Ce se ta optimistični scenarij ne bo uresničil, pa se bodo pogajanja nadaljevala prihodnje predvolilno leto, ko bodo seveda kakršnikoli politični dogovori mnogo težji. Večina tudi majhnih strank soglaša, da je nujno popraviti izračunavanje mandatov iz ostankov glasov, ki je na prejšnjih volitvah bistveno oškodovalo predvsem LDS, pa tudi SKD in nesorazmerno povečalo težo maj-hnih strank. Prav tako ni posebej sporen predlog o dvigu praga za vstop v parlament, Čeprav še ni jasno, kako visok bo. Od tu naprej pa so pogajanja popolnoma odprta. Kot je znano, predlaga združena lista, ukinitev nacionalnih list, s Čimer se liberalni demokrati in krščanski demokrati nikakor ne strinjajo. LDS predlaga ukinitev volilnih okrajev, kar je po nekaterih interpretacijah v nasprotju z interesi in načinom organiziranja krščanskih demokratov, združena lista pa bi s tem soglašala, Ce bi obenem namesto osmih sestavili štirinajst ali petnajst volilnih enot. Tako je v tem trenutku jasno samo to, da zagotovo ne bo prišlo do spremembe bistva samega volilnega sistema, ki bo ostal proporcionalen z elementi večinskega. Tanja Starič STRANKE / SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA Kaj se dogaja z lastninjenjem? Podobnik meni, da večina direktorjev dela zakonito LJUBLJANA - Na včerajšnji tiskovni konferenci Slovenske ljudske stranke je predsednik stranke in poslanec Marjan Podobnik predstavil predloge sklepov za današnjo izredno sejo državnega zbora o lastninjenju. SLS si kot pobudnik izredne seje prizadeva, da bi prvič od začetka lastninjenja prišlo do celovite informacije o vsem, kar se v zvezi z njim dogaja. Vendar ta informacija doslej ni bila dana, ne pričakujejo pa je niti na današnji seji DZ, ki jo Marjan Podobnik sicer označuje kot zgodovinsko, saj bo na njej o postopkih lastninjenja govorilo vec kot dvajset poslancev. Po Podobnikovem mnenju je celotni sistem lastninjenja postavljen tako, da ima vgrajen princip neunCikovitosti. Čeprav pravobranilstvo, tožilstvo in agencija za preprečevanje pranja denarja zatrjujejo, da so naredili vse, za kar so pooblaščeni pri nadziranju poteka lastninjenja, še vedno prihaja do gospodarskega kriminala. Podobnik je poudaril, da samo majhen del direktorjev in vodilnih ekip v podjetjih, ki se lastninijo, ne dela v skladu z zakonom, večina pa jih dela zakonito. Prav zaradi te večine je treba postaviti loCnico med tistimi, ki delujejo zakonito, in kršite- lji. Agencija za plačilni promet, nadziranje in informiranje je za obdobje med letoma 1990 in 1992 ugotovila za vec kot 51 milijard tolarjev oškodovanj družbene lastnine, oškodovanja pa so potekala tudi prej in pozneje. Relativizacija tega realnega oškodovanja družbene lastnine je po Podobnikovih besedah klasičen poskus legaliziranja in omilitve nepravilnosti. SLS si prizadeva, da bi določiti odgovornost za nepravilnosti pri lastninjenju in postaviti loCnico med kršitelji institucijami in kršitelji posamezniki. Poslanka Metka Karner LukaC je menila, da je vlada pred današnjo izredno sejo oddala samo statistične podatke, ne pa tudi podatkov o kritičnih točkah dosedanjega lastninjenja. Poročila ne vsebujejo podatkov o tem, ali je bil dan v lastninjenje celoten družbeni kapital in ali je v tega vključen tudi kapital slovenskih gospodarskih subjektov v tujini. Podobnik je Se opozoril, da je vlada poslala predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o privatizaciji pravnih oseb v lasti Sklada Republike Slovenije za razvoj v državni zbor le dan pred začetkom izredne seje, kar pomeni, da ga poslanci ne bodo mogli temeljito pregledati in sprejeti morebitna dopolnila. Nataša Gorišek NA KRATKO Novo arheološko najdbišče pri Hvaru ZAGREB (AFP) - Dnevnik Večemji list je objavil vest, da so hrvaški arheologi v bližini otoka Hvara odkrili ostanke neke mavrske ladje, ki se je najverjetneje potopila v tretjem stoletju našega štetja. Na najdbišCe, eno redkih, ki ga podtalni lovci na amfore niso oropali, je opozorila skupina ribičev pred nekaj meseci. V ladji, ki je bila zakopana približno petindvajset metrov pod morskim dnom v zalivu blizu Vrbovške severno od Hvara, so arheologi odkrili osemdeset amfor, 70 cilindričnih s štiridesetlitrskim volumnom in deset manjših, v katerih so mornarji hranili olje in vodo. Našli so tudi izdelke iz keramike in pravo redkost - ostanke mozaika, ki naj bi po mnenju strokovnjaka Marinka Petriča iz urada za spomeniško varstvo na otoku krasila ladijsko kuhinjo. Šeherezada z brzostrelko BERLIN (dpa) - Bejartova Šeherezada, ki je svojo praizvedbo doživela prejšnji teden v berlinski državni operi Pod Lipami, je osupljivo spremenila obraz. Pametna vezirjeva hčerka iz TisoC in ene noCi je nastopila v Cmi obleki islamske fun-damentalistke, z brzostrelko obešeno okoli vratu, se prijavila za lepotno tekmovanje in odigrala božanstvo, rožo, zapeljivko. Orientalskih pravljic v razburkanem dvajstem stoletju ne pripoveduje več. Koreograf Maurice Bejart je svoj najnovejši balet pesimistično poimenoval Apropos Šeherezada. 68-letni ustvarjalec, znan po svojih vizijah Azije, je današnje razmere na azijskem kontinentu povezal s temo Šeherezade. V vlogi Šeherezade sta plesala Bettina Thiel in Ralf Stengel. Poleg Šeherezade - Suite ruskega komponista Nikolaja Rimskega-Korsakovva z orientalskim pridihom - so za koreografijo uporabili tudi Maurice Ravelovo uglasbitev 1001 noCi in Ognjemet Igorja Stravinskega. Kvartopirci pomagajo muzeju BERLIN - Usoda ene najpomembnejših slik nemškega slikarja in grafika Otta Dixa (1891-1969) Igralci skata (Die Skatspieler, 1920, na sliki) je bila v soboto v berlinskem hotelu Intercontinen-tal zapisana v kartah. Delo - protivojno satirično mojstrovino berlinskega dadaizma z oficirji iz prve svetovne vojne, ki igrajo skat -, ki je naprodaj za 7, 7 milijona nemških mark, bi rada zaradi njegovega izjemnega pomena za svojo zbirko pridobila berlinska Neue Nationalgalerie. Galerija mora potrebno vsoto zbrati do 15. julija (slika je sicer v zasebni lasti v New Yorku); 4 milijone so pridobili že s prispevki donatorjev in sredstvi loterije, preostanek pa so skušali zbrati v soboto, in sicer z dobrodelnim turnirjem v isti igri, kot jo je upodobil Dix, v skatu, ki je v Nemčiji zelo popularna igra. (The European Magazine, V. U.) LITERATURA / MICHAEL PAL1N V HEMINGWAYEVEM STOLU Bralci ne bi smeli pozabiti strani 57 LONDON - Michael Palin je prijeten sogovornik; očarljiv, zabaven in dostopen, prav takšen, kot ga poznamo s televizijskega zaslona. Njegova izjava, Čeprav zveni neverjetna, je vendarle prijetno presenečenje: »V bistvu sem lenuh in vedno se moram prisiliti k delu. Zadnjih deset let nisem želel igrati komičnih popotnikov in nastopati v televizijskih šovih, pa sem vendarle prav to počel.« Prav zato je toliko bolj razumljivo, da se je štiri mesece posvetil pisanju svojega prvega romana -Hemingwayev stol. Zgodba, ki je izšla pri britanski založbi Methuen, pripoveduje o uglajenem in prijaznem postnem uradniku v majhnem mestcu v Suf-folku. Vsaj tako ga boste sprva ocenili. Vendar ste se zmotili: je Človek, ki sta ga povsem zasvojila življenje in delo Ernesta Hemingwaya, zato ves svoj prosti Cas posveti tej svoji obsedenosti. Ko spozna mlado, izobraženo Američanko Ruth Kobler, ki je prišla na Otok pisat knjigo o vplivu žensk na Hemingwayevo življenje, ju zbliža zanimanje za pisatelja. Ruth Martinu odpre pogled v svet, v življenje, ki je precej drugačno od samotnega, kakršnega je Martin do takrat poznal. Ruth mu tudi ponudi priložnost, da kupi pravi Heming-wayev stol. Martin sprejme izziv. Zbrati mora denar za nakup stola, zaradi Cesar se sooči z vrsto zapletov, ki dokončno spremenijo njegovo življenje. Michael Palin, ljubitelj Heming-wayevih del, priznava, da ga je prevzela »predvsem pisateljeva mistika.« Zbegalo ga je protislovje med pisateljevo Čutnostjo in njegovo zunanjo mačistično podobo, po kakršni je slovel, ter nasprotje med duševnim trpljenjem in ustvarjalnostjo, kar ga je pripeljalo do tragičnega konca. Hemingwayev stol se loteva predvsem legendarnih motivov, obsesije in neuspeha, vendar ne pompozno in dolgočasno. Med branjem Martinove zgodbe spoznamo, da je tudi povprečni človek sposoben nenavadnih dejanj. Dogajanje v romanu se vrti okrog Martina in ne Hemingwaya: »Predvsem me zanimajo povprečni ljudje, ki se lotijo nenavadnih stvari,« pravi Palin. Ker ja.dogajanje zgodbe postavil v postni urad, je natančno opisal tudi sedanje stanje v tej inštituciji. Dolgo se ni zavedal, kako pomembno vlogo bo delo odigralo zaradi nedavnih privatizacijskih razprav; slednje so v knjigi prav tako omenjene: ko je na Martinov položaj imenovan računalniško izobražen Nick Marshall, na pošti ni vec prijaznega človeškega obraza: »V vsakem kraju bi morali ostati prijazni ljudje, ker sem prepričan, da nosi vsak človek v sebi veliko dobre- 1”. LITERATURA / PROGRAM OSF Splošnoirobraževalnhit ilfiliteeill 4.000 knjig, LJUBLJANA - Open Society Institute - Slovenia /Zavod za odprto družbo - Slovenija/ že tretje leto zapored izvaja program odkupa knjig in Časopisov za splošnoizobraževalne knjižnice, ki jim, kot vemo, primanjkuje sredstev za nakup novega knjižničnega gradiva. Projekt so ravnokar končali. V projektu je sodelovalo 60 splošnoizobraževalnih knjižnic iz cele Slovenije, Slovanska knjižnica iz Ljubljane, Knjižnica I. G. Kovačiča iz Karlovca (kjer so že lani ustanovili oddelek slovenskih knjig) in knjižnica Inštituta za humanistiko ISH. Za njih so odkupili več kot štiri tisoč knjig in plačali enoletno naročnino za osem kulturnih Časopisov. Knjižničarke in knjižničarji so sami izbrali založbe in publikacije devetnajstih založb: Studia humanitatis, Znanstveno in publicistično središče, Krt, Prevodi, Časopis za kritiko znanosti, Akademska založba Katedra, Annales, Analecta, Taxus, Doba, Didakta, Učila, Tangram, Epta, Rokus, Vitrum, Emonica, Fakulteta za družbene vede in Inštitut za narodnostna vprašanja. V projektu je sodelovalo osem kulturnih Časopisov: Maska, Literatura, M’zin, Dialogi, Format, Likovne besede, Ekran in Glasbena mladina. Celotna vrednost odkupljenih publikacij in Časopisov znaša več kot 70 tisoC ameriških dolarjev. Po končanem projektu še naprej občasno odkupujejo različne, zlasti težje dostopne publikacije za slovenske splošnoizobraževalne knjižnice. PR PRISLUHNITE The Glenn Gould Edition: Arnold Schoenberg Klasika, založila Sony Classical, 1994, distribuira Dots records, 119 minut glasbe, 2 laserski plošči. Kanadski pianist Glenn Gould je bil ekscentrik, posebnež in samosvoj glasbeni interpret. Posnel je veliko število glasbenih del, pri Sony Classical pa so iz magnetofonskih trakov starejšega datuma (Gould je snemal predvsem v 60. in 70. letih) izdati obsežno zbirko njegovih glasbenih posnetkov od Bachovih fug in preludijev do skladb Schoenbergove dodekafonije. Dve laserski plošči s Schoenbergovimi deti sta razdeljeni na izključno klavirske skladbe na prvi laserid in na stinfonicno/komomo glasbo na drugi. Klavirski recital se na začetku predstavi s tremi klavirskimi skladbami op.ll in skladbicami op.19. Oba opusa sta iz Schoen-bergovega drugega umetniškega obdobja, iz dnevov atonalnega iskanja. Ožarjena noc (op. 4) za godalni sekstet in Gurretieder za orkester, zbor, soliste, recitatorja predstavljata skrajno mejo romantične glasbene forme in harmonije, tonalni konec, dosežen z zgoščeno kromati- ko in aberacijo, ter začetek tavanja do op. št. 23, prve dvanajsttonske skladbe; v našem primera kot nadaljevanje glasbenega programa na prvi laserid. Sledijo ji Se klavirska dela op. 25 in op. 33. Ob poslušanju teh težko razumljivih skladb začutimo nekaj posebnosti Gouldo-vih izvajalskih posnetkov. Med igranjem klavirja si namreč pianist popolnoma brez predsodkov in precej glasno prepeva dele partiture in s tem nas prepričljivo prestavi v nekakšno komorno in intimno vzdušje. Druga laserka je zamišljena kot splet Schoenbergovega klavirskega koncerta op. 42 in komornih skupin. Gould igra ob soigri CBC simfoničnega orkestra Med komornimi skladbami je najprej krajša Fantazija za violino in klavir (Israel Baker igra violino), sledi pa ji bolj znana Oda Napoleonu Bonaparte. Skladba za recitatorja (John Horton), pianista in godalni kvartet, ki je tukaj v zasedbi znanega Juiltiard String Quateta. Kot sklepna skladba je predstavljen še prvi od treh delov halucinantne skladbe Pierrot lunaire, op. 21. Sedem krajših, atonalnih epizod. Posebnost te skladbe je »Sprechgesang«, nekakšno tonsko govorjenje, skozi katerega nam Patricia Rideout posreduje zgodbo Albert Giarauda. (M 2.) ga.« Palmov roman vabi bralca k razmišljanju, saj se avtor zaveda, kaj založba in bralci od dela pričakujejo. »Najbolje se izražam s humorom, vendar sem želel, da se komični element razvije med odvijanjem zgodbe.« To mu je uspelo tudi tako, da je združil nasprotne elemente in jih prepustil toku dogodkov. Vsekakor roman odlikujejo odlično opisane osebe in dobri dialogi, ki pričajo, da je avtor izreden opazovalec ljudi, hkrati pa tudi odlično opiše različne položaje. Lahko torej pričakujemo dramatizacijo Heming-wayevega stola? Palin priznava, da je pri pisanju, Čeprav je bilo včasih naporno, resnično užival: »Delo je odmev moje miselnosti, nanj ni vplival nihče. Je izkušnja, kakršne še nisem doživel« Je v njej kaj takega, kar Palin žeti, da bralci ne pozabijo? »Stran 57,« odgovori brez razmišljanja. »Upam le, da sem bil. pošten in da se bodo ljudje, ki bodo moje delo prebrali, zavedati, da nosijo v sebi sposobnosti, ne da bi se jih zavedali.« NaCrti za prihodnost? Michael Palin že razmišlja o novi knjigi, tokrat o Afriki. Vendar moral bo Se nekaj Časa počakati, kajti z Johnom Cleesom načrtujeta tudi snemanje nove nadaljevanke. PR Na stiki Michael Palin, nekdaj Monthvpvtonovec IZŠLO JE / KNJIGE S. Flere, M. Kerševan: Religija in sodobna družba Zbirka Alfa, izdalo in založilo Znanstveno in publicistično srediSCe, Ljubljana 1995, natisnila Ja Grafika, mehka vezava, 24 x 17 cm, 205 strani. Dr. Sergej Flere, predavatelj sociologije na Univerzi v Maribora, in dr. Marko Kerševan, profesor na Oddelku za sociologijo ljubljanske Filozofske fakultete, sta na področju slovenske sociološke literature prispevala že številne znanstvene prispevke, osredotočene bodisi na splošno sociološko problematiko bodisi na fenomen religije oziroma marksizma. Knjiga Religija in sodobna družba je, kot sta zapisala avtorja, prvi pregledni in sistematični uvod v sociologijo religije v slovenščini, namenila pa sta jo vsem, ki se želijo seznaniti z dosežki, možnostmi in mejami sociologije pri soočanju s fenomenom religije, oziroma predvsem študentom sociologije in teologije ter učiteljem sociologije v slovenskih srednjih šolah. V učbeniku želita po eni strani prikazati problematiko odnosa med religijo in dražbo, po dragi pa te odnose prikazati s sistematičnim in preglednim prikazom kategorij, pojmov, stanj in procesov, ki jih sociologija obravnava. Poudarek v knjigi je na problematiki religije v sodobni družbi, obsežno zadnje poglavje pa je namenjeno vprašanju religije in cerkve v slovenskem prostora. (V. U.) A. Debeljak: Oblike religiozne imaginacije Zbirka Sophia, izdalo in založilo Znanstveno in publicistično srediSCe, Ljubljana 1995, natisnila Ja Grafika, mehka vezava, 20,5 x 14 cm, 177 strani. Knjiga Oblike religiozne imaginacije dr. Aleša Debeljaka, pesnika, urednika in profesorja sociologije religije in umetnosti na ljubljanski Fakulteti za družbene vede, prinaša (v knjigi zbrane, sicer pa že objavljene) izsledke avtorjevih podiplomskih študijev na ljubljanski Fakulteti za družbene vede in newyorski Maxwell School of Cizizenship and Public Affairs oziroma, kot je v predgovoru zapisal sam avtor, študije primerov, katerih ohlapno rdeCo nit povzemajo tri osnovna poglavja in ki so raznorodne tako po tematiki kot stilističnem pristopu. Knjiga, ki se zavestno odpoveduje sistematiki, torej ne ponuja celovitega sistema, pac pa metodo teoretske »kr-panke«. V njej se je dr. Debeljak soočil z islamskim fundamentalizmom in islamsko sveto vojno dzihad ter evropskim razmerjem do njih, s pogledi Maxa VVebra na religijo (VVebrova tipologija religij, pojmovanje protestantizma in askeze, smisel v VVebrovi sociologiji religije) in z možnostmi transcendence (religiozna etika in molitev ter kritika negativnega plato-nizma). Študije dopolnjujejo obsežne navedbe relevantne strokovne literature. (V. U.) N. Bobbio: Desnica in levica Zbirka Mala edicija ZPS izdalo in založilo Znal1" stveno in publicisti^10 srediSCe, Ljubljana 199°’ natisnila Ja Grafik3’ mehka vezava, 20,5 * 12,5 cm, 113 strani. Esej italijanskega filoz0*3 in predavatelja na ufflver' zah v Padovi, Sieni in T°' rinu Norberta Bobbia stra e sinistra, ki je iz5®, lani pri rimski založb1 Donzelti editore (letos j6 pri isti založbi izšla ž® draga, predelana in razš1' rjena izdaja), prihaja v okviru zbirke Mala edicij3 ZPS v prevodu Marjan3 Sedmaka (ki je napisalJ0 di predgovor) zelo hitr® med slovenske bralce. Av. tor, ki se je sicer posveča1 predvsem filozofiji prava in demokratičnim sist® mom ter vladavini de®0" kradje, je v njej reagiral n politične spremembe Italiji (predvsem na kon centriranje politične ®°t v Berlusconijevih rokam na krizo vrednot in in 23 ton ideologij, ki so sovp3 dli s padcem berlinske^ zidu in razpadom bipokf nosti sveta. Osredn) vprašanje Bobbijeve kn]j žice (ki je bila v Italiji do ge tedne na vrhu sezn3 mov uspešnic) je, ali j0,0®" titev na desnico in le®00’ ki je kot politična petsP^ ktiva prevladovala v za dnjih dveh stoletjih,v 0 sotnosti velikih ide®0 skih in hiliasticnih she sploh še upravičena. B° bio med dragimi p°nt!l tudi odgovor: »Ideologj) preteklosti so nadomes® drage, nove ali pa takso > ki se pretvarjajo, da so n® ve. Drevo ideologij je v . dno zeleno.« 1RANCIJA, ŠPANIJA / HUD KRVNI DAVEK EVROPSKIH CEST V treh avtobusnih nesrečah 30 mrtvih ^ojhujšo nesreča je bila pri Avignonu kjer je umrlo 23 potnikov OBLETNICA / ZAČETEK JEDRSKE ERE Pred 50. leti prva jedrska eksplozija v New Mexicu VVASHINGTON - Pred petdesetimi leti, 16. julija 1945, se je zadela jedrska era. V puščavi ameriške zvezne države New Mexico so Američani testirali prvo jedrsko bombo. Do zadnje sekunde ni nihče vedel, če so bili vsi računi točni, če se bo vse končalo s polomijo ali s katastrofo...Po Hirošimi in Nagasakiju je ameriški predsednik Harry Truman lahko končno rekel: »Za največjo znanstveno igro v zgodovini človeštva smo stavili dve milijardi dolarjev in dobili.« Prva jedrska bomba je bila pravi mednarodni proizvod. Tu so bili Američan Robert Oppenheimer, Italijan Enrico Fermi, Danec Niels Bohr in drugi vrhunski znanstveniki, ki so iz Evrope zbežali pred fašizmom in nacizmom. Med njimi je bil tudi nemški komunist Klaus Fuchs, ki je kasneje Sovjetski zvezi posredoval marsikatero tajnost. Teoretično podlago jedrski bombi pa je postavil desetletja prej Albert Einstein, ki se je kasneje tega sramoval kot »najhuj- še napake v svojem življenju.« Kaj so v resnici pripravljali, je vedelo le nekaj sto znanstvenikov, tehnikov in visokih častnikov, skoraj 300 tisoč v ta projekt vključenih ljudi pa sploh ni imelo pojma, kaj v resnici delajo. Pravili so jim, da iščejo nov energetski vir, tako da ni nihče posumil, da bi to lahko bilo orožje. Ognjena krogla, ki je po eksploziji prve jedrske bombe nastala pri novo-mehiškem Alamogordu, je bila vidna vse do 700 kilometrov oddaljenega Amarilla. Taka bomba pa je po letu 1956 rabila le kot detonator za vodikove bombe, ki so jih ZDA, Sovjetska zveza, Francija, Velika Britanija in Kitajska preizkušale na zemlji, pod zemljo, v zraku in pod morjem. Celo revna Indija, ki mednarodno skupnost prosjači za humanitarno pomoč, si je privoščila svoj jedrski poskus. Ob 50. obletnici prve jedrske eksplozije pa si sedaj človeštvo želi, da bi se tudi Francija in LR Kitajska odpovedali nadaljnjim poskusom. jA^RIz, MADRID - te .°Pske ceste so včeraj davv 08romen krvni v saj je samo v treh . Prometnih nesre-.Oljenje izgubilo 30 iiekai PrVa Se ]e PriPetila j]e,al minut po polnoči A ' C od francoskega A-q®il0na na avtocesti PUp "°znik dvonadstro-buSa8a ganskega avto-. Stid ’ ,s katerim so bili v a.ski Alicante name-jj„i i mladi Nizozemci, Francozi in v je 7 1 ZaPosleni Spanci, Te»vSFa^ za volanom. ^šcitV02110 ie Prebil° Va;i tn° ograjo in se ne- ^at prevrnilo po bre-L • .sliki AP). Zivlje-31 ••v. lz8ubil° 23 oseb, Qd ie bil° ranjenih, CtiPrT ]lh J6 20 v kritine F ,stanju in bržkone SknJ3®0 Preživeli. Nepo-Jmdovani šo bili le šti- PARIZ / PO VALENTINOVI PROVOKACIJI Z GOLIM INDIJANCEM Pri skoraj vseh modnih kreacijah prevladuje topla rdeča barva ouier paškimi Led z°ro Zav°jem peniti tip k ani so'bili le š so ^obliki, dve žrtvi pa gjfisele, ko so dvi-8 bl težko vozilo . Pripetil9 nesreCa se ie dnj Dllta v severovzho- SayinFr|nri’i’ V Trous" sin! ’ i °^er avtobusa s °VasVmi turisti je '° z nenadnim * poskušal spre- je T u smer vožnje, ker bentinPvZno za8ledal tem sko Črpalko. Pri trčil f v avtobus silovito eva2a?V°rn)ak> ki je pre-sta?i,,i'paPlr- V trčenju slovaienie izgubila oba Potnlka Soferja, neka C Ca v avtobusu, šoka ancoskega tovornja-15’j t edtem ko je bila Soferia avhCi francoskega ^adukpk6 Spala na P°" njena p bLne’ težje ra-ob 2nr Gasdci 80 jo Sele ne ni1 reSiii iz zveriže-kidrav?-Vin®,s Pomočjo Varilnik,1Cnib kleSč in sreči i 1. aParatov. V ne-tanTen-k110 lažje in težje pripretiLneSreCa pa se ie dne v katV,Č6rai popo1-dvonaittaloniii' k)er J6 avt£ S ropni linijski lona-T na Progi Barce- ^Oshln^380113 Zgrmel Z cesti \r 3 avtomobilski PARIZ - Sok, ki ga je predsino-Cnjim povzročil modni kreator Valentino, ki je pred manekenko Naomi postavil golega Indijanca iz plemena Cherokee, je skoraj zasenčil ženske modne kreacije, ki jih predstavljajo v Parizu. Valentino je bil seveda pri tem uspešen, sicer pa niso take njegove provokacije nobena novost. Nedvomno pa so vCeraj drugi modni kreatorji pariško občinstvo nagradili s kreacijami visoke mode, ki v celoti zasluži svojo pompozno ime. Presenetljivo je, da so si kreacije še kar podobne, Ce drugega ne zato, ker prevladujejo tople barve, predvsem rdeCe, pri Čemer gre za vračanje v preteklost, ki v marsičem spominja na 18. in 19. stoletje. Seveda pa so predstavili tudi povsem sodobne kreacije, kot zgovorno priča spodnja leva slika kostima modnega kreatorja Versace-ja. Ob njem pa je Riccijeva kreacija, ob kateri pa se le s težavo znebimo občutka, da smo kaj takega že videli v kakem zgodovinskem filmu. To nedvomno velja tudi za naslednjo Riccijevo kreacijo (desno zgoraj). V preteklost pa je nedvomno še najbolj posegel francoski modni kreator Christian La-croix (spodnja desna slika). Pri skoraj vseh njegovih kreacijah so imeli gledalci občutek, da so se Čudežno znašli v prvem desetletju 19. stoletja. Lacroixu je obenem mojstrsko uspelo združiti različne sloge, vse skupaj pa je izpadlo še kar gledališko. To seveda ni motilo Francozov, saj so bili nad »svojim« kreator jem bolj navdušeni kot nad italijanskimi. Valentino se torej ni zmotil, ko je predsinoCnjim poskrbel za provokacijo. Francoski Časopisi so hoCeš noCeš morali pisati o njej, s tem pa so posredno reklamirali Valentinove kreacije. Te seveda niso gledališke kot Lacroixove, a take, da si jih lahko marsikatera zenska privošči za kakšno gala predstavo. (AP) NOVICE JUŽNI PACIFIK EU potrebuje skupne smernice zunanje politike BRUSELJ (Reuter) - Skupina nemških strokovnjakov, katerih raziskavo je podprla fondacija Bertelsmann, je pozvala EU, da čimprej sprejme ustrezne ukrepe v smeri skupne zunanje in obrambne politike. S tem, ko se bo večalo članstvo v EU, bi moral paralelno rasti pomen in ugled EU v svetovnih zadevah. Po predvidevanju nemških strokovnjakov se bo EU v naslednjem desetletju razširila na 25 do 30 držav članic, kar bo imelo velik vpliv na strateški položaj EU. Države centralne in vzhodne Evrope, baltske države, države nekdanje Sovjetske Zveze in mediteranski otoki, kot sta Ciper in Malta, že vsi po vrsti trkajo na bruseljska vrata. Širitev unije proti vzhodu je največji zgodovinski izziv evropske integracije, so zapisali strokovnjaki v svojem poročilu. V njem so Se zapisali, da bo razširitev vplivala tudi na transatlantsko zavezništvo, ki ga bo treba spremeniti v naravno zavezništvo med EU in Washingtonom, kjer bo EU prevzela nase večjo odgovornost v urejanju svetovnih zadev. Skupina nemških strokovnjakov se predvsem boji, da uniji ne bo uspelo zgraditi koherentnega sistema diplomatsko-kon-zulamih predstavništev po svetu in bo na ta način prepustila zunanjo politiko najmočnejšim prestolnicam držav čalnic. Po besedah komisarja Hansa van den Broeka je ena izmed glavnih nalog evropske komisije, da doseže bistvene spremembe v evropskem sporazumu, kar se tiče skupne zunanje politike. Mehanizem skupne politike in načrtovanja je nujno potrebno vzpostaviti, če hočemo identificirati skupni evropski interes in s tem skupno politiko. Da to dosežemo, bo treba vzpostaviti sistem večinskega glasovanja,« je menil nizozemski komisar. Vodja francoske diplomacije o novi Evropi PARIZ (Reuter) - Francoski zunanji minister Herve de Charette se je zavzel za »kvalificirane večine« pri odločitvah Evropske unije. V intervjuju za francoski časopis »Les Echos« je hkrati zahteval, da se mora pri odločitvah EU upoštevati tudi »teža držav«, ki sedijo ob omizju. Po njegovem mnenju bi princip enoglasnih odločitev kaj kmalu privedel do blokade odločanja EU. Neposredno pred nemško-francoskim vrhom, ki je danes v Strasbourgu, je zunanji minister de Charette Nemčijo in Francijo imenoval za osnovo Evrope. Po njegovem mnenju brez nemško-francoskega dogovora glede enotne evropske valute in vladne konference Evropa ne more nastati. De Charette je je tudi izrazil mnenje, da mora Evropa zaradi širitve na vzhod najti tudi novo usmeritev: »Zasnova očetov evropske integracije je zastarela. Potrebna so razmišljanja o neki novi Evropi.« Human prevoz živali skrbi Otočane BONN (Reuter) - Britanski minister za kmetijstvo Douglas Hogg je v torek izjavil, da se bo v prihodnje posvetil predvsem humanemu prevozu živali. V pogovoru s predstavniki Britanskega kraljevega kolidža za veterinarske kirurge je poudaril, da želi izboljšati nedavno sprejete sporazume o prevozu živali na zakol. V Evropi teleta od krav pogosto ločijo že nekaj dni po skotitvi, potem pa jih namestijo v majhnih kletkah, v katerih se skoraj ne morejo premikati, in jih hranijo le s tekočino, da njihovo meso ostane mehko. Ta način reje so v Veliki Britaniji že prepovedah. Prejšnji mesec so se ministri za kmetijstvo Evropske unije sporazumeh o ukrepih, s katerimi naj bi zmanjšali trpljenje živali med prevozom na zakol. Najdaljši čas vožnje so zmanjšali s štiriindvajset na osem ur. Prevoz se lahko na osemindvajset ur podaljša le v primeru, če so na voljo bolje opremljena vozila. Društva za zaščito živali menijo, da so ukrepi sicer dober začetek, vendar pa ne zadoščajo. Val ogorčenja po akciji francoskih komandosov Protesti v Avstraliji in Novi Zelandiji - Uradni Pariz ničesar ne obžaluje SYDNEY, PARIZ (dpa, Reuter) - Napad francoskih komandosov na ladjo ekološke organizacije Greenpeace je povzročil ostre reakcije v Avstraliji in na Novi Zelandiji. Zunanji ministrstvi v Canberri in Wellingtonu sta francoska veleposlanika v svojih državah že poklicali na pogovore. Novozelandske oblasti so akcijo na ladji Mavrični bojevnik H. označile, da je brez vsake mere, Južnopacifiški forum, v katerem je petnajst držav s tega območja, pa je v uradni izjavi francosko potezo imenoval »pretirano in nerazumno«. Tiskovni predstavnik foruma je v izjavi za avstralski radio dejal, da je poseg komandosov po mnenju generalnega sekretarja te organizacije še poslabšal podobo Francije v državah južnega Pacifika. Avstralija je forumu že predlagala suspenz Francije kot partnerja v pogovorih in izrazila nezadovoljstvo zaradi uporabe sol-zilca med akcijo posebnih enot. Zunanji minister Ga-reth Evans, ki je na obisku v Izraelu, je z ostrimi besedami komentiral nedeljske dogodke: »Kar se je zgodilo, je posledica zelo nepremišljene in težko opravičljive odločitve o vnovičnem opravljanju jedrskih poskusov.« Akcija komandosov se je zgodila prav na deseto obletnico potopitve ladje Mavrični bojevnik, ki so jo izvedb francoski tajni agenti v auc-klandskem pristanišču. Pri tem je bil ubit portugalski fotograf Femando Pereira, član organizacije Greenpeace. Ob obletnici je bila v Aucklandu spominska slovesnost, pred francoskimi konzulati po Avstraliji in v Hongkongu pa so se zbrali demonstranti s prižganimi svečami. Demonstracije so bile tudi pred francoskimi veleposlaništvi v Bonnu, Dublinu in Madridu. Organizacija Greenpeace načrtuje vrsto bojkotnih akcij proti Franciji. Bojkot naj ne bi bil sploSen, ker bi tako prizadeli celotno prebivalstvo. Ekologi nameravajo dehti nalepke z napisom Od Hiroši-me do Mururoe, ki jih bodo protestniki lahko nalepih na kovance za deset francoskih frankov. Nizozemska veja Greenpeacea je predsednika vlade Wima Koka pozvala, naj odpove sodelovanje nizozemskih diplomatov na proslavah ob 14. juliju, francoskem državnem prazniku. Francoski ministrski predsednik Alain Juppe je v svoji ponedeljkovi izjavi poseg komandosov opravičeval kot nujno potreben, ker je bila akcija Greenpeacea protizakonita, zato so morah posredovati. »Imamo svoj cilj. Predsednik republike je sprejel odločitev, ker je zanj ta odločitev v interesu celotnega naroda. Vlada se s predsednikom popolnoma strinja,« je dejal Juppe. Tiskovni predstavnik zunanjega ministrstva je dejal, da je bila akcija izvedena na najprimeffl6!^ mogoč način, prav tako njej niso uporabili orOŽL Predstavnik francoske Greenpeace je zmerne t0 . uradnega Pariza zavrnlH ja. naj bi se izjave oblasti od Ijevale od pravih yPraj’ayu. Mavrični bojevnik je bno demonstriral okoli F ruroe, francoska vlada pa ukrepala neodgovorno. Pripadniki francoskih posebnih enot in člani organizacije Greenpeace na krovu Mavričnega bojevnika (Telefol Spopad z logiko oboroževalne tekme Marjan Sedmak Boj, ki ga te dni bije Mavrični bojevnik H. s francoskim ladjevjem na obrobju atola Mururoa, očitno ni samo boj med mirovniki tega sveta in francosko »grandeur«. Je tudi boj za prepoved jedrskih poskusov nasploh in za obrambo procesa, ki naj bi zavrl - če že ne kar preprečil - razvpito proliferacijo, to je Sirjenje jedrskega orožja tudi med države, M niso članice jedrskega kluba. Prav odzivi iz prestolnic velikih držav so bili po tem, ko je francoski predsednik Chirac objavil svoj sklep, tako medli, da so le podprli svarila črnogledih, češ da se velesile že pripravljajo na nove serije poskusov z jedrskim orožjem. Kot je pred kratkim pisal Financial Times, je ameriški predsednik Clinton že zdaj pod dvojnim pritiskom: po eni plati pod pritiskom večno anonimnih strokovnjakov, po drugi pa pod pritiskom napovedi republikancev, ki že dajejo vedeti, da bodo prav iz te tematike naredih eno od poglavitnih tem predsedniških vohtev, ki bodo prihodnje leto. Tudi obrambni minister Peny ne izključuje več možnosti, da bodo ZDA obnovile poskuse. V nevladnih mednarodnih organizacijah, ki se zavzemajo za ustavitev poskusov, se širijo govorice, da si skušajo ZDA v sporazumu o ustavitvi poskusov odpreti zasilni izhod: sporazum naj se ne bi nanašal na poskuse z jedrskim orožjem »majhnega kalibra«, to je moči nekaj sto ton TNT. Chiracov sklep je skratka spet pognal tisto logiko oboroževalne tekme. Ta očitno deluje tudi v tako imenovanem post-bipolamem svetu. Nejedrske države in države, ki so za korak oddaljene od jedrskega orožja, morajo imeti neprijeten občutek, da so nasedle na prevaro, ko so pred dvema mesecema pomagale utrjevati jedrski monopol petih uradnih jedrskih sil in so v New Yorku privolile v neomejeno podaljšanje dogovora o neširjenju jedrskega orožja; v zameno za to so jedrske sile obljubile, da bodo najpozneje prihodnje leto sklenile sporazum o popolni prepovedi poskusov z jedrskim orožjem, pri čemer naj bi leta 1992 sklenjeni sporazum o moratoriju za jedrske poskuse veljal do sklenitve dokončnega sporazuma. Moratorij je doslej kršila le Kitajska, Francija pa bo od septembra dalje drugi član jedrskega kluba, ki bo obnovil poskuse. Ce bodo prevladali tisti Clintonovi svetovalci, ki jim gredo po glavi podobni načrti, se utegneta med kršilci moratorija znajti še dve državi; ZDA in Velika Britanija, ki svoje eksplozije tudi opravlja na poligonih v Nevadi. Britancev bržkone ne bi motilo, če bi lahko dokončah vse programe, ki so povezani z njihovim raketnim nosilcem trident. Zadeve bi bile dovolj črne, če bi nova oboroževalna tekma zajela le klasične jedrske velesile. Vendar pa kršitev moratorija in odlaganje sporazuma o popolni ustavitvi jedrskih poskusov odpira nove možnosti vrsti držav, ki so pred dvema mesecema sporazum o neširjenju jedrskega orožja podpisovale le s stisnjenimi zobmi. Novi kandidati zasedajo širok pas, ki sega od Severne Koreje čez Pakistan, Egipt in Izrael do Južne Amerike. Japonska formalno spoštuje svoj nejedrski status, vendar pa ohranja vse infrastrukture, M bi ji omogočile hibo jedrsko oboroževanje, če bi jo začelo ogrožati kitajsko ah kakšno drugo jedrsko orožje. Zato je veliko vzrokov za strah, da se je svetovna ura po Chiracovem sklepu začela nepričakovano vrteti nazaj -potem ko je dolgo delala vtis, da stoji. Prvi sporazum o ustavitvi jedrskih poskusov v ozračju, pod vodo in v vesolju so ZDA, SZ in Velika Britanija sklenile že leta 1963 in obljubile, da bodo »v kratkem« ustavile vse jedrske poskuse. Kljub tej obljubi so svoje bombe neobrzdano prižigale vse do leta 1992 - pod zemljo, za razliko od Kitajske in Francije, ki sta to počeli kar tako rekoč na prostem. Potem ko je generalna skupščina OZN ženevski razorožitveni konferenci soglasno naložila mandat, da »v kratkem« sklene sporazum o popolni prepovedi poskusov z jedrskim orožjem, so pogajanja o tem, še preden so se začela, spet ogrožena. Mirovniki na Mavričnem bojevniku H. si zato ta hip niso v laseh samo s francoskim samopo-vehčevanjem, marveč tudi z oživljeno logiko oboroževalne tekme. BURMA Največja nasprotnica rangunske hunte na prostost1 BANGKOK (Reuter) -Burmanske oblasti so po šestih letih hišnega pripora v Rangunu izpustile disidentko in dobitnico Nobelove nagrade za mir Aung San Su Kji. Amnesty International, mednarodna organizacija, ki se bori za zaščito človekovih pravic, je včeraj v Londonu z velikim zadoščenjem pozdravila ukrep Bangkoka. Ta človekoljubna organizacija je vložila največ napora, da mednarodna skupnost ne bi pozabila na burmansko disidentko. Ob zadnjem pozivu je Amnesty International spomnil vlado v Bangko-gu, da je za zaporniškimi rešetkami še vedno 40 zapornikov vesti in 20 parlamentarcev, ki so jih oblasti zaprle, namesto da bi jim dovolile zasesti parlamentarni stolček. Po besedah predstavnika Amnesty International je zadnja zmaga samo ena v nizu, organizacija pa obe- nem opozarja, da je.>>ve. se tiče spoštovanja • kovih pravic v Bul\. stanje še vedno kata5 falno«. ^,6 Zadnja poteza ®uvs6j je izzvala reakcije v v. Aziji. Večina azijskih žav je še vedno preV1 ker menijo, da BuriD3 naprej grobo krši Cl°ve ^ ve pravice, obeneC1 tjg izražajo zadovoljstv°Te, se je primer znane t'1 0 love nagrajenke sr® njj končal. Japonski zuD ^ minister je tako izjavl ’ :e njegova država P^^a-od Bangkoka nadab nje pozitivnih ukreP .a na področju izboljšaj ^ pravic posameznik0 popolne sprostitve d kratičnih pravil v vse) 23 Aung San Su Kj^]; voditeljica opozicij6, , ^ takoj po izpustitvi se naj ožjim vodstvom s . stranke. Ni se pa S® P 0. vila v javnosti in ni0 Tj, - ,litiCnl vedala svojih po načrtov. SVET Torek, 11. julija 1995 BOSNA IN HERCEGOVINA Nizozemski vojaki -novi talci sibskih sil Dež granat na Srebrenico - Boji se širijo na Žepa (dpa) - Generalni sekretar Združenih naro-pa,jj 11X18 Gali je včeraj posredno zagrozil z letalskimi na-Okrop 9 firtote bosanskih Srbov, ki so Se bolj stisnile obroč Skeof musbmanske enklave Srebrenica. Po obisku na gr-banjem ministrstvu je Gab izjavil, da bo Nato »v laU'!ru nuje« zaprosil za bojna letala. Na vprašanje, ah bon, t,razurnemo njegovo izjavo kot konkretno grožnjo Sr-’ utros Gab ni želel odgovoriti. tlj!e8}ede na izjave ger Sitarja ZN, so b, Vecfli' lvCeraj Se dodata L,, pritisk na ,n-36r štreni .h,, lj0n Nizozemski čelad, ti edinn ’ \ zasedel pok živozki'd°]dUVmeStC >SBolnuiniez£ *e Po tej poti. dniki mirovnih sil bodo skušali preprečiti morebitni srbski prodor v Srebrenico tudi z uporabo sile. Hkrati so Združeni narodi Srbom zagrozili s takojšnjimi letalskimi napadi zveze Nato, Ce bodo napadh nizozemski bataljon modrih Čelad v Srebrenici. Srbske enote so po podatkih ZN s svojimi tanki le Se kilometer in pol oddaljene od mesta, na katero so včeraj nenehno padale srbske granate. Bosanski radio pa je sklicujoč se na poročila radioamaterjev govoril o »najmanj sto smrtnih žrtvah med prebivalci Srebrenice«. Nobenih novih podatkov pa poveljstvo sil ZN nima o usodi 30 nizozemskih pripadnikov modrih Čelad, ki so jih Srbi zajeli v nedeljo. »Vemo le to, da dvajset vojakov nasilno zadržujejo v vasi Bratunac, deset pa v nekem rudniku,« je dejal predstavnik ZN. Modre čelade so srbske sile ugrabile po napadu na njihovo postojanko na zunanji meji srebreniške enklave. fega 1 se’ da skušajo vsi pridobiti pri Času, preden bodo enote za hitro posredovanje ob koncu pop0in Seca dokončno na položajih- tedaj namreč ne bo veC Časa za prazno govoričenje. Bilo bi jev0. 0nia Pmvilno, Ce bi to enoto uporabili za vzpostavitev človekoljubnega koridorja za Sara-°btoJp^a P°d pogojem, Ce bi to odobril Varnostni svet ZN. Za morebitni prvi strel bi seveda Pada 7 .sanske Srbe in obstaja tudi realna možnost, da Srbi ne bi tvegali neposrednega spo-pTepozriUTOVrum^ sdanrdZN... To, da bodo enote za hitro posredovanje kmalu, toda hkrati tudi Zdaj Pdspele, je ironija življenja. Združeni narodi so, po poročilu Časopisa ”WarReport“, -Jcijg ^ Opravljajo o umiku modrih čelad - končno dosegli stopnjo oborožitve in Število mož, lad j, J110 Potrebno za izvedbo mandata mirovnih sil ZN v Bosni. Vprašanje umika modrih Četi Se osne je Se vedno zelo aktualno, toda morebitne posledice te poteze zelo skrbijo tudi tiste, avžemajo za umik.« The Guardian, London Bosansko vodstvo je ZN medtem že obtožilo zavestne nedejavnosti kljub izredno dramatičnemu razvoju položaja v Srebrenici. Vlada je na izrednem zasedanju sklenila, da bo v primeru srbske zasedbe Srebrenice resno razmislila o smislu nadaljnje navzočnosti sil ZN v Bosni. Po besedah premiera Silajdžiča bi lahko BiH v primeru umika modrih Čelad za vojaško pomoč zaprosila številne druge prijateljske države. Predsednik Izetbegovič pa je ameriškega predsednika Clintona in nemškega kanclerja Kohla v pismu pozval, naj za rešitev Srebrenicempo-rabita svoj osebni vpliv. Visoki komisariat za begunce pri ZN (UNHCR) pa se medtem že pripravlja na takojšnje ukrepe za človekoljubno pomoč prebivalcem Srebrenice. Poleg bojev v okolici Srebrenice so včeraj zabeležili tudi spopade v bližini Žepe, kjer so srbske sile napadle tudi tamkaj nameščeni ukrajinski bataljon mirovnih sil ZN. Telefoto: AP HRVAŠKA / ČLOVEKOVE PRAVICE da s YORK (Reuter) - ZN v novem poročilu zatrjuje, g\lllc ®le Hrvaške vojske s strojnicami obstreljevale be-Ptavi . Za8reSile druge »resne« kršitve Človekovih dajo Si,)Pll.naPadu na tista ozemlja Hrvaške, ki jih zase-)ski uporniki, je vCeraj poročal New York Times. Poročilo, 5 SE formacijah »iz različnih mednarodnih virov zelo verjetno, da število mrtvih med civilnim prebivalstvom presega uradne podatke hrvaške vlade,« je zapisal New York Times ter dodal, da se ZN v poročilu zavzema za nadaljnjo preiskavo. Časnik tudi poroča, da je predstavnik State Departmenta izjavil, da ima VVashington kar nekaj vprašanj glede neskladij, ki izhajajo iz zagrebških trditev o posameznih »osamljenih« primerih slabega ravnanja s tamkajšnjimi Srbi. Tadeusz Mazovviecki, predstavnik ZN za človekove pravice in nekdanji poljski premier, ki je poročilo pripravil, navaja šest posebnih poro- čil, v katerih neimenovane priče zatrjujejo, da so vojaki hrvaške vojske med spopadi in po njih pobili vsaj 63 civilistov. Predstavniki Hrvaške tem pričevanjem ne verjamejo, piše Times, in menijo, da gre za »minimalne« kršitve človekovih pravic, ki jih vlada sicer ne odobrava. »Ni šlo za sistematične kršitve,« je izjavil Mario No-bilo, predstavnik Hrvaške pri OZN, in dodal: »Teh kršitev zagotovo ni organizirala vlada.« Hrvaški predstavniki so sporočili, da so v zvezi s temi incidenti uvedli preiskavo. Poročilo navaja tudi pričevanja modrih Čelad, ki naj bi videli mrliče vzdolž poti, po katerih so se Srbi umikali, kakor tudi, da so v dneh, ki so sledili operacijam v vzhodni Hrvaški, Hrvati razstrelili veC kot 100 srbskih hiš na tem območju. A M BRIŠKO - KITAJSKI ODNOSI SPET NA PREIZKUŠNJI Diplomacija diktature! Ce Sg ,v® sp lahko majhne, velike - in velikanske, jih ( j.ednje odločijo, da bodo povzročale težave, Ustavi' * nai.moCnejši in najbogatejši le s težavo je ^'Najuovjesi vzhodnoazijski glavobol ZDA §U je p vf' ^ dobrem starem komunističnem slo--1^;^ e™1§ Prod Približno dvajsetimi dnevi zaprl dan-vM« disidenta z ameriškim državljanstvom ^ 3' Odnosi med VVashingtonom in Pe-sta’ta' r' ^ 80 se ohladili že zaradi junijskega obiti; nL Nunskega premiera v ZDA, so se spet zaple-ovekovih pravicah. vaniu' Clinton je lani po dolgem omaho-sPorocT poziranju predvolilnih obljub ho v P da kitajsko zatiranje drugače mislecih ne duisko 1^° noriških odnosov z eno od gospo- ^dnje ouotocih držav sveta. Kitajska se je v viHi desetifitll 1 nnrl T~lonn Yianninrrrtm ertromi- Vi mii :oh la n , i , , Prepustiti evropskim in japonskim tekme- UjalaVj Jesedetju pod Deng Xiaopingom spremi-|ri;a v državo s ’ ■ " gospi ________ ______________ hotela^ ^etno rasti°’ ki je ameriška podjetja niso listjL,.UIZavo 8 komunistično ideologijo in kapita- lorict!*? 8°spodarstvom - in to s Čudežno dese-ustotno ] 'UinistR eSeid 86 le v Psldng odpravil trgovinski d°lari61 ^0na^d Brown ter se vrnil s pet milijard Uiedte 'Vrednimi Poslovnimi dogovori. Toda Pteden ' i ^en8 Padel v starostno slaboumnost, še borien 6 lahk0 krtajsko državno gospodarstvo do-cer ujg0 Preoblikoval v kapitalizem. Ekonomisti si-]o> da tudi Dengova smrt ne more ustaviti Barbara Kramzar živahnega kitajskega gospodarskega preoblikovanja, čeprav so letos skoraj popolnoma ustavili lastninjenje sto tisoC podjetij v državni lasti, ki zapo-sljujejo sedemdeset milijonov delavcev in požirajo večino državnega denarja. Zasebna podjetja namreč hitro rastejo in zaposljujejo ter s tem preprečujejo množično bedo, ki bi lahko pripeljala na oblast stari režim. Toda videti je, da novi kitajski politiki kljub temu niso vec pripravljeni popotovati po tvegani poti v kapitalizem, ki jih bo na koncu najverjetneje oropala absolutne politične oblasti. Prve žrtve obnavljanja stare politike so oporečniki, eden izmed njih, Harry Wu, pa je v kitajske ideološke spopade spet povlekel tudi ZDA. Wu je kot »protirevolucionarni desničar« preživel v zaporu dve desetletji, po umiku v ZDA in pridobitvi ameriškega državljanstva pa je življenje posvetil razkrivanju grozot v kitajskih zaporih. Razkril je, da je kitajski izvozni razcvet v ZDA velikokrat delo mučenih in pretepenih zapornikov, tudi političnih. Opozoril je na govorice, da zaporne oblasti morda prodajajo organe usmrčenih. Za zaprtega križarskega bojevnika sta se zavzela oba domova ameriškega kongresa, zato so oblasti včeraj predstavniku ameriškega konzulata dovolile obisk v zaporih. Toda številni oporečniki proti krutemu političnemu zatiranju nimajo nikogar, ki bi jim pomagal, in ameriške oblasti se bojijo, da bo takšnih primerov še veC. Nihče namreC ne ve, ali bodo oblast v Pekingu prevzeli reformatorji ali pa zagovorniki starega sistema trde roke. Peking ima dovolj orožij za nagajanje VVashingtonu. V zadnjih mesecih je to dokazal z zapiranjem oporečnikov in s prodajanjem raketnih sistemov Iranu ter Pakistanu. Poleg tega pa lahko stari komunisti spet omejijo trgovino. ZDA imajo že veliko slabih izkušenj z vzhodnoazijskimi državami, ki v tujini nastopajo kot merkantilisti in s pomočjo državne administracije neusmiljeno izvažajo na odprto ameriško tržišče, ne da bi na domačih trgih vrnili uslugo ameriškim podjetjem. Razen Japonske so to večinoma diktatorske, nedemokratične države. Zato se v VVashingtonu bojijo, da se na Kitajskem rojeva nekakšen podeseterjeni Singapur, veliko nevarnejši zaradi svoje velikosti in oborožitve, zaradi interesov državnega gospodarstva in ideologije pa manj pripravljen na trgovanje. Zanimivo je, da se za ameriške oci na vzhodnoazijskem nebu ta trenutek najbolj prijazno sveti država, s katero so pred poltretjim desetletjem bojevali tragično vojno. Komunistični Vietnam, ki je ZDA povzročil toliko bolečin in Ameriko spremenil v previdno, obotavljivo velesilo, je videti edini, ki si res Zeli trdnih odnosov z VVashigtonom. Popolni diplomatski odnosi s Hanojem so zato samo še vprašanje Časa. NOVICI Rusko ustavno sodišče bo presodilo o ustavnosti čečenskega pohoda ruskih sil MOSKVA (dpa) - Sedem mesecev po začetku ruskega pohoda v CeCenijo rusko ustavno sodišče preverja ustavnost odločitev predsednika Jelcina in njegove vlade, hkrati pa se v glavnem mestu Čečenije nadaljujejo mirovna pogajanja med CeCensko in rusko stranjo. Ruski ustavni sodniki bodo preverili ustavnost treh dekretov Borisa Jelcina in eno odločitev ruske vlade, ki so osnova za ruski vojaški pohod na CeCenijo. Neki predstavnik ustavnega sodišča je povedal, da ne morejo natančno napovedati, kdaj bodo ustavni sodniki sprejeli odločitev o tem, ali ruska ustava dovoljuje uporabo oboroženih sil znotraj države. Poslanci ruskega parlamenta, ki zahtevajo odločitev ustavnega sodišča, so namreC mnenja, da bi moral Jelcin najprej izkričati izredno stanje in šele nato poslati ruske sile v CeCenijo. Srbi kljub obljubam ovirajo odhod konvojev s človekoljubno pomočjo za Sarajevo SARAJEVO, ZAGREB (dpa) - Odhod konvojev UNHCR s Človekoljubno pomočjo za Sarajevo so že spet preložili. »Pred sredo nikakor ne bomo skušali prepeljati človekoljubne pomoči v Sarajevo,« je izjavila predstavnica Visokega komisariata za begunce pri ZN. Za odlog so odgovorni bosanski Srbi, ki kljub napovedim, da bodo konvoje spustili že v ponedeljek, nočejo dati »dovoljenja« za prevoz človekoljubne pomoči v Sarajevo. »Ob ponedeljkih srbske kontrolne točke ponavadi niso zasedene, razen tega pa moramo pisno zaprositi za dovoljenje, ki ga lahko da le vodstvo bosanskih Srbov,« je problem razložila predstavnica UNHCR. »Niti za konvoj, načrtovan za sredo, še nismo prejeli dovoljenja s srbske strani.« Že v preteklem tednu je neki predstavnik UNHCR izrazil dvom o srbskih obljubah, da ne bodo vec ovirali prevoza človekoljubne pomoči v Sarajevo. Zato UNHCR konvoje za Sarajevo še vedno prevaža prek Igmana. Ta cestna povezava je edina, ki je pod nadzorom bosanskih vladnih sil, toda žal je kljub temu v dosegu srbskega topništva, ki je v preteklem tednu konvoje mirovnih sil ZN večkrat napadlo. SEVERNA IRSKA / POHODI PROTESTANTOV KURDSKO VPRAŠANJE Korakanje v napetem vzdušju Zaradi strahu pred neredi so oblasti ustavile množične protikatoliške demonstracije LONDON (dpa) - Ob začetku tradicionalnih julijskih pohodov protestantov je pohcija v naselju Portadown (Grafec-haft Armagh) ustavila parado oranijskega reda. Pristaši britanske oblasti na Severnem Irskem so hoteh korakati po katoliški stanovanjski četrti. Pri tem bi lahko prišlo do cestnega boja s katoliki, ki bi Severno Irsko radi pridružili ka- toliški republiki Irski. V dvestoletni zgodovini reda, ki so ga leta 1795 ustanovili za ohranitev monarhije in protestantizma na Irskem, je to prvi primer ustavitve protikatoliške množične demonstracije zaradi strahu pred neredi. Vrhovni poglavar katolikov na Irskem kardinal Cahal Daly je obe strani pozval k miru. »Zdaj, ko je mirovni proces tako resno ogrožen, bi to moral biti namen vsakega.« V celotni britanski krizni provinci se oranijski red vsako leto z vojaškimi paradami spominja zmage angleškega kralja VVilliama H. Oranijskega nad privrženci njegovega katoliškega predhodnika Jamesa II. leta 1690. Irski protestanti na ta dan vedno poudarjajo svojo zvestobo britanski kroni. Nasprotno za katolike ta dan pomeni spomin na zatiranje ter odvzem lastnine in temeljnih državljanskih pravic. Ponoči so leteli le posamezni kamni, podnevi pa se je policija pripravila na poslabšanje položaja. Pred veliko manifestacijo, na kateri se bodo zbrali člani reda iz vseh delov province, je policija poklicala okrepitev. SPRAVE NA ZELENEM OTOKU ŠE NI NA OBZORJU Ključ mitu na Severnem irskem ni le v rokah politikov - pomembno vlogo imajo tudi zaporniki BELFAST (AFP) - V angleških in irskih, predvsem pa severnoirskih zaporih skoraj 1300 zapornikov iz skupin paravojaških nacionalistov ali protestantskih lojalistov zadržuje ključ mirovnega pogajanja v Ulstru. Sinn Fein (politično krilo IRE) in stranke, ki so programsko blizu protestantski milici, zahtevajo od Londona osvoboditev zapornikov, njihovih »vojnih ujetnikov«. Nedvoumno opozarjajo, da utegne biti vprašanje zaporov usodna ovira na poti k miru, če britanska stran ne bo povlekla nobene poteze. Zaporniki so namreč glavno kolesje pogajanja. V vsaki skupnosti imajo pomemben položaj in so kolikor toliko ugledni, njihovo mnenje pa je bistvenega pomena za politične in Strateške odločitve, kot je razglas premirja ali pa njegov preklic. Zapor je bil vedno eno od bojišč zoper krono: za status političnih zapornikov, s strani gverile proti notranjim predpisom, pomembne pa so bile tudi gladovne stavke, ki so imele v notranjosti močan odmev podobno kot leta kot polovica zapornikov, obsojenih na kratko zaporno kazen ali pa več kot polovica tistih, ki so sedeli več kot 15 let. Britanska vlada je že mesece pod naraščajočim pritiskom, naj vendar kaj naredi. Na Irskem, kjer je od premirja naprej 21 članov Ire (od 50 zaprtih) že bilo deležnih ugodnosti pričakovane osvoboditve, premier John Bruton vztrajno spominja London, da je prišel trenutek »sočutja«. London ostaja neomajen in zahteva predvsem »za- četek razoroZevanja« kot jamstvo dobre volje para-mihtaristov. Pritisk je sunkovito narasel s ponedeljkovo osvoboditvijo Leeja Clega, vojaka, ki je bil obsojen na dosmrtno ječo zaradi umora mlade katoličanke v Belfastu leta 1990. »Cleg svoboden, vsi svobodni« vpijejo najnovejši grafiti v zahodnem Belfastu. Zapornik Sean Lynch, ki se ima za predstavnika Ire v močno zavarovanem zaporu Maže v Belfastu, je v petek v intervjuju za BBC posvaril pred novim začetkom vojne, če ne bo nobenega pomilostitvenega ukrepa. Toda, pomembno: medtem ko je bil Belfast izpostavljen nasilnim dogodkom, je bil v zaporih izreden mir. Kot da bi zaporniki čutili, da bodo prvi izpustitvi enega od njih sledile še druge. Phillipe Bemes-Lassere, AFP Gverilci v severnem Iraku Ankari ne pustijo spati Premierka Qillerjeva postaja železna lady Male Azije STRASBOURG (Reuter) - Evropska komisija je v ponedeljkovem poročilu parlamentarcem zagotavljanje človekovih pravic v Turčiji ocenila kot nezadovoljivo; v Turčiji Se vedno primanjkuje spoštovanja za posameznika, pojavljajo se nelegalne usmrtitve, nerešeni primeri izginotja in izgoni vaščanov na jugovzhodu države. Tudi civilne svoboščine v tej državi niso v celoti zagotovljene. Turška premierka Tansu Qiller meni, da Bagdadu ni uspelo borcem separatistične Kurdske delavske stranke (PKK) preprečiti, da bi severni Irak uporabljali kot bazo za izvajanje terorističnih dejanj v Turčiji, izganjanje kurdskih upornikov pa je označila kot sredstvo za zaščito turške teritorialne integritete. Evropski parlament čaka na prepričljiva znamenja zavezanosti Turčije liberalni demokraciji - šele tedaj bo ratificiral sporazum o carinah, ki Turčiji omogoča prost dostop na evropske trge in čigar uveljavitev bi za Turčijo pomenila pomemben korak na poti do članstva v Evropski uniji. Pogodba sindikata turških carinikov z Evropo pa visi v zraku in turška premierka je v četrtek zamrznila razpravo o ustavnih spremembah, čeprav je bilo začetno med- strankarsko soglasje o reformi ustave, la so jo leta 1982 oblikovali tedaj vladajoči generali, spodbudno. Mejnikov v doseganju turške demokracije je več; izpustitev šestih nekdanjih poslancev, ki so bili lansko leto zaprti zaradi podpore boju za pravice Kurdov in tudi za ukinitev člena v ustavi, ki omejuje svobodo izražanja in ki je omogočil zaprtje številnih pisateljev in intelektualcev. Kurdski boj za neodvisnost je v jugovzhodni Turčiji od leta 1984 terjal več kot 17.000 žrtev. V zadnjih dveh mesecih so pripadniki PKK šestintridesetkrat vdrli v Turčijo in ubili 26 turških vojakov. Turske čete, ki so jih varovale letalske sile, so v sredo vdrle v Irak. Po mnenju turške strani naj bi bilo to dejanje izvedeno v skladu z mednarodnim pravom. V ope- Turška predsednica vlade Tansu (Jiiler raciji je sodelovalo tri tisoč gorskih komandosov. Generalštab poroča o 146 ubitih upornikih (na 70 kilometrov dolgi fronti), Združeni narodi v Bagdadu pa so navedli, da je turški vpad povzročil beg več kot 700 kurdskih družin. Padlo naj bi 19 turških vojakov. Arabska liga in frak, ki je izgubil nadzor nad svojim severnim delom v za- livski vojni leta 1991,sta,0^ sodila turški vpad b vala takojšen umik. vnik turškega ministrstv3^ zunanje zadeve je v pon „ Ijek izjavil, da se turške umikajo, kar civilisti 2=®^ jo. Gre za prvi večji turšri , pad na upornike Pk^ marčevske šesttedenske of racije, ki so jo Turki izv® podporo ZDA. IRAK Sadamov režim ostro udaril po mudžahedinih BAGDAD - V Bagdadu so bili v ponedeljek ubiti trije pripadniki iranske opozicije, člani organizacije Mudžahedini ljudstva, potem ko je bilo v nedeljo bombardirano eno od oporišč pripadnikov te organizacije v Iraku. Mudžahedini ljudstva so glavno gibanje oborožene iranske opozicije. Ustanovljeni so bili leta 1965, vodi pa jih Masud Rajavi, ki se je leta 1986 naselil v Bagdadu. Hkrati so prav predstavniki mudžahedinov tisti, ki v Teheranu od leta 1981 predstavljajo večino obtoženih za atentate. Zato je Iran od Iraka zahteval izročitev vodij te organizacije. 2. junija je iraški podpredsednik Tarek Aziz izjavil, da njegova država zavrača iransko zahtevo po izročitvi vodij mudžahedinov, saj je Radjavi v Irak prišel »na povabilo« in bo zato Iran moral najti neko drugo rešitev. Ponedeljkov atentat je že drugi v zadnjih dveh mesecih. 17. maja sta bila v podobnih okoliščinah ubita dva voditelja oborožene veje gibanja mu- džahedinov. Organiza®, je za majski atentat obl0 la Iran. Trije ubiti pripa^11*^ Vhidžahedinov Ijudstv3^ aili na poti v Asraf, °P(gg ; organizacije, ki leZ1 ■. 8 ■- ;kebeJe dlometrov od irans suiumenuv uu u cin.’-— n približno sto kitom6 . Dd Bagdada. Prav to °P0 ;ce so po besedah mu ledinov v nedeljo z rak . ni bombardirali P13? d Čuvajev iranske mv0 f ;ije, ki prikrito deluje) raku. Bagdad je nede^ jombardiranje obsodi ;a označil kot agresj' lejanje. Po besedah ,r ;ke agencije IRNE pa r ^ )ad na oporišče v ahtevala iraška °PoZlCJ,e ■ Atentatorji so na zr . ■dteri treljah ob 8. uri, ®e- 1 - - , kr®1 0 so z avtomobilom *- ■. 1 po ulicah Bagdada-8 zjavil Farid Slimani> d5,. _____________ ug. . predstavnik Mudz31 V .. . ^1-1, m preosravniK lvlu so inov ljudstva. »Oblas rijele dva od štirih alcev in ugotovile- da ^ den od aretiranih I®11 limani je odgovornos1 ^ tentat pripisal »agen anskega režima« ■ 1981. Prav v zaporu, v srcu učinkovite organizacije vsake skupnosti zapornikov - nacionahstov ali lojalistov - je svojo politično izobrazbo dopolnilo veliko aktivistov. In prav tam se jih je veliko pripravilo na preusmeritev strankinega kadra. Številni voditelji Sinn Feina in protestantskih strank so torej nekdanji zaporniki, na primer Gerry Adams, vodja Sinn Feina, ali Billy Hutchinson, ki danes vodi delegacijo unionistične progresistične stranke (PUP) med pogajanjem s sekretarjem britanske države Michaelom Amcra-mom. Od 1300 zapornikov je približno 700 nacionalistov, ostali pa so lojalisti. Med vsemi je približno 200 »liferjev«, obsojencev na dosmrtno ječo. London ima na voljo več odločitev: zapornike lahko začne prevažati v Ulster, bližje njihovim družinam, omili lahko režim ali pa skrajša dobo, po kateri je možno znova oceniti kazen zapornika, s 65 na 50 odstotkov trajanja celotne kazni. Ce bi se to zgodilo, bi bila lahko v naslednjih dveh letih izpuščena več TURČIJA Zakon o orožju spreminja Turke iz civilistov v vojake Pol milijona državljanov se lahko ponaša z osebno oborožitvijo - Strokovnjaki se ne vznemirjajo preveč ANKARA (dpa) - Pred petimi leti so turske oblasti liberalizirale zakon o posedovanju in nošenju orožja. Turki so znani po tem, da so »tradicionalni ljubitelji« vseh vrst orožja. Toda kljub tem tradicionalnim vrednotam, ki jih Turki pripisujejo orožju, je poluradna tiskovna agencija Anadolu pred kratkim zapisala: »Civilno prebivalstvo, ki je ponosno na svoje vojake, se je razvilo v oboroženo vojsko.« Kakšne nevarnosti se skrivajo v tem, lahko ljudje pod turškim polmesecem občutijo predvsem po mednarodnih uspehih turške nogometne reprezentance. Takrat se namreč prebivalci v življenjsko nevarnost, če stopijo na balkon: kot na Divjem zahodu po zraku frči na stotisoče krogel. Pogosto se zgodi, da zablodele krogle ranijo ali ubijejo nedolžne mimoidoče. Po podatkih turške policije ima skoraj 250 tisoč Turkov orožni list, ki jim dovoljuje nošenje osebne na lovskih pušk, lahko stalnem bivališču. Razen oborožitve, 230 tisoč Tur- mimo trdimo, da se je Tur- tega mora prositelj še dokov pa ima dovoljenje, da čija spremenila v pravo kazati, da še ni bil kazno- lahko v svojem stanovanju skladišče raznovrstnega van, in dobiti zdravniško ali avtomobilu hranijo oro- orožja. Kdor želi v svojem potrdilo o prištevnosti. Ti- žje za samoobrambo. Ce stanovanju ali avtomobilu sti, ki želijo orožje stalno upoštevamo neprijavljeno hraniti pištolo ali revolver, imeti pri sebi, pa morajo orožje in dejstvo, da imajo mora predložiti le kopijo svojo »skrb za osebno var- Turki po uradnih ocenah v osebne izkaznice, tri foto- nost« prepričljivo uteme- zasebni lasti še 1,5 milijo- grafi j e in uradno potrdilo o Ijiti. Turške oblasti so pre- Mesto ob Bosporju je polno različnega orožja senečene zaradi naslednjih dejstev: »Orožni list stane 35 milijonov turskih lir. Pištole in revolverji iz domače proizvodnje stanejo najmanj dvajset milijonov lir, uvožene pa do dvesto milijonov lir. Vsi se pritožujejo zaradi pomanjkanja denarja, če pa gre za orožje, je nenadoma na voljo veliko denarja. .Nerešenih je še na tisoče vlog za pridobitev orožnega lista.« Povečanje števila prijavljenih kosov orožja pa po mnenju strokovnjakov v sebi ne skriva večjih nevarnosti: »Ce je orožje prijavljeno, se zmanjša nevarnost, da bo uporabljeno v kaznivih dejanjih.« Razen tega pa naj bi turške oblasti temeljito preverjale, ali ima prosilec orožnega lista dejanski razlog za nošenje orožja. Poleg aktivnih in upokojenih »državnih uradnikov« imajo večino prijavljenega orožja v lasti zlatarji, blagajniki, novinarji, gradbeni podjetniki, odvetniki in notarji. ODBOJKA / SVETOVNA SERIJA Italija (petič) zmagala tudi s pomlajeno vrsto V finalu so »azzurri« s 3:1 premagali Brazilijo - Bernardi in terzi so že dobili naslednike - Na EP spet najboljša postava |talija - Brazilija 3:1 (15:12, 7:15, 15:9, 15:12) O* *ea8ue je najbolj bogato odbojkarsko tek-VeHst 6 na svetu> ne odtehta pa svetovnega pr-Vend Va’ Se mani’ kajpak, olimpijskih iger. Pa Peta osvojitev tega turnirja ostala zapi-Podv'V z§0(tovini italijanske odbojke kot izreden ekin Sa) 80 jo »azzurri« dosegli v bistvu z B 'tad ’ T .kateri je od nepremagljive italijanske ar-igra| ’ ki že pet let kroji vrh svetovne odbojke, 2 v oistvu samo Andrea Giani. v Predtek" aijs]ci?,l1h’ tako na ju-kot5 j? kvalifikacijah, tl ^Ulalni fa rzi Roln nijsTJith’ tako na ju-kot5 j? kvalifikacijah, tforj Analni fazi v Belu 80 v itaiijan- 2 ? , caDoru sprejemali 2trierdn0Volistvom’ a le 2adniplm’ kaiti navse-6 So nierili moCi z ali ^r°tniki, ki so tako gHar/u8aCe v fazi sta-telj: J6, Nekdanji uci- 2eittanclZiiSkih rei?re" He ^ že »genetsko« tQvp?adai° vec v sve-je p1 Vrh, Nizozemska 0lnladila moštvo, ZDA ciljajo izključno na Atlanto, moc Kube slabi, Rusija ni še popolnoma prebolela sovjetskeka razkroja, Bolgarija pa za »azzur-re« (ko je šlo za res) nikdar ni pomenila resne ovire. Toda zmaga proti brazilskim olimpijskim prvakom na njihovem igrišču, pred več kot 20000 gledalci, v slovitem Maracan-zinhu, kjer se je leta 1990 z osvojitvijo naslova svetovnega pr- vaka pravzaprav začela »zlata doba« italijanske odbojke, povsem presega vsa najbolj rožnata pričakovanja, saj je celo selektor Velasco napovedoval kvečjemu uvrstitev v finale. Uspeh Italijanov proti »udarni vrsti« Brazilcev je pokazal, da se za Zorzijem in Bernar-dijem že rojeva novi rod perspektivnih odbojkarjev. Velasco je ujel dve muhi na en mah. Proti vsakemu pričakovanju je vnovič osvojil svetovno ligo, hkrati pa dal razumeti svojim »senjorjem«, da ne smejo počivati na lovorikah, kajti »juniorji« že hrepenijo po njihovem mestu. Od teh bo marsikdo bržkone sodeloval tudi na evro- pskem prvenstvu, ki bo septembra v Atenah in na katerem bo Italija spet nastopila s svojimi najboljšimi možmi. Da sta vredna nastopa v A reprezentanci sta v Riu de Janeiro zlasti pokazala podajalec padovskega Charra (odlsje pri Gabeci Mon-tecatini) Meoni in mladi center Ravenne Bo-volenta, zelo ugodno pa je presenetil tudi komaj devetnajstletni Rosalba, ki je Se pred dvema sezonama igral v tretji ligi. Čeprav je pomenila brazilska »torcida« za vse te igralce močan pritisk, so v finalu igrali popolnoma brez strahu. Prvca dva seta nista bila kdove kako kvalitetna, čeprav sta obe ekipi zaigrali izred- Olimpijski prvak Paulao je imel veliko dela z »neznanim« Bovolento (telefoto AP) no borbeno. Po drugem redili so manj napak in dolarjev nagrade, ki jo setu je celo kazalo, da zasluženo premagali je organizator namenil bodo prevladali bolj presenečene domačine, zmagovalni ekipi, prekaljeni Brazilci, ki so pred svojimi gle- Zajetna vsota pa je vno- vendar pa se »azzurri« dalci zanesljivo računa- vič šla v roke »azzur- niso demoralizirali, na- li na osvojitev milijona rom«. ATLETIKA / MITING V STOCKHOLMU FORMULA INPY / ELKHART LAKE Namesto načrtovanega rekorda je Kenijec Kiplanui doživel poraz Stockholm - Tudi šampionom ttui v 8Poc^ed' Kenijski as Moses Kipta-2a ’ ^ ie pred dobrim mesecem v Rimu .^Poldrugo sekundo izboljšal svetovni rekord ?3olun*sS™ PoCrU na 5 000 metrov, je pred si- li® na mitingu v skrbno načrtoval Se rekord se m ,na 3-000 m z zaprekami. Ne le. da je u )e načrt docela ponesrečil (računal v mejo osmih minut), ampak rnr,^jih sto metrih mu je zmanjkalo sl*111 na cilju ga je prehitel rojak Chri-Poti Fos§ei> ki je svoj osebni rekord koncp 23 1 ^ sekund. Se malo pred da a6111 ie imel Kiptanui vse možnosti, zad °SfZe svoi cilj. Zadostovalo bi, da bi - J1 krog pretekel v 60 sekundah. 2l.K*cfd, 100 m: 1. Mitchell (Zda) 10, lo’ 24 .iden (Tri)10’ 23; 3' BaileY (Kan) 48 4r m 2 ovirami: 1. Harris (Zda) - ’ 6; 2- Nunes-Aranjo (Bra) 48, 84; 3. Hayden (Zda) 49, 12. Krogla: 1. Nemča-ninov (Ukr) 19, 86; 2. Keliza (Lit) 19, 77; 3. Bagač (Ukr) 19, 74. 3.000 m z zaprekami: 1. Kosgei (Ken) 8:08, 86; 2. Kiptaniu (Ken) 8:08, 97; 3. Sang (Ken) 8:10, 56. 800 m: 1. Parrilla (Zda) 1:45,48; 2. Rodal (Nor) 1:46, 06; 3. Rock (Zda) 1:46, 10. 110 m ovire: 1. Crear (Zda) 13, 20; 2. Johnson (Zda) 13; 26; 3. Hawkins (Zda) 13, 30. 200 m: 1. M. Johnson (Zda) 20, 15; 2. Boldon (Tri) 20,. 45; 3. Effiong (Nig) 20, 52. Daljina: 1. Streete-Thom-pson (Zda) 8,16; 2. Beekford (Jam) 8,11; 3. Powell (Zda) 8, 09. Zenske, 1000 m: Mutola (Moz) 2:30, 72; 2. Jacobs (Zda) 2:35, 46; 3. Sacramento (Por) 2:35, 93. Kopje: 1. Hattestad (Nor) 64, 20 m; 2. Ovčinikova (Rus) 62, 00: 3. McPaul (Avs) 59, 98:100 m z ovirami: 1. Sišigina (Kaz) 12, 57; 2. ReSetnikova (Rus) 12, 89; 3. Graudin (Rus) 12,98. Villenueve se počasi bliža končni zmagi Na cilju je imel pred Tracyjem slabo sekundo prednosti - Več prekinitev ELKHART LAKE - Jacques Ville-neuve se je z briljantno predstavo in tretjo letošnjo zmago v prvenstvu formule indy Se bolj približal osvojitvi naslova prvaka. Na cilju je imel sicer pred drugouvrščenim Paulom Tracyjem le slabo sekundo prednosti, vendar je bilo to le posledica začasne prekinitve dirke ob nesreči Gila de Ferrana nekaj krogov pred ciljem. Villeneuve je že štartal z najboljšega položaja, potem pa je med postanki v boksu izpustil vodstvo iz rok le za štiri kroge. »Avto je bil tokrat res zelo dober. Našli smo pravo razmerje med hitrostjo na ravnini in stabilnostjo v zavojih. Ko sem si nabral nekaj prednosti, sem lahko bolj pazil na zavore, gume in gorivo, zato sem bil tudi v zaključku dirke dovolj hiter,« je povedal zmagovalec Villeneuve, ki je lani na istem dirkališču zabeležil svojo prvo zmago. Z zmago si je pred Robbyjem Gordonom nabral 22 točk prednosti. Gordon je moral zaradi težav z elektriko začeti dirko z nadomestnim avtomobilom, vendar je že v 17. krogu zaradi pokvarjenega menjalnika odstopil. Tracyju je kljub zlomljenemu levemu stopalu dirka lepo uspela, saj se je na drugo mesto prebil iz ozadja, ob koncu pa je imel celo nekaj možnosti za zmago. Zaradi poškodbe stopala, ki jo je pred desetimi dnevi dobil pri vožnji z gokartom, mu je največ težav povzročalo speljevanje iz boksov, med prvim postankom pa mu je celo ugasnil motor. »Ko sem pritisnil na sklopko, se mi je zdelo, kot bi me nekdo zabodel z nožem. Zato sem nogo hitro dvignil, pri tem pa mi je ugasnil motor,« je težave razložil Tracy. Dirka je bila prvič prekinjena že v tretjem krogu, ko sta trčila Michael Andretti in Al Unser. Tokrat jo je za spremembo skupil tudi Andretti, ki po odlični formi v začetku sezone počasi izgublja stik z najboljšimi. Izidi: 1. Villeneuve (povprečna hitrost 167.208 km/h), 2. Tracy (oba Kan), 3. Vasser (ZDA), 4. Ribeiro (Bra), 5. Rahal (ZDA), 6. Femandez (Meh), 7. Pruett (ZDA), 8. C. Fittipal-di (Bra), 9. Fabi (Ita), 10. Johansson (Sve). Skupni vrstni red: 1. Villeneuve 103, 2. Gordon 81, 3. Rahal 78, 4. Tracy in Pruett 73, 6. Andretti 69, 7. Unser 61, 8. Vasser 59. Naslednja dirka bo že v nedeljo na ulicah Toronta. (S. D.) TENIS / PO VVIMBLEDONSKEM TURNIRJU ZA VELIKI SLAM biuoskiWii teais d stirih artistov v Vimbledon '95 je dava kr turnir bi-Ubonj j?tez> kot denimo UstL ,d Ma Tarange bSh,alU0tNvpn-em Vljlv 1Zgledalo> raz- pojavil na dvoboju mešanih parov, spravil mamo na rob živčnega zloma in se nato javil sestri v Atlanto, čeprav je bil večji del družine Jensen v Londonu. Ne, Murphy ni bil ugrabljen, niti ni bil depresiven pa tudi z mislimi na samo- Odpisani Boris in »slabši« Pete junaka leta 1995 mor se ni ukvarjal, ampak je s prijateljico, zmagovalko Australian Opna '95 Mary Pierce, izginil na angleško podeželje. Toda kdo bi pretirano pogrešal mlajšega Jensena, ko pa so Agassi, Ivaniševič, Becker in Sampras igrali britij anten tenis. Do polfinala se je zdelo, da igra Agassi izjemno dobro, in da bi ga morda lahko v finalu ustavil Ivaniševič, ki je do polfinala serviral 137 asov ati v povprečju 27 na srečanje. Vsi pa so bili nekako prijazno prizanesljivi do trikratnega vvimbledonske-ga zmagovalca Borisa Beckerja in dvakratnega zmagovalca Peta Sampra-sa, češ da je Pete slabši kot lani, in da je Boris prestar in prepočasen. Toda Becker je ostal miren in se zagrizeno bojeval tudi takrat, ko je rezultat na semaforju v četrtfinalu (2:4 in 30:40 v 5. nizu proti Pioli-nu) in v polfinalu (2:6, 1:4, dva izgubljena servisa proti Agassiju) kazal, da se njegovo obdobje v VVimbledo-nu izteka. Boris je bil velik, precej večji od vseh teniških futuristov, ki vsako leto govorijo o Beckerju kot o starem človeku in pozabljajo, da je Becker v tenisko leto stopil kot sedemnajstletnik, pri sedemindvajsetih pa upravičeno računal tudi na zmago v VVimbledonu. Tako je tudi Pete Sampras, ki je proti finalu potoval brez bleščečih zmag in z enim samim resnim preizkusom, ko je v četrtfinalu proti Matsuoki zaostajal s 6:7, 3:3 in 0:40, računal na svoj servis. Proti Ivaniševiču je bil Sampra-sov tenis na že za vse nedosegljivi stopnji. Izkoristil je dva Goranova trenutka navdušenja (po Splitčano-vem osvojenem 2. in 4. ni- zu), kar je bilo ob sreči v prvem nizu dovolj za finale in za tretji zaporedni naslov v VVimbledonu. Ivaniševič mora še čakati, toda njegova sezona bo gotovo prišla, pa ne samo v VVimbledonu, saj je Goran Ivaniševič danes edini veliki igralec, ki še nima zmage na turnirju Grand Siam. Zenski polfinale Graf -Novotna in finale Graf -Sanchez Vicario, je bilo največ, kar nam je ženski tenis ponudil po odhodu Monike Seleš. In zares ni bilo slabo. Občudovati smo lahko velik napredek San-chezove, manj histerično Novotno in veličastno Grafovo - pa tudi Seleševa se vrača. Zenski tenis sicer Se ni tako dramatičen, kot je bil včasih, zato pa se je izvlekel iz patetične krize idej, ki so ga uničevale dve sezoni. Jaka Lugu NOVICE Corretja prekinil Mustrov niz GSTAAD - Spanec Alex Corretja je v 1. krogu teniškega turnirja v Gstaadu premagal Avstrijca Thomasa Mustra s 7:5 in 6:1. S tem je Katalonec prekinil Mustrov niz štiridesetih zaporednih zmag na peščenih igriščih. Muster je svoj zmagovalni pohod začel v Mehiki, od tu naprej pa je osvojil Se šest turnirjev, med njimi tudi odprto prvenstvo Francije v Parizu. Izidi 1. kroga: Corretja (Spa) - Muster (Avt/1) 7:5, 6:1, Hlasek (Svi) - Guardiola (Fra) 6:7 (0:7) 6:2, 6:2, A. Costa (Spa) - Sinner (Nem) 6:1, 6:4, Spadea (ZDA) - Schalken (Niz) 6:3, 6:4. Becker prehitel Mustra MONTE CARLO - Finalist VVimbledona Boris Becker je na teniški računalniški lestvici ATP napredoval za eno mesto. Zdaj je tretji, na četrto pa je zdrsnil Avstrijec Thomas Muster. Marc Rosset je izgubil eno mesto in je 10, SAergi Bru-guera pa je izpadel iz deseterice. Pri ženskah je Steffi Graf utrdila vodstvo pred Arantxo San-chez-Vicario. Lestvica ATP: 1. Agassi (ZDA) 4980 točk, 2. Sampras (ZDA) 3834, 3. Becker (Nem) 3598, 4. Muster (Avt) 3401, 5. Chang (ZDA) 3025, 6. Ivaniševič (Hrv) 2621, 7. Kafelnikov (Rus) 2516, 8. Ferreira (JAR) 2377, 9. Stich (Nem) 2187, 10. Rosset (Svi) 1981, 20. Gaudenzi (Ita) 1304. Lestvica WTA: 1. Graf (Nem) 386.1546, 2. San-chez-Vicario (Spa) 325.2327, 3. Martinez (Spa) 195.5923, 4. Pierce (Fra) 188.9667, 5. Novotna (Ceš) 185.7067, 6. Date (Jap) 172.6143, 7. M. Malejeva (Bol) 158.2917, 8. Sabatini (Arg) 151.5188, 9. Davenport (ZDA) 143.0000,10. Hu-ber (Nem) 112.6122. ŠPORT Torek, 11. julija 1995 NOVICE Vsi proti Schumacherju WIESBADEN - »Schumacher je svetovni prvak, je odličen dirkač, toda nas ne zanima.« Luca di Montezemolo je v Wiesbadnu, kjer je predstavni nov model Ferrari F50 potrdil, da so z Alesijem in Bergerjem zelo zadovoljni in zato ne razmišljajo o tem, da bi v Maranello privabili Michaela Schumacherja. O trenutnem položaju v formuli 1 je Montezemolo dejal, da Ferrari še ni na stopnji Williamsa in Benettona, a prepričan je, da bodo do konca sezone zaostanek iznicih. Nenaklonjen Schumacherju je tudi kolega Damon Hill, ki ga je označil za proizvoda sponsorjev. »Dandanes v formuh 1 sponsorji vse nadzorujejo. Schumacher je začel dirkati pri kartih in odkar je prestopil v formulo 3 ga upravlja Mercedes.« In še: »Nisva prijatelja, ce ravno ni treba, ga*ne pozdravim. Dobri odnosi so navidezni: Ce si hitrejši, lahko vseh imaš rad.« No, in hitrejši je trenutno Schumacher. Biaggi še pri Aprilii? BENETKE - Po mnogih polemikah, češ da ga ekipa ne podpira, je Max Biaggi dal vedeti, da je zdaj veliko veC možnosti, da ho še za naslednje leto podpisal za Aprilio. Svetovni prvak v razredu do 250 cm je iz Le Mansa, kjer je v nedeljo bila dirka za VN Francije, odletel naravnost v Benetke. V Noaleju, na sedežu Aprilie, naj bi se vse odločilo v naslednjih dneh. Vicini se razburja FIRENCE - Azeglio Vicini močno kritizira tista društva, ki imajo trenerje brez izkaznice prve kategorije in morajo zato na klopi imeti tudi trenerja, ki o ničemer ne odloča, a s to izkaznico razpolaga. »Tako blatijo delo nogometne zveze. Trenerji, ki izhajajo iz »supertecaja« v Covercianu, so izredno dobro pripravljeni.« Tako hudo najbrž ne bo, saj je marsikateri nogometni namišljeni svetnik v resnici glumač, Čeprav velja Viciniju vsaj priznati, da sam med slednje ne spada. KOLESARSTVO / MIGUEL INDURA1N PETI ZMAGI NAPROTI Španca lahko ustavi le »velika koalicija« Odločilne naslednje gorske etape - Pantani in Bugno lahko že razmišljata o Touru '96 Potem ko je Spanec Mi-guel Indurain v sedmi etapi presenetil tekmece z nepričakovanim pobegom in odlično formo potrdil še z zmago v posamičnem krono-metru, bi že lahko rekli, da je na poti proti svoji peti zaporedni zmagi na Touru. Končen odgovor na to, ah je Indurain sposoben tega podviga ah ne, bo najbrž znan že v naslednjih dveh etapah. Gorski prelazi bodo dokončno pokazali, kdo je najmočnejši. Nekateri so si Indurainov pobeg v sedmi etapi razlagah kot dokaz slabosti, saj naj bi imel Miguel pred Alpami slab občutek in si je zato še pred težkimi gorskimi preizkušnjami želel privoziti čim večjo prednost. Njegovi kolegi v moštvu Banesto menijo drugače in trdijo, da je pobeg dokaz popolnega zau- panja vase in izjemne zaloge moči. Taktično gledano je položaj v sedmi etapi zahteval takšno potezo, saj tako Rus Berzin kot Švicar Rominger nista bila v bližini Induraina in zato tudi nista mogla pravočasno reagirati. Oba sta, čeprav zaostajata za 2 minuti in 20 sekund oziroma 2 minuti in 32 sekund, še vedno vsaj teoretično v boju za končno zmago, proti njima pa je predvsem tradicija, saj Indu-rainu rumene majice, potem ko jo je oblekel, ni uspelo vzeti še nikomur. Presenetljivo dobro se je na kronometru odrezal Danec Bjame Rus, ki za Spancem zaostaja samo za 23 sekund in se je tako nepričakovano znašel v krogu Indurainovih nasprotnikov. Riis je s petim mestom na predlanskem Touru dokazal, da je dober tudi v gorah, v kombinaciji s klubskim kole- gom Berzinom in ob podpori odličnega moštva Gevviss Bal-lan lahko v Alpah pridobita kakšno minuto. »Kralj gora«, Francoz Virenque, v skupnem seštevku zaostaja že več kot osem minut in malo je verjetno, da bi lahko vsak dan v Alpah pridobil minuto ah dve in se tako približal vodečim. Njegov edini cilj v tem trenutku je nedvomno ponovitev lanskega uspeha. Enako je s Pantanijem, Cipol-linijem in Bugnom, ki lahko glede na zaostanek razmišljajo le o Touru 1996. Težava Indurainovih zasledovalcev je predvsem v tem, da ni dovolj, da v Alpah ujamejo Spanca, temveč si morajo pred posamičnim kronometrom v predzadnji, 19. etapi privoziti zadostno prednost. Edina možnost, da bi lahko Indurainu preprečili zmagati petič zapored, je mo- Ga bo sploh kdo ustavil? (telefoto AP) goče le »skupinsko delo«, to pa pomeni povsem drugačno taktiko, kot jo je v zadnjih letih ubiral Rominger, ko je čakal na to, da bo Indurain prišel v krizo. Zaporedni napadi, na katere bi Indurain moral odgovarjati, bi verjetno obrodili sadove, vprašanje je le, ah so njegovi nasprotniki dovolj močni in ah bodo vendarle poskrbeh, da letošnjega Toura ne bi bilo »konec«ze nedeljo. ^ Danes je na sporeou ^ kilometrov dolga etapa o Grand Bornanda do La gne na višini 1980 Kolesarji se bodo povzpel1 ^ en prelaz zunaj kategoBF’ dva prelaza prve, enega d™ in tretje kategorije. Start e F bo ob 12.35, cilj pa predv1 maob 17.00. (JuM) NOGOMET / MALO GLEDALCEV ZA DRUGO ZMAGO DOMAČIH IN SVETOVNE PRVAj$ Baseball: Itallia nepremagana HARLEM - Na Članskem evropskem prvenstvu v baseballu na Nizozemskem je Italija kvalifikacijski del končala nepremagana. V zadnjem kolu predtekmovanja je s 5:1 premagala tudi Nemčijo. V jutrišnjem polfinalu se bo pomerila z zmagovalcem dvoboja med Španijo in Francijo. V drugi kvalifikacijski skupini je prvo mesto osvojila Nizozemska, s katero se bodo »azzurri« bržkone pometih v finalu za naslov prvaka. Tržaški plavalec na EP Za plavalno evropsko prvenstvo, ki bo od 22. do 27. avgusta na Dunaju je bil v italijansko reprezentanco sklican tudi elan Triestine Nuoto Dino Sotini, ki bo nastopil v plavalnem maratonu. Zadnji tržaški plavalec v »dresu« reprezentance je bil Marco Braida na OI leta 1992 v Barceloni. Freedom za prizadete Športno združenje Freedom Trieste prireja danes ob 16. uri v Sanatoriju pod Obeliskom na Opčinah namiznoteniški turnir za prizadete. Nastopilo bo tudi zdravniško osebje Sanatorija. MONTEVIDEO - Na nogometni Čopi America v Urugvaju kot prvi praznujejo domačini. »Belo-| sinji« so namreč zmagali tudi v drugi tekmi proti Paragvaju in se tako že uvrstili v Četrtfinale. Sosedni Paragvaj se je izkazal za tehnično nic kaj posebnega, a izredno borbenega nasprotnika. Urugvaj je takoj prešel v vodstvo (14. minuta) s krasnim golom France-scolija, ki je predložek Fonsece ustavil s prsmi in žogo, še preden se je dotaknila tal, poslal v oddaljeni kot vrat. Takojšnji Vstopnica za desetino plače! Urugvaj z zmago proti Paragvaju že v četrtfinalu, Mehika upu zadetek je bil bržkone odločilen, v nadaljevanju pa večjih priložnosti tako za enega kot drugega ni bilo. V drugi tekmi skupine se je Mehika, po nekoliko presenetljivem porazu s Paragvajem, oddolžila in premagala šibko Venezuelo. Dva gola (toda oba iz 11-m) je dosegel Luis Garcia, enega Espinoza, končni 3:1 pa je postavil prav tako Mehičan Suarez... s strelom v lastna vrata. Na lestvice skupine A ima Urugvaj 6, Paragvaj in Mehika 3 in Venezuela 0 točk. Napredujeta prvi dve ekipi in tudi dve izmed treh tretjeuvršCe-nih. Mehika ima v zadnjem kolu težko nalogo, saj igra proti Urugvaju, medtem ko naj bi Paragvaj zanesljivo ugnal Venezuelo. Ponoči sta bili tekmi Kolumbija - Ekvador in Brazilija - Peru (skup. B) danes ponoči pa bo Argentina igrala s Čilom in ZDA z Bolivijo. Slabo se vsekakor piše organizatorjem, ki že po osmih tekmah delajo obračun katastrofalne prodaje vstopnic. Domači nogometaši so na Cente-nariu obakrat igrali pred napol praznimi tribunami, razprodana (25 tisoC gledalcev) je bila le ma med Argentino in livijo, kljub bližini pa ,0 dokaj hladni osta G-svojih »ljubljencev« • zilski navijači. Ra2/0® c nezanimanje, ker je m nogomet v Južni M18 * še dosti bolj vafv življenski dejavnik Evropi, ampak izre, $ visoke cene. Kjer se P* suCejo okoli 200 d° stanejo vstopnice eno , setino mesečni dohodka, kar je sev ^ odločno preveC. Totia p ganizatorji napake no jj priznati: že so °bd0 televizijo, ki zdaj ne P naša veC vseh tekein- ______ODBOJKA / TROFEJA DE2EL_______ Od jutri prve tekme kvalifikacijskega dela FJK: dekleta v Trstu (Ul. Locchi), fantje v Pojdi V Trstu in na Cedajskem se bo jutri Kalabrija, Apulija, Sicilija, Bočen. Sku- pričela odbojkarska Trofeja dežel za deželne mladinske reprezentance fantov do 16. in deklet do 14. leta starosti. Prva dva dneva sta namenjena bojem v predtekmovanju, od petka pa se bo igralo po sistemu na neposredno izločitev. Finalne tekme od 3. do 16. mesta bodo v soboto popoldne, oba finala za podelitev naslova pa bosta v nedeljo, 16. v San Giorgiu di Nogaro, s pričetkom ob 9.30. Zenska vrsta FJK bo svoj krstni nastop v tržaški občinski telovadnici v Ul. Locchi opravila danes zjutraj ob 9. uri proti Lombardiji, ob 12. uri pa se bo pomerila še z izbrano vrsto doline Aosta. V skupini D z deželno reprezentanco so še Lacij, Emilija Romagna in Molise. Kot znano, branita barve FJK tudi borovka Jana Miličevič in Kontovelka Jana Obad, pomočnik selektorja Paola Pelizzerja pa je Slogin trener Mario Cac. Ostale skupine Skupina A (Suvich): Toskana, Abruci, Marche, Sardinija, Trento. Skupina B (šola Rismondo): Ligurija, pina C (Altura): Veneto, Piemont, Kampanija, Umbrija, Bazilikata. Moška deželna vrsta, ki jo vodi prof. Franko Drasič, v njej pa so tudi člani goriške združene ekipe Espego Loris Mania, Robert Lutman, David Mucci ter slogaša Tibor DrasiC in Kristian Ri-tossa, bo tekme v predtekmovanju odigrala v Fojdi (telovadnica Castelpergol, Ul. Cividale). Jutri ob 9.30 se bo pomerila z Emilijo Romagno, ob 17.30 pa jo Čaka dvoboj z Lombardijo. V skupini s FJK sta še Ligurija in Mohse. FJK, ki je lani pod vodstvo našega slovenskega strokovnjaka zasedla izredno prestižno končno 4. mesto, Čaka letos težka naloga, saj je njena skupina ena najtežjih, bržkone pa bosta odločilni prav jutrišnji tekmi. Ostale skupine Skupina B (Remanazcco, Uol. Strin-gher): Veneto, Marche, Piemont, Sardinija, Bazilikata. Skupina C (Pradama-no): Sicilja, Apulija, Kampanija, Kalabrija, Trento. Skupina D (Čedad): Lacij, Abruci, Bočen, Toskana, Umbrija, Aosta.. _______NOGOMET / ZADNJI NAKUPI IN ODHODI__ Trapaltoni... na avtobusih V Genovi žalujejo za Plattom Davida Platta so takoj oblekli v dresu Arsenala (AP) MILAN - Potem ko je Roberto Baggio vendarle zapustil sceno kupoprodajne borze in že prišel na muho naravovarstvenikov, ker strelja v gradeški laguni, je marsikateri klub pomislil, da je napočil čas bolečih odhodov ah nakupov, ki naj bi dvignih število abonentov. Prav glede letnih vstopnic so si nekaj posem nenavadnega zamislih v Cagliariju, kjer je običajne reklamne panoje na avtobusih zamenjal nasmejani obraz novega trenerja Giovannija Trapat-tonija z napisom »Trapattoni facci sognare«. To pa tudi ni edino dejstvo, ki bo povečalo število abonentov: predsednik CellijUg namreč odločil, da se lanske cene ne bodo spremenile, tak° ambiciozni cilj 15 tisočih »naročnikov« uresničljiv. . gj V Genovi pa ni šlo brez solza: od Sampdorie po dveh u Italije po štirih letih se je poslovil David Plati. Kapetan reprezentance odhaja k londonskemu Arsenalu, Id je zanj (G. milo rečeno visoko vsoto 19 milijard lir. Približno toliko so B ^ nersi« že odšteli za Dennisa Bergkampa. Prodaja Platta v®eLj1)a potrjuje sicer demantirane govorice, da Sampdoriina L1 ° plava v mirnih vodah, toda le zato, ker ni pretirano težka. ^ pa tudi predsednika Enrica Mantovanija nogomet ne vese , kot pokojnega očeta, ki je klub iz Genove pripeljal iz B US® vrh Evrope. Sam Plati je dejal, da bo na Sampdorio vedno nil lepe spomine, toda angleški nogomet raste (za zdaj k ce plače protagonistov) in zato je bila izbira precej lažja. ua. V domovino (ati skoraj...) se je vrnil tudi Paul Gascoign® ^ vijači Lazia so ga pred tremi leti sprejeli s transparentom' ^ ^ terem je bilo pod vrčem piva napisano "pripravljen je 23 ^ pričakovali pirotehnične predstave, toda »pokalo« je *e P°m ju nih lokalih in v Gazzinem zasebnem življenju. Poškodb ^ burkam navkljub so ga navdušeno sprejeli navijači RangeIS Glasgowa. Cisto drugačnega kova je bila »praktična« predstavitev na Klinsmanna. Na prvem treningu Bayema se je nainred z 3 tisoč navijačev, ki letos pričakujejo »super« sezono. p- »Zepno desetico« so si omislili pri Interju, namreč Ne3P ^0 na Benita Carboneja. Po nepotrebnem Inceu, t°rel ^ srednjekakovostni nakup, ki pa bi se lahko izakazal za ga- k>6' ŠPORT Torek, 11. julija 1995 "CZatletika / TROSKOK Igor Sedmak se je približal meji 16 metrov doskočil bo deželni rekord raCunati s I ’ da se bo naš atlet D °[ Sedmak po om !oskem black , U’ ki je bil na ne-vHem državnem pr-Jstvu krivec za re-taV a,tsk° katastrofo, u.“kmalu in nadvse le jk°vito pobral; ne Ha n^S6 ie’ paC pa K teagiml?evni uebakel to/1Ia^ tako, da e že s. ?.n dni po tem v gr0!1 disciplini tro- no k U’ Postavil nov !2bni rekord! Na so- J^rem mednarod- Uj. mitingu v Postoj- nel6 uamrec v popol-brezvetrju skočil Sednih 15.92 m in s, °m 2. mesto (za a Veilskim rekor- NovemrBata8elilij ov» omenimo, v naSo deželo odšli naslov prostega tretji p1, ^^i je bil Stefano Bisegna da So a^0 Andriolo (641). Naj še oi strelj V naSo deželo odšli naslov piUo^6U latrikp V kategoriji dečkov, ki ga je osvojil prj , ^assani (Cormons) ter še drugo mesto iti tr .ab^dkah Stefanie Moreni (CAl Udine) ttr0lls) )6 naraščajnika Alena Lebusa (Gor loCilo samo 6 desetink sekunde. Startal je s 5. časom iz kvalifikacij in vse do drugega obrata plaval na četrtem mestu, ko je tekmovalec pred njim nenadoma popustil. Miloš je nadoknadil kar šest metrov zaostanka, vendar je bil na koncu bazen žal...prekratek. Se bližji bronu je bil Matteo Feruglio. Na 100 m delfin je do cilja priplaval v enakem času kot tretjeu-vršCeni (1:13, 4), a ga je žirija postavila na Četrto mesto (ročno merjenje!). Tako Kalc kot Feruglio sta plavala v Času svojega novega osebnega rekorda v 50-metrskem bazenu, zato si pravzaprav nimata česa očitati. Začetnik B Luka Peric je imel včeraj dvojno delo. Na 200 m hrbtno je prvič tekmoval v velikem bazenu in s časom 3:11, 1 pristal na 6. mestu. Ker je Starat z 8. Časom iz kvalifikacij, lahko rečemo, da je bil uspešen. Slabše se je odrezal na 50 m delfin (s časom 34, 00 je bil osmi), verjetno zato, ker med eno in drugo preizkušnjo ni imel dovolj Časa za počitek. Bor Folijaplast je sodeloval tudi na dveh štafetah. Na 4x100 m prosto za začetnike A (Feruglio, Kalc, Bullo, Zupan) je zasedel 8. mesto med 12 moštvi (4:55, 5), na 4x50 m prosto za začetnike B (Peric, Ciacchi, Coletta, Pettirosso) pa sedmo med devetimi. Oba štafeti sta bili precej hitrejši od lanskih. Od današnjega drugega dne v Borovem taboru pričakujejo še bolj razveseljive vesti. PLAVANJE / DEŽELNI FINALE rlDUNAJ / EP ZA VETERANE V NAMIZNEM TENISUh Mogoče sose Sonji uresničile stare sanje... Evropsko namiznoteniško prvenstvo za veterane je predstavljalo za Sonjo Milič res enkratno doživetje v smislu življenjske in športne izkušnje, kakor tudi z vidika rezultata, saj je tekmovanje v njeni starostni kategoriji »over 40« končala z nadvse bleščečim končnim petim mestom. EP za veterane se je letos odvijalo na Dunaju od 1. do 8. julija na 54 mizah. Nastopilo je preko 1500 športnikov iz stare celine in iz petih starostnih kategorij (od 40-letnikov do 80-letnikov). Mnogo je bilo takih, kakor tudi Sonja, ki so bili včasih v državni reprezentanci. Se vedno se jim je poznala občutljiva roka, hitre noge, nagle reakcije in taktično razmišljanje. Nekateri izmed teh se še danes bavijo aktivno s športom. Predkola niso predstavljala za Sonjo večjih ovir, saj je štartala kot nosilka številka 16 na skupni lestvici in gladko pregazila po vrsti turško predstavnico Altinisk (21:9, 21:12), nato Avstrijko Gaschanes (21:11, 21:15) ter Nemko Reichel (21:14, 21:18). Tako se je zasluženo uvrstila v glavno tekmovanje 64 najboljših. Tu se je naslednjega dne spoprijela najprej s predstavnico Češke republike Svobodovo. Tudi to oviro je premostila z 2:0 (21:17, 21:16) ter se znašla pred nevarno branilko Nemkinjo Jorkisch. Z visokimi rotiranimi spini in prodornimi zaključnimi udarci je po izenačeni borbi in z nekaterimi srečnimi potezami dosegla še eno pomembno zmago (21:19, 21:19). Sonja se je postopoma bližala vrhu. S tem se je veCala napetost in težavnost posameznih srečanj. Vendar ji koncentracija ni pošla. Za zeleno mizo se ji je zoperstavljala kon- trašica Andrejeva, Rusinja. V prvem setu je Sonji v končnici uspelo nadoknaditi vrzel petihdock in zmagati na razliki 22:20. V drugem setu je Rusinja zgrešila kar sedem odgovorov na servis in tako je naša predstavnica zaključila še drugi set v svojo korist z 21:18. S to zmago si je zagotovila vstop v četrtfinale. Dosego ene izmed kolajn ji je preprečila bivša madžarska reprezentantka (mama evropskega pionirskega prvaka) Gardoseva, na dan je povlekla vse svoje dolgoletne izkušnje in si priborila zmago šele v tretjem setu. Tekmovanje je bilo vseskozi izenačeno. Nasprotnici sta se stalno dohitevali, bolj precizna pri izvajanju zaključnih napadov pa je bila Gardoseva, ki je tako dosegla v zadnjem setu zmago z 21:17. Tekmovalna pustolovščina naše mlade veteranke se je torej končala z izrednim uspehom. Pred odhodom ni nihče pričakoval njenega petega mesta na evropskem prvenstvu. Mogoče so se tokrat uresničile stare sanje. GABRJE / KONČALA SE JE SERIJA NOGOMETNIH TURNIRJEV KULTURNEGA DRUŠTVA SKALA Pod streho so spravili kar štiri turnirje Med amaterji zmagal Števerjan, med ženskami Štanandrež, med veterani pa Poggio S finalnim nastopom veteranov se je prejšnjo soboto naposled končala serija nogometnih turnirjev za vse starosti, ki jih je v okviru vaškega praznika že deveto leto priredilo Kulturno društvo Skala iz Gabrij. V vec kot treh tednih so organizatorji, s pomočjo številnih sponsorjev, spravili pod streho kar štiri turnirje: za cicibane, amaterje, veterane in ženske, njihov trud pa je bil poplačan z veliko udeležbo in zadovoljstvom vseh nastopajočih, ki so bili ob koncu deležni bogatih daril. Amaterji Finale za 1. mesto Števerjan - Vrh 10:1 Strelci za Števerjan: M. MaraSsi 5, Grego-rutti 2, Klanjšček 2, Vogrič 1; strelec za Vrh: Moretti. Tekma za 3. mesto Gabrje - Standrež 9:3 Strelci za Gabrje: Florenin 3, F. Sambo 2, E. Sambo 2, Longo 2; strelci za Standrež: Kobal, Cescut in en avtogol. Najboljši vratar: Igor Florenin (Gabrje); najboljši stielci: Mattia Marassi (Števerjan) 13,1. Cescutti (Standrež) in F. Gregorutti (Števerjan) 7, E. Moretti (Vrh) in F. Pierino (Gabrje) 6, D. Klanjšček (Števerjan) 5. Postave Števerjan: Rajko Petejan, Giancarlo Marassi, Marino Buzzinelli, Aleš Ferri, Fabio Gregorutti, Davide Klanjšček, Mattia Marassi, Andrej Vogrič, Sandro Šuligoj. <• ' o* .-v 1 ’ r' ' x' '• Vrh: Davide Cotza, Ermanno Moretti, Bogdan Grilj, Gabrielo Devetak, Valentino Černič, Enzo Tesolin Boris Frandolic, Damjan Visentin, Gianluca Berlot, Marjan Cemic, Marko Cotič. Gabrje: Igor Florenin, Aleksander Florenin, Silvano Florenin, Fabio Sambo, Paolo Interbartolo, Edi Sambo, Peter Florenin, Gianni Longo. Standrež: Stefano Bonnesi Marko Petea-ni, Igor Cescutti, Vasja Peteani, Mitja Kobal, Christian Marvin, Denis Lutman, Peter Pau-lin, Marko Krpan. Zenske Končni vrstni red: 1. Standrež, 2. Vrh, 3. Sovodnje, 4. Gabrje, 5. Rupa-Pec. Najboljša strelka: Elena Kovic (Sovodnje) 3 goli; »Miss« '95: Mirjam Cemic (Rupa-Pec); najboljša vratarka: Susy Čeme (Sovodnje); najboljša igralka Gabrij: Martina Cogliatti; najboljša igralka Rupe-Pec: Lo-redana Cibini; najboljša igralka Sovodenj: Katja Florenin; najboljša igralka Vrha: Tanja Devetak; najboljša igralka Standreža: Maša Braini. Sodniki: Franco Bralni (Standrež), Ginafranco Vecchiato (Gorica), Nereo Krašovec (Trst), Boris Žerjal (Dolina), Milan Devetak (Vrh), Marian Tomšič (Sovodnje). Postave Števerjan: Enrica Cemic, Nadia Marassi, Nataša Bizaj, Magda Braini, Martina Nanut, Katja Zavadlav, Maja Pelerin, Maša Braini, Silvia Zavadlav, Rosanna Zotti, Serena Can- dolfi, Silvia Zavadlav. Vrh: Nataša Soban, Tanja Devetak, Kristina Devetak, Ksenja Devetak, Martina Nanut, Viljena Devetak, Dolores Černič, Martina Fajt, Elena Murenec, Marta Tuniz, Miranda Devetak. Sovodnje: Susanna Čeme, Katja Florenin, Elena Kovic Tiziana Tomšič, Pamela Mozetič, Emanuela Tomšič, Tiziana, Bruno, Katja Osbot, Erika Sfiligoj, Vera Tomšič, Vesna Tomšič. Gabrje: Sara Boskin, Martina Cogliatti, Michela Fajt, Marisa Florenin, Sara Devetak, Laura Devetak, Mama Devetak, Marina Le-giša, Vanja Cemic, Tanja Visintin. Veterani Za 1. mesto Poggio - Juventina 5:3 po 11-m (2:2) Strelca za Poggio: Michelin (2), strelca za Juventino Cocco in Paziente. Za 3. mesto Sovodnje - Mladost 4:2 Strelci za Sovodnje: GomišCek, S. Florein (2), GomišCek; strelca za Mladost: Ulian in G. Devetak. Nagrada za najstarejše igralce: Mirko Pa-sculin (Juvenitna, letnik 1932), Miliš Devetta (Mladost, 46), Sergio Ferfolgia (Sovodnje, 41), Oscar Franzot (Poggio, 46). Najboljši strelec: Flavio Michelin (Poggio) 6 golov. Cicibani Končni vrstni red: 1: Itala San Marco, 2. Juventina, 3. Doberdob, 4. Sanrocchese. RAI 1 RETE 4 Jutranja oddaja Unomat-tina, vmes(7.00, 8.00, 9.00) dnevnik Nan.: Očetov pes Film: I cacciatori del lago d’ argento (kom., ZDA ’63, L B. Keith), vmes (11.00) dnevnik Aktualna poletna oddaja: Verdemattina estate Vreme in dnevnik Nan.: Gospa v rumenem Dnevnik Film: Quel certo non so che (kom., ZDA '56) Mladinski variete Solleti-co, vmes risanke Nan.: Dinozavri med nami Danes v Parlamentu Dnevnik Nan.: Alf Variete: Poletje v Luna Parku Vreme, dnevnik in šport Dok. oddaja: Poletni Kvark Variete: Velike razstave On Line - Potovanje v renesanso (vodi B. Vespa), vmes (22.55) dnevnik Dnevnik, horoskop in vreme, 0.30 Danes v Parlamentu Dok,- o kulturi renesanse: La stanza del Principe Aktualno: Sottovoce RAI 2 Nan.: La clinica della Fo-resta nera Varjete za najmlajše Quante storie! Nan.: Saranno famosi, 10.45 Faber 1’ investiga-tore TG2 33,11.45 dnevnik Nad.: Quando si ama Dnevnik in vreme Glasba: Scanzonatissima Otroški variete: Quante storie Disney, risanke Nad.: Paradise Beach, 14.55 Santa Barbara Dnevnik Nan.: La grande vallata Dnevnik Vabilo na festival v Spo-letu RAI 3 Jutranji dnevnik Videosapere: Turčija Film: Miracolo a Milano (It. ’50, R. V. De Sica Potovanje po Italiji, Vodič za izbiro fakultete Dnevnik Film: El Cjorro (pust., ZDA ’65, i. R. Taylor) Deželne vesti,dnevnik Šport: superbike, Tour de France, rally, mali nogomet, rokomet Rubrika Vivere, vreme, dnevnik, deželne vesti Kolesarstvo: Tour de France Aktualno: Chi Pha visto? (vodi G. Milella) Dnevnik, deželne vesti Aktualno: Talk Show Li-■nea 3, 23.55 Pred premiero: Opera kviz Dnevnik, pregled tiska, nočna kultura, vreme Variete: Fuori orario, vmes Eveline Dok.: Chaplin Story Nan.: Tre nipoti e un maggiordomo Nad.: Manuela, 8.30 II di-sprezzo, 9.45 Rubi. 10.30 La donna del mi-stero 2, 11.00 Senza pec-cato, 12.20 nan. La časa nella prateria, vmes (11.25.13.30) dnevnik Nad.: Sentieri Film: La nonna Sabella (It.-Fr. '57, i. P. De Filip-po, P. Stoppa, R. Rascel) Nan.: II colpo di fulmine, 17.00 Donne pericolose Aktualno: Punto di svol-ta, vmes (19.00) dnevnik Film: II ritorno dei ma-gnifici sette (vestern, ZDA ’67, i. Y. Brvnner, R. Fuller, J. Mateos) Film: 40 gradi ali’ ombra del lenzuolo (kom.. It. '75, i. E. Fenech), vmes (23.30) dnevnik CANALE 5 Na prvi strani Film: Nata libera (pust., VB ’65, i. V. McKenna) Una bionda p er papa Aktualno: Forum Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Nad.: Beautiful, 14.10 Amarsi Nan.: Pappa e Ciccia, 15.30 La tata Otroški variete, vmes risanke in nanizanka Kviza: OK, il prezzo e giusto, 19.00 La ruota della fortuna Dnevnik TG 5, vreme, 20.25 Paperissima sprint Aktualno: Večerni Forum Večerni dnevnik Variete: Maurizio Costan-zo Show, vmes (24.00) dnevnik Sgarbi quotidiani Variete: Paperissima RAI 3 slovenski program ITALIA 1 MB Šport in vreme Sereno Variabile Nan.: Hunter 1 BB Dnevnik in šport j Risanke: Go-Cart Film: Pony Express(ve- D $51 stern, ZDA' '53, i. C. He- ston, R. Fleming) Aktualno: 11 microfono della notte - noCne repor- taže v živo Dnevnik in vreme Variete: Tenera e la notte Otroški variete Nan.: Le strade di San Francisco Odprti studio Aktualno: Fatti e misfatti Film: Ciao ma’... (Bači da Roma) (kom., It. ’88) Nan.: Magnum P.L, 18.00 Tarzan Variete: Bravissima Nan.: Palm Springs Odprti studio, vreme Šport studio Variete: Nati per vincere y Glasb, oddaja: Festival-bar (vodi F. Panicucci) ^Film: Body parts (srh., ZDA ’91, i. J. Fahey, K. Delaney), vmes (23.40) Fatti e misfatti Italia 1 šport Variete: Bravissima Nan.: Serpico % TELE 4 Risanka: Filip TV dnevnik §!! Koper ■I lil II SLOVENIJA 1 Zmešnjava v studiu Carl - simfonija mojega otroštva, ponovitev filma Ameriška poslovna oddaja, ponovitev Poročila EP v športno ritmični gimnastiki, posnetek iz Prage, ponovitev Sobotna noč, ponovitev Mostovi TV dnevnik 1 Otroški program Arabela se vrača, 13/26 del češke nadaljevanke Fallerjevi, 14. del nemške serije Blažena noč Risanka TV dnevnik 2, vreme, Šport Strta srca H: Helenine oči 3. del francoske nadaljevanke Cornelia Osmi dan TV dnevnik 3, vreme, šport Žarišče Poslovna borza Sova Skrajnosti, 1/7 del angleške nadaljevanke Gangster, 8/22 del ameriške nanizanke Poroka med peklom in nebom, 1. del SLOVENIJA 2 Malo angleščine, prosim, ponovitev National Geographic, ponovitev Karaoke, ponordtev Sova, ponovitev Seinfeld, 2/18 del Gangster, 7/22 del TV dnevnik 1 Regionalni studio Koper Iz življenja za življenje Videošpon Nacionalna TV - komu in kaj? Rocka rocka MTV Unplugged: 10.000 Maniacs M. von Rosen: Ljubezen na preizkušnji, 3/21 del Svet poroča Tour de France, posnetek A KANALA Mg 19.30, 22.10, 0.15 Do- B godki in odmevi m Film: I fuorilegge... Gospodarska stran B (•) MONTECARLO 1 18.45, 20.25, 22.30, 24.00 s Dnevnik, 13.30 Šport Tour de France n Variete: T.R.I.B.U. B Nogomet: Brazilija-Peru M Nan.: Monsters * Nogomet: ZDA-Bolivija Luč svetlobe, ponovitev Aliča v glasbeni dežeb, ponovitev A-shop, Spot tedna, CMT Spot tedna, A-shop War Birds, ponovitev Generacija transformer-jev II, ponovitev A-shop Vreme, risanka Luč svetlobe, 465. del Rodeo Tropska vročica, 13. del Vreme Večni krog Računalniška kronika Dežurna lekarna Euronevvs Slovenski program Poletni studio 2 Primorska kronika TV dnevnik »Osliček in klepetulja«, avtor oddaje Elisabetta Polvi V ospredju, avtor Bruno Agrimi Sredozemlje Khythm & News, rmdi Andrea F. Slike iz Sečuana: Chengtu Vsedanes - TV dnevnik Slovenski program Studio 2 magazin OMF Avstrija 1 Ponovitve Otroški program Mini čas v sliki Vesoljska ladja Enterprise Strup za misli Macgyver Rock proti mamilom Strašno prijazna družina Kellyjino maščevanje Zlata palača Grad ob Vrbskem jezeru Dva oboževalca za Elke Pri Huxtablovih Literarni norec Čas v sliki, kultura Pogledi od strani Otoki na afriškem nebu Komisar Rex Beg v smrt Glavni osumljenec II, Operacija Nadine Igrajo: Tom Watson, Fra-ser James in drugi Cas v sliki Ljubezen brez besed, ameriški film, 1985 Igrajo: Ed Waterstreet, Phyllis Frelich, Mare Winningham in dragi Režija: Joseph Sargent Strašno prijazna družina, ponovitev Vsak dan s Schiejokom, ponovitev Dobrodošli v Avstriji, ponovitev Gospod Moto in lestenec, ameriška kriminalka Tramvaji sveta roHEF Avstrija 2 Cas v sliki Vsak dan s Schiejokom, ponovitev Johann Strauss Vreme Nepal Čas v sliki Tema, ponovitev Doktor Trapper John Pravica do pokojnine Umor, je napisala Tajni agenti med sabo S Schiejokom vsak dan Čas v sliki Dobrodošli v Avstriji Zvezna dežela danes Čas v sliki, kultura Šport Akti X Padar Reportaža Čas v sliki 2 Na prizorišču Phettbergs.Nette, noCnisov Cannski kolut 1995 Cas z Julienom francoski film, 1987 Umetniki za boljši svet Victor Oravec & Milan Pagac Pogledi od strani Videonoc I ' ' | ■ ■ mm ■ ■ m mm© Slovenija 1 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00. 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Radio plus; 8.40 Novakovi; 9.35 Turistični napotki; 10.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.15 Ekološki kotiček; 19,45 lahko noč, otroci; 20.00 Slov. zemlja v pesmi in besedi; 21.05 Igra; 22.30 Informativna odd. v tujih jezikih; 23.05 Nokturno. Slovenija 2 6.30, 7.30. 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 840 Koledar kulturnih prireditev; 9.35 Popevki tedna; 11.35 Obvestila; 12.00 Opoldne; 13.40 Obvestila; 14.00 Drobtinice; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.15 Lingvistični kotiček; 17.50 Šport; 18.10 Fiesta latina; 19.30 Še v torek obujamo spomine; 21.00 Zgodnja dela; 22.20 Stoletje improvizirane glasbe. Slovenija 3 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 8.05 Glasba; 10.05 Zlahka jih boste prepoznali; 11.05 Človek in zdravje; 13.05 Počitniško popotovanje; 14.05 Razpoloženjska glasba; 15.00 Big Band RTVS. 15.30 Dogodki in odmevi 16.05 Ljudsko izročilo 16.40 Esej; 17.45 Izšlo je 18.00 Koncerti na tujem 19.30 Arije in monologi 20.00 Literarni večer 21.00 Evropski simpozij za zborovsko glasbo; 22.25 Glasba našega časa; 23.55 Lirični utrinek. Radio Koper (slovenski program) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, Poročila; 12.30, 17.30, 19.00 Dnevnik; 6.00 Otvoritev, jutranjik; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.40 OKC obveščajo; 7,45 Evergreen; 8.15 Vsak dan je dober dan; 9.00 Servisne informacije; 910 Glasb, rubrika: Od vrha do dna; 9.45 Tedenski horoskop; 10.45 Kviz rubrika; 11.00 Aktualno in zanimivo; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Kontaktna odd.: Daj, povej...; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.45 Informativni servis; 17.15 Borzno poročilo; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Iz kulturnega sveta; 19.00 Poročila; 21.00 Glasba. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.45 Prireditve; 8.05 Horoskop; 8.40 Telefonski kviz; 9.00 Pted naše mikrofone; 9.50 Izbirali ste; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Edig Galletti; 10.35 Souvenir d'ltaly; 11.00 Kultura; 11.30 Aktualnosti; 12.00 Balio e bello; 13.00 Glasba po željah; 14.50 Single tedna; 15.00 Zoo station; 16.00 Modri val- glasbeno popoldne; 18.00 lt°' lijanska glasba; 18.45 H flauto magico; 20.00 RM1, R. Glas Ljubljane 5.15, 7.15, 10.15, 13.15- 14.15, 17.15, 19.15 Novice; 7.35 Vreme; 8.15 NO' poved; 9.30 Kam danes, 11.00 Anketa; 11.45 Borzo znanja; 12.00 BBC novice; 12.15 Novinarjev g°' st; 14.05 Pasji radio; 15.U RGL komentira in obvešča; 16.10 Spoznajmo se; 16.25 Uganka; l?;®1 Bančne informacije, 20.00 Labirint znanjo: 23.00 Egostyle; D J Alf- Radio Kranj 9.00, 14,00, 18.00 Gorenjska včeraj, danes, jutF 5.30 Dobro jutro; 7.40 Pugled tiska; 9.20 Kultum1 spomeniki na Gorenjskem; 10.40 Informacije, zaposlovanje; 11.20 Vedeževanje v živo; 12-3U Osmrtnice, zahvale; 13-W Pesem tedna; 13.20 Tud jeseni je lepo; 15.30 Dogodki in odmevi;l9.3u Večerni pr-911 Turbo. Radio Maribor 6.00 , 8.00, 10.00, 12.00, 13.00. 14.00, 15.00 Poročila; 17.00, 19.00 Dnevnik: 6.05 Kmetijski nasveti, 6.45 Pregled tiska; 7.00 Kronika; 9.05 štajerske m iniature; 11.45 Infoservis, 12.10 Mali oglasi; 13-05 Pod Pekrsko gorco; I5.t0 Kmetijski nasveti; 15.30 Dogodki in odmevi; 16,00 Želeli ste; 17.30 Osmih1; ce, obvestila; 18.00 Študij in glasba; 19.30 Športna sobota; 21.00 Kulturno-umetniški program. Radio Študent 8.00 RoboKaki; Ib00 Preklop; 14.00 Recenzije (knjižne novosti) & Nap0' vedi; 15.00 OF. Joculator; 17.00 Kaj pa univerza?- 19.00 TB: Naughty by Nature; 20.00 Underground Internationa1; Hard'n'Heavy, Techn0- 24.00 Reprize. Radio Trst A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00' 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vrne5 Koledar; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Kraji pod Grmado v letih 1914-191°' 8.40 Potpuri, vmes (9-1® Pravljični kotiček; lOd Simfonični koncert; 1|'. Odprta knjiga: Moja KifaJ ska (K. Kjuder, 2.); 12,°U Na počitnice, nato Slov-lahka glasba; 13.20 G|a sba po željah; 14,0 Deželna kronika; l^-l^1 3, terarne podobe; 14- . Evergreen; 15.00 Poleth' mozaik; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Klasični a bum:M. Ravel; 18.00 Esel Adam, kje si? E. KocbeK in njegov čas (r. J. Babič/ 18.30 Tropicana; 19-2U Napovednik. Radio Opčine 11.30, 15.30, 17.30 Poroci' la; 10.00 Glasba P° željah; 15.00 Rok z Vanni, 18.00 Otroški vrtiljak; 20.0° Oddaja SKD Tabor Opčl' ne; 20.30 Smeh in glasb0' Radio Koroško 18.10-19.00 Partnersk' magacin gledališča J=tillUAMA ^zanke Gls^0, juli)a’ ob 21. uri: predpremiera v . RRE’ balet. Dirigent Marko Gašperšič, j V Giselle Andreja Hribersek. p Racije in prodaja vstopnic pri blagajni l8Q1Vala Liubl)ana 226-544 (11.00 - 13.00, ' 19'00, ter uro pred predstavo. od' 24 *n 2®- julija, ob 21. uri: G. Verdi: Ljuhr Koprodukcija: Festival dKv ^ana’ bancles Theater Salzburg, Arena . arena in Hrvaško narodno gledališče ^aaa pl. Zajca, Reka. bist°r ^ VSa sPanska dramatičnost v svojem y u dramatika usode, se temu ni mogel reti tudi G. Verdi v svojem Trubadurju. S pl^63)0 ciganske krvi v zgodbi Trubadurja, Cuje davek trdoživemu ljudskemu vero-ti H ’ >>t*a se Pot prelite krvi mora prehodi-Ljudska, ciganska vera pa je ti-jQ a že v primeri s Čudežno predestinaci-vsa zemeljska, konkretna, oprta na mit Vj. ’ ^ Se ni zamrl. V Trubadurju predsta-Vef^a leisti zivljenski nagon, ki kolje v Clo-13 Zemlji, Grof Luna in Azucena. \ KAMA SNG LJUBLJANA t6.0^ek’ 18- julija, ob 21. uri: W. Shakespea-Za HaMLET,Hrvaško narodno gledališče §reb in Dubrovniški festival. eiti| ^G’ tel-: 063/ 25-332 \rp^S’ tt- julija, ob 21. uri: O. Zupančič -MONIKA DESENISKA, za izven. Rezi-Franci Križaj. e edalce je urejen brezplačni avtobusni avtV°z s Parkirišča Glazija v Celju z odhodi Vst° US0V °b 19.30 in 20.30, Predprodaja “P^ic pri gledališki blagajni vsak dela-1 °d 9.00 do 11.00, rezervacije na telefo-1,11 «63/442 9io int. 208. _____________________________J Predstava bo na ogled tudi v sredo, 12. julija ob isti uri, za izven. PROGRAM PREDSTAV ZA ABONMAJSKE PREDSTAVE V SEZONI 95/96: VELIKI ODER: 1. Drago Jančar: HALSTAT, režija Franci Križaj 2. Jean Anouilh: SKUSNJA, režija Dušan Mlakar 3. W. Shakespeare: OTHELLO, režija Vito Taufer 4. Jean Genet: BALKON, režija Damir Zlatar - Fray ODER POD ODROM: 1. Pavel Kohout: PAT ALI IGRA KRALJEV, režija Franci Križaj 2. Sam Shepard: NEVIDNA ROKA, režija Primož Babler MLADINSKA: 1. Michael Ende: ČAROBNI NAPOJ, režija Aleš Novak Vpis abonmaja za sezono 95/96 bo v septembru. KOPER VRT SLOVENIKA V sredo, 12. julija, ob 21.30: Zijah Sokolovih - PRAVIJO, DA ME JE PRINESLA ŠTORKLJA. KRIŽNI HODNIK PIRAN V Četrtek, 13. julija, ob 21.30: Zijah Sokolo-vič: PRAVIJO, DA ME JE PRINESLA ŠTORKLJA. PORTOROŽ AVDITORIJ PORTOROŽ V nedeljo, 16. julija, ob 21.30: ljubezenska drama - NESMRTNO LJUBLJENA. Režiser Bernard Rose. Furlani j a-ju luska krajina a lsCe Verdi - Dvorana Tripcovich V So| ar«va galerija že sedmo leto prirej I(rj n° slikarsko kolonijo v Vipavsker zdr U’ ^ Poteka do 14. julija. Kolonij Aln ŽU 6 Priznane slikarje iz prostor iz si " Jadran, in sicer štiri udeležene bisk° ter P° dva iz Furlanije - Ju les .e, krajine in avstrijske Koroške, po Pov v Se P° onega fotografa. Na letosnj Cm 80 se odzvali domači slikarji his0rn>r Frelih, Janez Hafner, Dušan Kil B ‘T Erik Lovko, Italijana Brigiti di p 'n Carmelo Zotti ter Avstrijca Ru Gra,enetik in VVolfgang Stuckler ter cu Živeči slovenski fotograf Brank lož ^ umetniski vodja kolonije pa b djj6 Hudeček. Slikarska tema je svobc žiip’ PrePusCena izbiri vsakega posame do ®a.avtorja. V koloniji nastala dela bc kg Prikazana na jesenski razstavi, ki j sPremljal ustrezen katalog. AVDITORIJ PORTOROŽ V soboto, 15. julija, ob 21. uri: BILLA BRANCH & The Sons OfBlues CHICAGO. METLIKA V soboto 15. julija, na gradu ob 21. uri: ETNO FOLK VEČER - Ukrajinski kozaki, Katice, Gaucho in Orlek. LJUBLJANA V četrtek, 13. julija, ob 22. uri, na radiu ŠTUDENT, v terminu " VAS OMILJENI DJ JURE ", v živo BOŠTJAN SOKLIČ. HJRLANIJA-JULIJSKA krajina liirp’virUt*0vske skupnosti iz Trsta »Carlo in Do 3 Wagner« (Ul. del Monte 5) Hir; „' l-m-, je na ogled razstava ob 50. oblet-Ane Frank. stav ska galerija: do 16.t.m. je na ogled raz-Dig ’ kl ie posvečena italijanskemu operne-" vcu Enzu de Muro z naslovom »II ma- gico splendor lo sguardo abbaglia« (Magični blesk privablja pogled). Mestni muzej zgodovine in umetnosti Do 5.9.1995 bodo na sporedu v raznih mestnih muzejih obiski in predvajanja filmov z naslovom »Večer v muzejih«, ki jih organizira tržaška občina skupno z odborništvom za kulturo in mestnimi muzeji. 15. julija, ob 21. uri, v Avditoriju Portorož, nastop skupine BILLA BRANCH &theSons OfBlues. SLOVENIJA LJUBLJANA CANKARJEV DOM, Prešernova 10 Danes, 11. julija: Slovenski komorni zbor, Oberton - Chor Dusseldoif / Nemčija, Dekliški zbor gimnazije Zrinyi liana / Madžarska, Ansambel Venance Fortu-nat / Francija, Wiener Akademie, Zbor Hugo Distler/ Avstrija. V sredo, 12. julija: Mešani zbor gimnazije Svečnikov / Rusija, Juana Muzika / Litva, Via - nova - chor Munchen / Nemčija, Stockholnfs Vocalise Ensemble / Švedska. V Četrtek, 13. julija: Kolner Kantorei / Nemčija, Tavolata polifonica estense / Italija, Gonville & Caius College Choir / Velika Britanija, Cantus / Latvija, Univerzitetni moški zbor YL / Finska. Danes, 11. julija, ob 21. uri: koncert Evropskega simpozija za zborovsko glasbo. V četrtek, 13. julija, ob 20. uri: koncert Evropskega simpozija za zborovsko glasbo. GRAND HOTEL UNION - TEATER CAFE V petek, 14. julija, ob 21. uri: MIA ŽNIDARIČ. BLED CERKEV SV. MARTINA V petek, 14. julija: KONCERTNI TRIO: Vladimir Hrovat, Igor Saje, Branislava PrinCiC. IDRSKA BISTRICA Danes, 11. julija zvečer, nastop ameriške skupine COP SHOOT COP. Nastop bo v klubu MKNZ v Ilirski Bistrici. PIRAN KRIŽNI HODNIK PIRAN V petek, 14. julija, ob 21. uri: klavirski večer - LIDIJA STANKOVIČ in ALEKSAN-DAR MADŽAR - klavir StiriroCno. ŠKOFJA LOKA POD H AMONOVO LIPO V petek, 14. julija, ob 20. uri: južno ameri-- ski večer s skupino SURAZO. SLOVENIJA FJK LJUBLJANA Razstava 21. MEDNARODNEGA GRAFIČNEGA BIENALA - LJUBLJANA je na ogled do 10. septembra. MODERNA GALERIJA V Mali galeriji je do 3. septembra, na ogled razstava PETRE VARL SIMONČIČ z naslovom PITA MOJE MAME. BEŽIGRAJSKA GALERIJA, Dunajska 31 Razstava IZIDORJA URBANČIČA je na ogled do 14. avgusta MESTNA GALERIJA, Mestni trg 5 Razstava avstrijske umetnice KKI KOGELN1K je na ogled do 14. avgusta MESTNI MUZEJ LJUBLJANA V Četrtek, 13. julija, ob 12. uri, v Kulturno -informacijskem centru Križanke, Trg francoske revolucije 7, otvoritev razstave fotografij popotresne arhitekture Branke Lapajne - DETALJ IN CELOTA. GALERIJA AVLA, Trg republike 2 Danes, 11. julija, ob 18. uri: otvoritev razstave slik JOŽETA HORVATA - JAKI in GORANA HORVATA. GALERIJA EQURNA, Gregorčičeva 3 Razstava slik SILVESTRA PLOTAJSA - SICOEJA je na ogled do 29. julija. GALERIJA GLINA, Gornji trg 11 Razstava del POMPEA PIANEZZOLA je na ogled do 15. julija. GALERIJA EJRIJA Razstava fotografij 1+16 - MARKA ALJANČIČA, DRAGANA ARRIGLERJA, OSKARJA DOLENCA, JAKA GN1LSAKA, STOJANA KEBLARJA, JANEZA KOKOŠINA, MARJANA KUKECA, TONETA MAR-CANA,'JANEZA MARENCICA, MILANA PAJKA, MILENKA PEGANA, TIHOMIRJA PINTERJA.VLA-STJE SIMONČIČA, MARJANA SMERKELJA, TONE- TA STOJKA, MIRKA ZDOVCA in JOGA ŽNIDERŠIČA je na ogled do 20. julija. JELOVŠKOV LIKOVNI SALON, Zaloška 21 Razstava Evgena Guština je na ogled do 4. avgusta. BREŽICE GALERIJA POSAVSKEGA MUZEJA Razstava OROŽJE PRETEKLOSTI je na ogled do 28. avgusta. BEGUNJE NA GORENJSKEM GALERIJA AVSENIK V petek, 14. julija, ob 18. uri: otvoritev razstave slik - ERNE FERJANČIČ - FRIC. KAMNIK PRODAJNA GALERIJA MAJORKA, Maistrova Na ogled je razstava likovnih del prof. akademskega slikarja FERDA MA VERJA. KOSTANJEVICA NA KRKI GALERIJA BOŽIDAR JAKAC Razstava slik JONA GALA PLANINCA je na ogled do 31. avgusta. NOVO MESTO MALA DVORANA DOMA KULTURE Na ogled je razstava grafik dijakov Mestne Sole za slikarstvo. PIRAN GALERIJA MEDUZA 2 PIRAN V soboto, 15. julija, bo otvoritev razstave akademskega slikarja GALEBA BAIEEA. Razstava bo na ogled do 4. avgusta. MESTNA GALERIJA PIRAN V petek, 14. julija: otvoritev razstave del avtorja CHRISTA. Razstava bo na ogled do 31. avgusta. SEŽANA KULTURNI DOM SREČKA KOSOVELA Razstava slik KLAVDIJA PALČIČA je na ogled do 31. julija. Razstava o delu in življenju CIRILA ZLOBCA je na ogled do 17. julija. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Muzej Revoltella-Galerija moderne umetnosti (UL Diaz 27): do 10.9. je na ogled razstava umetnika pop-arta Jamesa Rosenquista. Miramarski park-Konjusnica: do 23.7. je na ogled razstava »Dali kipar, Dali ilustrator«. Galerija Rettori Tribbio: razstavlja slikar Ot-tavio Bomben. Grad sv. Justa-Bastione florito: na ogled je antološka razstava slikarja Fulvia Juricica. Galerija Bassanese: na ogled je razstava z naslovom »Ordine, caos e frattali«. Studio PHI: Do 15. t.m., je na ogled v Au-ronzu-Misurina v Palači Corte Metto skupinska razstava tržaških slikarjev. Peterlinova dvorana-Ul. Donizetti 3: na ogled je razstava del slikarke Marte Kunaver. ŠTANJEL V Galeriji Lojzeta Spacala so na ogled do 30.9., poleg stalne zbirke, tudi novejša dela tržaškega umetnika. Urnik: od delavnikih od 14.00-19. ure (razen ponedeljkov); ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10.00-12.00 in od 14.-19.00 KOROŠKA CELOVEC Deželna galerija: Do 10.9. bo na ogled razstava »Do danes-dve stoletji umetnosti na Koroškem« Mestna hiSa-Mestna galerija: do 16.7. je odprta razstava Jeana Eggerja. Škofijski muzej (Lidmanskygasse 10): odprt je do 15. oktobra. ŠENTJANŽ V ROŽU K-k center, Stara Sola: Do 15.9. je na ogled razstava Zorke Loiskandl-VVeiss z retrospektivo slikarskih del »Od začetka do sedaj*. TINJE Galerija Tinje: Stalna razstava lesorezov VVernerja Bergerja in sedemdelnega cikla Valentina Omana. TRST Poletne prireditve Grad sv. Justa V sredo, 12. t.m., ob 21.00 -Koncert glasbene skupine »Doolin« iz Irske. V Četrtek, 13. t.m., ob 21.00 bo nastopil Kvartet Ares Ta-volazzi. Avditorij Muzeja Revoltella V ponedeljek, 17. t.m., ob 21.30 - »Melon mela» - Indijski plesi in glasba v organizaciji Zadruge Bonavven-tura in gledališča Mlela. Trg Unita Koncerti na trgu V ponedeljek, 17. t.m., ob 20.30 koncert mestne godbe G. Verdi, ki jih organizira gledališče Verdi v sklopu mednarodnega festivala operete. Naslednji koncert bo 24. 7. Miramarski park Luci in zvoki V četrtek, 13. t.m., ob 21.30 bo na sporedu predstava »II sogno imperiale di Mirama-re» in ob 22.45 »Buonasera signor Lebar e bentornato a Miramare« v italijanščini. Stivanska cerkev Poletni koncerti: V ponedeljek, 17. t.m. nastop violinista Franca Sciarrette s skladbami Bacha, Paganinija in Ysaye in Se skupina trobent Konservatorija Tartini iz Trsta s skladbami Bacha, Haendla in Tomasija. FOLKEST 95 Mednarodni festival folk in moderne glasbe se bo odvijal od 5. do 30. julija v deželi Furlaniji - julijski krajini in tudi na Koprskem. TORVISCOSA: Danes, 11. t.m. - Nastop skupine Fish head and Rice ( ZDA). VIDEM: Danes, 11. t.m., -Nastop madžarske skupine Divogray. VIDEM Poletne prireditve Trg Matteotti: V nedeljo, 16. t.m., ob 21.00 - Koncert skupine The Blues Brothers Band. ZANIMIVOSTI - ZA RAZVEDRILO Torek, 11. julija 1995 - -X Horoskop zapisal B. R. K. OVEN 21,3. - M. 4: Nekdo, ki ga potihem občudujete, vas bo odkrito izzval. Nekaj Časa se boste simpatično branili, nato pa veselo pobrali njegovo rokavico in se podali v nežen boj. BIK 21.4-20.5.: Takoj zatem, ko vas bodo pohvalili, vam bodo naložili novo delo. Razočarani nad minljivostjo pohvale in navdušeni nad novo ga boste sprejeli z mešanimi občutki. DVOJČKA 21.5. - 21. 6.: Čeprav ste se s seboj nekoč že nekaj malega ukvarjali, boste sogovorniku, Id mu za zunanji svet ni mar, vseskozi dokazovali, da se sreča nahaja v denarnici. RAK 22.6. - 22. 7.: Do bližnjih boste danes nenavadno strpni, zato bodo vaša ušesa slisala veliko novih, presenetljivih podrobnosti. Ne zgražajte se nad tistim, cesar ne razumete. LEV 23.7. - 23.8.: V vzdušju optimistične vizije prihodnosti boste glasno priznali marsikako svojo slabost, kajti menili boste, da ste jih za vselej pokopali s prgiščem novih želja. DEVICA 24 8. - 22. 9.: Trmasto boste vztrajali pri svoji verziji resnice, Čeprav vanjo ne boste prepričani. Ko gre za zmago nad tistimi, pred katerimi se čutite manjvredni, resnica res ni pomembna. TEHTNICA 23.9. - 22.10.: Zaželeli si boste razširiti svoj duhovni horizont, saj se vam zdi. da že temeljito zaostajate za razvojem znanosti. Ne utopite svoje inteligence v podatkih. ŠKORPIJON 23.10. - 22.11.: Nekdo, ki ga boste obsipali s svojim negodovanjem, se bo odzival vse prej kot primemo, zato se boste simpatično razjezili. Vihar se bo polegel med nežnimi rjuhami STRELEC 23. IT.-21. 12.: Vaše počutje bo v glavnem sijajno. Le kdaj pa kdaj se boste morali soočiti s svojimi slabostmi, pa še takrat boste skozi očala optimizma v njih videli zgolj prednosti. KOZOROG 22.12.-20. l.:Na trenutke boste zelo pesimistični, kajti bab se boste, da vas bodo spremembe dočakale nepripravljene. Ampak manj se boste pripravljali, ustrezneje se boste odzvali VODNAR 21.1. -19. 2.: Izzivali boste usodo, kakor da se vam ne more nič pripetiti. Že res, da vas ščitijo dobri angeli, a tudi njihova potrpežljivost ima meje. Ce ne verjamete, izzivajte naprej. RIBI 20. 2. - 20. 3.: Težave, ki so se vam doslej zdele nerešljive, boste ugledali v povsem drugačni hiti. Ni njihov namep, da bi vas onesrečevale, ampak da bi vas spodbudile k zorenju. BAROMETER RAZPOLOŽENJA Pet planetov v vodnih znamenjih, nastopila pa bo tudi polna Luna Danes bo v znamenje Raka prestopil Se Mer- nosti in neposrednosti, zato si bomo morali dati kur, tako da bo v vodnih duška in se prepustiti no- znamenjih kar pet plane- tranjim premikom. Izbrati POCUTTE, ZDRAVJE tov. Nase čustveno življe- pa bo treba pravi trenu- o nje bo zaradi tega izre- tek, da se bomo izognili sprostitev ..O ✓ ✓ ✓ o O dno poudarjeno. nepotrebnim zapletom. o z Z ✓ Merkurjevo delovanje Najlažje bo seveda tistim. šport ..O o X je v znamenju Raka zelo ki bodo v tem času na post, dieta ..o o / o o X X podobno vplivu retrogra- počitnicah in si bodo lah- ..o o O o dnih planetov, ki jih je ko privoščili spontanost težja fizična dela X X o prav tako pet - to nas bo daleč od običajnih odgo- izlet ✓ O o ✓ Z ✓ vračalo v podoživljanje vomosti in obveznosti. preteklih izkustev, velikokrat pa bo povzročilo 12. julija bo ob 10.49 nastopila polna Luna. Ta- DRUŽBA, ODNOSI tudi izrazito infantilnost. Naše obnašanje bo torej krat bo 19 stopinj in 38 minut glede na Kozoroga. obisk znancev ..o o X X o O ✓ pogosto prav otročje in Njena moč in tipične po- domača zabava ..o o o ✓ z z o povsem nepremišljeno. V teze znamenja Kozoroga družinski posvet ..o ✓ ✓ ✓ o o o določenih okoliščinah se bodo zanimivo preple- nam bo to sicer koristilo, tle s silnostjo čustvenega družabne igre ..o o o ✓ z z o toda v večini primerov vzdušja. ✓ bomo morali biti bolj Ambicioznost, značil- urejanje uradnih zadev ✓ o o o X X razsodni. Najbolje jo bo- na za Kozoroga, se bo lah- .1' do odnesli tisti, ki bodo ko tokrat pokazala na po- POSEL, DENAR strateško prilagajali svoje dročju, ki je pomembnej- počutje okoliščinam, v še, kot so delovni podvigi poslovno srečanje ✓ o o o o o katrih bodo. Množica planetov v in kariera. Pomagala nam bo pri ures-ničenju tistih naložbe in nakupi ..o / / / o o o vodnih znamenjih na eni prvinskih vzgibov čust- zamenjava službe ..o o ✓ o o o X in množica planetov z re- vene narave, ki so od ..o o o trogradnim gibanjem na nekdaj bistvo in gibalo izposoja denarja X o X X drugi strani bo torej od nas zahtevala veliko čut - našega bivanja. (A.O.) igre na sreCo ..o ✓ ✓ / o o o LJUBEZEN, SPOLNOST r § I osvajanje ..o ✓ ✓ ✓ o o o i m radio GLAS ljubi ja ne d.d o ✓ 1 v 99.5 MHz, 100.2 MHz, 104.8 MHz iskren pogovor ✓ ✓ o o ! LABIRINT ZNANJA zmenek ..o ✓ ✓ ✓ z o o| 1 VSAK TOREK OD 20.00 DO 21.30 ! IME IN PRIIMEK i ljubljenje ..o / ✓ ✓ o o o 1 1 TELEFONSKA ŠTEVILKA __ 1 prekinitev zveze ..o o X X o o ✓ 1 NASI OV i 1 , 1 GLASBENA ŽELJA UMSKE DEJAVNOSTI f Prijavnico poiljlte rta naslov RGL. Kopitarjev* ulica 6 V branje ..o ✓ ✓ ✓ o o ✓ | 61000 Ljubljana, za LABIRINT ZNANJA ^ V kvizu »Labirint znanja« lahko sodelujete z zgornjo pri- uCenje, Sirjenje obzorja.. .O o ✓ ✓ z o 0 javnico. Izrežite jo in nalepite na dopisnico ter pošljite na na- raziskovanje ..o ✓ ✓ ✓ z z 0 slov RGL, Kopitarjeva 6, Ljubljana. Ce boste izžrebani, se bo v torek zvečer pri vas oglasil te- umetniško ustvarjanje. ✓ ✓ o o o o lefon in nežni glasek bo rekel: »Halo, tukaj Labirint znanja...«. In potem boste odgovarjali na lahka'"in težka vpraša- reševanje težav ..o o ✓ ✓ z o o nja, ki jih zastavljata Alenka Sivka in Tomaž Sršen. Pravilni odgovori pa prinašajo čeden kupček denarja... LEGENDA: ✓ ugoden dan, O nevtralen dan, X neugoden dan^ SKANDINAVSKA KRIŽANKA 313 BIBLIJSKO' SKRIVNI RAZODETJE GRIZLI FRANCOSKI OTOK OCE NIKOLA RADOJCIC SNOV, KI RAZPADA V IONE MUSLIMANSO MOŠKO IME SLOVENSKA TOVARNA ZDRAVIL ISLANDSKI PESNIK STURLUSON MESTO NA SICILIJI. ANGLEŠKI IGRALEC (DAVID) AVTOR: BRANKO KOZULIC STROJ ZA TISKANJE NAROČNIKOV POSEBEN BENCIN CITROENOV AVTO v/ LJUBICA AMORJA ZBIRKA ZEMUEVIDOV NEMŠKI PISATEUH (LUDWIG) AMERIŠKI GLASBENIK (BRIAN) PRIPRAVA ZA UMETNO DIHANJE judovsk* junakinja DANSKA FILMSKA IGRALKA AVSTRUSKA POROČEVALSKA AGENCUA PISNO STRO. MNENJE PAS PRI KIMONU ITALIJANSKI POLITIK GRŠKI GOVORNIK JUDOVSKO PLEME DOMAČA ŽIVAL NEZAMENJLI-VOST VALUTE BARIJ SLOVENSKI UGANKARSKI ČASOPIS KLIC ZA RONO VITEV TOČKE NAM. ADMIRAL IERICK) KRAJ PRI DOMŽALAH PAUL ELUARD GIULLIO NATTA ŠVED. SMUČ. CENTER SENIK TURISTIČNI DEL UMAGA AMERCIJ POT V SNEGU 100 m2 VRSTA. SKLADBE EMIL NAVINSEK PERZIJSKI KRALJ SLOVENSKI GRAFIK (JANEZ) OSCAR ARIAS PEVKA JOPLIN SKUPEK STVARI IGOR PAKLIN IME MNOGIH PAPEŽEV PRED- DVERJE SL. GRAFIK (MIHA) PAEZEVA KRONA TRIVIALNI KISIK MASA TELESA KITAJSKO MESTO ZENSKO IME ZADNJE PREDIVO KAREL SDSS MESTO ENEZ EGIPČANSKI BOG KfW PRI, crnemka^ ZENSKO IME ZENSKO IME ORIENTALSKO BARVILO PAUL VALERV CVETNA ZAČIMBA SVIC. PISATELJ (CLAUDE) PRAVOSLAVNA KNJIGA SL. PEVEC PESTNER NATKO NODILO RAZLIČNA SOGLASNIKA VASILIJ KANDINSKI DRAGICA TURNŠEK ŽIVEC, KI SPREJEMA DRAŽLJAJE . OTOK V KIKLADIH KOŠARKAR BECIC AFRIŠKO JEZERO, ZDAJ MAIAVI OŽINA NA MALAKI NEMŠKI FILOZOF (PAUL) ZANIMIVOSTI Torek, 11. julija 1995 NORMANDIJA Najbolj zelena francoska dežela Meno bogastvo so čudoviti vrtovi in parki jj, ^0rinandija je od začetka 80. let najbolj zelena t)aV0S^a Pokrajina; obnovljenih je bilo veliko starih kov in vrtov, ki jih občuduje vedno veC obiskoval-nik *eta 1991 je bilo restavriranih že večino zele-Površin, ki so odprte za javnost od začetka junija, §a mnogi imenujejo »zeleni mesec«. j!1'®1! kratkim je izšla knjiga Marie-Franco- svetovl (LVal®ry Vrtovi Norman-e’ v kateri je veliko na- za ljubitelje vrtov. Avtorica je knjigo razdelila na veC tem: v njej predstavlja vrtove okrog graščin, angleške vrtove, vrtove na močvirnatih kra- -ktendroni na vrtu Le Bois de Moutiers jih ter nasade z redkimi vrstami cvetja in grmičevja. V delu knjige so predstavljeni vrtovi, kjer cvetijo rože v določenem Časovnem obdobju; takšen je vrt Pontracart v Seine-Maritimeu, kjer nasadi cvetijo med 15. avgustom in 15. septembrom. Nekateri vrtovi so prava posebnost, saj so rastline bolj podobne zelenjavi, nekakšnim zelnjatim listom; takšne rastline niso nic manj slikovite kot navadne rože, zato so primerne tudi za dekoracijo. V Normandiji lahko obiskovalec občuduje tri vrste vrtov. Med zgodovinske, ki obkrožajo gradove, sodi tudi park oziroma vrt gradu St. Just, kjer je nekoč živela mati pisatelja Victorja Hugoja. Je klasičen francoski vrt, v katerem raste veliko dreves, mednje pa so vkle-SCeni travniki. Na vrtu ni nobenih rož. Skozi ogromen park vodijo poti, vsaka je speljana do določene stične točke. St. Just je znan tudi po ozkih, kamnitih kanalih, ki so jih zgradili leta 1695. Z vodo, ki teče po njih, so od nekdaj namakali zelenjavne vrtove, v njih se je napajala tudi živina. Na velikem vrtu je veliko vodnih izvirov in potočkov. Tako kot na bližnji vrtovih v Givemyju, je tudi ob jezeru v parku St. Just veliko belih lokvanjev. Lastnik posestva Ksavier Lalloz in njegova žena že dalj Časa obnavljata nasade, zato dobiva posestvo svojo nekdanjo podobo. Vrtovi okrog gradu Vandrimare vzhodno od Rouena so tudi obnovljeni, Čeprav so še deloma ohranjeni vrtovi iz 17. Vodne lilije pri gradu St. Just stoletja in poznejši angleški vrtovi iz 19. stoletja, ki so jih zaceli obnavljati pred šestimi leti. Lastniku Gillesu de la Conte jih je pomagala obnoviti arhitekta in krajinarka Clo-tilda Duvoux-Bouchayer. Gredice na starem delu vrta so prava paša za oci. Cvetlične grede so različnih barv, veliko je vrtnic in osatov. Nekatere rastline imajo močan vonj, posebne grede so namenjene zdravilnim rastlinam, na drugih rastejo le sadna drevesa. Med vrtovi Van-drimara se prepletajo poti, po katerih se lahko sprehajajo obiskovalci. V tretjo skupino sodijo vrtovi, ki neprestano spreminjajo podobo, odvisno od dnevne svetlobe, letnega Časa in strani, iz katere jih opazujete. Vasica Varengeville v bližini Kanala in mesta Di-eppe slovi po svojem pokopališču, s katerega je lep pogled na morje. Slikar Georges Braque je tam naslikal svoja najbolj slavna dela. Vrtovi Moutiersa so angleški, nastali pa so v sodelovanju arhitekta sira Edvvina Lutyensa in stro- kovnjakinje za vrtove Ger-trude Jekyll, ki ni bila nikdar v Moutiersu, tja je pošiljala le rdstilne za nasade. Vrt bi lahko imenovali »vrt umetnikov«, predvsem zaradi nejgove izredne barvitosti. Na nekaterih gredah rože vedno cvetijo, drugi deli vrtov pa so izjemni zaradi različne barve listnatih rastlin. Vrtovi lastnika posestva Lutyens so nastali leta 1898, ko je nanj najbolj vplival VVilliam Morris; vrtovi so edini tovrstni v vsej Franciji in prav tako slovijo po izredni barvitosti. Vrt ob hiši se ujema z arhitekturo poslopja, sko-. zenj je speljana z opeka- mi tlakovana poti. Na cvetličnem vrtu je veliko tulipanov in belih vrtnic, ki se vzpenjajo po pergolah, veliko je tudi sončnic. Po ovinkastih poteh, speljanih skozi skrbno pokošene travnike, pa pride obiskovalec do kraja, kjer se mu ponuja lep razgled na morje. Cvetoči vrt Pontrancart FILMSKO DOGAJANJE PRED TREMI DESETLETJI V bližini Save je nekoč stal ljubljanski Hollywood m j P ^ smo ugotovih, da Pri filmu vse bolj ali n 1 la2no. Barabe igrajo pa S*6; lePi srde, grdi jeh‘1 • ^armomata miza trna ^ *z stiropora (ali Česa ^Octobr • - pe i 7ne8a). obzidje iz ledin ■e’ Potila in barve, sa-rl„iiz plastike. Krepostno Mk ki 1 ali šetke zapora, v katerem bilrTh*1 Sa reši junak, je tpj, alkoholičarka. Jeklene SnSe> za , ? držali iikC~uu zaprtega našega 1 86Sa prijatelja, so bile k Z16, rane iz lepila, gaze g, Le denar, ki smo S debili, je bil pristen, j,. °gi naši filmski odlični-W|?1.Pri teh snemanjih P ui svojo obrt in živeli ”Mkž*!rie' N“|e li re Najbolj resnični so hišo ,aakaderji. Uporabljali tpufdanjo generacijo kara-20 t?v fn judoistov, ki so 1 Padati, skakati in se prekopicovati. Momo Ka-por v nekem romanu opisuje snemanje takšnega koprodukcijskega filma v Beogradu. Tam glavni junak -kaskader zgori v slavo koo-produkcijske kinematografije. Eden naših znancev si je med snemanjem poškodoval vrat, takrat smo se dokončno odločili, da ne gremo med kaskaderje. Brez statistov ne bi bilo filma Dobro leto ali dve nazaj smo tedanji statisti, danes inženirji, pravniki, profesorji, novinarji, vrtnarji in hipohondri, šli za obletnico mature na izlet po Istri. Ko smo se pripeljali v Grožnjan, je ravno neki gospod skočil skozi lino cerkvenega zvonika. Pozneje smo ugotovili, da seveda ne gre za samomor, paC pa za snemanje filma. Fanta smo spoznali za točilnim pultom. Snemali so neki vojni film. Bil je strelec s cerkvenega zvonika, ki ga je nekdo vešče sestrelil. Povedal je, da je bil zanj takšen padec s cerkvenega zvonika celo dobrodošel, saj je bil plačan po padcih, skokih, vožnjah skozi goreče senike in v deroCe reke. VeC padcev, veC denarja. Gledalci pa se bomo ob premieri udobno namestili v fotelju. Na dosegu ene roke bo pločevinka s pivom ali gazirano pijačo, na dosegu druge pa krekerji ali arašidi. Medtem bo John Wayne jahal skozi nepregledno prerijo, Rita Hayworth bo zapij evala mladega Orsona VVelsa, Marilyn Monroe si bo hladila pregreta bedra nad zračnikom klimatske naprave, Robin Hood - Errol Flynn bo osvajal Olivio de Havilland. Anonimni možje in včasih tudi žene pa bodo drveli skozi ogenj, padali s streh in senikov, skakafi v globeli, se prevračali z avtomobili in bežali pred levi, tigri, zmaji in drugimi pošastmi. Zato je prav, da se zdaj ob stoletnici industrije iluzij spomnimo tudi slednjih, anonimnih množic statistov, epizodistov in kaskaderjev, ki pa so vseeno pomagale soustvarjati filmsko zgodovino in legendo. Sanje vseh teh ti-soCev so ostale le iluzija, kar je tudi film sam. Zelo redki med njimi pa so tudi uspeli. B. Repe (Konec) Anonimni statisti v vlogi beduinov - v sredini sedi pisec tega teksta 24 Torek, 11. julija 1995 VREME IN ZANIMIVOSTI ZMERNO JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE . ,. SREBISCE TOPLA HLADNA SREDISCE ANTI- VETER MEGLA FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA DOLŽINA DNEVA Sonce bo vzšlo ob 5.21 in zašlo ob 20.53. Dan bo dolg 15 ur in 32 minut. Luna bo vzšla ob 19.45 in zašla ob 4.19 3^7 TEMPERATURE MORJA IN REK NAPOVED ZA POMORSTVO J °c °c Veter v slovenskem Primorju: Mura 17,6 Jadransko morje (Porto- zjutraj: Sava (Radovljica) 13,8 rož)22,7 NE 4 do 8 vozlov Sora 15,0 Crikvenica 22,0 Ljubljanica 15,8 Malinska 22,0 popoldne: Vipava 10,9 Šibenik 24,0 NW 7 do 12 vozlov Bohinjsko jezero 17,0 PoreC 23,0 M. Lošinj 24,0 V •------------^ PLIMOVANJE Danes: ob 3.43 najnižje -66 cm, ob 10.19 najvisje 37 cm, ob 15.41 najnižje -19 cm, ob 21.29 najvisje 52 cm. Tutri: ob 4.18 najnižje -70 cm, ob 10.55 najvisje 42 cm, ob 16.24 najnižje -21 cm, ob 22.08 najvisje 51 cm. TEMPERATURE V GO 500 m 1000 m 1500 m 2000 m 2500 m 2864 m °C 28 23 18 14 11 9 d BIOPROGNOl Vreme bo na počutje in ra-zpoloželje ljudi vplivalo ugodno in spobudno, le sredi dneva bo zaradi sončnega vremena in visokih temperahu" zraka toplotna obremenitev velika. J V0X POPULI Če bi bili moški tako izvrstni ljubimci, kot pripovedujejo, se žene ne bi utegnile niti počesati. SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA SE RES JE Prava promocija mehiških vračev in vedeževalcev CIUDAD DE MEXICO - V osrednji Roza četrti mehiškega glavnega mesta je bil v teh dneh nepopisen vrvež, saj so vedeževalci, prerokovalci, čarodeji, šamani, curanderosi (ozdravljevalci) in drugi podobni »izvedenci« brezplačno turistom ponujali svoje storitve. Metodološko so se sklicevali tako na sredozemsko (latinsko-arabsko) tradicijo kot tudi na mehiške in afro-karibske ter celo kitajske izkušnje. Branje bodočnosti iz kart, kavnih odced-kov, oljnih madežev in iz kristalne krogle je vsem znano, tako da te metodologije ni treba opisovati. Manj znan je arabski način napovedovanja prihodnosti s trošenjem kamenčkov, popolna novost pa je branje posebnega sija, ki naj bi obdajal vsako živo bitje. Za to branje so si nekateri vedeževalci priskrbeli celo posebne naprave v slogu leningrajske Sole. Kitajska različica trošenja kamečkov uporablja kovance s simboli jin in jang, ki tvorijo 64 heksagramov neprekinjenih in prekinjenih premic, iz katerih lahko razberemo, kaj moramo storiti v bodoče. Ob teh klasičnih metodah pa so v mehiški prestolnici »izvedenci« prikazovali povsem fantazijske načine, ki so dobesedno skregani s klasično tradicijo prerokovanja. Nekateri so pri tem uporabljali orjaške školjke, drugi pa miške in poskusne kunce, ki so jih spuščali v čudežni krog (ris) iz semen. Iz načina, kako so se glodal-ci lotili semen, so nato vedeževalci napovedovali prihodnost. Vrači indijanskega plemena Yaqui (severna Mehika na meji z ZDA) pa so uporabljali koščice, ki so jih metali v zrak, in podobno kot Arabci napovedovali bodočnost. Kosti so seveda obvezno človeške ali v najsabsem primeru kosti divjega petelina. Ameriški Indijanci (Azteki, Nahuatli in Maji) niso poznali sredozemske kristalne krogle, a so si na isti način pomagali s kosom črnega obsidiana. To vulkansko kamnino so v mehiškem glavnem mestu pogosto uporabljali. Prav tako je sla dobro v promet kanarska metoda, pri kateri dresirani kanarček s kljunčkom izbere listič, na katerem je napisana ljubezenska ali življenjska sreča. Curanderosi (ozdravljevalci) pa so prihodnost napovedovali po domačih indijanskih metodah. Brezplačna promocija vedeževalstva je uspela in čarodeji so si bržkone priskrbeli veliko novih strank. Trije huje ranjeni med Fiesto sv. Fermina Med ranjenci, ki so jih v Pamploni pregazili in nabodli biki, so trije v smrtni nevarnosti (AP) Straniščna školjka kot pravi električni stol LONDON - Ko je 33-letni Glen Pehnear stopil v javno stranišče na nabrežju otoka Wight, ni vedel, da bo to njegovo zadnje dejanje, ker se je zaradi okvare na električni napeljavi kovinska straniščna školjka spremenila v pravi električni stol. Preiskovalci so ugotovili, da je nekdo strgal žico razsvetljave, tako da se je dotikala cevi za odplakovalno vodo. Ko se je nesrečnež usedel na školjko in se je samodejno prižgala luč, ga je električni tok ubil. Do smrti mučili hčerko, ker si je snela feredžo KAIRO - Zakonski par iz Mansure v Nilovi delti je dober mesec mučil in nato ubil svojo 13-letno hčerko, ker si je na cesti zaradi vročine z obraza snela feredžo. Kot piše dnevnik El Arabi, sta zakonca pred časom pristopila k neki skrajnointegrabstični muslimanski skupini. Odpovedala sta se službi (oba sta bila inženirja), prodala svojo zahodno opremo, sinovom prepovedala nadaljevanje študija, vsa družina pa je začela živeti, kot jim je ukazal emir skupine. Ta je tudi trdil, da se je nesrečnega dekleta polastil hudič in jim svetoval metodo, kako naj ga izženejo. Vročina kosi zapornike MOSKVA - Zarad vala izredno toplega vremena, ki je v soboto in nedeljo zajel sibirsko pokrajino Kemerovo, je v novokuzneckem preiskovalnem zapora umrlo 12 zapornikov. Guverner je že sprožil sodni postopek proti jetniškim paznikom, ki niso poskrbeti za prezračevanje in so zapornike strpati v prepolne celice. Odpovedali so se mamilom K0BENHAVN - Kot je sporočila danska tiskovna agencija TT, so se zaporniki male švedske jetnišnice Bergaanstalten v Halsinborgu odločili, da v svoji jek nišnici ne bodo dopustiti uživanja mamil. Aprila je vseh 30 zapornikov podpisalo posebno pogodbo, v zameno pa jim je jetniška uprava olajšala zaporniško življenje. V teh mesecih Se nihče ni kršil pogodbe, ker bi v tem primera izgubiti »privilegije« tudi ostati- Matura kot vojni spopad DAKA - V Evropi so mature prava mora za dijake in njihove starše, v daljnjem Bangladešu pa se matur bojijo predvsem profesorji. Letošnjo v tej azijski državi opravlja pol milijona dijakov, od teh pa so jm že 4.000 izključiti zaradi sleparij. V Narailu (jugozahodni Bangladeš) so dijaki in njihovi starsi ubiti nekega profesorja, ki se je uprl sleparijam. Po posegu policije se je vnel pravi spopad, podobno pa je bu° tudi na drugih šolah, kjer je bilo tudi nekaj ranjenih.