m !Pros!avaV. oljlelnice osvoMilve Baoarada na nosMvu FLBJ v Rimo PRIMORSKI DNEVNIK —,CS GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE ■*> V . Št. o/n /non\ Poštnina plačana v gotovini ©V. ZH.V Spedizione in abbon. post. I. gr. TRST sobota 22. oktobra 1949 Cena 15 lir - 2.50— din velik odmev v svetu ‘oradi izvolitve FLRJ v Varnostni svet OZN določa, da mora skupščina pri izbiri nestalnih članov upoštevati v prvi M doprinos, ki so ga dali člani za ohranitev miru in mednarodne varnosti Vti»vZ’ 21 • ~ Predstavnik ijjl ra zunanje zadeve je iz-E? francosko delegacijo k ?n<‘ični in moralni vzroki, vasovala za jugoslovanskega l "nafeZ s Varnostnem svetu. Z li; A&i stališča odraža rezul-fetajjr“Vanja popolnoma duha ‘^ine in se v nobenem ne m°re smatrati za «ne-l%^a)l- Na podlagi člena 23 Ulij ^a skupščina OZN upo-az'3iri nestalnih članov irSa sveta !(v prvi vrsti do-ttijf 80 9« dali člani organi-W a °hranitev miru in med-varnosti«, in nato «pri-itjj: Se°grafsko razdelitev«. Do se države istega področja “pEJr^le za določitev svoje-J^ista. Gre predvsem za obd-1 li s Predviden v listini OZN ^ . e ne more smatrati za ob-k prj^ -?a običaj predpostavlja, *Kji S 0 sporazuma med drža-regionalne skupine. V 6v^j P^Porazuma med temi dr-'j bilo v nasprotju z listi-> da država, ki pripada Hr-J ne bi mogla zaradi tega kiJte~j®ia postaviti svoje kandi-H'y smislu črke in duha usta-^rjtn ie’ d» v primeru ne-mod državami ene in ^alne skupine izbere skup-0led kandidati. Omenjeni k je s tem V zvezi orne- ■ (k » . - - - - fkL i ^ le nekaj podobnega do-\ j,,ansl<0 ieto za Egipt in Tur-H-rjjj Pripadata geografskemu EjJu Srednjega vzhoda, k, ija moralnih vzrokov pa je kitijL Jugoslavija podvržena k todr ?rzav svojega geografske-!* samo zaradi tega, ker H 'aria željam vlad sosednih V Si. S državah ljudske demokra- S seveda ponavlja izjave Vi-a- češ da je izvolitev Jugo-nezakonita. Tudii ameriški in londonski listi komentirajo izvolitev Jugoslavije. «New York Herald Tribune« piše, da gre za važno zmago, ki je zelo dvignila ugled maršala Tita. «New York Times« pa sjnatra, da je poraz češkoslovaškega kandidata svarilo Sovjetski zvezi in proti njenemu poizkusu, da bi nadvladala ves evropski Vzhod. Londonski «Daily Telegraph« poudarja, da ie Jugoslavija popolnoma kvalificirana, da pride v Varnostni svet. ■-S * « Glavna skupščina OZN je včeraj popoldne razpravljala o odločitvah, ki so jih do sedaj sprejeli posamezni odbori. Razpravljanje se je danes nadaljevalo. Sedaj preučujejo de katere sta bili predloženi dve vprašanje neodvisnosti Koreje, gle-resoluciji: prva, ki predlaga razširitev delovanja komisije OZN za Korejo. Ta resolucija je bila sprejeta z 48 glasovi proti 6 (slovanske države, med katerimi tudi Jugoslavija), druga resolucija, ki jo je predložila Sovjetska zveza, pa priporoča takojšnjo ukinitev te komisije. Ta resolucija je bila odbita z 42 glasovi proti 6. Med diskusijo sta češkoslovaški in poljski delegat izjavila, da komisija OZN za Korejo služi interesom imperialistov. V imenu Jugoslavije je Josip Djerdja obtožil komisijo, da se vmešuje v notranje zadeve Koreje, in izjavil, da bo glasoval proti resoluciji večine. Se pred razpravljanjem o Koreji je skupščina odobrila resolucijo socialnega odbora, ki zahteva, r.-aj vse države članice OZN dovolijo informacijskim organom, ki so akreditirani pri OZN, prost dostop v te države, kjer so zborovanja OZN ali njenih organizacij, ter dostop k vsem virom informacij. Imenovali so tudi novega glavnega tajnika za vprašanja Varnost- nega sveta, in sicer predstavnika SZ Konstantina Zinčenka, ki je nadomestil Rusa Soboleva, ki je bil odstopil. V pododboru za bivše italijanske kolonije ie Avstralija predlagala, naj se za sedaj ne sprejme nobena rešitev, ker so mnenja deljena. Predlagala je naj bi imenovali preiskovalno komisijo, da se seznani s željami tamkajšnjega prebivalstva, toda verjetno bo pododbor skušal najti drugo rešitev. Predlog za razdelitev Eritreje med Etiopijo in Sudanom verjetno ne bo prodrl in mnenje je deljeno med neodvisnostjo in priključitvijo Etiopiji. Pododbor mora danes zaključiti svoje delo. Politični odbor se bo sestal jutri, juridični odbor, ki je začel razpravljanje o pravicah in dolžnostih držav, je odložil svojo sejo za dva dni. IjtANCOSKA VLADNA KRIZA Vli Mai/nr ne more lahkoto sestai/iti i/lade '«asen razvoj francoske krize Dušani e sodelovanja socialistov j.Hl> '• *!! — Rene’ Mayer, ki ‘»Vanju za investituro pre- lwVe® 8lasov kot nieS0V ^°ch, bi prav za prav 1-ah- vl jMt (?adaljnjem delu za sestavo el ve* sreče Vendar tudi več sreče. PU SW| t ati ne grejo prav gladko Tako se danes P°P°ldne L' ‘ kaj nameravajo socia-. ^istn r izraža gotovo mnenje Stiai-11‘ČDe............................................. stranke, ko piše, da je \ _ skupina dala z glaso- a2 Volj2a Mayerja predvsem do-bi se ne onemogočila ti«--- ra novega vladnega pred- “VaniT° bi nai bil točen P°men ira.atlia socialistične stranke. % ali bodo socialisti šli v ne» pa se mora šele rešiti. A v*' J* imel razgovor, ki je kot eno uro, z Guy Mol-%kVtli* tajnikom socialistič-Mollet je izjavil, da se A ^ , designirani predsednik A), Kai popustljiv v nekaterih HI i0°,da druga vprašanja se ,Vle rešiti. sSke harnenov socialistične V san? Sode-uie v vladi ali pa kJ «Ren Podpre, piše «Le Mon-KHlljil' Mayer se gotovo ne bo 'O in n Z en°stavnim podpira-£* Soo,erb° hotel sestaviti vlade EH |allstov. Predsednik vlade Ss^Oj0 -^uy M°lleiu dal jasno IS?** n? *n tako ie postavil so-®d njihovo odgovornost. 1 e» poroča samo o seji za investituro, ter pravi, da se večina lahko izbere samo z protikomunističnimi pozivi. Obsojeni voditelji KP v ZDA NEW YORK, 21. - Zvezni sodnik Medina Arnold je na procesu proti ameriškim komunističnim vodite, ljem, ki so bili obtoženi, da so propagirali za nasilno spremembo vlade v ZDA, obsodil Eugena Denisa na 5 let zapora in 10.000 dolarjev globe, Williamsona na enako kazen Roberta Thomsona na 3 leta in 10.000 dolarjev, osem drugih obtožencev na 5 let zapora in 10.000 dolarjev globe. Državni tožilec pa je zahteval, naj bi sodnik Medina obsodil vsakega obtoženca celo na 10 let ječe. Tudi Suatov osvobojen IIONG KONG, 21. — Izpraznitev Suatova, ki so ga nacionalistične sile zapustile, je že dobila tudi uradno potrdilo. O LONDON, 21. — Štiričlanska delegacija finančne komisije ameriškega senata je včeraj prispela v Veliko Britanijo ter bo danes zve- FLRJv prvi vrsti ROMUNI V FLRJ SODELUJEJO borbe za mir v političnem, gospodarskem in kulturnem življenju BEOGRAD, 21. — Jugoslovanski odbor za obrambo miru je poslal britanskemu odboru za mir pozdravno brzojavko, v kateri je med drugim rečeno: Ko zastavljate vse svoje sile za veliko stvar miru, smo z vami prepričani, da se morajo vsa nasprotja med kapitalističnimi in socialističnimi državami rešiti na miren način v skladu z listino Združenih narodov. Brzojavka protestira nato proti resoluciji vodstva svetovnega odbora pristašev miru, s, katero se hoče preprečiti, da bi se predstavniki male, neodvisne in socialistične Jugoslavije, člani svetovnega odbora pristašev miru udeležili plenarnega zasedanja v Rimu. Z zgražanjem zavračamo nesramne klevete, ki zatrjujejo, da je Jugoslavija prešla v imperialistični tabor. Jugoslavija gradi socializem in kot taka je in bo ostala v prvih vrstah borbe za pravičen in trajen mir. O FRANKFURT, 21. — Danes so podpisali trgovinsko pogodbo med zahodno Nemčiji in CSR. Izmenjave bodo dosegle vrednost 58 milijonov dolarjev v ■ obe smeri. Število romunskih šol se je povečalo - Veliko število knjig v romunskem jeziku - Od 39 romunskih vasi jih ima 37 vsaka svojo knjižnico BEOGRAD, 21. — Romunska narodna manjšina v Jugoslaviji aktivno sodeluje v političnem, gospodarskem in kulturnem življenju države. Prosvetna zveza Romunov vodi vse kulturno delovanje narodne manjšine, ki žive v avtonomni pokrajini Vojvodini. Veliko število Romunov je včlanjenih v Prosvetni zvezi in hkrati v politični organizaciji Ljudski fronti Jugoslavije. Ta zveza šteje 25 pevskih skupin, 22 orkestrov,, 34 gledaliških skupin in 30 folklornih skupin. Letos so v Vršcu odprli začetniško gledališče. Od 39 vasi, kjer prebivajo Romuni, ima 37 no 400.000 knjig v romunskem jezi-svojo knjižnico, v katerih je skupku. Te knjižnice so bile pred kratkim izpopolnjene s 30 leposlovnimi in političnimi knjigami, ki so bile letos tiskane v Jugoslaviji v romunskem ježku v 250.000 izvodih. Mladi romunski pisatelji sodeluje- POLJSKO LJUDSTVO BO OBSODILO SOVBAŽNO POLITIKO SVOJE VLADE DO FL1J Jugoslovanska nota poljski vladi v odgovor na njeno noto o odpovedi prijateljske pogodbe BEOGRAD, 21. — Vlada FLR Jugoslavije je danes naslovila vladi uR Poljske odgovor na njeno noto iz 30. septembra 1949, s katero je poljska vlada na podel način odpovedala pogodbo C prijateljstvu, pomoči in sodelovanju, ki je bila podpisana v Varšavi 18. marca 1946 ter je dobila veljavo za 20 let. Jugoslovanska nota ugotavlja, da pomeni odpoved prijateljske pogodbe samo en člen v verigi neprestanega sovražnega kršenja vseh sklenjenih pogodb z vlado FLR Jugoslavije. Jugoslovanska nota poudarja, da je bila pogodba o prijateljstvu tudi važen prispevek k splošnemu razvoju in krepitvi bratskih in prisrčnih vezi med jugoslovanskimi narodi ter poljskim narodom. Vlado FLR Jugoslavije so vedno vo dila načela odkritega medsebojnega sodelovanja in pomoči. V tem duhu je jugoslovanska vlada, ki je videla težave, v katerih se je Poljska na' hajala po slabi letini 1947, dobavila Poljski 100.000 ton žita. Poljski predsednik Bierut je tedaj poslal maršalu Titu zahvalno pismo, kjer je dovolj jasno povedal, kako važna je bila takrat ta pomoč Poljski Poljska je bila obvezana, da bi v zameno za to žito nudila Jugoslaviji proizvode splošne potrošnje. Toda doslej tega dolga ni poravnala. Tudi sicer je jugoslovanska vlada vedno podpirala poljsko ljudstvo, zlasti ko so mu od raznih strani odrekali pravico novih zapadnih me ja na Odri in Nissi. Dopisniku poljske telegrafske agencije v Beogradu je maršal Tito v tistem času dejal glede zapadnih mej: «Poljsko ljudstvo lahko računa ne samo na našo simpatijo temveč tudi na vso našo pomoč«. Toda poljska vlada je brez vsakega vzroka in v nasprotju z željami in koristmi poljskega ljudstva zapustila politiko prijatelj stva in sodelovanja z Jugoslavijo ter se pridružila zaroti, ki so jo nekateri voditelji ZSSR organizirali proti FLR Jugoslaviji z namenom, da bi nasilno odstranili njeno zakonito vlado ter socialistični red v Jugoslaviji. Poljska vlada je zavestno sabotirala pogodbo o gospodarskem sodelovanju med FLRJ in Poljsko z namenom, da bi zavrgla izvedbo petletnega načrta in nila vsako gospodarsko sodelovanje ter zamenjavo blaga med dvema bratskima narodama. V skladu pogodbo iz 21. januarja 1949 je Jugoslavija plačala Poljski znaten predujem za nekatere industrijske naprave iz Poljske. Toda ne le da ni izročila Jugoslaviji teh naprav temveč je odklanjala tudi vsako pogajanje za vrnitev teh predujmov. Nikakega dvoma ni, da bo ta politika poljske vlade proti narodom Jugoslavije ne bo naletela kot na prezir ter obsodbo poljskega ljudstva ter demokratičnega javnega mnenja iz vsega sveta. Nadaljuje se čistka PARIZ, 21. — V zvezi z odpokli-com namestnika poljskega ministra za zunanjo trgovino Kutina opažajo francoski gospodarski krogi, da zadeva čistke med vodilnimi ljudmi poljske zunanje trgovine predvsem tiste osebe, ki so zaradi svoje službe imeli stik z zapadem. Kot zgled navajajo primer Lych-owske-ga, ki je predstavljal Poljsko v gospodarskem svetu OZN v Ženevi. Na nekem nedavnem zasedanju tega sveta je neki delegat izjavil obžalovanje, da ne more slišati Ly-chowskega, ki ga smatrajo za enega najboljših evropskih ekonomistov. Tedaj je eden izmed poljskih delegatov izjavil: «Lychow&ki ne bo več imel mnenj, ki bi jih tukaj izražal.« Sirijo se vesti, da so tudi drugi voditelji padli v nemilost. Med njimi naj bi bil ravnatelj odseka za trgovinske pogodbe na ministrstvu za zunanjo trgovino Horovitz ter uslužbenec Adam Rose, ki je sodeloval pri trgovinskih pogodbah med Poljsko in skandinavskimi državami in kateremu «zdravstveni razlogi ovirajo vsako premikanje«. Frotiromunske demonstracije v Tel Avivu TEL AVIV, 21. — Ker je včeraj romunska policija ustavila nekatere romunske Žide, ki bi se morali vkrcati v Costanci, da b- odpoto-socialistične I vali proti Izraelu, se je kakih 100 izgradnje v Jugoslaviji. V juliju mladih Židov danes dopoldne zbra-preteklo leto pa je poljska vlada lo pred romunskim poslaništvom v popolnoma prenehala i dobavami | Tel Avivu. pri tem so kričali «Dol strantov je bila sprejeta pri romunskem poslaniku Cioriu, ki mu je izročila svojo prošnjo. Za shnpna delovanje svetovnih zvez sindikatov in znanstvenikov PARIZ, 21. — Včeraj sta se v Parizu sestali Svetovna sindikalna zveza ter Svetovna zveza znanstvenih delavcev. Svetovno zvezo znanstvenih delavcev je predstavljal predsednik Joliot-Curle in generalni tajnik Crowther. Svetovno sindikalno zvezo pa ie zastopal generalni sekretar Louis Saillant ter tajnik Rotovški. Obe delegaciji sta se sporazumeli o nujnosti, da se vzpostavijo odnosi med obema zvezama. Sprejet je bil predlog za ustanovitev mešanega delovnega odbora; ta predlog pa morajo še odobriti odločujoči organi obeh organizacij. jo v literarni reviji romunske narodne manjšine «Lumina» (Luč). Ta revija, ki se tiska v 220.000 izvodih, objavlja med drugim dela mladih romunskih pisateljev in prevode iz jugoslovanske literature. Razen literarne revije «Lumi-na» imajo važno vlogo v kultur nem in političnem življenju članov romunske narodne manjšine poli tično-gospodarski list «Libertatea» (Svoboda), ki je glasilo romunske narodne manjšine, ter pionirski list «Bucuria Pionerilor« (Veselje pionirjev), ki izhaja v zadostni nakladi, tako da ga lahko vsi učenci kupijo. Povečano število šol v veliki meri prispeva k političnemu in kulturnemu razvoju članov romunske narodne manjšine. Dočim je imela romunska narodna manjšina v stari Jugoslaviji še leta 1940 samo 23 osnovnih šol in en licej s štirimi razredi, deluje dar.es 32 osnovnih šol (t.j. v vsaki romunski vasi, ki ima vsaj 20 učencev, je ena šola). Sole obiskuje 3400 študentov, kjer poučuje v romunskem jeziku 75 romunskih učiteljev. Po vojni so odprli za romunsko narodno manjšino pet nepopolnih in en popoln licej, ki jih obiskuje 750 študentov. Romuni imajo tudi eno učiteljišče. Dočim se je leta 1940-1941 vpisalo v univerze stare Jugoslavije samo 9 romunskih študentov, je danes vpisanih na beograjski univerzi 64 Romunov, 10 drugih pa je vpisanih na višjem pedagoškem zavodu v Novem Sadu. Vse to je samo del pridobitev narodnoosvobodilne borbe, ki jih uživajo člani romunske narodne manjšine in za katere so dali življenje najboljši sinovi te manjšine, kakor Petru Albu Makra, član okrožnega odbora KPJ za južni Banat in Vojvodino. Govor bivšega divizijskega komisarja Cutola v imenu bivših italijanskih partizanov, ki so sodelovali v NOB Jugoslavije RIM, 21. — Peto obletnico osvo- Cutolo, da bodo jugoslovanski tova« Italijanski senat proti amnestiji RIM, 21. — Senat je 110 proti 57 glasovom odobril dnevni red de-mokristjamsikega senatorja Gave, ki se protivi amnestiji, pri čemer so ga podprli predstavniki skrajne levice. Poslanska zbornica pa je nasprotno pred 15 dnevi odobrila dnevni red, ki se je zavzemal za amnestijo. Še več denarja za atomsko bombo bo zahteval Truman WASHINGTON, 2L. — Na tiskovni konferenci je predsednik Tru-,man objavil. da ima namen na prihodnjem zasedanju kongresa ob začetku 1950 predložiti načrt za financiranje komisije za atomsko energijo, ki bi omogočil povečanje proizvodnje atomskih tovarn. Dejal je tudi. da nima namena izdati ukaza za rekvizicijo premogovne industrije in jeklarn, v katerih je stavka. Izrazil je upanje, da bo posredovanje lahko dovedlo do konca stavke. Obljubil je tudi, da bo ponovno zahteval razveljavljenje Taft-Hartleyjevega zakona, ki ga ameriški sindikati smatrajo za prciti-delavskega. Odstranitev tega zakona je biia ena izmed glavnih Trumanovih volivnih obljub. boditve Beograda so proslavili tudi na jugoslovanskem poslaništvu v Rimu. Navzoči so bili funkcionarji jugoslovanskih predstavništev v Rimu, člani jugoslovanske kolonije in 40 bivših italijanskih partizanov, ki so se med vojno borili v vrstah jugoslovanske vojske. Navzoče ie pozdravil opolnomo-čeni minister Jugoslavije Mladen Ivekovič. V imenu navzočih italijanskih partizanov je govoril bivši divizijski komisar Carlo Cutolo, ki je omenil brezplodne poizkuse vojnih hujskačev, da bi razbili enotnost partizanov. Cutolo je nato poudaril, da so bili člani divizije «Ita-lia» priče junaških naporov jugoslovanskih narodov v borbi proti okupatorjem, katerim so bili zadani hudi udarci. V tej veliki borbi so jugoslovanski narodi izbrali svoje voditelje, ki jih vodijo tudi danes po poti socializma. Danes, je poudaril Cutolo, imamo na žalost ljudi, ki hočejo zanikati to resnico in ta zgodovinska dejstva. Toda ti ljudje naj vedo, da se zgodovina ne piše s praznimi besedami. Argumenti in dejstva so na strani Jugoslavije. Govoril je nato o poizkusu voditeljev KPJ, da bi preprečili z izsiljevanjem in grožnjami italijanskim partizanom potovanje v Jugoslavijo na proslavo obletnice osvoboditve Beograda, in je izjavil: Rekli so nam, da se je ta delegacija vmešala v nekako politično špekulacijo. Toda če je že kaka politična špekulacija, so vanjo vpleteni samo tisti, ki želijo preprečiti italijanskim partizanom potovanje v Jugoslavjo. Upajmo, je zaključil Setev v Jugoslaviji bo kmalu končana BEOGRAD, 21. — Letošnje jesenske setve se opravljajo zadovoljivo na vsem socialističnem sektorju. Socialistični kolektivi bodo posejali znatno večjo površino kot prejšnja leta. Ves setveni načrt je bil do srede oktobra izvršen v višini 53%. Glede na živahen ritem dela bo setev končana že v tem mesecu, kar se sicer še nikoli prej nj zgodilo. riši videli v naši de-egaciji partizanov, ki je sedaj v Beogradu, izraz močnejše struje simpatije in solidarnosti, ki se danes kaže v Italiji do tistih, ki so se prvi, že leta 1941, uprli proti fašističnim okupatorjem, do tistih, kj tudi danes pod vodstvom maršala Tita hodijo po poti, na katero so stopili med oboroženo borbo in ki ob pomoči junaških naporov jugoslovanskih delavcev gradijo socializem y svoji državi. V Italiji sledi veliko število poštenih ljudi naporom jugoslovanskih narodov in občuduje voditelje, katerim so jugoslovanski narodi izkazali zaupanje. S proslave so maršalu Titu poslali brzojavko, k; pravi med drugim: Vse borbe in ofenzive slavne jugoslovanske narodnoosvobodilne armade, ki so se pod vašim vodstvom zmagovito zaključile, kakor velika bitka za osvoboditev Beograda, najbolje dokazujejo, kako bedni so poizkusi propagandistov Informbiroja, da bi podcenjevali m tudi popolnoma zanikali doprinos jugoslovanskih narodov in vlogo njihove ljudske revolucije v tem zgodovinskem razdobju. Italijanski partizani se spominjajo, kako ste vi koi vrhovni poveljnik jugoslovanskih sil sprejeli v skladu z internacionalizmom in S tradicijam; KPJ željo italijanskih partizanov, da se udeležijo osvoboditve Beograda in tako prispevajo k utrjevanju bratstva med jugoslovanskim in italijanskim ljudstvom. Delegacija bivših italijanskih partizanov je dar.es obiskala tovarno «Ivo Lola Ribar« v Železniku pri Beogradu. Popoldne je bila delegacija gost kmetijske obdelovalne zadruge «Crveni proleter« y vasi Kačarevo. Pred slovesom so italijanski gosU je v tovarni napisali v knjigo obiskovalcev svoje vtise. Vodja delegacija Giuseppe Marasso je napi-sal: «Po petih letih sem se vrnil v Beograd in sem ugotovil, da tam, kjer so r.ekdaj bila neobdelana polja, je danes velika tovarna težke industrije ter so zgradili stanovanjske hiše za delavce«. Nocoj je delegacija bivših italijanskih partizanov odpotovala ¥ Sarajevo. čer odpotovala iz Londona v Pariz.| blaga Jugoslaviji ter s tem preki- Iz Ano Panker!«. Delegacija demon- Skrbi denarnih strokovnjakov ZDA NEW YORK, 21. — Sedem ameriških ekonomistov, članov državnega odbora, ki se bavi z denarno politiko, je podpisalo poziv, s katerim zahtevajo obnovitev zamenljivosti zlata po 35 dolarjev za unčo, da bi se tako zmanjšal denarni kaos. Podpisniki smatrajo ta ukrep za potreben, da se vzpostavi zaupanje, ustalijo zamenjave ter pospešijo mednarodne zamenjave in investicije. O PRAGA, 21. — Češkoslovaško zunanje ministrstvo je izročilo danes ameriškemu poslaniku v Pragi protestno noto zaradi delovanja posla, niškega osebja. Izaak Patch bo moral zapustiti ozemlje CSR v 24 urah, Samuel Mery, ki ne uživa diplomatske nedotakljivosti, pa je bil aretiran. Ameriški stroški za voisko VVASHINGTON, 20. — Senat je odobril zakonski načrt o določitvi kredita 1.314.010.000 dolarjev za vojaško pomoč. Ker je ta načrt bil že sprejet v parlamentu, ga je senat poslal predsedniku, da ga podpiše. Sef generalnega štaba general Bradley je izjavil pred parlamentarno komisijo za oborožene sile, da «je javna razprava o pritožbah in protestih ameriških oboroženih sil povzročila veliko škodo državni obrambi ZDA«. Dar Jugoslavije Mednarodnemu fondu za deco PARIZ, 21. — Mednarodni fond OZN za pomoč deci (UNICEF) javlja, da je Jugoslavija podarila fondu 1500 ton žita, ki bodo omogočili peko kruha do konca leta za 500.000 otrok. -■m dlScussione che segui c0)n *el!*zione sindacale del Ore‘P- Petronio al Il.o Con PC del TLT e in-tarč,- :° Ramch’ Una matM' V'raio nel Porto Vecchio tk^dlbait111. buon opera io e KM co,!?!e,..e oe lo presen- GLI OPER Al FARAN NO DA SE lntervento del compagno Pernarčič nella discussione sulla relazione sindacale al 11° congresso del P. C. del T. L T. 5ba‘tent, V’,‘D hh c°min 5S?t?***1 'bcio col dire che il rte, "J egll era stato «*■ « '•'bi. *,'?,erde dc‘ Sindacati "ti della categoria v -soi 8Wi e che il loro pas-tiUf,0 Ci ,tquesto lo sap- ik jpr°mtse che, dopo a- uHi !n futur k,,ti etl * nuzio' test jL';1' elogid il «povero» »i i ___ Rte qu!?,r° andrebbe ancor n Nadici io vedremo In 8a. if quale, a sen- tirlo, tanto ha sofferto nella zona B. Dopo questo fatto abbiatno avu-to molti scioperi in cittii (metal-lurgici, nel maržo 1949; ILVA. maggio 1949; addetti alla Banca dTtalia, pensionati, sala montagglo della FMSA che tutti ricordano e che e durato abbaštanza a lungo), scioperi tutti flniti male. Dopo lo insuccesso di questi scioperi si era sparsu la voce che a Triestc non si poteva fare nientq senza 1 a>oto delle categorie del «Regno», Que-sta voce era stata sparsa in niezzo a »n operai dalla direzione stessa. Questo dimostra che quelli della direzione si sono dimenticati del in tutt; questi scioperi i lavorato-ri portuali hanno contribuito con poche orq di astensione dal lavo-ro. Ci6 dimostra che si e voluto paralizzare queste categorie con un piano preciso, e le conseguenze ne risentono anche i lavoratori portuali. Ormai, dicq un vidalista acceso, nori si puo fare rjente. Ma se noi non possiamo fare niente o, me-«lio se essi non fanno piii niente, eosa aspettano di dire agl; operai francamentg e schiettamente: «Non possiamo fare niente, fate vol co-me credete«. Questo Juraga, noi lo vediamo qualche volta passeggiare per il porto, accompagnato da un din- . d« SlchTuandTvenne^a farci^visita'.| geme dTe''darebbe tutto per gli o- perai. Costui e giunto persino ad affittare una parte dell’ufficio nella Casa Portuale ad uno stranie-ro, ad un rapprosentante di una fabbrica di Milano o di Torino, tutto per gli interessi degli operai, naturalmente! Cio dimostra che costui pensa molto agli interrssi degli operai del porto, specialmen-tq per la sua Compagnia. Siccome 1’ufficio faceva parte della Compagnia, egli pensava che tutto 1’in-casso andra alla stessa, e non ha pensato quanto danno poteva por-tare quell’individuo in quella Casa in cui finora nessuno aveva messo piede all’infuori di quelli che lottavano per i diritti della elasse operaia. Questi mercanti di lnternaziona- lismo fanno tutto in nome delTU-nione Sovietica e dicono che e co-si che si lotta. Ma io sono stato anche nelFUnione Sovietica, prilila ancora che essa esistesse e quando ancora si lottava per que-sto, e sq che gli operai ed i con-tadini russi non erano del loro pensiero, ma erano del pensiero che siamo noi, ed e percio che io continuo con quelle persone che combattono cosi come ha combat-tulo Toperaio russo. Dopo tanti mesi di inattivita dei lavoratori portuali nella lotta di elasse, inattivita che e dannosa per tutto il popolo di Trieste e per tutti i popoli del mondo; dopo tanti mesi, vengono fuori con la do-manda di un anticipo per contri- buti sindicali. Sono stati dati 2 milioni di anticipo. Avranno spe-so qualcosa per aiutare gli operai durante gli scioperi, ma non e questa la lotta che devono fare gli operai, menlre gli altri ci ri-mettono 1» famiglia ed il oane. Ouesta non era 1'usanza nel porto; questo e arrivato dopo la risolu-zione delTUI, dopo che Radich ha prešo posizione, deinoralizzando tutti gli operai industriali (salvo qualcuno) che non pagano piii neanche la quota. In questo modo gli operai portuali, da buoni com-battenti, diventano buoni paganti per mantenere questi mercar.tj di internazionalismo che non sono al-tro che nazionalisti, e che si na scondono dietro la bandiera ros^a. Siccome il tempo stringe, termi-no, sebbene avrei ancora malto da dire; ma lascieremo ai lavoiatori portuali che pailino e pensinc E cosi lancio un lppeilo a tutti , lavoratori portualj ed industrial: d pensare su queste parole e ml programma di questo Congresso, a decidere una linea giusta er me sara tracciata dal nostro Congresso Evviva il II Congresso del P C del TLT! I Tov. Tito poroča o dogodkih pred petimi leti takole: «Jeseni leta 194i je v svojem sijajnem pohodu, ko je podila razbite Hitlerjeve tolpe, prišla na našo mejo herojska Rdeča armada.)) (Pajetta trdi, d;t v Jugoslaviji vsakogar, ki bi kaj takega napisal — zaprejo!). 28. septembra leta 1944 je agencija TASS ob tej priliki objavila tole poročilo o doseženem sporazumu med sovjetskim poveljstvom in Nacionalnim komitejem osvoboditve Jugoslavije, odnosno Vrhovnim štabom NOV in POJ: «Pred nekaj dnevi je sovjetsko poveljstvo — v interesu razvoja vojaških operacij prot; nemškim in madžarskim četam na Madžarskem poslalo Nacionalnemu koniite ju osvoboditve Jugoslavije in Vrhovnemu štabu NOV in POJ prošnjo, da pristane na to, da bi sovjetske čete začasno vkorakale v tisto jugoslovansko ozemlje, ki meji z Ma. džarsko. Ob tej priliki je sovjetsko poveljstvo sporočilo, da se bodo sovjetske čete po izvršitvi svojih operativnih nalog umaknile iz Jugoslavije. Nacionalni komite in vrhovni štab Jugoslavije sta privolila in ugodila p)-ošnji sovjetskega poveljstva. Sovjetsko poveljstvo je sprejelo pogoj, ki je bil stavljen z jugoslovanske strani, da bo na tistih področjih Jugoslavije, ki jo bodo enote Rdeče armade, delovala civilna uprava Nacionalnega komiteja osvoboditve Jugoslavije.)) Časopis «Nova Jugoslavijan je v številki 13-14 priobčil to poročilo sovjetske agencije TASS in je takrat pisal tole: «Dogodki, ki so rodili gornji sporazum, pomenijo važen korak v razvoju osvobodilne borbe naših narodov. Dve armadi, ki sta se borili daleč druga od druge in ki sta v tej vojni prispevali razmeroma največje žrtve za svobodo človeštva, sta se srečali na ozemlju Jugoslavije in korakata složno h končnemu uničenju fašistične pošasti Jugoslavija ni navadna okupirana država, marveč je Jugoslavija ustvarila močno narodna-osvobo-dilno gibanje, iz katerega je vzniknila nova, v ljudstvo zakoreninjena oblast. Jugoslavija ima svojo ljudsko vojsko, ki je osvobodila velik del njenega ozemlja. Jugoslavija že več let predstavlja za sovražnika posebno fronto, s katero mora računati. Jugoslovanska fronta je bila dolgo časa edina fronta, ki je s sovjetsko-nemškega bojišča pritegovala precejšnje dele sovražnikovih suhozemskih sil. Narodnoosvobodilna vojska Jugoslavije tvori važen element v vojnih načrtih proUhitleijevske koalicije.)) Herojska Rdeča armada nam je pomagala osvoboditi Beograd, vzhodno Srbijo in Vojvodino. To je bila za nas velika pomoč, kakor smo imeli veliko podporo tudi v vojaški tehniki, ki nam jo je takrat dala vlada Sovjetske zveze za armado, ko ie le ta pred za-klinčkom vojne narasla na 52 divizij«. Tako se torej glasijo zgodovinska dejstva. Toda za glasilo KP Italije ta dejstva niso važna. Za to glasilo in za njegovega fašističnega di* rektorja Ulissa je važno, kaj pravi Mario Kolenc iz Trsta, ki je postal specialist za zgodovino narodnoosvobodilne vojne v Jugoslaviji, kajti izšolal se je v italijanski okupatorski uniformi «grigioverde» na rastrelamentih proti partizanom na licu mesta, to je v Sloveniji. Ta le sivozeleni Kolenc piše namreč ob 5. obletnici osvoboditve Beograda (takrat — 20. oktobra 1944 se mu ni niti še sanjalo, da bo v Jugoslaviji mogoče vzpostaviti ljudsko demokracijo), da je bila «cricca di Tito» proti svoji volji prisiljena savviarsi sul terreno della demo-crazia popolaren in da se je ta zgodilo «prav zaradi dejstva, ker je sovjetska armada prišla v Beograd... dokaz: to je potrdil (komu? specialistu znanstveniku Kolencu seveda! tudi zločinec Rajk. «Titov agent na zadnjem procesu v Budimpešti...« Pa saj kominformističnemu revežu Kolencu ne moremo niti zameriti, da ni mogel vedeti za znameniti datum 29. novembra 1943, čeprav - je «11 Lavoratore» luni o njem pisal — t. j. o II. zasedanju AVNOJ-a in o ustanovitvi NKOJ-a, s čemer je bila prva oblika graditve ljudske demokratične oblasti v Jugoslaviji dovršena. Danes pa vemo, da je bila ravno vlada Sovjetske zveze tista, ki se je sklepom II. zasedanja AVNOJ-a upirala in jih kritizirala, kar dejansko pomeni, da se je protivila tedaj graditvi ljudske oblasti verjetno zaradi že doseženega trgovskega sporazuma o interesnih sferah z angloameriškimi imperialisti na račun Jugoslavije. Ni bila torej sovjetska armada tista, ki je prisilila Titovo kliko, da gre po poti ljudske demokracije, kajti Rdeča afmada je bila tedaj več tisoč kilometrov daleč, Kolencu pa se tedaj še niti svitalo ni, kaj pomeni AVNOJ, ZAVNOH, SNOS, NKOJ itd. Kolenc je bil tedaj kot rečeno še okupatorski italijanski ponižni in disciplinirani vojak kraljevske italijanske vojske in ubogljivo hodil na rastrellamente proti partizanom, ki so vzpostavljali ljudsko oblast že od leta 1941, dalje začenši s krajevnimi, okrajnimi, okrožni-mi, pokrajinskimi in republiškimi narodno osvobodilnimi odbori. In člani te prve ljudske oblasti so se morali na svojih zasedanjih s puško v rokah braniti proti raznim okupatorskim Kolencem, ki sedaj brez sramu v imenu komu istoo svojim čitateljerp lažejo, da je bila šele Rdeča armada tista, ki je prisilila Titovo kliko na vzpostavljanje ljudske demokracije dobro vedoč, da so obstajali v Jugoslaviji organi ljudske oblasti na osvobojenem ozemlju že leta 1941, t. j. že tedaj, ko se je Rdeča armada borila s hitlerjanskimi banditi tik pred samo Moskvo. ■■ • . I ■■■ m . n m v.. _ Jutri, v nedeljo 23. t. m, ob 10 bo v Kopru otvoritev razstave gospodarske delavnosti cone B Tržaškega ozemlja TRŽAŠKI n N E V N I K Izdajalsko stališče Uidalijeiih "zaščitnikov'' Ma larva m* umni v vprašanju slovenskih šol ® ®®lfl0 fll dOSBSio zažolonogo uspEl)3 Toliko ogorčenje slovonskili staršev, ki so priprav* IJoui odlofcuo braniti svoje najosnovnejše pravice Ko so v četrtek zjutraj spremili nekateri slovenski starši svoje o-troke v šolo pri Sv, Ani, jih je vest, da nameravajo njihove otroke strpati v staro šolsko poslopje, medtem ko bi bila nova šola na razpolago edinole italijanskim o-trokom, tako razburila, da so priredili pred šolskim poslopjem spontano demonstracijo, s katero so hoteli dokazati, da sc nikakor ne bodo uklonili novi krivici, temveč, da se bodo odločno borili za spoštovanje svojih najosnovnejših nacionalnih pravic- Demonstracije pred šolskim poslopjem so se udeležili, kot že rečeno, slovenski starši, ne glede na njihovo politično prepričanje, kar kaže. da so resnično pravilno razumeli, da je v sedanjem trenutku potrebna skupna borba, če hoče slovensko ljudstvo preprečiti še nadalje kršitve svojih najosnovnejših pravic. Vsi so že takoj na licu mesta sklenili, da se bodo istega dne sestali na Kolonkovcu, kjer bi razpravljali o nadaljnji borbi, ki jo bo treba voditi za rešitev perečega vprašanja. Na vprašanje enega izmed navzočih očetov šoloobveznih otrok, če bi hoteli vidalijevci izrabiti morda ta sestanek v kakšne politične namene, je eden izmed vidalijevcev izjavil, da bodo na sestanku obravnavali samo vprašanje šole pri Sv, Ani ter da bo edini ter glavni namen tega sestanka u-smeritl borbo slovenskih' staršev za dosego pravilne rešitve tega perečega vprašanja. Jasno je. da so se zaskrbljeni starši slovenskih šoloobveznih o-lrok polnoštevilno udeležili napovedanega sestanka, da bi na njem pokazali vso svojo odločnost nadaljevati borbo proti krivičnemu u-krepu šolske uprave o razporedih vi naših otrok v šolah pri Sv. Ani. Sestanek je otvoril domačin, ki je v kratkih besedah pojasnil pomen, joda že sam pojav »govornika« je dal navzočim slutiti, da hočejo vidalijevci izrabiti sestanek za svoje umazane politikantske namene. Kot govornik je namreč nastopil nepogrešljivi »zaščitnik« slovenske kulture Košuta, ki je prejel prav gotovo direktive, da mora napolniti svojim poslušalcem glavo z lažmi o »imperialistični« Jugoslaviji ter o »izdajalcih« Babičevih. Kaj problem slovenskih šol — ta pač ni tako važen, da bi se izgubilo tako ugodno priliko — si je mislil stoodstotni »zaščitnik«. No, njegovi poslušalci so bili »nekoliko« drugačnega mnenja ter so ga opozorili, da je bil sestanek sklican, da se obravnava šolsko vprašanje in ne. da se vodi umazana politika. Košuta se je moral hočeš nočeš vdati ter je pričel govoriti, kako bi bilo treba (po mnenju Vidalije-Vlh zaščitnikov namreč) rešili problem slovenske Sole. Namesto da bi postavil problem tako, kot so ga vsi navzoči starši čutili, to se pravi, da bi se postavil odločno v obrambo pravic slovenskih otrok, je »brihtni« Košuta prišel na dan z Vidalijevo linijo «rešenja» problemov slovenske šole, ter je v skladu s tem govoril, kako nujno bi bilo zahtevati od šolskih oblasti, da sezidajo slovensko tolo na Kolonkovcu. Torej vrašanje rešitve najbolj perečega problema, to se pravi, pravične porazdelitve šolskih prostorov v šoli pri Sv. Ani, za tega »velezaščitnika« sploh ne obstaja. Po njegovem (oziroma Vi-dalijevem) naj se slovenski otroci kar brez ugovarjanja stisnejo v starem šolskem poslopju, novo šolsko poslopje pa naj leno prepustijo Italijanskim otrokom. Med tem časom pa naj zahtevajo slovenski starši od odgovornih oblasti, da jim sezidajo novo šolsko poslopje na Kolonkovcu. kamor bodo lahko poslali svote otroke. «Mislimo. de bi na Kolonkovcu slovenski otroci res najmanj »motili« italijanske rpaVcioname kroce. Tako rešitev (»zaščitniki« slovenske kulture se bodo prav gotovo še spominjali) so nam »dopuščali« pred leti celo tako reakcionarni časopisi, kot »Voce libera« in «Emancipazione», ki so izjavili, da imajo slovenski otroci vso "pravico« imeti svoje šole, toda le v predmestju (pa se niso niti imenovali "zaščitniki# slovenske kulture — kakšna skromnost) Danes nam tako rešitev predlagajo prav tisti ljudje, ki povsod govorijo in kričijo, da so oni edini resnični »zaščitniki« slovenske kulture in Prosvete. No, gospodje »zaščitniki«, morda bi se pa dalo spraviti slovenske otroke morda še nekam dalje, da bi ne motila njihova navzočnost italijanskih reakcionar- ne bodo dopustili, da bi se tudi v vprašanju reševanja problema Sv. Ane ponovil primer slovenskega otroškega vrtca VQM ali pa slovenskega vrtca v Rojanu, ki ga je mestna občina že premestila na Greto. Našj slovenski otroci imajo vso pravico do slovenskih šol v mestu, kjer prebivajo ter jim te pravice ne bodo mogli odvzeti niti italijanski šovinisti še ob tako »hvale vredni« pomoči Vidalijevih »zaščitnikov« “ Zaščitniki “ iščejo zaščito policije Vidalijevi »zaščitniki« v Sempo-laju so še vedno »neumorno« na »delu«. Njihovo geslo je zaradi tega seveda še vedno: razbijaj vedno in povsod slovensko prosveto in kulturo! V znamenju tega gesla so pred časom sklicali tudi nekak občni zbor, na katerem so hoteli obravnavati res vse »najvažnejše« probleme prosvete. No, ker jim ta zbor ni uspel, kot so si želeli, so si zastavili za nalogo, da se čin> prej otresejo »nadležnih« babičev-cev, (ki jih pri razbijanju slovenske prosvete preveč ovirajo) ter so zato sklenili, da jih poženejo iz prosvetnega doma. Zasedli so društvene prostore ter niso dovolili vanje vstopa nikomur, ki njihovega »delovanja« ne odobrava, pa tudi odbornikom prosvetnega društva so zabranili vstop. Ker je bilo ta način vsakršno prosvetno delovanje onemogočeno, so odborniki prosvetnega društva odpeljali v torek zvečer ves inventar, ki je društvu pripadal iz društvenega poslopja, da bi tako omogočil resničnim prosvetnim delavcem še nadaljnje delovanje. Toda še isti večer se je zglasila pri predsedniku prosvetnega društva policija, katero sta šla baje poklicat znana vidalijevca Perčič Ljubo in Pipan Marica ki je zahtevala, da vrnejo odnesene stvari v čim krajšem roku. Predsednik društva je sicer dokazal, da ima samo odbor društva pravico razpolagati z inventarjem — toda policija je vztrajala pri svoji zahtevi. Vidalijevi »zaščitniki« so lahko resnično ponosni na svoje »delovanje« v «prid» slovenske prosvete in kulture. Toda naj si le zapomnijo, da ljudstvo ni tako pozabljivo ter da še nikakor ni pozabilo podobnega primera, ko so vidalijevci iz Doline poklicali na pomoč policijo, da bi preprečili domačim pevcem, da bi si odnesli note iz prostorov prosvetnega društva. Res bolj zglednega sodelovanja med »zaščitniki« in policijo bi si človek ne mogel zamišljati... Košuta, ki predlaga res «pravično» rešitev problema slovenskih šol (v korist italijanske reakcije seveda) in drugi »zaščitniki«, ki se poslužujejo pri svojem «prosvetnem delovanju« zaščite policije.,. Odlično... le tako naprej. Sindikalni organizaciji dosegli sporazum o skupni borbi kovinarskih delavcev • Delavci tovarn za testenine še vedno v stavkovnem gibanju Tiskarski delavci še vedno nadaljujejo s svojo borbo za uresničitev najbolj bistvenih in važnih zahtev. Čeprav so delodajalci poskusili tudi s teroriziranjem svojih uslužbencev, jim do sedaj ni uspelo, da bi bili preprečili uspešno nadaljevanje stavkovnega gibanja, kt se je razširilo po vseh tiskarskih podjetjih. Nesramno in krivično postopanje delodajalcev je celo nasprolho pripomoglo k cao stritvi borbe tiskarskih delavcev, ki so pripravljeni stopiti ponovno v stavko, če bi bila potrebna za dosego dokončne zmage njihovih pravic. Položaj tiskarskih delavcev v Italiji ostaja neizpremenjen; v raznih mestih so tiskarski delavci že stopili v splošno protestno stavko ter čakajo na uspeh pogajanj, ki jih vodijo njihovi sindikalni predstavniki z delodajalci. Tiskarski delavci Tržaškega o-zemlja so zaenkrat popolnoma prekinili pogajanja z delodajalci, ker so uvideli, da bi bila brezuspešna, dokler ne prisilijo združenja jndu-strijcev, da spremeni svoje stališče do upravičenih zahtev celotne kategorije delavcev in ne poviša plače vsem svojim uslubencem, kot to predvideva delovna pogodba. Kljub škodi, ki jo povzroča tiskarskim podjetjem stavkovno gibanje, katerega vodijo sedaj tiskarski delavci, nočejo delodajalci na noben način popustiti: gotovo pričakujejo, da bodo delavci sami prej primorani popustiti ter da bi jim potem laže diktirali svoje kri- vične zahteve, Toda tiskarski de* lavci so tokrat dokazali toliko volje in odločnosti v svoji borbi, da so jo trdno odločeno nadaljevati, pa četudi bi se moral sedanji položaj še bolj zaostriti. Kot smo izvedeli, so Enotni sindikati in Delavska zbornica dosegli sporazum glede enotne borbe pri reševanju spornega vprašanja kovinarskih delavcev Tržaškega ozemlja. Voditelji Enotnih sindikatov naglašujejo y svojem poročilu o tem sporazumu, da bo prav gotovo pripomogel k uspešni borbi za zmago pravic celotne kategorije kovinarskih delavcev. Prepričani smo, da je skupna borba vseh delavskih množic prvi pogoj za uspešno rešitev vseh njihovih upravičenih zahtev. Nikakor pa zato ne moremo trditi, da zadostuje za skupno borbo edinole sporazum, ki sta ga sicer podpisali obe sindikalni organizaciji, od katerih sc je prav Delavska zbornica izkazala vedno in povsod kot vnet zagovornik interesov delodajalcev. Ce hoče biti torej borba kovinarskih delavcev res uspešna, potem prav gotovo ne sme poznati nikakih kompromisov niti mešetarjenj na škodo delavskega razreda, temveč mora' obstajuti v odločni zahtevi vseh delavcev, da delodajalci ugodijo vsem njihovim zahtevam ter da spoštujejo vse določbe delovnih pogodb. Ker nam je pa predobro poznan način borbe, katero vodi Delavska zbornica in kateri se v zadnjem PROCES O PIRANSKIH DOGODKIH KONČAN Od i00102» 3 oprou ■ Odiien zennaro otal vse MOtt izpade zasehne sinke M tožilca med razprave Kot strela z jasnega je vso mla-kužo šovinističnih in na pol prikrito fašistično vzdušje na procesu o piranskem . CLN ošinil zadnji govor, ki smo ga slišali na tem procesu. Ta govor je imej včeraj odvetnik Zennaro. Cim se je razprava ob 9 zjutraj začela, je takoj prevzel besedo in svoj triurni govor razdelil na dva dela. Prvi del je vseboval zunanje okolje, v ka. terim so nastali dogodki, s katerimi se to sodišče peča, v drugem delu pa je analiziral krivde (če lahko tako imenujemo) posameznih obtožencev. Odvetnik je orisal položaj Istre po 1843. Spomnil je sodišče na posamezne obtožnice, s katerimi ;e imelo opravka pred leti izredno porotno sodišč«, ki je sodi. j fašiste m kolaboracioniste. Kot primer je sodnikom prečital eno izmed tren obtožb. Ta je zadevala nekega fašista iz Pulja, ki je organiziral fašistične škvadre, ki sQ uničevale vasi v Istri. Tak kriminalec je obkrožil vas Vranje selo, zbral vse moške in jih dal 10 ustreliti pred vsemi zbranimi vaščani. Dalje je blizu kopališča v Vizinadi z brzostrelko prestrelil nekega moškega. To je bila atmosfera, v kateri je tedaj živela Istra. Mučili so jo fašisti in Nemci. Tako življenje ali vzdušje pa lahko raztegnemo na vso pokrajino. V Trstu so Nemci streljali talce, ubijali in zažigali ljudi v rižarni. Imeli smo bando Colotti, ki je deloval^ v Trstu in v okolici. Predno pa je prišel konec takega življenja so se družili posamezniki, ki se niso ozirali na žrtve in šli v partizanske oddelke, ki je zavzelo celo osvobodilno gibanje, podprto od zaveznikov. Zastopniku zasebne stranke in tožil-u je odvetnik odgovoril, da je bila borba partizanov epopeja in nihče nima pravice, da bi danes te partizane zmerjal z roparji in hudodelci, 1. maja 1945 je prišlo tu do upora in med uporom sq se izvršili dogodki, o katerih je sedaj često govora. Bilo je revolucionarno obdobje in v takem obdobju sc lahko marsikaj zgodi, zgodijo se lahko tudi napake, katere pa ni mogoče soditi in presojati s tako lahkoto. Posledica političnih sprememb je bila tu zasedba s strani jugoslovanske armade. Kako je prišla vemo vsi. Ali je prišla na lastno pest ali na podlagi sporazumov, kdo naj bi to pojasnil? Brezdvomno ne bi prišla sem JA, če ne bi obstajal predhodni sporazum. Takrat je bilo res pravo bratstvo med slovenskimi in italijanskimi partizani. Ce so v Piranu bratsko sprejeli jugoslovanske partizane, ni nič posebnega, zadeva je popolnoma naravna. Prišli so oboroženi oddelki IV. armije JA, ki je izvršila uspešna vojna dejanja in doprinesla učinkoviti delež proti nacistom. V tej armadi so bili tudi italijanski partizani brigade «Natisone» in »Osoppo«. Bili so tudi tržaški partizani. V tej armadi so bili tudi angleški častniki, In ti oboroženi naj bi bili »bande titlne«, kot so jih med procesom imenovali. Te besede pomenijo žalitev jugoslovanske armade. Zmerjatj partizane je dovoljeno, govori se o fojbah in to neprestano. Tudi v tem procesu se o tem govori. Govori se pač vedno o tem, posebno pa kadar je to komu všeč. Toda tu gre za «sequestro di per-sona«, bolje rečeno za regularno izvršene aretacije. V Italiji je amnestiran tudi umor, ki je bil iz političnih nagibov izvršen do konca junija 1945 leta. «Sequestro di per-sona« pa je brezpogojno deležen amnestije. Sequestro di persona« j je specialiteta za Tržaško ozem- lje. Kaj so naredili s fašisti, obsojenimi tukaj od izrednega porotnega sodišča? Peljali so jih v zapore v Italijo in tam so jih spustili na svobodo na podlagi amnestije, katere so bili deležni za politična dejanja tudi oni italijanski državljani, ki so bili sojeni Izven ozemlja Italijanske republike. Zakaj ne sto-rijo isto s komunisti? Zakaj jih ne pošljejo v Italijo, če imajo tudi orii pravico v takih pogojih do amnestije kakor fašisti. Zakaj ne stojijo tega? To se dogaja v oni Italiji, katero si želi državni tožilec, la bi bil čimprej ponovno združen z materjo domovino. Zapomni naj xi, da se tam taki procesi ne vršijo. Vojna še ni bila končana, kakor nasprotno hočejo to z lahkoto dokazovati. Tu v našem primeru so se gospodje umaknili iz Pirana v Trst, očitno, ker jim je kaj grozilo. Umaknili so se oni, ki so imeli kai na vesti, oni, ki so imeli najboljše položaje, oni, ki so se oblastno vedli v Piranu. Ne vem kako, toda gotovo je, da so »e bali, če so prišli v Trst, prišli pa so z denarjem, ki jim ga je dal »fascio« iz Pulja, Prav gotovo je, da so imeli utemeljen vzrok, da so prišli v Trst. Vzroki njihovih aretacij naj bi bili osebni nagibi obtožencev. Toda tu ni nič pozitivnega! Jasno Je, oa gre za aretacije fašistov, izvršene v borbi proti fašizmu, ki še ni bila končana. Izrazi, kj si jih jaz ne dovolim niti proti fašističnim miličnikom. Prav teko so padali podobni izrazi na obtožence. Zastopnik zasebne stranke pa je več ali manj prikrito povzdigoval fašizem. Zdelo se mi je, da vidim fašiste, ki korakajo po mestu s klici «duce a noi, tu hai sempre ragione!«. K sreči pa je to samo spomin na čase, ki sc ne smejo nikdar več ponoviti. Na procesu je bila že ce' poplava lažnivih prič. Tp so namreč prav za prav na vseh političnih procesih in je tudi razumljivo, ker političnega nasprotnika že strasti ženejo k temu, da ne govori resnico. Prav za prav bi se moral, če bi mj to postava dovolila, braniti tudi pred obsodbami, izrečenimi <>d vas y takih primerih, ki so bile nato bodisi razveljavljene ali precej spremenjene od prizivnega 6o-dišča. Imeli smo antifašiste, ki so bili že od vas obsojeni, potem pa so bili oproščeni od prizivnega sodišča. Imeli smo take sodbe, ki so bile zelo znižane, imeli smo take obrazložitve obsodbe in sicer »se-cjuestre«, ki so bili priznani za «reato permanent-«, ki pa jih po-fm prizivno sodišče ni priznalo in je bil seveda obsojenec deležen od-pusta kazni. Nato je odvetnik Zennaro analiziral juridičen položaj vsakega obtoženca Na koncu govora je zagovornik predlagal popolno opro-stitev za Pavla Semo, Marija Cor-sija in Petra Radiva. V primeru, da bi bili obsojeni, pa naj bi jim sodišče podelilo amnestijo oziroma odpustilo kazni. Popoldne ob 6 se je sodišče umaknilo in izreklo obsodbo ob tričetrt na 12 ronoči. Ugo Contento je bil oproščen, Dino Contento je bil obsojen na 7 let in 6 mesecev ječe, Pavel Sema oproščen, Licio Vallani na 6 let in 3 mesece ječe, Mario Corsi opo-roščen, Peter Radivo in Nikolaj Ravalico vsak na 1 leto : i 4 mesece ječe. Dinu Conten' sta odpuščeni dve leti, Vallaniju 2 leti in 7 mesecev, Radivu Pietru pa vsa kazen. Poleg tega pa je bil Contento Dino obsojen na plačilo stroškov zasebnima strankama času vedno manj upirajo Enotni sindikati, opozarjamo vse kovinarske delavce, katerim je rešitev njihovih vprašanj največjega pomena, da prisilijo svoje sindikalne voditelje, da usmerijo to borbo na tisto pot, ki bo lahko edina privedla celotni delavski razred do zaželene zmage. Se vedno vlada razburjenje in ogorčenje med kategorijo delavcev toyarn za testenine, ki kljub upravičenosti svojih zahtev niso mogli doseči, da bi delodajalci pristali na brezplačno razdeljevanje testenin vsem svojim uslužbencem. Vsa pogajanja z namenom, da bi bilo to vprašanje rešeno, so do sedaj propadla. Delavci sami so dali svojim sindikalnim predstavnikom nalogo, da zopet poskusijo z mirnim potom rešiti sporno vprašanje. V primeru, da h; tudi ta poslednji poskus propadel, bodo delavci tovarn za testenine zaostrili svojo borbo in če bo potreba, bodo tudi stopili v protestno stavko, kateri se bodo prav gotovo pridružili tudi delavci ostalih kategorij, ki se prav tako borijo za uresničitev neštetih perečih problemov. Ženi je razrezal obleke orba partizanov epopeja in | je specialiteta za rrzasxo ozem- pa je to samo - IMIillllllllllllllllltllllHIIIIIIIUIItliiilll>lllllllllillllUlllillllllHUII>1lllliniI111ll!1>UllltU111tlllIUIltHtllIlltlflUIUIItl1l equitum, po najvišjem naročilu svetega despota!« »Svobodno!« Centurlo je po vojaško pozdravil, odbral štiri hoplite ter jih razpostavil na določena mesta. Z drugimi vojaki se je vrnil s poročilom k Azbadu. Ko je prišel Epafrodit v perl-stil, se je sesedel na karanitno klop. Glava mu je klonila na prsi, pred dušo se je razgrnila silna zmeda in v hipu ni vedel ničesar. Ponavljal je samo v krčevitih vzdihih: (Nadal)tvan}e sledi.) Včeraj ponoči ec je pri Sv. Savi pripetil sledeč primer. Emil Cevnia se je sredi noči zbudil in pograbil velik kuhinjski nož, da bi marsikdo mislil, da namerava poklati vse svoje člane družine. Ravno ta strah je privedel njegove domače, da so poklicali avto Rdečega križa. Toda Emil ni imel tako krvoločnih namenov, ampak se je dobro zaprl v sobo, potegnil iz omare za obleko vse perilo in obleke svoje žene ter jih pričel rezati na kose. Med tem časom se je & vso naglico pripeljal avto Rdečega križa, V sobo, kjer se je Emil zavidljivo prijetno zabaval, je nenadoma planilo osebje Rdečega križa. ki je bilo priča velikemu razdejanju- Videlo je do zadnjega kolčka razrezane obleke svoje žene, ki so skoraj do zadnjega kotička nastlale pod v spalnici, Nesrečnika so nato spravili brez kakršnih koli preglavic v avto in ga odpeljali v umobolnico. Serafina Cevnio je oškodovana za preko 100.000 lir. Nesreča na počiva V .poznih popoldanskih urah so včeraj pripeljali v ortopedski oddelek splošne bolnice šestletnega šolarja Cezarja Giorgia iz ulice Sv, Frančiška 38. Po pripovedovanju njegove matere sc je mali Cezar igral s svojimi prijatelji v Ljudskem vrtu ter pri tem nesrečno padel po tleh. Pri padcu si je zlomil desno roko. Po meniu zdravnikov bo ozdravil v 30 dneh. Spominska slavnost v Borštu V nedeljo ob 14 bodo v Borštu odkrili spomenik padlih borcev. Izlet v Trnovski gozd preložen Planinski izlet v Trnovski gozd je preložen na 6. novembra. Vpiso-vanja se nadaljujejo do srede 26. t. m. v čevljarni Gec v Rojanu ul. Tra i Rivi 2. Planinci, izrabite to priliko! BIKOM Sobota 22. oktobra Kordula, Zorlslavs Bonče vzide ob 6.30, ob 17.08. Dolžina dneva Luna vzide cb 7-10, ob 17.15. Jutri, nedelja 23- oktol,ra Klotilda, Živka SPOMINSKI DNEVI 1941 so Nemci ustrelili v Kragujevcu 7.000 srbskih, rodoljubov 1944 so enote IX. korpusa zavzele postojanko v Poljanah nad Škofjo Loko. PRESKRBA Obvestilo mlekarnam. Sepra! sporoča, da morajo biti do 28. t. m, pre-notirani vsi dodatki za roleko za mesec november in to za bolnike, noseče žene, dojilje in umetno hranjene otroke. Dvig odrezkov, Danes morajo vsi trgovci na drobno dvigniti na prehranjevalnem uradu odrezke za bele testenine. Isto naj store vodje podeželskih uradov pri Sepralu. Upravniki javnih in vojaških menz morajo dvigniti danes na prehranjevalnem uradu odrezke za testenine za ta mesec. Prenotiranje racioniranih živil za četrtmesečje november IS4I - S*. Se-pral sporoča, da morajo do 28. t. m. vsi potrošniki v mestu in podeželju prenotirati (vpisati) nove živilske nakaznice pri mestnem prehranjevalnem uradu. Isto naj store upravitelji javnih In vojaških menz. Ker bodo racionirana živila (vključno mleko) izdajali samo trgovcem na podlagi prenotiranih odrezkov, se naprošajo potrošniki, da iste prenotirajo pri svojih trgovcih. Isto velja tudi za kruh- Poleg navadnih živilskih nakaznic je obvezno vpisati v seznam strank tudi dodatne nakaznice, prednostne, za brezposelne, upokojence in revne, kakor tudi dodatke AVISS, S l> 01/ H l\l S K O NIIBUUNU ui,ehhisce za Težaško uzumjfa V ponedeljek 24. t.m. ob 29 gostovanje v GABROVCU z Goldonijevo komedijo ..MIHAHBOUHA' V torek 25. t.m. ob 29 gostovanje v PIAVJAH z Goldonijevo komedijo ..mihahooliha^ Slovenska filharmonija in liubljansKa opera v Kopru Jutri 23. t. m. bo ob otvoritvi jesenske razstave v. koprskem gledališču Sb 20 vokalni koncert pevskega zboru Slovenske filha*mo-nlje iz Ljubljane. Dirigira Rado Simoniti. V torek 25, t. ra. ob 20 bo v koprskem gledališču Puccinijeva opera «Tosca», Gostuje ljubljanska opera. SHPZ organizira za obiskovalce iz Trsta poseben prevoz in je v ta namen zaprosila potovalni urad »Adrla-Expres«» v ul. F. Severa 5-b, tel. 29-243, da prodaja vstopnice za koncert in opero ter numerirane sedeže za avtobus. I RADIO 0 TKSjf JUG. CONA tOddaja na srednjih valovi# ali 1250 kc) SOBOTA 22.10.1949. 6.30: Jutranja gUsb8% 6.4^ v.ov. i/ununjtt TiltfrP čila (v ital. in slov.). 745.(Jjn $ Jutri ob 17. uri bo na Kontovelu kulturna prireditev Prosvetno društvo »fr a n Vojko» s Proseka priredi v nedeljo 23_ t.m. s pričetkom ob 17 na Kontovelu kulturno prireditev s pestrim sporedom. Cisti dobiček gre v prid Dijaške matice. Pridite za gotovo, ker sta -vabljeni vsi! Vozni red parnikov iz Trsta v Koper in obratno Ob delavnikih: Odhod iz Trsta: 5.55, 10.00, 11.00, 12.50, 15.00, 17.00. 17.40, 18.35. Odhod iz Kopra: 5.00, 6.30, 7.30, 8.45, 12.15, 13.30, 15.00, 17.30. Ob nedeljah in praznikih: Odhod iz Trsta: 8.00, 11.00, 14.00, 18.40. Odhod iz Kopra: 6.30, 9.30, 12.35, 18.00. ROJSTVA, SMRTI IN POflOKE Dne 21. oktobra 1949 se je v Trsta rodilo 12 otrok, umrlo je 10 oseb, porok pa je bilo 22. Civilne poroke: Bubnič šofer in idinja. Jurlševič Marija gospodinja. Wil liah Hiram Willie ameriški vojak in Gei Angela gospodinja, Roselli Jordan natakar in Catalano Mar-gerita uradnica, Godato Lucijan Krojač in Ghiretti Jožeta gospodi, nja, Gus Bruno šofer in Dolgan Livija šivilja. Preprost Marijo šofer in Nardelli Matilde gospodinja. Cerkvene poroke: Vascolto Ger. mano mehanik in Buchberger Ana Marija uradnico, Fullin Italico šofer in Roceo Antonija šivilja, Ro gatez Ivan gasilec in Versa Ane gospodinja, Fioriti Tulilo geome- ter in Mecchia Novella gospodi-nja, Fon Frančišek trgovec ln Can dussio Ida učiteljica, Avian Geor-gij uradnik in Collini Silvia gospodinja, Brossl Jordan mehanik in Nočna služba lekarn Alla Minerva, trg San Francesco 1, tel. 6862; Al Galeno, ul. Giulia 114, tel. 6325; Maddalena, Istrska ul. 43, tel. 90274; Pizzul-Cigoola, Corso 14, tel. 7524; Harabaglia v Barkovljah, tel. 5728 in Nicoli v Skednju, tel. 93245, Imata stalno nočno službo. Ponovno zborovanje tržaških upokojencev jutri ob 9.30 Jutri s pričetkom ob 9.30 se bo vršila v ul. Conti skupščina vseh tržaških upokojencev, katere dnevni red bo naslednji: 1) poročilo o preteklem delu te kategorije delavcev ir) program o bodočih nalogah; 2) organizacijsko in finančno poročilo; 3) razpravljanje o točkah sindkalnega statuta; 4) izvolitev glavnega svela; 5) razno. Ceschia Libera gospodinja, Giorgi Ta Busilio mesar in Benedetti Omel uradnica, Rictfi Roland agent CP in Pegan Silvana gospodinja, Stoj ko Stanislav električar in Taučer Fortunata gospodinja, Suber Just mizar in Bari Lidia gospodinja, Ralza Guglielmo trgovec in Toni- ni Jolanda šivilja, Cenci Julij na- d takar in Cossi Emerika gospodinja, Loschiavo Angel uradnik in Rurai či Elda uradnica, Marsilli Silvano uradnik in Skerk Wanda uradnica. IcallicnKhe 14-rii etsh rletoa etete Umrli so: 56-letna Caiolo Fusera por. Minutello Katerina, 90-letna Pegan vd. Pertot Helena, 21-letni Spartak Bellio, 57-letna Cozzi, por. Magris Ana, 61-letnj Secco Julij, 61-letni Beilelj Jožef, 61-letni Pa dovan Stefan, 73-letni August ZUc-colin, 71-letna Bradaschia por. Tra-van Elisa, 74-letni H-ahn-Campogal. lo Guliera. glasba, 12.0/): Iz koncertov »ji fonij. 12.30: Melodije n® fi 3ioV.)> ki. 12.45: Poročila (v ital' J" • 13.15: Poje mezzosopran ; Vugova, 13.35: 10 minut laBjej,, be. 13.45: Gospodarski ital.), 14.00: Poje slovenj« ^ ni kvintet. 14.30: TisKpvHi ?onjS (v ital. in slov.). 17.43: b*1?* jj.jj: plesi. 180.0; Športni pre|l*°Lir|B Zabavna glasba. 18.30- p nti# ura (v ital.). 19.00: Poje tr«j, « zbor, 19.15: Poročila ,(v w' p slov.). 18.45: Rimski \ Šeherezada. 20.25: Politi«" T M (v slov.). 20.45: Operne Veder sobotni večer ‘ , jul# 21.30: Igra orkester rad# na. 22.00: Pojo kvinteti. jj.ll. nja poročila (v ital. in Serenade in uspavanke. »Briško opa*K o# Jutri 23. t. m- 0P„.uaiK>f a ir folklorna skupina ponovila v Kopru #*£''# trgu ljudski ples «»r 5 pfč silo«. Vabimo vse ‘;,a ., ur svetnih društev, da j* ujf predne ljudske priredi"" leže. vet0 Odsek za ljudsko Pr“ d KINO ROSSETTI, 16.15: »MJi« EXCELSIOR£ill°b\30: dere gre v zavod«, FENICE. 16.30: »RoKS Martini, C. Ninchi. ,fsC- -------------------15,3V. FILODRAMMATICO. 15.30: VITTORIO VENETO.^^- tev kina s filmom , . ITALIA. 16.00: »Z moj° ‘ aTT ga stvar«, M. Oberom Al.ABARDA. 15.30 »Morje ? Hepburn. IMPERO, 15.00: «Dom a ,1 Wes*ely. uir VIALE. 16.00: »Poziv «3 Baltimoru«, VVallace Pe, ui GARIBALDI. 15.00: »An«/" obrazov«, James C3%n <#' MASSIMO. 15.30: »ZlvlJeN. < sela«, Gary Cooper, L- . šte’’ ARMONIA. 15.30: »Zaseda n Dr, • > r A nno Uo vt P V rllV^ .i* i* Poer, Anne Baxter. n RtTTfi SAVONA. 15.30: »Carl«,, gf, e ODEON. 18.00: «Dvoboj v nu», Errol F!ynn. IDEALE. 15.30: »Enamora Fe!lx, Pedro Armsnd«;. r . .ca n. l/ FU-V 16.00: MARCONI. . Flynn. «L»'fltff AZZURRO. 17,30: «Ber"orJU»' VENEZIA. »Duše na >nu Cooper, G. Raft. . K sire"1 BELVEDERE. 17.30: »O1® ,jf KINO NA OPČINAH. «ZeIeoi delfin«. Grable, R.' MontgomeV- ju INO NA OPČINAH. ™ j lil1 KINO V' NABREŽINI. D3(1.f, 'i »Možje Iz otroškega SPLOSNO GRADBEN^ gfl JE »KVARNER« NA SKA UL 2-U TRŽAŠKA BORZA Zlati sterling 8900, papirnati sler-ling 1700, telegrafski dolar 668, dolar 677, švicarski frank 158, 100 francoskih frankov 170, avstrijski šiling 24, zlato 1150. SKA UL Z-li a ■ spremo takoi v $luj za samostojno vodstv"n0^’J tega podjetja. — p®,,# tega podjetja, la4fl pc hrana zagotovljeni , bi. - Ponudoe P0*1 naslov. i ■ K : 't 3 ; 'vj&i pjfSi-rf "r 1 iti ^ ' fjjj! i učit#]:. j* : KOPER: RAZSTAVA GOSPODARSKE DELAVNOSTI jugoslovanske cone Tržaškega ozemlja Otvoritev jutri, v nedeljo 23. t. m. ob . ISTRSKI DNEVNIK (ODRUŽNiCA UREDNIŠTVA PRIMORSKEGA DNEVNIKA V KOPRU . ULICA C. BATTISTI 301/a PRITL. • TEL. 70 fepodarska razstava ■ prikaz velike Jvarjalne moči ljudstva istrskega okrožja 5, ^ slovesna otvoritev 80- ^»(e-raZStave- To bo za v:se h, a»0no ljudstvo, Slovence, su_„e “J Hrvate, za delavce In »»lektualce, za umetnike H 2 "rokovnjake, velik praz-4 2** praznik?! Zato, ker bo-^o .novo veliko delovno borbi za izboljšanje 25"Hh pogojev. V nelahkih >0,.se vrli ta borba. Letošnje ta 0 * ovirami od strani na-.v: ,.nez8od — suše, in še od ki bi radi naš veliki Kih zavrti. Delovnega * ' našega okrožja vse to ni j*.,.. '5'* V kV/ •** «1110, Gradilo je, obnavljalo ^alo na poljih. Ne kot v ‘sa' aJ?* s delom, z gradnjo za- .., T>ov, šol, mostov, cest, ^'•navijanjem obdelovalnih izboljševalnimi deli, z delovnih brigad tem bo na razstavi dan '% In *-vse 1° bo lahko vsakdo »M. Na vse to bodo lah-Šilu., °o ponosni vsi Istrani, i*U( l 'e videli tako velike de-jjHFtoonije, kot v teh dneh, litini V»ak dan "a razstavnem ' 2e tu je bil tisti veliki '’e bi v.' v, kj ve Kaj noce, } bi nasprotniki radi. Ena r®*el je prevevala zidarje, s; . strokovnjake, inženirje, I. Ih umMnitA — onkarati Ifto 'n .urnetnike pokazati j g, J k®i lahko napravimo in !< v?0l *e napravili v bodoče. Rl*Wih sto in sto parov \s's,rc)k je bila tako zelo pod' 'UPnost in i'azumevanje. ftfleiih 5“10 že bežen obisk po vidimo kakšna bo Jjlita. gradnje in obnove je : V *v6l^v’c.e urejen, Na steni vi- ki Ima simbolične 'Ion J* Sradnje v okrožju. Pa-^ 1(, užništva bo imel na eni W 'hskih sten panoje, ki bo-^5t^°Vali razv°! zadružništva-fcffbske stene b0 velik relief S* in zadružnice. V pavi- in male industrije je »tedmetov: kolesa za vo-\ ,Vn Posoda. Učinkovit je z vsem orodjem, ki ‘Sal tov. umetnik Spacal ozadje. Prav tako je že 'en ribarski paviljon. V \ is 11 i 'e nameščen akvarij. % ki |%l .■ °bdelujejo zemljo, za-J* Privatniki bodo v pa-n0 j etijstvo videli toliko ri' Lj Ucnega in privlačnega, S>‘«. in še vračali nazaj, g de] ^res°jali in komentirali .% je bilo tu izvršeno. tNvo, 'ki Za vinogradništvo, ®io' .Vttnarstvo, poljedelstvo. ,-Hi la veterinarstvo. Tu je L^rjrii 0 slikarjev, ki bodo v lat*’i spremenili ves ta \S k.^^j zelo živega. Obl-|v!e h0 tu videli v slikah. OS apredn0 gospodari. ■ o ^edrnete za razstavo. Na ln^bse B°č zrask Prerfii vi‘ - • Prav tako je že sko- :;ijjir‘d oprema v razstavni °cde]-i pomolu smo s< S rah,'u tU in ozrli na demo in bo morju plove splav z OGLASI Bertokih kupi orosil In'carsko ročno in RT 'ti J5: c'v!Jatsko orodje, IŽCe krojače, mi- ponut(be na Bertokih. S I mm, mm. Vabilo na otvoritev gospodarske razstave Okrožni odbor SIAU- vabi vse demokratično ljudstvo, Slovence, Italijane in Hrvate Istrskega okrožja in Trsta, na slovesno otvoritev razstave gospodarske delavnosti, ki bo v Kopru jutri, 23. oktobra. Razstava bo prikazovala veliko važnost in razvoj zadružništva v Istrskem okrožju. Prav tako bo prikazovala velik gospodarski in gradbeni razmah na vseh področjih gradnje. Okrožni odbor SIAU za Istro "Mirandolina" v koprsKem gledališču Slovensko narodno gledališče iz Trsta bo nastopilo v koprskem gledališču v sredo 26. oktobra ob 20. uri z «Mirandolino». Sprememba urnika avtobusa avtopodjetja "Adria" na progi Koper-Irsf ODHODI IZ KOPRA ob 7. in ob 11. uri, s KRIŽIŠČA PRI DEKANIH ob 7.13 in ob 11.15; PRIHODI V TRST ob 8. ob 12. uri. ODHODI IZ TRSTA: ob 13. in ob 18. uri, s križišča pri Dekanih Ob 15.45 in 18.45; PRIHODI V KOPER ob 16. in 19. uri. Avtobusi imajo v Kopru zvezo za v Portorož, Buje, Novi grad, Umag in Grožnjan. Izpiti za šoferje Obveščamo vse one tovariše, ki so vložili prošnjo in ostale doku mente za polaganje šoferskih izpitov, da bodo izpiti 25. oktobra 1949 zjutraj od 8. do 13. ure v Semedeli. Zbor partizanov V nedeljo 23. oktobra se bodo zbrali v Kopru partizani in aktivisti Istrskega okrožja, kjer bodo rta svojem zborovanju polagali obračun svojega dela. Zveza partizanov Tržaškega ozemlja predstavlja v demokratični fronti SIAU njeno hrbtenico, njen najbolj aktivnj del. Partizani in aktivisti pod vodstvom KP STO-ja priazujejo veliko aktivnost v conj B. Povsod se čuti njihov vpliv, v ljudskih odborih, zadrugah, tovarnah, ustanovah in podjetjih. Revolucionarnost naših borcev se prenaša tudi v povojnem času na delovne množice, ko si s svojim delom ustvarjajo lepšo bodočnost, Vsi članj Zveze partizanov čuvajo ljudsko oblast kot punčico v svojem očesu, ker se zavedajo, da ie to njihova največja pridobitev NOB. S težkim srcem je Zveza partizanov morala priznati krivično mirovno pogodbo, ko je bil ta del ozemlja zaradi imperialističnih spletk, odtrgan od socialistične Jugoslavije. Zato so s podvojeno silo še nadalje gradili in utrjevali ljudsko oblast v conj B, aktivno sodelovali na vseh popri-ščih javnega udejstvovanja ptd vodstvom KP STO-ja in danes po dveh letin ustanovitve STO-ja so opazni uspehi, gospodarski položaj se je znatno izboljšal, s tem se je dvignila življenjska raven prebivalstva. Partizani in aktivisti. e svojim delom veliko prispevajo k dvigu gospodarstva v coni B. Dobro pa se tudi zavedajo, da Jugoslavija nudi veliko pomoč pri vsem delu in so ji zato skupno z vsem ljudstvom zel® hvaležni. Nič manj niso hvaležni VUJA, ki nudi ljudski oblasti vso pomoč. Okrožni partizanski zbor se bo vršil pod velikim vtisom II. kongresa KP STO-ja, ki je jasno začrtal pot in zastavil določene na- loge za bodoče borbe in Za dosego neposrednega cilja, ki je ponovna ustvaritev proti naraščajočemu pritisku imperializma. Zato bo Zveza partizanov posvetila vse sile zn enotno vsenarodno politično gibanje ter v njem razvijala in utrjevala slo-vansko-italijansko bratstvo, za nadaljnjo okrepitev in razširitev množičnih antifašističnih borbenih organizacij SIAU, • ASI2Z, ZAM, ES ter ostalih množičnih organizacij. V«; sklepi II, kongresa KP STO-ja bodo slovesno sprejeti na nedeljskem zboru partizanov in aktivistov, kajti partizani in aktivisti se zavedajo, da 8 - gostovanje ljubljanske opere v gledališču v Kopru. Petek 28- okt. ob 15: Lahka atletika za prvenstvo sindikalnih podružnic. Sobota 29. okt. ob H: Finalne tekme v odbojki. Sobota 20. okt. ob 20: Vedri veter * sodeluje Fr. Milčinski, Sindikalni kvartet itd. Sobota 29. okt. ob 20: Solistični večer v Piranu- Sodelujejo violinist Rupel, pianist Lipovšek in sopranistka Valerija Hegbalova. Nedelja 30. okt. ob 10: Hoja okrog Kopra. Nedelja 30. okt. ob 15: Nogometna tekma Armija - Branik. Nedelja 30. okt. ob 19: Nočna štafeta. Nedelja 30. okt. ob 20: Solistični veter v gledališču. - Sodelu- jejo violinist Rupel, pianist Lipovšek in sopranistka Valerija Hegbalova. GORIŠKI DNEVNIK PODRUŽNICA UREDNIŠTVA IN UPRAVI PRIMORSKEGA DNEVNIKA V GORICI » SV1TOOORSKA ULICA 42 - TEL. 74» IZ SLOVENSKE BENEČIJE Delegacija Steverjancev na prefekturi Zastopniki DFS iz Števerjana predložili prefektu predloge za popravilo ceste, novo šolo na Klancu, preskrbo z vodo, napeljavo električnega toka in za druge krajevne potrebe V primeru slabega vremena bo predstava «BrSko opasilo» 28.10.49 ob 20 url v obnovljenem gledališču. Morebitne spremembe sporeda prireditev, bodo objavljene v dnevnem časopisju. Prevozna sredstva k otvoritvi razstave Okrajni odbor za razstavo obvešča, da bodo ob otvoritvi gospodarsko razstave na razpolago vsem udeležencem prevozna sredstva v naslednjih središčih: Zbirališče na bloku - Škofije 1-za Osp, Tinjan. Škofije I., II., III. in IV. ’ Zbirališče na sedelu PP - Ankaran za Ankaran in okolico. Zbirališče Ljudski dom - Dekani za Dekane. Zblraliite Sv. Anton za Sv. Anton in okolico, . Zbirališče Pobegi za Cezarje -Pobege • • estavraciia ^m^nujammmmmmmmmmtKutf mmm na razstavišču v Kopru bo nudila v dnevih razstave vsem obiskovalcem: pražičke tciv na ražn)u (odojke), ražnjiče, čevapčiče, kranjske klobase in druga izbrana jedila.: bo imela veliko izbiro vsako-h v»n in tudi vina v steklenicah L Zbirališče križišče Šabiči za Lopar, Truške, Rokava, Marezige, Boršt, Glem, Labor, Topolovec, Zcr-njavec, Hrvoj, Babiči, Centur in bližnje vasi. Zbirališče gostilna Vanganel za Vanganel in okolico. Zbirališče Puče za Ruče in Ko- Štabono. Zbirališče šola Krkavče za Krkavče in okolico, Zbirališče Nooa vas za Novo vas, Padno ln okolico. Zbirališče križišče Šmarje za Sjnarje, Pomjan, Fijorogo, Gažon, Cergaše in Grintovec. Zbirališče Sarede za Malijo, Ce-tere, Saredo. Zbirališče Korte za Korte in okolico. Zbirališče križišče Sičole in p. Bandel za križišče Sičole, Sv. Peter in okolico. Zbirališče Sičole za Sičole, Sv. Jernej. Zbirališče Strunjan za Strunjan. Zbirališče Portorož za Sv. Lucijo, Portorož (prevoz s parnikom), Zbirališče Piran za Piran in oko-lico (prevoz s parnikom). Zbirališče Izola za Izolo in Salet. Odhod iz omenjenih središč točno ob 8. uri, zato so vsi udeleženci naprošeni, da se držijo točnosti. Ta razpored velja samo za nedeljo 23. 10. 49. ‘•Brško ©pasllo“ V nedeljo 23. t.m. ob 15. uri bo folklorna skupina iz Dekanov ponovila v Kopru na Titovem trgu ljudski ples iiBrško opasilo*. Vabimo vse člane prosvetnih druficv. da se te napredne ljud-.ke prireditve udeleže. Odsek za ljudsko prosveto Steverjanski občani so se stalno pritoževali in napravili tudi številne intervencije pri občinskem zastopniku v Steverjanu in pri občinski upravi v Koprivi, od katere so odvisni, ker se stalno odlaša z rešitvijo tudi najnujnejših vaških problemov in potreb. Sedanja občinska uprava, ki ni bila voljena od ljudstva, ampak so jo imenovati, nima z občani pravega »tika in zato jo tudi njihove potrebe mnogo ne brigajo. Ker so uvideli, da je treba pogledati še kam drugam, če bodo hoteli kaj doseči, so se Ste-verjanci odločili in poslali pretekli četrtek k g. prefektu v Gorici posebno delegacijo treh mož, ki naj bi na najvišiem pokrajinskem forumu predočila potrebe te vasi in v njej živečih davkoplačevalcev. V delegaciji so bili tov. Stekar Anton. Klanišeek Avgust in Klanj, šček Ciril. Spremlial jih je član izvršilnega odbora DFS iz Gorice. Zastopniki n?čih kmetov go prikazali g. prefektu številne probleme, katerih rešitev je temeljne važnosti za nadaljnji gospodarski razvoj te obmejne občine. Tov. Stekar je najprej govoril o potrebi takojšnjega popravila ceste, ki je v zelo slabem stenju. Zaradi številnih kanalov, ki jih je na njej napravila voda, so imeli kmetje zlasti občutno škodo pri prevozu sadja, ki je bilo vse potolčeno, preden so ga pripeljali v Gorico in so ga zato morali prodajati po znatno nižii ceni, Vlada je menda že določila znesek tri milijone lir kot vojno škodo za to cesto? Vendar Se do sedaj ni nodvzelo še ničesar za njeno ponravilo in bi bi! skrajni čas, da bi to storili vsaj sedaj. Tako bi se lahko cesta preko zime že nrecej utrdila in bi bila spomladi bolj uporabna. Dalje so predlagali, da naj bi se s pomočjo bodoče občine ali pa s pomočjo države zgradilo novo poslopje za osnovno šolo na Klancu. Vaščani bi pri tej gradnji sami pomagali in tako je tov, Stekar ponudil. da bo prepustil za stavbo notfebno zemljišče, dva druga domačina pa sta obljubila, da bosta brezplačno dovažala potreben material. Ker obstaiajo v vasi velike težko’e pri preskrbi z dobro pitno vodo. so zastonniki predlagali, naj bi postavili v bližini cerkve večjo cisterno za preskrbo s pitno vodo. G. prefekt ie poslušal vse predloge, ki so mu jih iznesli SteverjanCi v slovenščini ter jih je sprotj prevajal zastopnik DFS. Obljubil je, da se bo pozanimal za popravilo ceste pri pristojnem uradu in jc obljubil pomagati tudi pri -.ešitvi drugih problemov. Vendar pa je pristavil, da se bo morala za večino od njih pozanimati bodoča občinska uprava, po občinskih volitvah. Ker je dvolastnikom sedaj zaradi velikega ovinka zelo zamudna pot na njihova polja v Jugoslaviji, so- Steverjanci predlagali, naj bi pri finančni baraki na Klancu odprli nov prehod za dvolastnike, kar bi mnogim izmed njih skrajšalo pot ln izRubo na času. Sam prefekt je priznal, da je ta predlog zelo umesten in je obljubil, do se bo za stvar pozanimal. Govora je bilo tudi o električni napeljavi. Kakor Je znano, se je o tej reči že mnogo govorilo in Ste-verjanci so mislili, da bo SELVEG z nedavnimi deli na tem področju raztegnil električno napeljavo tudi na tiste predele, ki so bili doslej brez luči. Pa so Se vsa dela omejila le na popravo že obstoječe mreže zalo so pri tej priliki sklenili, da bodo predložili g. prefektu točen načrt za napeljavo toka v Sčedno, Ušje, in v Aščl. Ta načrt bo potem prefektura dostavila SELVEG-u. Tov Klanjšček je ob koncu predlagal še, da bi morali biti prisotni na občinskih sejah v Steverjanu in v Koprivi tudi vsaj trije domačini iz Števerjana, ki poznajo domače probleme. Delegacija se je zadržala na prefekturi okrog dve uri. Orisala je oblastem položaj tega kraja, ki nai bi jim bil v resen opomin, ker so doslej posvečali mnogo premalo pažnje njegovim potrebam in niso nudile niti najmanjše pomoči tej slovenski občini. Slovenski državljani so prav taki davkoplačevalci prav tako v enaki meri morali vpo-števati tudi njihove potrebe, ne pa da bi zanemarjali nekatere občine samo zato, kgr v njih prebivajo Slovenci, kakor bi se jz sedanjega položaja lahko sodilo. Zato pričakujemo, da bo g. prefekt s svojim zavzemanjem za potrebe naših občanov dokazal, da je ta sumnja neutemeljena ter da se bo- do tudi čimprej pobrigali za njihovo rešitev. Demokratična fronta Slovencev Pa bo kakor do sedaj, Judi v bodoče podprla pravične težnje Steverjancev in jim bo zlasti pri bližnjih občinskih volitvah pomagala, da bo prišla končno tudi pri njih občinska uprava y domače in zanesljive roke. Radar jim gre za denar Na Brezjah odločuje župnik pri izdaji plesnega dovoljenja V mali beneški vasici Brezje, ki leži v podnožju Jalovca, je že stara navada, da slovesno praznujejo svoje jesensko žegnanje. Ob tej priliki priredi vaška mladina med drugim tudi preprosto plesno zabavo, da se malo poveseli. Da bi ne opustili te stare navade, so se mladeniči te marljive vasice tudi letos začeli zanimati in delati na tem, da bi praznovanje čim lepše IZPRED SODIŠČA Mladoletni tatovi koles Na goriškem kazenskem sodišču so včeraj v dopoldanskih urah imeli samo eno razpravo- Na zatožni klopi Je sedelo enajst obtožencev, ki so bili vsi razen enega mladoletniki. Pred sodnikom so se morali zagovarjati 16-letni Pozzetto Alojz, 17-letni Dovier Jožef, 21-letni Cor-batto Jakob, 16-letni Lauto Anton, 19-letni Zulianl Dante, 16-letni De Grassi Placid, 17-letni Comcdini Jožef, 17-letni Drago Bruno, 17-letni Abetlni Lucijan, 17-letni Tagnon Adrijan in 30-letni Marchesan Alfred, vsi doma iz Gradeža. Dne 20. marca 1948 sta se Pozzetto Alojz in Dovier Jožef skozi okno vtihotapila v mehanično delavnico tamkajšnjega trgovca s kolesi Eallaschierija Antona in s pomočjo nekaterih drugih še mlajših dečkov odnesla železen zaboj, v katerem je bilo nekaj kilogramov nikljastih novcev in moško, kolo. Ko so njihovi prijatelji zvedeli, od kod so ti dobili to blago, ki je za njih bilo pravo bogastvo, so se odločili, da bodo naslednjega dne tudi oni obiskali to delavnico. Tako so se naslednjo noč skozi isto okno, kateremu so že prejšnji obi- skovalci razbili stekla, vtihotapili v delavnico Lauto Anten, Zulian Dante, De Grassi Placid in Coma-din Jožef. Ker pa v delavnici niso našli več nikljastih novcev, s katerimi so se še vsi gradeški pobalini igrali, so si vzeli vsak svoje kolo. Kolesa, ki so bila povečini v zelo slabem stanju in jih je imel Paliaschier v popravilu, so njihovi lastniki, ko so se začeli mladi tatovi z njimi vozariti po Gradežu, kaj kmalu spoznali. Tema dvema tatinskima ekspedicijama pa je sledila še ena. Nekaj dni potem so si na isti način preskrbeli kolo še trije gradeški paglavci, in sicer Drago Bruno, Abetini Lucijan in Tognon Hadrijan. Ko pa je Pella* schier opazil v svoji delavnici sumljivi nered in ugotovil, da so mu odnesli več koles, kj jih je imel v popravilu, je tatvino takoj prijavil orožnikom. Po zanimanju teh so prišli krivci kmalu na dan in poleg njih še Marchesan Alfred in Corbatto Jakob, ki sta od njih kupila vsak svoje kolo, čeprav sta vedela, da so bila tatinskega izvora. Ko so orožniki zasledili to celo tolpo mladih tatov, so napravili potrebne zapiske in jih izročili sod- nim oblastem. Goriško sodišče, ki se je s to razpravo zamudilo ves dopoldne, je včeraj po zaslišanju obtožencev, obremenilnih prič in govoru njihovega zagovornika o-prostilo Y6e razen Marchesana, Corbatta in Zuliana zaradi mlado-letnosti ln ker niso še bili kaznovani. Zuliana, ki je pa že predkaz-novan, so obsodili na 10 mesecev in 20 dni zapora ter 5-333 lir globe pogojno. Marchesana in Corbatta, ki sta igrala vlogo neprevidnih kupcev, pa so oprostili zaradi pomanjkanja dokazov. Delavska zbornica nam pošilja v objavo: Po vseh industrijskih podjetjih naše pokrajine so že aplicirali predhodni sporazum za novo vrednotenje plač. ki je bil sklenjen v Rimu 5. avgusta t. I. Edino izjemo v tej stvari tvori ladjedelnica v Tržiču, ki z raznimi pretvezami odklanja svojim nameščencem to i reuredbo. To dejanje CRDE je že posebno resno, ker so p.o sporazumu od 5. avgusta t. 1. izdali 5e poseben vsedržavni dopolnilni sporazum, ki je razblinil še zadnje dvome glede na praktično izvedbo omenjenega sporazuma. Zlobnost ravnateljstva ladjedelnic je očitna, če upoštevamo še nadaljnje vzroke (ki pa so jih pozneje razen enega umaknili), s katerimi so doslej odklanjali svojim delavcem predujem na nove Poviške. V začetku je ravnateljstvo ČRPA navajalo, da državni sporazum ne predvideva, če je treba obračunavati predujem po urah ali po dnevih. Nato so načeli vprašanje akord-nega dela ter nesmiselno zahtevali, da je treba tudi ta upoštevati pri novem vrednotenju, Sedaj pa trdi. da sistem «zvišane ekonomije« (ta izraz se prvič rabi v sindikalnem izrazoslovju), ki je v veljavi v ladjedelnici, izključuje aplikacijo sporazuma o novem vrednotenju. Jasno je, da se v ladjedelnici noče aplicirati prehminarni sporazum za novo vredmotenje, Da bi se napravil enkrat konec takim na-činom, poziva Delavska zbornica v«e delavce, da se združijo v skupni fronti in tako obvarujejo delavsko dostojanstvo ter istočasno Prisilijo vodstvo CRDE, da tudi °na izvede sporazume, ki so bili Podpisani za v*o državo in po vsei državi izveden!. tudi predlog podjetja Collenzini. ki namerava zgraditi novo bencinsko postajo v sredFču mesta. Omenjeno podjetje je že predčasno vložilo prošnjo na goriški občini, da bi mu prepustila del zemljišča na Travniku v bližini cerkve sv. Ignacija. Ker pa je občinski odbor zaradi estetičnih ozirov, ki narekujejo gradnjo bolj reprezentativnih stavb v tem predelu mesta, njegovo prošnjo zavrnil, se je podjetje Collenzini obrnilo na pokrajinsko deputacijo in zaprosilo za uporabo zemljišča med ulicama Roma in Oberdun. Pokrajinska deputacija je predlog proučila in sprejela pod pogojem seveda, da podjetje dobi potrebno dovoljenje gradbene komisije. Kaj rabi Gorica iz Slovenije Na sestanku, ki so ga imeli zastopniki Trgovske zbornice iz Gorice preteklo nedeljo s trgovinskimi predstavniki iz Ljubljane, so Goričani predložili slovenskim zastopnikom poseben seznam blaga, ki ga želijo dobiti goriški uvozniki iz Slovenije. Med tem blagom je večja količina sena, krompir, medenina in druge surovine manjše važnosti. Slovenska predstavnika dr. Puc in dr. Gaspari sta vzela njihove želje na znanje in obljubila, da bosta poskrbela, da bi čimprej sporočili cene zaželenega blaga. Seveda se bo to zgodilo /ele potem, ko Jim bo trgovska zbornica poslala seznam naročil posameznih njenih članov, ki potrebujejo to blago, Balincarske tekme v Podgori Za novo bencinsko poslalo Preteklo sredo je imela pokra-Ti”»kn de-i’teciin »vojo redno seio kakor oni italijanske narodnosti J ood predsedstvom odv. Culota, Na ln če se Jih pozna pri dolžnosti, bi tej seji je prišel na dnevni red Z odobrenjem Državne federacije za balincanje (UFIB) bodo priredili v nedeljo 23. t. m. na balin- c ih gostilne Bric blizu podvoza Baruzzi v Podgori veliko baltncar-sko tekmo na pare po goriškem pravilniku. Začetek tekem bo ob 13, 30 in se jih lahko udeležijo vsi igralci. Pristojbina za obisk znaša po 50o lir za posamezni par. Z8 zmagovalce so določene lepe gastronomske nagrade. Prijava premoženja v lugos’aviji Goriška prefektura sporoča. VUradnem listu St.238 od 15. t.m. so navedeni predpisi za predložitev prijav premoženja italijanskih državljanov v Jugoslaviji. Lastniki takih premoženj na ozemlju, ki je pripadlo FLRJ po mirovni pogodbi, in po drugih krajih Jugoslavije, kakor tudi lastniki italijanskih pravic na omenjenem ozemlju, ki je bilo podvrženo podržavljanju, agrarni reform' ali drugim omejitvam, naj predložijo na posebnih obrazcih prijavo na zakladno ministrstvo — glavno zakladno ravnateljstvo — IR>'E do 30. novembra t. 1. Zadevne obrazce lahko dobijo pri zakladnem ministrstvu. finančnih intendnneah ali zvezah beguncev. Delitev sladUoria in kave Ze na zadnji občinski seji Je bilo govora o slabem poslovanju preskrbe v okviru proste cone. Posebno pri sladkorju so ljudje že skoraj pozabili, kdaj so prejeli zadnji obrok. Trgovska zbornica sporoča, da je ta zamuda zastala zaradi tega, ker je pri pr? vnem oddelku Finančnega ministrstva še vedno snorna zadeva, če sc bo ar»l-i ciralo tudi pri sladkoriu, uvožmem v Gorico, plačilo razlike, ki je v ceni med italijanskim in inozemskim sladkorjem. Ker pa se stvar le preveč zavla-euie in se ne more več dalje odlašati razdelitvijo obrokov, so te dni sklenili, da bodo s ponedeljkom 24. t. m. začeli z razdeljevanjem na račun italijanskega sladkorja, ki ga bodo prodajali po 210 lir za kg. Obrok, ki ga bodo sedaj delili, znaša po 2 kg na osebo za vse potrošnike Gorici in Sovodnjah, proti predložitvi odrezka št. P posebne nakaznice. To razdeljevanje bo zaključeno 10. novembra. Cim bodo prejeli inozemski sladkor, obljublja trgovska zbornica novo razdeljevanje, jn sicer po 3 kg na osebo, b čimer bi dooolnlli ze zaostale obroke do konca t, m. Istočasno bodo začeli v ponedeljek 24. t. m. z razdel (evanjem po 400 g surove kave ali po 320 g pražene na osebo za mesec oktober, na odrezek it. 14. ZadovolHvo zdravstveno stanje živine Zivinozdravniškj vestnik, ki ga izdaja pokrajinski živinozdravni-žki urad, prinaša za prvo polovico tega mesece zadovoljive vesti glede zdravja živine. Omenja namreč samo štiri primere prašičje rdečice, od katerih je eden bil v Gorici in trije v Skocijanu od Soči. Seja komisije za zaposlitve Pokrajinska komisija za zaposli tev se je sestala včeraj dopoldne v prostorih urada za delo. Pri tej priliki je pregledala in odobrilo tečaje za kvalifikacijo, ki jih mi slijo ustanoviti v naši cokrajini j" za katere morajo s?1 j zahtevat prUtantk centralnih or„inov. uspelo. V ta namen so zaprosili na kvesturi v Vidmu, da bi jim dovolila plesno prireditev. Prošnjo so vlo* iili že pred enim mesecem, seda) pa je kvestura odgovorila, da mo’ rajo dobiti predhodno dovoljenje ČlAIVOM GORIŠKE ZaOHLGE l« KMETOM V smislu videmskih sporazumov za obmejni promet med goriško pokrajino Jn Slovenskim Primorjem se Je upravni odbor Goriške nabavne in prodajne zadruge zanimal za preskrbo sena iz bovškega in tolminskega okoliša. Zato naproša odbor vse člane zadruge ln druge kmete, da naj prijavijo svoje potrebe v tem blagu pri zadružnih poslovalnicah v Standrežu, Sovodnjah, Gabri Jah in na Vrhu. Brici pa se lahko obrnejo na poslovalnico pri Pevmskem mostu (trgovina Bressan) ali pa na glavnem sedežu v ul. Formica št, 46. od orožnikov iz njihove vasi. Mladeniči, ki jim je bila poverjena ureditev te zadeve, so torej šli k domačim orožnikom. Tam pa so z začudenjem zvedeli od samega brigadirja, da mora na prošnjo zapisati domači župnik svoje privoljenje, Tako so morali tudi v župnišče, kjer pa jim je župnik odklonil svoje privoljenje za ples, pod raznimi več ali manj neutemeljenimi izgovori. Novica o tem njegovem odklonilnem stališču je takoj šla po vsej vasi od hiše do IvTe jn ko so vaščani zvedeli, da letos ne bodo imeli običajne domače zabave, je šla skupina mladeničev in starejših liudj k župniku protestirat. Povedali so mu jasno in odločno, da če ne bo da! svojega pristanka, ne bo j«l več nobeden v cerkev in se tudi nihče ne bo udeležil običajnega cerkvenega darovanja. Ko je župnik uvidel, da bi s svojim odklonilnim stališčem imel sam največjo škodo, je pristal jn Dodpisal prošnjo, ter se bo tako tu. di letos na Brezjah vršil običajni vaški ples. Prepuščamo našim čitateljem, da presodijo sami obnpranje orožnikov, ki dopuščajo, da pri takem dovoljeniu, ki spada v njihovo pod-ročie, dajejo prednost župniku, kateri se tako vmešava v stvari, ki se ga ne tičejo. Vsekakor pa so Brezjani s svojim odločnim nastopom in čeprav se je šlo s-amo za navadno plesno dovoljenje, pokazali, da si ne pustijo prikrajševati še tisto malo svobode. ki so jo doslej lahko uživali. RAZPIS POLICIJSKE SLUŽBE ZA PODKOMISARJA nam je poslala v Prefektura objavo: V Uradnem listu H, 208 cd 10. septembra je objavljen odlok notranjega ministrstva s katerim razpisuje natečaj z izpiti za 15 mest policijskih podkomisarjev prostovoljcev. Tega natečaja se ne morejo udeležiti ženske. Kot prvi pogoj za udel°žbo je navedeno, da ne bodo upoštevali drugih spričeval razen doktorske diplome v pravu, političnih ter socialnih vedah, kakor tudi diploma v o-litfčnih in upravnih poslih. Diplome morajo biti izdane od italijanskih univerz ali od kateresa drugega višiega zavoda republike. Prošnje za sprejem k natečaju je treba predk žiti na kolkovanem papirju za 32 lir na tukajšnjo prefekturo ckupaj 2 vsemi dokumenti, ki jih navaja odlok o natcčah> Pri izpitih jc obvezen predmet tudi nemščina. Podrobnejša pojasnila se dobe na prefekturi. KINO VIT s ORJA. 17; «Nebo lahko počaka«, tehnikolor. G. Tterr.ey. CENTRALE. 17: »Grenki riž«, S. Maneano in V. Gassmann. MODERNO. 17: «Crni labod«, T. Povver. ’• DflN, 17; #Ma-'č< "ii>y meč«. VFwnj. H: »Ponos in Pj edsodkis, G. Gaison, PRIMORSKI DNEVNIK .... Film „Bela črta" potvarja zgodovinska dejstva in etnični sestav obmejnega prebivalstva Nase ljudstvi' ne sedelu resničnega stanja v na Zakaj je režiserju na poti partizanska spominska plošča? Z denarjem je lahko potvarjati dejstva, toda zavesti našega ljudstva pa ne! med tem »histeričnim zvijanjem« »ubežalo važno priznanje, če; da vojaška uprava podpira titovcc proti italijanskim šovinistom. Ta zaključek so dobili iz stavka, ki je bil objavljen v »Primorskem dnevniku« in se glasi; «Nekdo od filmske ekipe je dal izjavo, ,da bi bil film še hujši, če bi to dovolila vojaška uprava’«. Zanimivo je, da so se »zaščitniki ljudske kulture« obregnili samo v ta stavek od treh člankov, ki so bili objavljeni v «Primorskem NA POKOPALIŠČU V REPEN-TABORU SO POTEGNILI BELO ČRTO, POKOPALIŠČE SAMO Ra izpremenili v filmski atelje. Kakor že na tiskovni konferenci, tako je tudi včeraj g. Zajnpa, re- žiser filma »Bela črta«, skušal dopovedati našemu uredniku, da film, katerj se snema v naših kraških vasicah, ni protislovenskega ali protijugoslovanskega značaja, temveč hoče prikazati le krivičnost ineja na splošno. Ta film, je dejal g. Zampa, hoče le dobro, ter je samo naključje, da smo izbrali za snemanje jugoslovansko-tržaško mejo, ker je ravno ta najbolj karakteristična v naši dobi- G. Zampa je poudaril, da ga ne briga politika in da se nanjo tudi nič ne razume ter da mu je glavni cilj, da dokonča svoj film-Gospa Lattuada. ki odgovarja za produkcijo, je bila z našim urednikom bolj gostobesedna. Tudi ona je iznesla iste trditve kakor g. Zampa, dodala pa je še to: V pogovoru z nekim angleškim polkovnikom smo govorili tudi o snemanju filma »Bela črta«. Dejala sem mu, da se v vaseh, v katerih snemamo, počutim kakor v tujini, kajti tu ni Italija. Opazovala sem otroke v njihovi igri in poslušala, kako govorijo. Nisem slišala niti besedice italijanskega jezika in šele na moja vprašanja so mi nekateri odgovorili po italijansko. To 'e dokaz, da sq res sami Slovenci, kajti otroci, zatopljeni v igro, se predajo popolnoma svojim čustvom ne glede na okolico. Tud, stare žene, je dejala g. Lattuada, ne znajo govoriti italijanskega jezika. Tudi način življenja, običaji, celo hiše, nimajo nobene zveze z Italijo. Seveda pa ni povedala, da je vse to y filmu samem prikrito. Po tej ugotovitvi je g. Lattuada zopet pričela dokazovati, da film nima nobenega namena prikazati Slovence v slabi luči, kajti ona spoštuje vse; omenila je celo. da jd čitala dela našega 2upančiča, ki jdnji je partijska organizacija usmerjena k mobilizaciji množic za izvedbo plana v uvedbo socialističnega sistema tekmovanja. Partija se bori za utrditev delovne discipline. Uspehe pravilnega partijskega dela imamo tudi v našem gospodarstvu. Izboljšal sc je odnos do dela, povečal efekt dela, uvajajo se v vsa dela norme, vzgajajo se novi strokovni kadri. Prav ob za- NALOGA PARTIJE V PROIZVODNJI ključku tekmovanja za II. kongres je bilo razglašenih 96 novih udarnikov. kar dokazuje, da delovno ljudstvo pravilno razume svojo nalogo in bistvo ljudske oblasti. Za izboljšanje našega dela pa je potrebno, da poleg uspehov kritično ocenimo tudi naše napake. U-stavila bi se pri treh problemih, ki se mi zdijo najvažnejši in iz katerih so razvidne tudi naše napake: 1. Konkretno delo celice in lastnosti partijca v gospodarskih ustanovah. 2. Odnos med partijsko organizacijo, sindikati in upravo. 3. Sodelovanje pri izvajanju gospodarskega načrta in uvajanje socialističnega načina tekmovanja kot najvažnejša naloga. Kljub temu, da še precej obravnava o konkretnem delu celice v gospodarstvu, imamo še vedno primere, da celica ne ve, kaj delati. Dnevni red sestanka celice je po navadi: 1. Sklepi zadnje seje; 2. nove direktive; 3. Slučajnosti. Prvič se greši že v tem, da za izvedbo sklepov ne postavljajo osebne odgovornosti komunistov in niti določenega roka, v katerem mora biti sklep izvršen. Pri drugi točki se obravnava splošne direktive za obvezne množične sestanke na terenu, udarniško delo. in razne kampanje. Pri slučajnosti pa se po navadi obravnava osebnosti. Take celice ne vidijo svoje glavne naloge: to je pravilne razdelitve članov Partije na vsa delovna mesta in osebno odgovornost partijcev za delo vsega delovnega kolektiva. Te napake izvirajo tudi iz pomanjkanja pravega sodelovanja med partijsko organizacijo, sindikati in strokovnim vodstvom. Celica bi morala zahtevati od tehničnega vodstva redne sestanke, kjer se bodo člani Partije seznanjali z vsemi problemi proizvodnje, lei se tičejo delavcev. Za izvrševanje vseh nalog mora celica preko sindikata mobilizirati vse delavce. Na ta način bi odpadla skrb, kaj bi Palača Organizacije združenih narodov »H mš p at ACA OZM BO kmalu ZGRAJENA. TUDI NABRE2INSKI MRAMOR BI JO MORAL KRASITI. PO NEKIH VESTEH PA JE KAMNOLOM »CAVA ROMANA« POSLAL DRUGOVRSTNO BLAGO IN PO NEKIH NAROČILO, KI BI DALO ZAPOSLITEV MNOGIM KAMNOLOMCEM. obravnavali na partijskem sestanku. Tu bi omenila tudi, kakšne naj bodo lastnosti partijca na njegovem mestu v proizvodnji. O partijcih v gospodarskih ustanovah slišimo približno take karakteri- Rado Simoniti naš briški rojak ituni Priljubljeni skladatelj Rado Simoniti, posebno znan kot pevovodja partizanskega pevskega zbora «Srečko Kosovel«, s katerim je uspešno gostoval y raznih evropskih mestih. V ljubljanski Operi, kjer je pričel svoje glasbeno udejstvovanje kot zborovodja, je tudi dirigiral več oper. Sedaj vodi mešani zbor Slovenske filharmonije, ki bo za časa II. razstave gospodarske delavnosti jugoslovanske cone STO-ja priredil dva vokalna koncerta v Piranu in Kopru. (Dan in uro nastopov obljavljamo na dru gem mestu.) stike: je dober, zanesljiv član KP, je vedno na vseh množičnih sestankih, po navadi ga tudi p delovnem času vidiš v vseh mogočih uradih. Ima samo majhno napako, da se nanj delo v podjetju ne mo-,re zanesti, sicer pa je zelo infelt* genten, Mislim, da moia veljati to načelo: dober partijeeje samo tisti ki je na svojem delovnem mestu najboljši, naj si bo v političnem kakor v strokovnem pogledu. Tisti, ki se v svojem strokovnem delu izpopolnjuje in ki je z vsem svojim delom zgled ostalim. Politično agitacijsko delo izven delovnega kolektiva lahko pseeno vrši po delovnih urah. 2. Odnosi med partijsko organizacijo, sindikati in tehničnim vodstvom. Kako doseči skladne odnose med strokovnim vodstvom partijske organizacije in si zadati je osnovni partijski problem. Dnevno se bavimo s takimi primeri: Celica kliče na odgovornost direktorja, ker je brez njih vednosti oddal blago iz magazina; neka druga ce lica sklene na svojem sestanku, da premesti šoferja podjetja in da to v vednost direktorju. Na drugi strani pa imamo primere, da di- rektorji, čeprav so člani Partije prav malo ali P a nič politično ne delajO' Primeri, ko direktorji člani Partije delijo delo na dva kraja: strokovno tehnično delo, ki pripada izključno njemu in tehničnemu vodstvu ter političnemu a* gitacijsko delo, ki pripada celici in sindikalni podružnici. Razumljivo je, da taka delitev dela ne bo rodila zaželenih uspehov, ker strokovno delo ne more biti deljeno od političnega, če hočemo, da bo uspešno. Odnosi med partijsko organizacijo sindikati in upravo morajo v naši proizvodnji biti jasni. Prvi pogoj je sodelovanje med tehničnim vodstvom in politično organizacijo. Ze v začetku sem poudarila nalogo partijske organizacije v proizvodnji: mobilizacija delovnega kolektiva za izvedbo proizvodnega načrta, utrjevanje delovne discipline, uvajanje socialističnega sistema tekmovanja, sodelovanja pri pravilnem postavljanju norm. Uprava podjetij pa mora skrbeti, da se proizvodni načrti pravilno, vestransko in pravočasno izpolnjujejo, da se pravočasno zagotovijo surovine in stroji ter potrebna delovna sila. Ob primerih nediscipline in malomarnega odnosa do strojev in materiala, je dolžnost partije in sindikata da opozorijo vodstvo, ki kaznuje take primere, ne pa da ščitijo lenuhe in malomar-neže. Partijska organizacija ne sme pozabiti, da je direktor podjetja odgovoren za svoje tehnično delo višjemu gospodarskemu organu, ki je v ljudski oblasti voden od partije. To bi bilo nepravilno tudi zato, ker ne morejo biti člani delovnega kolektiva dovolj strokovna usposobljeni, da bi lahko ocenjevali tehnično stran vodstva Vsaka gnita demokracija< v proizvodnji krši načelo osebne odgovornosti, na kateri sloni organizacija naše proizvodnje. Nepravilno pa bi bilo tudi, če bi se direktor samo e-nostransko čisto strokovno razvijal in zanemarjal politično delo ter lastno partijsko vzgojo. Tovariš Vukmanovič, član CK KPJ pravi V svojem članku: analoga partije v gospodarskih podjetjih je nadalje kontrola partijske organizacije, to je kontrola delavskih množic, ki sodeluje pri izvedbi načrta. Partija mora pomagati višjemu forumu pri kontroli, kako se v gospodarstvu izvaja partijska linija. 3. Pri nas so se vse do sedaj vsi gospodarski načrti delali v pisarnah, nismo še imeli resnejših poizkusov, da bi zato zainteresirali delavce. V Jugoslaviji je v praksi, da delavci na svojem delovnem sestanku prediskutirajo načrt, dajo svoje pripombe za izboljšanje načrta; važno je pri tem, da komunisti sodelujejo in sprejemajo individualne obveznosti na delavskih kolektivih, da so za vzgled ostalim pri njih izpolnjevanju. Tekmovanje razumemo pri nas samo kot intenzivno mobilizacijo dela za določen čas (dvomesečno tekmovanje itd.). Po zaključku e-nega ali drugega tekmovanja pa v kratkem času efekt dela pade. Tekmovanje pri nas se ne uvaja kot sistem dela, ki prihaja do izraza pri organiziranju delovnih grup, postavljanju realnih norm in njih prekoračenju. Naloga partijcev je skrbeti, da delavne grupe vodijo komunisti. V tako organiziranih delovnih kolektivih je večja delovna disciplina, ker člani kolektiva ne bodo dopuščali lenobe in stalnega premeščanja delavcev, zato bo imel vsak posameznik večjo možnost, da se strokovno dviga in pokaže vse svoje sposobnosti. Tak delovni kolektiv bo imel tudi več skrbi Za čuvanje strojev in materiala, ker je v njih interesu da izboljšajo delo. Uspehi, ki jih dosežemo pri iz* vajanju teh nalog so za nas merilo politične zrelosti partijcev in povezanosti partije z množico. Na drugi strani pa z izvajanjem teh nalog dajemo jasen odgovor ko-minformovcem in še več: z izvedbo teh nalog razkrlrkujemo razne lenuhe in oportuniste v proizvodnji, ki so se od objave resolucije razvili iz ‘navadnih oportunistov — pristašev Vidalija, v odkrite sovražnike ljudske oblasti, ki skušajo pasivizirati ostale delavce, ovirajo proizvodnjo in to gotovo ne v prid delovnega ljudstva naše cone. 'K a, TAK BI BIL GOSPOD JUDIN, CE BI SE OBLAČIL TAKO, KAKOR GOVORI. Pisatelj rev (1749 - 1802) je znan po svoji knjigi »Potovanje (Putešestvija) iz Moskvo«. V njej je iznesel svoje revolucionarne poglede Pr0'' ^ drštvu carice Katarine II. in ruskih fevdalcev. Obsojen n rj, pomiloščen in pregnan v Sibirijo. Delo spada med temeljna ® ske nelegalne revolucionarne literature, ki so jo nadaljevali sti, Hercen, Belinski in drugi. •AV.W.V.V//AVN%W.VAW-W-V.V.S' Drugo jugoslovansko tekmovanje reproduktivnih glasbenih umetnikov od 20. do 27. novembra 1949 Vsem udeležencem tekmovanja sporočamo, da je z o^^ra ministrstva železnic FLRJ štev. 30839-49 z dne 17. septe I1J..-UVA ,T_ „T- W.W» VVVHV _ v _ _ _ J 1949 odobren popust 50% glasbenim umetnikom, ki bodo, s ^ lovali na II. jugoslovanskem glasbenem tekmovanju, popu5 ffl0. 1 • TT TTT ~Vs v* —L. f— ..Inlr/vtr v*Q7ftfl J Ija za II. in III. razred brzih in potniških vlakov, razen ^ tornih, od vseh postaj JD2 do Ljubljane in nazaj v ^j. 17. do 30. novembra 1949 vključno. Tekmovalci kupijo Pr‘ijal i i _________ i* ___j_: —■ i;p+«i. hn V®*;. hodu vozne listke po redni ceni. Vozni listek jim bo vu(jC. za brezplačen povratek na osnovi posebnega potrdila 0-jgi* ležbi na tekmovanju, ki jim ga bo izdal sekretariat zacijskega odbora v Ljubljani. To-potrdilo bodo moral' .{. a potovanja predlo««' movalci pred pričetkom povratnega ruiuvuuja yiCuiv--..n niški blagajni postaje Ljubljana zaradi žigpsanja z d**1 žigom postaje, , so- udeležencem tekmovanj a sporočamo, da bomo izd3", potrdila za brezplačen povratek z železnico na hrbtni strapLjjo trdil o praviln, prijavi k tekmovanju, ki jih razpOjjjLgjM vsem pravilno prijavljenim kandidatom. Zaradi tega ' rfi kandidate, ki sm0 jih naprosili za naknadno dopolnitev y stopnice na osnovi pravil in programa tekmovanja, da & ^ naši prošnji nemudoma odzovejo, ker jim sicer ne izdati potrdila o pravilni prijavi. Vse kandidate napr°?^ da potrdila o pravilni prijavi k tekmovanju skrbno čuvaj Sekretariat organizacijskega od ^ II. jugoslov. glasbenega tekmot NOVE K Melik: JUGOSLAVIJA, platno Jurčič; ZBRANO DELO III. zv. (Grad Rojinje, Kloštr 400 ski Žolnir. Deseti brat), platno - "5 Cankar: KLASJE št. 18-19 (Na klancu), broširano London: BELI OČNJAK, platno....................... Lavrič: PORODNIŠTVO, broširano................... Iljin; VELIKI TEKOČI TRAK, platno ... Dobite jih v slovenskih knjigarnah v TRSTU ih 950 dobitv v trgovinah LI-1'A V zalogi imamo stalno tudi kmetijske STROKOVNE Poslovalnice; KOPER, IZOLA, PIRAN, PORTOROŽ UMAG in NOVI GRAD A. PERTOj FODERAMi obvešča vse svoje cenief1, odjemalce, da ima v za vsakovrsLne podloge P najugodnejših cenah Trst, ul. Ginnastica št. 22, tel. Obiščite nas in se boste prepr* v -A * S MONTFCCHI Stev 0 III. nad. - Telefon Stev «3-808. - UPRAVA: ULICA K. MANNA št. 29 - Telefonska številka 83-51. ODLASI-od8 30-U in od 15-18. tel 83-si. Cene oglasov: Za vsak mm višine v širini 1 stolpca: trgovski 40, flnančno-upravnl 60. osmrtnice 70 Ur. ' za FLRJ: Za vsak ram širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 10 Din. Odg. urednik STANISLAV RENKO. — Tiska Tržaški tiskarski zavod. - Podruž.: Gorica. Svetogorska ul. 42. Tel. 749 • Koper, ul. BattlatI 30/a, Tel, 70. NAROČNINA. Cona A: mesečna 260, četrtletna 750. polletna 1400, celoletna 2600 Ur; Cona B In FLRJ: Poštni tekoči račun za STO-ZVU: Založništvo tržaškega tiska, Trsi 11.5374. — za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega lnoze,a Ljubljana, Tyrševa 34 - tel. 49-63, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1.90603-7. — izdaja Založništvo tržaškega *1,ka