St. 77. ' V (jrorici, v soboto dae 27. septembra 1902. Letnik IV. Izhaja vsak turck in solioto v UmImii ob 11. »iri pn'il|nili|iii« /.a nn'sto or oL 5i. uri po|>oliliii' z,i iii'7,i>lu. Ako padonata dnt'va pni/.nik i/idodau prejol' (i. zvesi»M\ Slant' po pošli prejeruaii ali v tiorici n«. «loin jiošiljiui ccloh'liio 8 K., pollctno 4 K. in ('I'lillotiio 2 K. i'rodaja sc v (jJorifi v tol>akarnah Schwarz v Sulskili ulicali i" _J'-I- lersi Iz v Nunskili tilicah p» H vm- IT U Xt 1 \j jHL (/Jutraiije izdanje.) I Iredmstvo in upravnt&tvu se nahajata v cNarodui tiskarni», ulica Vetturini h. ät. 9. Dopise je nasloviti na uredniätvo, oglase in narcčnino pa na upravniStvo cGoricf». Ofrlasi se računijo po petit- vrslati m sicer ak(j se tiskajo 1-krat po 12 vin., 2-krat po 10 vin., 3-krat po 8 vin. Ako se vpčkrat tiskajo. raču- nijo se po pogoiibi. Izdajalelj in odgovorni urednik Josip JVIarušič. Tiska „Narodna tiskarna" lodgov. J. MaruSič). Trnjeva pota Jugoslovanov. Kakor da merodajni činitelj v naši dr/avi tie vidi, kaj se kuha tu doli »a jujju, kakor da je ta činitelj sploh obrnil svoj obraz od nasega Juga, — tako se godi drzavi in cesarju najzvostej- sernu prebivalstvu tu doli, Slovencem in Hi'vatnm! To najzvesteje prebivalstvo je v cedalj« veeji nevarnosti ne 1« za svoj narodni obstanek, marveč tudi za ob- slanok /ivljenja in imel.ja. To najzvestejše prehivalstvo je skoro izpo^tavljeno na milost in nernilost elemenhrn. ki h )oojo vse drugo nego obstanek Avstrije — in rnerodajni činitelj tega ne vidi, ali viditi noče in no bode videl tako dnte pa vrši prav zistematično skrito delo iz- podkopavanja narodnega obstanka Hr- vatov — nemäka irredenta v zvezi z ži- dovstvom. To vidimo v trgovstvu in v napredujoči industriji. Od dne do dne se množi število nemäkih trgovin na Hrvat- skern, v katera znaša hrvatski narod svoje prislužke, a kolikor je drugih pod- jetij, so z malimi izjemami tudi vsa v rokah Nemce na jugu svoj političen načrt, o tem jako poučljivo piše Spljetsko ,.Je- dinstvo" ki pravi mej drugem: rV zad- njem času se italijansVi podaniki tru- moma priseljujejc v Dalmacijo in vse to je podobno namenu Italije, da hoče v Dalmaciji nastopati tako. kakor nastopa v Alhaniji Naseljuje svoje ljudi. požil.ia svoje Villare, da pregledujpjo ..Legine" äole. To se godi kakor v Tripolisu. Ondi nima ltalija ne italijanskega naroda, ne domačega ital. prebivalstva in vendar hoče imeti Tripolis. Ko so Francozje obrnili oko na Tripolis, brž je Italija poslala tija 60.000 svojih podanikov brez kruha. Zdaj čujpmo, da se iz Trsta od- pravlja veö italijanskih podanikov, ki so se ondi pečali s trgovino ali kako obrtjo. Od vsakih 10 teh Ijudij se morda po 1 vrne nazaj v Italijo ostalih 9 pa gredo v Istro ali v Dalmaciji. Predlanskem in lani se je čulo, da se je Avstrija na- sproti Italiji obvezala na neke čudne privilegije in za^öito italijanskih podani- kop. Dobro bi bilo, da se izkažf1, koliko je na tem resnice! Nekako „slučajno" prihajajo v Dalmacijo bivi5i italijanski mi- nistri, j^ride Villari in drugi in dalma- tinski italijanaši okoli njih kakor slugo lordov ! V Splietu je zgrajena ,,Lpgina;' sola, v katero lovijo Italijana^i hrvatske otroke na zvijačen aačin. A kar je še najža- lostnpje, dalmatinski irredentovci so našli izdajico Hrvata, da na tej soli potujčuje svoj lastni rod za plačilo in vzgaja sov- ražnike hrvaškega naroda ! ltd. itd.u To so torej dejstvc' ki glasno kriče o krivici, ki se dogaja Jugoslovanom na avstrijski zemlji. It«lijanska. madjarska in nemška irredenta delajo vstrajno na tern, da ugonobijo slovansko prebivalstvo na- rodno in gospodarski, a vlada ne gane z mezincem, da bi zaustavila ta ob jed- nem i državi nevarni tok tujih irredent, — nasprotno, vlada pošilja na Jug in nastavlja tu na najvažneja mesta osebe, od katerih ni pričakovati, #da bi omeje- vali to nevarno delo. Kako pa naj mis- lijo Jugoslovani ina samoobrambo, ako se jim vežejo roke od strani činite- ljev, ki hočejo jednako pravico za vse narode pod žezlom habsburške monar- hije in ako se jim pred očmi vlade najavni cesti pri belem dnevu pobijajo njih pesnik i, učitelji naroda in širitelji prosvete, kakor bi bili najne- varniäi razbojniki? D o p i s i. Iz Xiziiie dne 19. septembra. Ob letošnjib počitnicah sem bil pri^ei tudi do laške meje pod Muzac, v vas Breginj, ki je bila dolgo pod beneško vlado. Ali vendar so ostali tarn še krepki Slovenci; seveda so med njimi tudi nekateri dre- sirani naprednjaki. Čudil sem se njih iznajdljivosti, posebno pa Še napisu na obcestnem zidu. kjer je vdolbeno: Boc .a narod z naprednjaki! No, Boc je bil menda Jud, če sem prav podnčen, in vse kaže, da gorižki naprednjaki in Jodi bi znali biti sorodnih misli. Morebiti je LiSTEK. Sobotno pismo. (Pise Homuuculus.) Zdaj, v tem lepem času, g. urednik, sem se sprehajal po romanticni strani naäe divne goriške domovine, katera tako dopade našim črno-rudeče-žoltim in na- Šim belo-rudeče-zelenim prijateljem, tako zelo, da bi jo, iz ljubezni do nas Slo- vencev, najraje pojedli s čošpljami, ligami in bučami vred, a si zalili žejo potem z našimi slovečimi in neuravnanimi hudo- urniki. Mudil sem se ponajveč gori v bovškem hribovju, okolu izvirka bistre Soče, po Trenli in do pod Triglava. Ko- likn rajskih hipov se zares tu vžije, — oj to se ne da popisati v tisuč „sobotnih pismih"! Pri izviru Soče sem imel „ime- nitne" sestanke z Vilo te nasedomovin- ske reke, tako nebeško opevane po na- äem gorskem slavčku Simonu Gregorčiču. Sestajala sva se prav mnoL'okrat in tu mi je razodcla marsikatero skrivnost. No, morPte si misliti, da se je tudi to- žila o npkih „sinovih domovine", kateri brozstidno zlorabljajo njeno čisto i m e za nerodoljubno delo. ..Nikdar bi no bila verjela, da ae more najti otrok Siove- nije, ki za puhlidenar prodaja strup, s katerim zastruplja mojemu ljudstvu medsebojno ljubav in ljubezen do domo- vine ter njegovih najboljSih uzorov ! Ako bi mogla, pridrla bi zaradi tega s svo- jimi valovi nad to izdajsko srce, a pri- zanesla tujcem, ker izdajalec svojega na- roda je hujäi od tujca-sovražnika. Toda vsako zlö se maščuje in huda kazen za- dene prej ali slej — jedenkrat pa prav gotovo! — tudi to prokleto neslnvensko srce!" Tako je tožila Vila bistre Soče in se zagrnila v rose tuge in žalosti, da je slovenski narod na Goriškem morala zadeti usoda izdajstva njega lastnega sinu ... V gorah sem tndi opazoval večnega jnda „Ahasverja", — (kateri pa trdi v St. 101. ..Soče". da no^ biti ne jud ne Ahasver) — in o katerem pa ni- sem dobro znal ali išče svoje smrti, ali one trentarskega vikarja Abrama, ka- terpga menda neprestano zalazuje — baje z namonom, da bi se „pomenil" ž njim na — äest. . . pardon : na štiri oči. To srečavanje v gorah je imelo na sebi za- res nekaj demnnicnega, skoraj groznega in ako bi živel šo danos nomški pesnik Baumbach, gotovo bi je vporabil v svo- jem „Zlatorogu", četudi za kako novo pomnoženo izdajo tega poema . . . Ker je pa vsake lepe reči jeden- krat konec, moralo je biti konec tudi moiega romantičnega življenja v gorah, — to pa že radi tpga, ker je postalo ne- kam — hladno. V>nil sem se zopet v solnčno Gorico, kjer je ravnokar pnčelo — äol«iko leto. Koj o svojem povratku pa že čitam v „Soči" nove jeremijade o „slovenski mestni soli", katere lajna ta „lajerkosten" vsako leto o tem času z vedno tistimi akordi. kakor Picetova lajna: „Hem-ta, hem-ta, hem-ta-ta!*' Da še do danes ni prilainal „javne" sloven- ske mestne sole v Gorici, ni nobeno čudo, ker s takimi glasovi se nitrdar ne priiajna kaj dobrega. Čudom se sicer mornm ^nditi. kako je to, da še „Na- rodni sklad" ni zidal te sole, ko je ven- dar javna tajnost, da je „cekinovič" že toliko „produeiral'' za niegovo blagajno, da bi na onem prostoru ob ljudskem vrtu, kjpr so se nekdaj gugale opice in kateri prostor so kupili „nar.-napredni'1 „rneceni'1, že lahko zidali in ustanovili no le „Trgovski dom" marveč tudi „Javno mpstno sl'wensko solo" in sicer drugo vrhu drugega. A vele.iarodnim voditeljem „narodno - napredne" stranke, katere okrožnica je obetala obljubljeno deželo goriškim Slovencem, bi bilo, soditi po njih mogočnem nastopu ondi pred — vo- litvami, tudi mogoče izcoprati od „vlade, Pajerja in Lahov" to solo za goriäke mestne Slovence, da bi ne bilo treba hoditi njih otrokom v „gnjilo poslopje Podturnom" ali celo v laSke sole. Saj njih odločen nastop v vseh narodnih rečeh in njih diplomatska zveza ,.s Pa- jerjem in Lahi" je jamčila vže v naprej za take pridobitve ,,nam v korist". S ta- kimi pridobitvami bi se bili pa tudi za vedno „pricvrli" k srcu našega naroda in vse „napredne" šarže in korifeje po- stale bi čpz noč sami ,.ljubljenci na- roda", kajti svet je že tak, da po dejanju sodi moža... Ker so pa tem vročim „ljubiteljeni" naroda podrli, s „pnleni pod noge", vse krasne načrte ti preklicani „klerikalci" vsled njih zveze „z vlado, Pajerjem in Lahi". zato morajo otroci goriških mestnih Slovencev hoditi vsi v laäke äole. Raz- veseljujoče dejstvo pa vendar ostane, da je Gorica, vkljub „vlade, Pajerja in Lahov" in vkljub obiskovanja laških šol po slo- venskih otrocih, dundanašnji že „üa po* pa hotel delavec ali provzročitelj napisa, naj hi bil Bop I njim. Skoro bi ae upal trditi, da je to drzna miael, ker delajo ti Ijndje tako dosledno-izdajno že toliko let prav po namenu framasonov, ki so imeli 5. septembr« ? Gerfu na Švicar- skem po«eben zbor, kjer so se posveto- vali seveda, kfiko bi se bolj vspešno voj- skovali proti katoliški cerkvi ^najbrže jim ne gre prav, kakor bi hoteli in po- trebujejo se izdajnih duš). Sicer pa tudi nisem prepričan, da prebivalci ondasnjega okraja plačujejo obilne doklade cestne za (o, da bi so aganjale take nerodne bnrke nil njih raeun, aü z njihovim de- narjein. Prav bi bilo vsekakor, da bi slav. cestni odbor dal odstraniti ta ime- nitni naprednjaški napis na stroške po- slednjih. lz Polzele na Stajcrskem: Ce- n j tMi a „Goriea1! — Kor Te tudi tu- kaj prav z veseljem čitamo, pa že sineš nekaj od nas slišati. Tukaj stanuje neki upokojeni učitelj Kii n s t i <", ki se tudi steje med tiste „naprednjake" ki so na Goriskem vr*li narodnost pod klop. Smeli bi ga tudi imenovati „liberalnega agita- torja''. VeOkrat. menda vsaki dan ga vidiš po vasi z „Narodom" se sprehajati Smešil je le nekatere, drugo ljudstvo pa se je začelo zavedati, je spoznalo kakšni sovražniki so jim njegovi listi, kakor ,,Slov. Narod", „Stajerc" itd. To pa Kun- stiea hudo peOe. Zadnji čas ga pa že vidiš z drugo, zelo umazano cunjo, namreč ,.SočO". Človeče menda misli s tern kaj doseei, kar z ,.Narodom" ne more. Toda motiš se! Mi res še te cunje dozdaj nismo poznali, pač pa jo je razkrila cenj. „Gorica", katero z veseljem. čitamo. Oj ubogo revše! Mi te le pomilujemo in svetujemo, da bi bilo veiiko, veliko boljo, ako bi sedaj na starost počival. Agitacijo pa pusti pri miru, videi bodes, da ti mi le dobro svrtujemo, kajti pošteno slov. ljudstvo se je vzdramilo in hoče iti „na- prej"', „liberulci" gredo pa — nazaj. Politiöm preg-led. Državnl zbor. „Deutsche Volkszeitung'' piše da bode državni zbor sklican na dan 20. okt'.>bra. Razmere na belgijskem dvoru. Po smrti belgijske kraljice Henrijete se iisti mnogo p >čajo z razmerami na belgijskem dvoru. Bel^ijski kralj Leopold je živel baje do zadnj^ga v nesoglasju 8 kraljico H"nrijeto, a istotako s svojima hčerama princezinjo Luizo Koburško in Štefanijo, udovo avstrij^kega prestolona- slednika caneviča Rudolta, zdaj omoženo grofico Lonyay. To nesoglasje se jö po- sebno pokaz;ilo ob smrti belgijske kraljice Ko je prižla Štefanija k mrtvaškemu odru svoje maters» v Spaa, jej je kralj dal spo- ročiti, naj zapusti belgijsko ozemlje ker je ne smatra več za svojo bčer. Št< fanija se jejokajoč poslovila od svojih rojakov, kateri so jo simpatično pozdrav- ljali, a razjarjeni klicali: „Doli s kraljem!1' Mržnja kraljeva do obeb hčera izvira od lovico" slovensko mesto. Dokaz temu je, da 600 slovenskib mestnih otrok nima svoje sole v Gorici, okoli 600 pa jih je sprejel letos v svoje okrilje „Šol^ki Dom", — torej okroglo ätevilo 1200 slovenskih otrok v mestu Gorici. „Vlada, Pajer in Lahiu se opravičeno tresejo pred tolikim številom slovenskega naraščaja ob pri- mernem števila starišev in drogih sorod- nikoT! Da bode za kaj časa iz tega na- raščaja ves občinski svet goriški z župa- norn vred s 1 o v e n s k, se potemtakem samo ob sebi umeje... Kolika bo naposled na vsem tem zasluga od strani ,.naprednjakovu in ko- lika od strani „klerikalcev", to se bode videlo potern. Resnica je in ostane, da govoriti ali kakor pravijo: „blebetati" je jedno, d e 1 a t i pa drugo ! Sicer pa človek često ni sam kriv, ako tu in tarn v svojih započetjib nima sreče. Saj „Soča" sama pravi, da ne taji, da bi „marsikaj še mnogo bolje razvijalo avojo narodu koristno delavnost. ako...." — no, ta „ako" je pač" vedno tisti zlobni duh, ki tako rad prekriža račune in „podirati zna vsak cčpec". To poalednje je zvesto poanela iz svoje „skrbi" tod ker sp je Štelanija, ki je bila prej posobno pri ami kralju Leopoldu svojema očotu, omožila s priprostim lah- koživim madjarskim groforn I.onyayem, a jo prineezinja Luiza impla celo ljubavne razmere z navadnim poročnikom Matašič- Rp'jlevicom. f-iudstvo pa deloma vendarlo obsoja kraljevo postapanje in se j« pri- g(idilo v Bruse'ju žo voč demonstracij proti kralju Beda v Nemčlji. V blaž^ni Nemčiji ni vsi1 tako kakor mislijo tisti nomški oclrešenci v naši dr- žavi, ki vedno škilijo preko Čruo-žoltih kolov. V-lod prevailke skoposti a^rareov je na^topila po vsi Nemčiji tolika draginja, da je ljudstvo še np p imni tako. Posebno jo draginja v mestih, kar se tioe najvažnejib pridolkov žive/.a. Cone mosu so grozno poskočilo, tako da povpročno ljudstvo no. more vec jesti mesa. To prihaja od te^a, kfrso ncmsko meje vsled raznih živinskih bolozni zaprte uv^zu in sicer iz Husijo, Av,el aolskern svetu ni od' rl ust proli toj plju.-ki vsemii dežel- nemu probivalstvu !' Vsak elovek na (Jori.škem vč, da lansko loto, K-o je vlada sklenila od- vzeti „Schulvereinu"' kos bremena, jo sodel v dož šolskern svetu dr. Tuma; prof Berime je nasel v toj zadevi žo dog>ano stvar, ni imol toroj prilike, pro- tiviti «e tej nameri. Kor jp toroj sedel v dež. šolskem svetu takrat. ko so jo obravnavala ta zadeva, dr. Tuma, a ne prof Berbuč, zadene vsa „Sočina" gr«ia jedino le dr. Tumo in ,,Soca%' naj obiacuna torej ž njim ! Brez zdra/be ue gre pa nc gre. — Za dni ustolicenja trža^kega škofa msgr. dr. Nagla srno posneli po „Kdinosti" ve^t, da so bili slovenski zastopniki tr- žaški pri škofu da so mu poklonijo. Rekli smo da jih je ško|' prijazno sprejel in jih ogovoril slovenski; opustili «mo le ilostavek, da je škof, ker že ne vešč slovenskoga jozika, lui^aljoval v nem- škem j'»ziku. Nad ri.iso notico pa se „Soca" zdaj, ko je vsa stvar že minula, drgnp, eeš da hočemo s 1 e p i t i svoje čitatelje, kakor da bi bil škof govoril le slovenski in ne lo nekoliko ad hoc prin- čenih besedij v začetku odgovora. Kakor rečeno, belcžili smo po „Kdinosti" dejstvo, da je tržaški škof slovenskim tržaškim zaslopnikom na njih slovenski o»ovor odgovoril tudi slovenski. S tem pa nismo še nikakor* odobravali dejstva, da je mo- ralo vsled vladnega zistema na Primor- skem priti do te^a, da jo višji dusni pas!ir velike veiine vernikov tržaške školiie N e m e c. Ali d* je Nemec, to je zopet dojstvo katerega ne more spreme- niti nobeden in s tem dejstvom treba da računamo. Vprasanje je: ali nam bo hotel biti ta Nemec pravičen, ali bo hotel spoštovati naš iezik in našo narod- nost? Tržaški škof m-jgr. dr. Nagl je to slovenskiui tržaškitn zastopmkom obljubil, kakor jim je tudi obljubil da se hoče slovenskega jezika popolnorna naučiti. In k''t znak njogove rosne vo!je bil je ravno kratek odgovor v sloven^kein jeziku na sluvenski ogovor. In to hoteli smo po- vedati s svojo notico in nič drugega. Niti nismo hoteli j a rn č i t i da bode tr- žaški škof to svojo obljubo izpolnil, v corner nas bode mogla proprjčati jedino le — hodnenost. To bodi političnim paglavcem in srboritežem pri „Soci" na njih neslanosti naš odgovor! Vežbaujc nas>ga Ijndstva v prav- nein ('utu. — Dr. Tuma si je postavil kot vzvisiono nalogo da hoče naše l|ud- stvo popolnoma Jzvožbati v pravnern čutu. Po njegovern mn'nju pa se izvežba kdo v pravnern čutu a ijbolj s — pravdami. Zato pa mora dr. Tumi skrbeti da po- išče našemu ljudstvu prilik za pravde. „Primorski List" je objavil v zadnji svoji številki pod nasluvom: „Š e e n- mnenje je, da bode do tistih dob že do- grajena nova norišnica v, ali brez „pa- viljonskega zistema". V jednem „pavi- ljončku' se lahko naseli celo izvostno urednižtvo, dočim se razni „sotrudniki" zamorejo že proj naseliti v kakem drugem — „paviljon6'- bite plačilo za sprejete pragove naravnost od tvrdko Karplus. Pnčakoval sem da se cela zadeva reši tako, da ne bode imel nikdo škode, arnpak da pridete vsi do plačila, ler še M.irimičii ostane lep do- bieek. St'-ar pa se je izpremenila tako, da je Marinčič projol denarja okoli 44oO gl., blaga pa je imel vsega plačati okoli 4000 gl, pragov pašemajnka na po^taji C99 normalnih, 515 srednjih, 386 malih. Ne more so sedaj dognati, koliko je vsaki izmed Vas pragov pripeljal, posebno ker se na postaji ni zapisovalo, koliko jih je ta ali oni pripeljal. Svetujem vam, da se v tej stvari obrnete na odvetnika dr. Treo,kateremu bode stvar vsled nekaterih tožb že znana, ter tožite. Podpričati bodete seveda morali sedaj po voznikih in drugih, koliko pragov ste oddali, koliko velikih, koliko srednjih in koliko malih. Anton Marineič mora vsekako sedaj imeti v svojih rokah toliko, da bi vas vse lehko pošteno plačal. Za vsaki slučaj je pa še porok njegov brat Franc Ma- rines za 2100 kron, tako da upam, da ne bode zgube. Spoštovanjem in pozdravom. Za dr. H. Tuma: dr. Treo. In zdaj je dana in po dr. Tumi priskrbljena prilika da se naši posest- niki ined seboj pravdaju tor v< žlutio v pravnem čutu. Seveda pa da vsaka Sola nekaj stane In tako bode stala tudi ta Sola poscstnike lepih novcev, katere bodo morali placVvati za ekspenzane v kate- rih je dr. Tuma poaeben veščak. Niso li napočili lepi in srečni časi za naše posestnike s prihodom dr. Turne v deželo, kar je „Soca" vedno bobnala in je tudi Tuma po svojih shodih vedno povdarjal, o tern naj premišljujejo zdaj naši po- sestniki. Ustoltäenje mil. Skofa dr. Fr. Kb. Nagla /a kopersko škofijo bo v Kopru dne 12. oktobra. Prifctck ftolflkeßa leta v cen- Imlncin scmeniščii. — Dne 2 oktobra prične novo šolsko leto v tuk. central- nom semenišču s slovesno sv. rnašo, ki se bode darovala ob 8. uri v semeniski kapeli. Šolsko leto na obrtni nadalje- valni soli za zidnrjc v Itenfah prične dne 1. oktobra t. 1. Učenci, ki dokažejo. da so dovržili Ijudsko šolo z dobrim vspehom, se bodo sprejemali dne 1. ok- tobra od 9—12. ure predpoldne in od 2—4 ure popoldne. Roditelji, ki irnajo za to solo spo- sobne sinove, naj ne zamudijo te lepe prilike, ki ima narnen izgojili dobre in razumne rokodelce. Vodstvo obrtne ^ole za zidarje v Renčah dne 24 septembra 1902. Poštni in br/o.javni umd. — Üoslpj je moral v II. nadstopje vsakdo, ki je hotel kai brzojaviti ali kaj telefo- nirati, ker tain sta s«;- nahajala ta dva urada. Vsb-'d razmh pritožb pa je poštno upravitfljstvo odredilo,da se bodeta zgorej navedf'na urada od 1. okt. naprej nahaiala v pritlicju in sicer blizu, kier se < d lajajo pisrna. Tu pa se bodo oddaiali brzojavi kakor tudi telesoniralo se bode lahko le od 7. ure zjutraj pa do 9. ure zvečer. Od 9. zvečer pa do polnoči oddajali *e bodn brzojavi le äe v 2. nadstropju ka- kor do.slej. Predavanje o severnom rtlou. — Slovoči raziskovalesi severnega teč«ja in najSitelj Franc Jožefove dožele, Juli) vit. dr. Payer p^edaval bode dne 6 okt. t. 1. v „Hotelu Central" o svojem poto- vaniu. izkuSnjah in dogodkih na sever- nem tecaiu Kakor znano se jp dr Payer 1 1866 na povabilo dr. Petermanna ude- ležil av«trijske ekspedicije na severni tečaj, katero potovanje je trajalo cela štiri leta. Meseca marca in aprila 1870 1. je Pajpr na svojih trudapolnih izletih po saneh našel na vztočni obali Grön- landije Franc Jožefovo deželo L. 1871 se je dr. Payer zopet podal na Sever, o kateri priliki je moral prestati velikih težav in nevarnosti med večnim ledom. Ladja „Tegetthof" na kateri se je vršila ekspedicija, je 1 1873 zamrznila in možtvo se je le z najvecio težavo rešilo iz ne- varnosti iš«*oč 96 dni in noči izhoda iz večnega ledu in tame. Dr. Payer je kot slikar umetnik na- slikal mnogo prizorov iz teh ekspedicij in jih razstavil po vseh večjih mestih Evrope. Cene k temu predavanju so sle- deče: Sede^i: I. in II. 4 K, III. do VII. 3 K, VIII. do XII. 2 K. Pil bi pa vsak li.., č plaoal pa nie! — Tnko si je mislila dekla Hvali- čeva, krčmarja na stolnem trgu, ko je klicaU ,,stoj"! Južffu Ur-lihu iz Kosta- njevice n:< Krasu, h«>tečomu izmuzniti se iz krčmo n<* da hi plačal kar je pojedel in popil. Scr pa ni imel Urdih s čim plačati, kaj11 imel ni revež niti božiega v žepu. A lačon in žejen bil je vendar. Pa vsi t»ki in enaki izgovori mu niso pomagali, ko je prisel k njemu redar, marveč iti je moral ž njim v kr>sno novo justično palaOo, kjer «e mu je odme- rilo za nekaj časa stanovanje, seveda tain zadej na dvorišču. Biciklisti na &etaliäölh. — Po šetališču ob Solkanski cesti se dan za dnevum biciklisti vozijo v veliko nadlego in tud1 nevarnost ljudem. Pis»ic teh vr- stic je bil priča, ko je neki goriški bi- ciklist prevrnil ženo z jerbasom vred. Seveda se je vsa vsebina raztrosla, bi- ciklist pa s« je ubogi ženi posmehoval ter dalje vozil po šetališčn. R^darje se malokedaj vidi. In vendar bi bilo prav, da se enkrat tudi laški gospodi zabiča, da slovenski kmet ni zato tukaj, da ga ona z bioiklji podira. Prepoved mora veljati za vse in na vseh šetališčih. Kolesar v jarku. — V torek zve- čer se je vozil neki biciklist po dolgi ulici („via Lunga"). Bil je brez svetilke, a poleg tega tudi nekoliko nažehtan. Vsled tega prevrnil se je v jarek kjerje dalje ča^a ležal, dokler niso prišli ljudje do njega in ga spravili iz jarka. Ka/pis Stipondija. — Tukajšnja trgovska zbornica naznanja, da je razpi- san štipendij v letnem znesku 400 K iz ustanove „Barona Hektoria Rttorja- Zähony'. Pravico do tega štipendiia imajo dijaki, ki so goriški deželani tor obisku- jejo kako tru'oväko solo, politohniko ali kak višji sličen znvod. — Prožnje se imnjo vložiti do 15 oktobra t. 1. pri tuk. trgovski zbnpnici. Opremljene pa morajo biti te prošnje in sicer: 1. s spriceva- lom, da je dotičnik vpisan v kateri gori navedenih zavodov; 2. s spričevalom zadnjih dveh semestrov ali pa z zrelost- nim spričevalom ; 3. z domovinskim li- stom in pa s Rpričevfiloni o premoženj- skih razmerah prosilca, kojf» oboje se dobi od dotičnega županstva. StrstjU v ütllrmi že ni končan, med delavci in gospodarji ni priSlo Se do nobenega sporazumljenja. Dva meseca ječe zar.idi jedne zauftnice. — 39-letni Anton Torkar, po- sestnik iz Podbrda, zasolil je dne 7. ju- lija nekemu Jožetu Ženku tako močno zaušnico, da mu jo prebil ušesno mre- nico. Zaradi tega je vdobil dva meseca jpče in mora plačati 5u K odSkodbe za bolečine. Požar na Cavnu pod Krnico. — V čPtrtek je neka dfiklina Ida seno na gori za vitovsko cerkvijo. 0 poldne je zakurila. da si ogreje s seboj prineseno kosilo Ogonj se je prijel suhljadi in se kmali ra/širil po gori. Prišli so gasit orož- niki iz Šempasa, logarji iz Krnice in nad 200 mož iz Vitovelj in Trnovoga. Proti noči so omojili požar. Črez noč je gorelo le še kot kres. Poäkodovani so nasadi. ^kode na tisoče. lirozna wesrefa v Batnjah. — Včeraj se je zgodila v Batujah grozna nesreča, L^opoldina Piahuta šivala je zvečer v pritlicju hiäe svojih starišev št. 40. spalnico pa je imela v I. nad.stropju. Ko je nehaia Aivati se je pndala k po- čitku Vrh stopnic pa se jej spotakne noga in ona pade s petrolejsko svetilko, katero je nesla v roki, v svojo poleg stopnic 'ie nahajajočo izbo. Pri tej priliki se vname svetilka in v sob! nastane ogenj. Leopoldinp. je hotela ogenj pogasiti, pri tem pa se ji vname obleka in h kratu je bila vsa v plamenu Prestrašena začne na ves glas vpiti na pomoč, na kar so prih;teli njeni stariši ki so se nahali v pritlicju. Trgali so s svoje hčere obloko in gasili kolikor so m^gli, a revfi je bila že tako vsa ožgana po životu, da se je zerudila v nezavest in so jo morali pre- peljati v žensko bolniSnico v Gorici. A tudi oče Leopoldine se je tako nevarno ožgal da so morali i njega prepeljati v bolnišnico usmiljenih bratov v Gorici. 2 Idrskega nam poročajo: C. kr. ministerstvo in cestna državna uprava sta zagotovile občini Idrsko 12000 kron podpore za popravo in zgradbo brana ob Soči s pogojem, da tudi de'.ela k troškom prispeva. Kfltoliško dru^tvo slovenskih učiteljic je irnelo dne 17. kimovea svoje redno zborovanjepod predsedništvom du- hovnega voditelja, preč. g. župnika Iv. Kokošarja. Podavši nam vrlo siiko o delovanju na5ega drnstva in o njegovem težkem stališču, izpodbudil je g. župnik redne clone, naj marljivo izpolnjujejo svoje sta- novske dolžnosti ter označil, kako bi moßli izkoriščati društv^na zborovanja v njihovo nadalino izobrazbo. ,.Življonje posameznoga človeka je prekratko, da bi vse sam izkusil; zato naj se druži z izveden imi ljudmi". Predsednica je povabila redne člene k didaktičnemu pred'ivanju, katero je bilo dne 24 septembra ob petih pop. Dne 12. oktobra t. 1. ob 9 in pol predp. bode predavala gospica Ana Klan- čičeva, učiteljica v Sežani, „kak"> naj stavi uciteljica vprašanja v šoli'*. Povski tečaj začne dne 22. sept. ob 5 in četrt pop. Prihodnje občno zborovanje bode dne 15. oktobra ob štirih pop. Za rodne člene, ki niso do dne 17. septembra t 1. še naredile izpit sposob- nosM za učitoljstvo, razpisanih je 40 K za najboljAi sestavek n predmetu: „Le odpiraj oči, le napenjaj ušesa kot zvesti čuvaj na domačem stolpu !%l Spisi naj se vložijo do zbora me- seca marca. M. H. W. Oznanllo. — Finančno ravnatolj- stvo v Trstu razglaša: V smislu § 200 zakona od dne 25. oktobra 1896, drž. z^k. št. 200, dolžni so posestniki his, v katerih se stanuje ali njih namestniki predložiti davčni oblasti v času, ki ga določi deželno finančno oblastvo, izkaz vseh v hiši stanujočih oseb ; izkaz mora biti urejen po stanovanjih, odnosno pro- storih za kupčijo; pri poslopjih, ki so dana v najem treba je navesli tudi na- jemnino in morebitne podnajernodalce ter označiti ime in vrsto poklica ali pri- dobitka stanovnikov. Podnajemodalci morajo naznaniti svoje poiinajemiuke in najomnino, ki jo ti zadnji placujejo, gospodarski glavarji (družmski gUvarji) pa vse k njih gospo- darstvu spadajoče osebe, katere imajo svoje dohoilke. V smislu omenjene zakonske do- locbe in clena 39 izvršitvenega prepisa k drugomu poglavju ozn.ičenega zakona, razglašenega v državnem zakoniku štev. 108 iz leta 1897, se s tem pozivajo radi pnpmvljanja pnredbe osebnega dohod- nega davka za leto 1903, posestniki hid ali njih namestniki, da oddajo omenjene izkaze in sioer v neposrednje driavnem mentu Trstu in o okoličan3kih občinah pri c. kr. davčni administraciji v Trstu, v pokneženi groliji Goriško-Gradiščanaki pa in v mejni grofiji Istrski pri pristoj- nih c. kr. okrajnih glavaratvih od 1. do 31. oktobra 1902. Do ravno iatega roka morajo podnajemodalci, odnosno gospo- darski glavarji izgotcviti gori imenovane podatke. S'anovnike je izkazati po sta- nju, kakor je bilo dn* 1. oktobra 1902. Uzorci za izkaze lastnikov his, ki dane v najem in takih, katere lastnik rabi sam, kakor tudi oni za izkaze pod- najemodalcev in gospodarskih glavanev dobe se brezplačno pri pristojnih davč- nih oblastiih 1. stopinje (tedaj v Trstu z okoličanskimi občinami pri c. ki. davčni administraciji; na Gonako-Gradiščanskem pa pri pristojnjh c. kr. okrajnih gla- varstvih). V smislu člena 39 omenjenega iz- vr^itvenega predpisa morajo vsi najem- niki, odnosno goapodarski glavarji. sta- nujoči v hišab danih v najem. izkaze, ki jim je napraviti (stanovalske izkaze), od- dati hišnim posestnikom, kateri potem sestavijo na njih podlagi svoje izkaze (hisne izkaze) ter jih potem oddajo pri- stojni daveni oblasti. Ako so urorci, ki jih sestavijo stranke, odnosno gospodarski glavarji (stanoval-ki izkazii in koje je priložiti uzorcu hišnegii posestnika (hiSni izkaz), primerno izpolnjeni, ni treba njih vse- bine prepisovati se posebej na izkaze. Teh obveznosti najemodalcev so pa oproščeni posestniki hotelov in gostilnic glede potnikov. ki se pri njih ustavljajo, ako isti pri njih ne bivajo dalje nego tri mesece neprestano. Določbo kazni zaradi odrečenih ali vede napačno danih podatkov glede hiä- nih stanovnikov obsega J5 247 zakona od dne 25. oktobra 1896 drz. zak. ätev. 200. Isti se glasi: .,Kdor odreka po smislu § 200 tega zakona od njega zahtevano pojasnilo 0 prebivalcih kake hiSe, ali je dal vedoraa napak, se kaznuje z globo 400 K'. Podporno društvo za slov. vi§o- koSolce v Pragi začenja s prihodnjim mesecem zopet svoje delovanjp. Odbor se obrača k vem prijateljem društva z nujno prošnjo, da se v to leto spomnijo slov. visokošolcev v Pragi s poäiljatvijo in na- biranjem prispevkov, prirejanjem zabav ter se priglasijo za poverjenike društva. Društvo je izdalo tekom šestih me- spcev minulega leta 883 K: to je najlepši dokaz, kako potrebno in kakega pomena da je iru^tvo, ter bodi onim rojakom, k> do sedaj še niso pristopili društvu, v vzpodbudo in n-igib, da to store čim preje! Oni visokošolci. ki nameravajo priti na prBško vseučilišče ter računajo na podporo društva, pozivljejo se, da svoj prihod in svoje aspiracije takoj pismeno naznanijo Z a odbor: Jos. Germ Fr. Tomšič tajnik. predsednik. Na hrv. gim. v Pazinu se je vp.^alo letos 170 dijakov in sicer v I. razred 48, v II. 32, v ill. i4 in v IV. 46 učencev. Na novo so prišli podučevat na ta zavod gg. Martin Zgrabljic, Krmpotic in Majžer. Občinske voliive v Tiujanu v Istri. — Dne 24. in 25. t. m. so se vr- šile v Tinjanu pri Pazinu občinske vo- litve. Ker jp nastal zaradi osebnih oziror med tamošnjimi hrvatskimi uplivnejäinai možmi prepir, porabili so Italijani to pri- liko da so se z vso silo vrgli na to ob- čino ne da bi ätedili ni Časa ni denara. Prižli so v Tinjan od vseh vetrov Istre: iz Poreea, iz Pazina, celo zloglasnega Krstica ni manjkalo in začeli so na tak nesraraen način podkupovati tamoänje hrvatsko ljudstvo, da ne bi tega nikdo verjel, ako bi ne videl na svoje oči te grde gonje. Zaradi osebne mržnje proti dosedanjemu županu g Šime Defarja dali so se podkupiti od Italijanov in za- vesti ter tako postali izdajalci svo- jega rodu tudi nekateri premožnejši in uplivnejsi hrvatski posesniki iste občine. Vsa stvar je bila tako naperjena, da so bili Italijani popolnoma prepricani da zmagajo, kar je bilo razvideti zadnje dni iz vseh ital. listov, donašajočih dolga porociia 0 pripravah za te obcinske vo- litve. Pa — varali so se ti nasilneži hudo, kajti pri volitvah zmagala je post ena hrvat^ka stranka. Včerajžni „Piccolo"4 je vsled tega popolnoma iz sebe in nakupičil je 0 tej volitvi toliko neumnosti in laži, da se mu mora vsakdo smejati, kdor pozna tamosnje razrnere. Vinska letina v Istri. — Iz Pa- zina pisejo : Srednja Istra, kjer se pride- luje največ belega vina, nadeja se dobre vinske letine. Grozdja je sicer manj od lani, a vino bo boljäe. — Izredno iepo 1 vreme v torn mfisrcu pospešuje zorilrv prav dobro. Trffatev prične se prihodnji • tedcn. Cena grozdju ni še določena, a : govori se, da bo črno dražje od belega. j Namizno grozdje plaöuje se po 18 do 24 | tin. kg. ! Tržaškl državni redarji so pred- ložili redarstvenenui ravnateljstvu spo- menieo, v kat^ri zahtevajo zboljäunie svojega položaja. Zlasäi povdarjajo, naj bi , se rezerve odpravile in naj bi se dajale J primerne udSkodnine v siu< ajih, ko si '< redarji morajo yo cele dneve in včasih ; tedne kupovati brano izven svoje druž;ne. ' l't't ti'letji' storila kra\« barona Liechtenberga ni Dobravi pri Crniu-ah na Kranjski'm. Krava je 10 tednov pre- ; zrezje Donave in sicer za to, da bi policija mi--1 i 1 a, da se je vtopil. M«>d dni- gimi reerni so se nahajale tudi zapest- nice in gumb'. katerf je Jelinek rnalo ¦ poprej kupil v ncki prodajnlni v Krern^u; seveda so bile zapestnice in gurnbi male vrednosti, dočim je Jellinek nosil na- vadno na lepih zaprstnictih jako drago- cene gumbe. Proti obnovlji'iiju >inske klav- ziile so se začrli zadnji čas na Og'T- skeni taniošnji vinogradmki iako živahno gibati. Tako prircde v ta oamen dne 28. t. m. javen shod v Hpgyalija kateretnu bo shdilo še mnogo drujih takih shodov. Koliko ornila se porabi v pa- rižksh šolah. — Mesto je kupilo rav- nokbr pri pričetku pouka v svojih ele- mentarnih .^olah 17.000 Jitrov črnila za 8000 frankov. In ta množina bo jedva zadostovala. ako se pnmisli, da obiskuje paiirike elementarne sole 180000 dečkov in deklic, ki porabijo posebno v prvih razrs'dih za okorne Črke in packe lepo množino črnila. Koliko se pridela kavo nas\etu. — V zadnjem letu pridelali so kave 15 in pol milijona vr^r; katerih vsaka tehta 60 kg. Samo v Braziliji pridelali so 11 in pol rnilijona vreč, v Arabiji 225000 vreč*. I ! 22 otrok. — V Minneapoliju v , Ameriki živita bogata posestnika imenom | Shandrov. ki nista imela nič otrok. Te dni .je nakrat. pričelo kričati v njihovi hiši 22 otro.3kih grl. Ljudje so se zaeu- deni izpraševali, kaj to pnrneni. Zakonska sta to kmalu pojasnila. Šla sta v sirotiš- nico in vzela za svoje 22 otrok, katere hočeta vzgojiti. Čudovito jezero. — Dne 31. julija \ t. 1. zborovalo je v Londonu nkcijsko društvo, ki si stavi namen izsus'ti malo j jezero Guataviva Stari indijanci so sma- | trali jezero svetim in so najdragocenejSe j stvari metali v jezero. Ko so priäli Špa- ! njolci v Južno Ameriko, bili so grozno j lačni zlata In Indijanci so iz ogorčenja j pometali vse svnje zaklade, zlato, zlate j posode, smaragde in druge dragocene i kamne v jezero. Sodi se, da so na dnu j jezera nabnjajoči se zakladi vredni ed. najsl tsoč dvesto milijonov prtldinarjev Pred 200 so leti že Španjolci poskusili z osušenjem jezera, toda posrecilo se jim ni, vendar so našli precej dragocenosti. Angleži sedaj kopljejo slrugo, a katero jiameravajo do apnla 19u3 osužiti jezero' Ivan Bednarik priporoi-a svojo knjigoveznico v (jorici ulica Vettvirini št. 3. V» %w Vi V* %«v vw 1MT ww »** *v **r w •«* Velika zaloga ^g$% ^^ gotovih oblek vsakc vrsto in »sake nioro. !!! Brez konkurence !!! ANTON KRUŠIČ, trgovec in krojaški mojster ft^ngj fL^M v sinrini Vrtna ulina St. 26. Anton Kuštrin Gosposki ulici h. štov. 25, [v lastni hisi) priporoča častiti dnhovšcini in slavnemo Dbčinstvn v mestu in na deželi svojo irgovino jedilnega blaga n. pr. kavo . äantos, Sandomingo. Java. Cejlon, Pono rico i. dr. Olje: Lucca, St. Angelo, Korf» istersko in dalmatinsko. Petrolej v zaboju Sladkor razne vrste. Moko Si. 0, 1. 2. 3 I, 5. Več vT8t riža. Miljsvete prve in druge vrsle, namreO po V« kila in od 1 sunta. Testenine iz tvornice Žnidcr^ič & Valenčic v II. Bistrici. Zveplenke družbe sv. Cirila m Metoda. Moka iz Mujdicevga mlina v Kranju in z Jochmann-ovega v Ajdovščini. Vse blago prve vrste. Po poriti se razpošilja v zabojčkib najnianje po 5 Kj,'. na vse kraje. %* Yalentincic # \ m y°sjP in n.Z,.o %> pekOTSki pecivo, in O mojster jevednosveže ^? . priporofa Pekarijasenahaja ^^ v^ vGORICI, ¦ ^ v Raštelju hiš. št. 29. Cq Ibbivkioa! ) ( Anton Puceli \ 5 priporoca svo.io ( | brivnieo v Qoriei I I na Travniku, in \ I ( brivsko podružnico \ \ v ulici Tre Rb, id. j h t Anton Pečenko Vrtna ulica 8 tiOKICA Via Giardino 8 DHDoroca pristna bela in črna wina iz vipavskih, furlanskih, briskih, dai- matinskih i.i isterskih v i nugrado«. Dostavlja »a doni in razposilja po žfloz- aici na vse kraje avstro-egcrskf monarliije v sodih od 56 litrov naprej. Na zahtevo posilja tur]i nzorco. Cene zmerne. Poetroiba poätena. ZAHVALA. I Globoko potrti vsled iiciiadnc izi^iibe svoje^a iskrcno ijuhljiMiega I sina oziroma brata ^lvgusta J3aje-a, so zabvaljujeiiu) iz dun srea vsoni oiiim blagim dušain, ki so povodom J smrti iicpozabiio^a pokojnika i/.razili svoje sočutjo (> 'iroma ga Iako j izredno stoviliu) in častito spremili k veciiomu pocitk i. I Vzlasti pa smo dolžni /alivaliti sc domačemu prcč. yosp. žup- | niku Valeiitinčič-ii za opetovatio tolažbo, g^. šolskima iiadzoriiikoma I 1'iiižger-ju in Lasič-u tor bližiijim gospodoni uriteljoin, dalje vsem I on!iil ini 1 iin prijatolj.cm. ki so od blizn in daleč prihiteli izkazat zadnjo I cast; domačiin častitini rodbiuam pi. Dc^raz-jevi, Žnidarčič-evi, Vižin- I tiii-ovi, Mozeiič-evi, Lasič-evi, Hebat-ovi i. dr. za opetovano tolažbo I in preskrbo vclicastnoga sprcvoda; posebno iivalczni smo doiiiačiin in I j ttijini darovalcLMii iiniogih prekrasnih vt.Micev, dragim sovaščaiioni za | ogromiio udclczbo in g-g. povcciu za obc ginljivi zalostinki; slednjir I vsem oniin, ki so ui\ toli ginljiv iiačiii pocastili sponiiii jiokojuika, nam J pa s tern dajali najizdatnejo tolažbo v teh težkili uraii, in katcrini se 1 osebuo ne moremo zahvaliti. Rog sain plačaj vscm! ! /' liencah, l\ sepl. 19(12. I Zalujoca rodbina Bajc. Jakob Miklus, ! trgovec z lesom in opeko, zaloga I vsakovrstni'ga lrd(\[,ra in mehkega korodkega in kranj'ikega lesa ter j pohistva, rakev (trug), vinskib po- ' sod, stiskalnice za vino in sadje vsake velikosti, kakor tudi krat- | kočasnih iger slovenskih ,.llari- jank"1 t. j. ličnib in trpežnih j miz iz trdega lesu, ki iina.jo znotraj tro- ali Stiridelno keg- Ijišče z vrtenci in kegljavnično I blagajno po najnovejši sestavi. za I krOinarje, zasebnike ltd. | ¦ v Pevmi, za Soškim mostom, p. Gorica, I priporstča p. n. nbeinstvu svojo ' bogato ziiogo, zagotavlja naj- I hitrejšo postrežbo in jako nizke Sloveci |)n>tVs!)rji nuMlicine in /dravuiki priporočajo Tinkturo za želodec lekarnaija t Gahrijela Pi ceo It-j a ¦ v Liubliani. fc' iww zalacatelja Hi. svet papeža kot sredstvo, ki krepöa želodec, vzbuja tek, pospešuje prebav- ljanje in odprtje telesa, posebno zdravilna za one, ki trpe na za- staranem zaprtju. Tinkturo za želodec razposilja lekaznar 1JICCOLI v Ljubljani v škatljicah /. 12 ste- klenicami za K 252, z 2i steklenicami za K 480. z 36 stoklenicarni za K 7'--, z 70 steklenicanii za 13'--. Poštni paket pod 5 kg. Se prodaja v lekarnah v Gorici, Tolminu, frstu, Istri in Dalmaciji po 30 vin. stekienica. Najvecja trgovma krojnega blaga „Krojaška zadruga" Gorica, Oosposkn uli(^a št. 7 Priporora sp v to stroko spada.jore kakovosti lilata za bližajočo He lclito dobo, kakor: volm», p^rkai, Matin, liatist, zephir svile, svile za pratl, Voille r;i/.nik izido dan pn\j ob 6. zvočor. Stain1 po pošli prcjeman ali v Ciorici na dom posiljan ccloUttno H K., poliotno 4 K. in (Iclrtlotno 2 K. l-'rodaja sc v (iorioi v tobakaniuh Sell war/, v Šolskih ulicah i" J('l- lersitz v Nunskih ulicah p« K v'"- UxiluA (YiMM»rno izUanje.) Uredništvo in upravnt&tvo ?e nahajata v «Narodni tiikami», ulica Vctturini h. št. 9. liopiae je nasloviti na urednUtYO, oplast4 in naročnino pa na upravniätvo «Gorice». Oglasi se računijo po pf-tit- vrstah in iicer ako w. tiakajo 1-krat po 12 viii, 2-krat po 10 vin., 3-krat po 8 vin. Ako se večkrat tiskajo, raöu- nijo se po pogodbi. I7(l-ji'iteli i" odgovorni unMJnik Josip Marušič. Tiska „Narodna tiskarna" ledgov. J. Marušič). Trnjeva pota Jugoslovanov. Kakor da merodajni činitelj v naši (Ir/avi ne vidi, kaj se kuha tu doli na Jugu, — kakor da jo la činitelj sploh obrnil svoj obraz od nasega .luga, — tako se godi državiin cesarju najzvestej- šemu prehivulstvu tu doli, Slovencem in Hrvatom! To najzvesleje prebivalstvo je v ecdalje večji nevarnosti ne le za svoj narodni obstanek, rnarveč tudi za ob- stanok življrnja in imetja. To najzvestejše prebivalslvo je skoro izpo^tavljeno na milost in nemilost element'"»m. ki hocojo vse drugo ncgo obstanek Avslrije — in merodajni činitelj tega ne vidi, ali viditi noče in ne bode videl tako dolgo, da bode prepo7,no! Dogodki, ki se v zadnji čas kupičijo na jiigu monarhije, pričajo da je proti slovanskemu probivalstvu tu doli orga- n i z o v a n a nekatajna in skupna akcija vseh irredent v svrho da se Slovani čirn proj uničijo. Na Hrvat- skem, osobito v Zagrebu prizadeva se madjarska irredenta da bi na razne načine škodovala Hrvatom in jim izpod- grebla lastna domovinska tla. V ta namen ima razpreženih neštevilno zanjk. In jedna takih zanjk so srbski naseljenci na Hrvatskem, kateri raje služijo mad- jarskemu šovinizmu nego skupnosti s Hrvati v blagor slovanske ičeie Tako se je zdaj doznalo, da je v Zagrebu izhajajoci srbski list „Srbobran", böje od madjaronov vzdrževani list, ki ima nalog hujskati proti Hrvatom in jib na razne načine žaliti in poniževati v narodnem ponosu in zgodovinskem pravu. Delo te madjaronske politike so bile zadnje demonstracije v Zagrebu, ka- lere naj bi postale usodfpolne za Hrvate in so deloma tudi že postale. Značilno za stvar je namreč to, da hrvatski ban in veliki madjaron Khuen Hedervary ni hotel konfiscirati onegi razžaljivega članka v „Srbobranu" ter je tako posredno za- krivil dogodke, kakorsni so bili. In zdaj so oni madjaroni, ki stoie za kulisami cele te ivrre, polni ogorcenjn proti Hr- vatom in poJni sladkih besedi za pristaše „Srbobrana-'. Poleg madjarsk^ irred^nte pa vrši prav zistematično skrito delo iz- podkopavanja narodnega obsUnka Hr- vatov — nemška irredenta v zvezi z ži- dovstvom. To vidimo v trgovstvu in v napredujoci industriji. Od dne do dne se mnozj število nern^kih trgovin na Hrvat- . skem, v katera znasa hrvatski narod '. svoje prislužke. a kolikor je drugih pod- jetij,' s(^st, rnalimi izjernami tudi vsa v ! rokah Nemce" in židov. Ožalostni resnici tega nas že dnvolj pouči pogled na in- , seratno stran — domoljubnih hrvatskih ! listov samih, kateri se ne branijo zaslužka, : ki jim ga nudi — tujec. Tako se torej — drug» poleg druge — a zistematično prizadevata madjarska in nemSka irre- denta, da bi uničile narod hrvatski na Hrvatskem. Niö bolje, a v nekem oziru že sla- beie se podi Hrvatom v Dalmaciji. Ondi se jim je bnriti proti italijanski irredenti. Italijani kakor i Madjari in Nemci sovražiio hrvat^ko pnlitično misijo zdru- ženja Dalmacije " Hrvatsko in tern potom ojačenie hrvatskoga naroda. Proti temu domoliubnfmu prizadevsniu Hrvatov spravljajo v boj vse, kar se vspraviti da. A pri tern se srečavaio strpmijftnja ten irredent samih. Madjari od svoje strani hočejo vso Hrvatsko s hrvatskim Primor- jem in Dalmacijo vred za svoje ,.veliko mfldjarsko kraliestvo"; Italijani sanjajo o Albaniji, s katero hočejo. da se združi Dalmacija, pa makar še Črnagora, domo- vina italijan«ike kraljice Jelene, — a Nemoi Madjarom in Italijanom čez glavo okupirajo vse te pokrajine s svojo gos- podarsko politiko, katera naj jim aluži za podlago političnim pridobitvam. Tako se šopirijo na rodni hrvatski ^emlji kar tri irredente b kratu ter pijejo hrvat- skemu narodu mozeg in kri kakor zaje- dajoči polipi. V Dalmaciji pa se je Hrvatom boriti v prvi vrcti proti italijanski irredenti, katera razvija tu svoje najživahneje del^vanje. Velik napredek hrvatstva v Dalmaciji jako v oči bode irredento in to zlasti v ustanovitvi hrvatske gimnazije v Zadru, v snovanju narodnih in gospodarskih društev in v splo^no napredujoči narodni zavesti dalmatinskih Hrvatov. Zaradi tega se Italijani na razn^ načine znašajo nad Hrvati in to posebno s pouličnimi de- monslraciJMmi in z napadi na hrvatsko prebivalstvo. Krona temu pocenjanju ir- rcdente pa je napad, ki se j« izvršil mi- nule nedelje v Zadru pri belem dnevu in v pričo velike množice ljudstva na morski obali. Lahonska fakinaža je tu mirno svojo potgredocega hrvatskega pes- mka K a t a I i n i ča - J e r et o v eg a ter njegova tovari.ša Kisiča in Šariča, prvi sotrudnik ,.Narodnega Lista1' in drugi hrvat.-ki knjigarnar v Zadru, na- ; padla z hoksarji in palicami ter jih tako pretepla, da ležita pesnik Jere t o v in urednik Šarič nevarno ranjena. To se je zgodilo pred učmi lahonske, na obali se sprehajajoče množice. Značilno pri tern je bilo, da ni bilo videti nobene straže, ter äe-le potem se je približal jeden policist, ko je bilo grdo dejanje že izvršeno. Ta okolnost že sama n« sebi pri^a, da je bil napad pripravljen ter da je bila v sporazumu z napaöalci tudi zadarska policija. Iz tega dogodka se da očividno po- sneti, da se proti Hrvatom organizuje cela vojna, da s silo doseže kar se ne da doseči z moralnimi in postavnimi srodstvi. Ta iredentovska vojna proti Ju- goslovanom se pripravlja pa iz Trsta kot središča irredenti?tiške propagande za Istro in Dalmacijo. Kako se pripravlja ital. irredenta, da izvedo na jngu svoj poiitičen načrt, o tern jako poučljivo piše Spljetsko ..Je- dinstvo" ki pravi mej drugem: ,,V zad- njem času se italijanski podaniki tru- moma priseljujejo v Dalmacijo in vse to je podobno namenu Italije, da hoče v Dalmaciji nastopati tako. kakor nastopa v Albaniji Naseljuje svoje ljudi, pošilja svoje Villare. da pregleduiejo „Legine" sole. To se godi bakor v Tripolisu. Ondi nima italija ne italijanskega naroda, ne domačega ital. prebivalstva in vendar hoče imeti Tripolis. Ko so Francozje obrnilioko na Tripolis, bržje Italija poslala tija 60.000 svojih podanikov brez kruha. Zdaj čujemo. da se iz Trsta od- pravlja več italijanskih podanikov, ki so se ondi pečali s trgovino ali kako obrtjo. Od vsakib 10 teh ljudij se morda po 1 vrne nazaj v Italijo ostalih 9 pa gredo v Istro ali v Dalmaciji. Pred'anskem in lani se je čulo, da se je Avstrija na- sproti Italiji obvezala na neke čadne privilegije in za.ščito italijanskih podani- kop. Dobro bi bilo, da se izkaže, koliko je na tern resnice! Nekako „slučajno" prihajajo v Dalmacijo biv5i italijanski mi- nistri, pride Viilari in drugi in dalma- tinski italijana^i okoli njih kakor singe lordov ! V Splietu je zgrajena „Legina" Sola, v katero lovijo Italijanaši hrvatske otroke na zvijačen način. A kar je še najža- lostneje, dalmatinski irredentovci so naäli izdajico Hrvata, da na tej soli potujčuje svoj lastni rod za plačilo in vzgaja sov- ražnike hrvaškega naroda ! ltd. itd.u To so torej dejstva ki glasno kriče o krivici, ki se dogaja Jugoslovanom na avstrijski zemlji. It«lijanska, madjarska in nernška irredenta delajo vstrajno na tem, da ugonobijo slovansko prebivalstvo na- rodno in gospodarski, a vlada ne gane z mezincem, da bi zaustavila ta ob jed- nem i državi nevarni tok tujih irredent, — nasprotno, vlada pošilja na Jag in nastavlja tu na najvažneja mesta osebe, od katerih ni pričakovati, "da bi omeje- vali to nevarno delo. Kako pa naj mis- lijo Jugoslo\ani i na samoobrambo, ako se jim vežejo roke od strani činite- ljev, ki hočejo jednako pravico za vse narode pod žezlom habsburške monar- hije in ako sejim pred očmi vlade najavni cesti pri belem dnevu pobijajo njih pesniki, učitelji naroda in žiritelji prosvete. kakor bi bili najne- varnisi razbojniki? D o p i s i. Iz Xiziue dne 19. septembra. Ob letosnjib počitnicah sem bil priSel tudi do laške meje pod Muzac, v vas Breginj, ki je bila dolgo pod beneško vlado. Ali vendar so ostali tarn še krepki Slovenci; seveda so med njimi tudi nekateri dre- 8irani naprednjaki. Čudil sem se njih i7najdljivosti, posebno pa še napisu na obcestnem zidu, kjer je vdolbeno: Boc in narod z naprednjaki! No, Boc je bil menda Jud, če sem prav podučen, in vse kaže, da goriški naprednjaki in Judi bi znali biti sorodnih misli. Morebiti je LISTEK. Sobotno pismo. (Piše Homuuculus.) Zdaj, v tem lepem času, g. urednik, sem se sprehajal po romantitni strani naše divne gori^ke domovine, katera tako dopude našim črno-rudeče-žoltim in na- šim beio-rudeče-zelenim prijateljem, tako zeJo, da bi jo, iz ljubezni do nas Slo- vencev, najraje pojedli s č<'šp!jami, sigami in bptfami vred, a si zalili žejo potem z naäimi slovečimi in neuravnanimi hudo- urniki. Mudil sem ae ponajveč gori v bovškem hribovju, okolu izvirka bistre Soče, po Trenti in do pod Triglava. Ko- liko rajskih hipov se zares tu vžije, - oj to se ne da popisati v tisuč „sobotnih pismih" ! Pri izviru Soče sem imel „ime- nitne" sestanke z Vilo te naše domovin- ske reke, tako uebeško opevane po na- šem gorskem slavčku Simonu Gregorčiču. Sestajala sva se prav mnopokratin tu mi je razodela marsikatero skrivnost. No, morete si misliti, da se je tudi to- žila o nekih „sinovih domovine", kateri brezstidno zlorabljajo njeno čisto i m e za norodoljubno delo. ,.Nikdar hi ne bila nije, ki z a puhli denar prodaja strup, s katerim zastruplja mojemu ljudstvu medsebojno ljubav in ljubezen do domo- vine ter njegovih najboljših uzorov! Ako bi mogla, pridrla bi zaradi tega s svo- jimi valovi nad to izdajsko sree, a pri- zanesla tujcem, ker izdajalec svojega na- roda je hujši od tujca-sovražnika. Toda vsako zlö se maščuje in huda kazen za- dene prej ali slej — jedenkrat pa prav gotovo! — tudi to prokleto nesl^vensko sree!" Tako je tožila Vila bistre Soče in se zagi-nila v rose tuge in žalosti, da je slovenski narod na Goriškem morala zadeti usoda izdajstva njega lastnega sinu .. . V gorah sem tndi opazoval večnega jnda „Ahasverja", — (kateri pa trdi v St. 101. „Soče". da noče biti ne jud ne Ahasver) — in o katerem pa ni- sem dobro znal ali išOe svoje smrti, ali one trenlarskega vikarja Abrama, ka- teroga monda neprestano zalazuje — baje z namenom, da bi se „pomemT1 ž njim na — šest . . . pardon : na štiri oči. To srečavanje v gorah je imelo na sebi za- res nekaj demoničnega, skoraj groznega in ako bi živel še danes nf-tn^Ui nosnilr jem „Zlatorogu", četudi za kako novo pomnoženo izdajo toga poema . . . Ker je pa vsake lepe reči jeden- krat konec, moralo jp biti konec tudi mojega romantičnega življenja v gorah, — to pa že radi tega, ker je postalo ne- kam — hladno. Vrnil sem se zopet v solnčno Gorico, kjer je ravnokar pričelo — äohko leto. Koj o svojem povralku pa Že fitam v „Soči" nove jeremijade o „slovenski mestni soli", katere lajna ta „lajerkosten" vsako leto o tem času z vedno tistimi akordi, kakor Picetova lajna: „Hem-ta, hem-ta, hem-ta-ta!u Da še do danes ni prilajnal „javne" sloven- ske mestne äole v Gorici, ni nobeno čudo, ker s takirai glasovi se nikdar ne prilajna kaj dobrega. Čudom se sicer moram čuditi, kako je to, da Se „Na- rodni sklad" ni zidal te sole, ko je ven- dar javna tajnost, da je „cekinovič"1 že tol'ko „produciral'1 za niegovo blagajno, da bi na onem prostoru ob ljudskem vrtu, kjer so se nekdaj gugale opice in kateri prostor so kupili „nar.-napredni" „meccnr1, že lahko zidali in ustanovili n<* le „Trgovski dom" marveč tudi „Javno inpslnn alrnrAnctr» Lnl/Vl in oioai- r1mirr/\ „narodno - napredne*4 stranke, katere okrožnica je obetala obljubljeno deželo goriškim Slovencem, bi bilo, soditi po njih mogočnem nastopu ondi pred — vo- litvami, tudi mogoče izcoprati od ^vlade, Pajerja in Lahov' to 3olo za gorižke mestne Slovence, da bi ne bilo treba hoditi njih otrokom v „gnjilo poslopje Podturnom" ali celo v laške sole. Saj njih odločen nastop v vseh narodnih rečeh in njih diplomatska zveza ,.s Pa- jerjem in Lahi" je jamčila vže v naprej za take pridobitve „nam v koristu. S ta- kimi pridobitvami bi se bili pa tudi za vedno „pricvrli*4 k sreu našega naroda in vse ,.napredneu šarže in korifeje po- stale bi č>z noč sami ,,ljubljenci na- roday, kajti svet je že tak, da po dejanja sodi moža... Ker so pa tem vročim „ljubiteljem" naroda podrli, s ,.poleni pod noge"', vse krasne načrte ti preklicani „klerikalci" vsled njih zveze „z vlado, Pajerjem in Lahi-', zato morajo otroci goriških mestnih Slovencev hoditi vsi v laške Sole. Raz- veseljujoče dejstvo pa vendar ostane, da je Gorica, vkljub „vlade, Pajerja in Lahov" pa hotel delarec ali provzročitelj napiaa, naj hi bil Bog ž njim. Skoro bi se upal trditi, da jp to drzna misel, ker delajo ti ljudje tako dosledno-izdajno ze toliko let prav po namenu framasonov. ki so imeli 5. septembrfl v Genfu na Švicar- skem poseben zbor, kjer so se posveto- vali seveda. kflko bi se bolj vspešno voj- skovali proti katoliški cerkvi ^najbrže jim ne gre prav, kakor bi hoteli in po- trebujejo še izdajnih duš). Sicer pa tudi nisem prepričan, da prebivalci ondašnjega okraja plaeujejo obilne doklade cestne za 'o, da bi so uganjale take nerodne barke na njih lačun, ali z njihovini de- narjem. Prav hi bilo vsekakor, da t>i slav. cestni odhor ilal odstraniti ta ime- nitni naprednjaški napis na stroske po- slednjih. lz Pol/elc ua Staji'i'skem: Ge- njena „Gorica"'! — Kor Te tudi tu- kaj prav z veseljem eitamo, p;t že smeš nrkaj od nas sUšati. Tukaj stanuje neki npokojeni ncitelj K u n s t i o. ki se tmii steje med tiste „naprednjake" ki so na Goriškem vr^li narodnost pod klop. Smeli bi ga tudi imenovati .Jiberalnega agila- torja". Večkrat, menda vsaki dan ga vidiš po vasi z „Narodonv se sprehajati Smešil je le nekatere, drugo ljudstvo pa se je začelo zavedati, je spoznalo kakšni sovražniki so jim njegovi listi, kakor ,,Slov. Narod'', „Štajerc" itd. To pa Kun- stiča hudo peOe. Zadnji tas ga pa že vidii z drago, zelo umazano cunjo, namreč ,.SoLo%\ Človeee menda misli s tern kaj doseči, kar z ..Narodom" ne more. Toda inotiš se! Mi res še te cunje dozdaj nisnio poznali, pač pa jo je razkrila cenj. .,Goricai-, katoro z veseljem čitamo. Oj ubogo revše! Mi te le pomilujemo in svetujemo, da bi bilo veliko, veliko bolje, ako bi sedaj na starost počival. Agitacijo pa pusti pri miru, videl bodes, da ti mi Je dobro sv^tujemo, kajti pošteno slov. ljudstvo se je vzdramilo in hoče iti „na- prej*'. „liberulci" gredo pa - nazaj. Politiöni pregled. Državni zbor. „Deutsche Voikszeitung1' piše da bode državni zbor sklican na dan 2(>. oktobra. Razmere na belgijskem dvoru. Po smrti belgij«ke kraljice Henrijete se listi mnogo p^čajo z razmerami na belgijskem dvoru. Belgijski kratj Leopold je živei baje do zadnj^ga v nesoglasju a kraljico H Mirijeto, a istotako s svojima hčerama princezinjo Luizo Koburško in Štefanijo, udovo avstrij«kega prestolon.i- slednika caneviča Rudolfa, zdaj omoženo grofico Lonyay. To nesoglasje se je po- sebno pokazalo ob smrti belgijske kralj>ce. Ko je prišla Šttfnnija k mrtvaškemu odru svoje mater« v Spaa, jej je kralj dal spo- rociti, naj zapusti belgijsko ozemlje ker je ne smatra več za svojo höer. ŠUfanija 3e je jokajoč poslovila od avojih rojakov, kateri so jo simpatično pozdrav- Ijali, a razjarjeni klieaü: „Doli s kraljem!*' Mržnja kraljeva do obeh böera izvira od tod ker se je Štefanija, ki je bila prej posebno pri area kralj a L^opoldu svojemu očetu, omožila s priprostim lah- koživitn madjarskim grofom Lonyayem, a je princezinja Luiza imola celri ljubavne razmere z navadnim poročniknm Matašič- Koglevičem. Ljudstvo pa deloma vendarh1 obsoja kraljevo postopanje in se j« pri- godilo v Bruselju že več demonstracij proti kralju. Beda v Nemčiji. V blRž^ni Nemčiji ni vse tako kakor mislijo tisti nemski odrešenci v naäi dr- žavi, ki vedno škilijn preko črno-žoltih kolov. V--led prevolike skoposti agrarcev je na^topilfl po vsi Nemčiji tolika draginjn, da je ljudstvo senepomni takt». Posebna jo draginja v mestih, kar se tiee najvažnejih pridelkov živeža. Gene mesu so grozno poskočilo, tako da povprečno ljudstvo ne more več jesti mesa. To prihajaod toga, ker s<> nomske meje vsled raznih živinskih bolozni zaprte uvozu in sicer iz Rusije, Avstrije in Nizozemske. K vsemu temu pa ^e proti ljudstvu nnv državni dolii dvi«h miliiard mark. Res lepi časi se bližajo za blaženo Neinčijo. Nemiri v Stari Srbijl. Listi p.-/ročMJo o novih nemirih v sandzaku novipa/.firsk^m Albanci so obo- rcžoni udrli na srbska tla ter napadli srbsko voznike. Dsra so vstrnlili, tri p:i otlpeljali seboj. Domače in razne novice. Iiiieiiovnnje. — Okrajni sodnik v Tolminu. g. M. Primožič je imenovan zu c. kr. deželnosodnega svetnika in ostane kot vodite'j c. kr. okr. sodis<5a še nada'jo v Polminu. (jistno ob canst vo. — Starašin^lvo obrine IMavhinje ie v svoji seji dne 23. sept. 1902 imenovalo za častnega občana preč. g. Antona Ke b e r, vikarja, ob pri- liki njogovega zlato-ma^ništva in to v znak hvalcžnosti 7.a zaslužno 28-letno delovanje v tamošnji občini. Starašinstvo občine Bil je je imono- valo tamošnjega g. kurata Ivana Rojca častnim občanom. Zlato maŠo j(^ daroval v nedc- Ijo pri Sv Androju na Koroškom znani slovenski misijonar duhovnik Jezusove družbe č. o. Fr. Doljak. Poroka. — Na Iderskern se je v predo poročil g. J. Ursic iz Mlinske z g.cno Marijo Sovdat iz znane rodovino Lemanove. Bilo srečno ! Potrjen zakon. — „Wiener Ztg.' obJHvIja da je potrjen načrt zakona, skle- njen v dež zboru goriškem, s katerim se uvaja posebna deželna naklada na porabo piva. Dczelni pror.ičuu potr.jcu. — Nj. Velič. ce«ar je sankcijoniral dežolni proračun naše dežele za 1. 1902. Preklic iiiiiiisterijaliic uaredbe. — Finančno mmisterstvo je z neko na- redbo določilo da se srne občinakn do- klada na pivo v najvišji meri pobirati ne več po K 3.20 marveč po K 2.4t). To naredbo je zdaj sin. min. preklicalo in se sine za naprej še vedno p^birati ob- činska doklada na pivo v največji meri po K 3.20 od hektol. Otvorltev vlpavske železulce — Konečno vendar j^d**nkrat! In to pri- hodnjo »redo! Dne 1. oktobra se odpre in izroči javnemu prometu vipavska žo- leznica. Dotično železnišbo osobje prišlo je že preteklo sredo ter se naatanilo po kolodvorih kamor je namenjeno. Vsaj iz Ajdovščine se nain poroča, da je prišlo tjp kakih sedoin do osem družin žolez- ni^kih uslužbencev in sicer tako nena- doma in ob taki uri, da jim Ajdovci sko- raj niso imoli dati kaj jesti t. j. seveda na prvi mah, ker niso bili na to prav nit; pripravljoni. Otvoritev vipavsko že- leznice vršila se bode pod geslom: „Tiho, t i h o, bratje..." Otvoritveni vlak odpelje sp nainree iz Ajdovšjine proti Goriei ob p e t i u r i in pot naj st mi- nul z j u t r a j in to brez vsakoga svo- čanostnoga nakita. Da se stvar še primernojše izvrši, mogoöe j«1 c;elo da so opusti običajiio žvižganje. Nam se zii to celo prekasno ob f) nri zjutraj in meniino, da bi bilo po gorenjern geslu so primorneje, ako bi so odpeljal nu-oritvcni vlak iz Ajdov- ščino ob — (Mi i uri po p o I n o 0 i, ko bo vsa vipavski dolina zavita v örno teino in ko bo vso prebivalstvo to do- line ležalo v sladkom snu. Vot'erni ti'^ovski teraj. — Opo- zarjamo v zadnj'c vso priÄiulolo, dfi se dne l. oktobra l. 1 ob 7. uri zvocior otvori večorni trgovski tečaj v „Šolskem Domn". Kdor se $e ni oplasil in se misli udoložiti tečaja, naj naznani to gosp. Promrou Isti gospnd nas prusi, da objavimo na razna njemu osebno «tavljena vpra- sanja, zaknj da ne objavi otvoritev te- caj,° tudi v ,.So( Vsak clovek na Goriškom vo, da lansko leto, ko je vlada sklenila od- vzeti „Scbulvereinu"' kos bremena, jo sedol v dež šulskem svetu dr. Tuma; prof Berime je našel v toj zadevi žo dogi>anu stvar, ni imol toroj pri like, pro- tiviti so toj nameri. Ker jo torej sedel v dož. solskem svetu takrat, ko ^o jo ubraynavala ta zadova, dr. Tuii>.i, a ne prof. Berbuc, zadone vsa „Sočina" grnia jedino le dr. Tumo in ,.Socaa naj obračuna lorej ž njim ! Brez zdra/bc ne gi'e pa ne gre. — /a dni ustohčenja tržaskegn škola msgr. dr. Nngla smo [«osneli po „Edinosti" vest, da so bili slovenski zastopniki tr- žaški pri gkofu da se mu poklonijo. Rekli smo da jih je škof prijazno sprejel in jih ogovoril slo venski; opustili ^ino le dostavek, da je škof, ker še ne vežč slovenskoga jozika, na^alj<^val v nem- skom j"ziku. Nad n;tšo notico pa se „Soca" zdaj, ko je vsa stvar že rninula, drgne, češ da hocemo slepiti svoje čitatolie, kakor da bi bil škof govoril le slovonski ^n no lo nokoliko ad hoc prin- čonih besedii v začetku odgovora. Kakor rečeno, bolcžili smo po „Fldino^ti** dojstvo, da je tržaški škof slovenskim trža^kim zastopnikom n<\ njih slovenski O'^ovor odgovoril tudi slovoinki. S lem pa nisino še ni kakor odobravali dejstva, da je rno- ralo vsled vladnega zistema na Primor- skem priti do tega, da je višji dušni paslir velike veVme vornikov tržaške školiie Nemec. A!i di je Nemec, to je zopet dfjstvo katerega no more spreme- niti nobeden in s Lem dejstvom treba da računamo Vprašanje je: ali nam bo hotel biti ta Nemec praviöon, ali bo hotel spoštovati naš jezik in naäo narod- nost? Tržaški škof msgr. dr. Nagl je to slovenskim tržaškirn zastopnikorn obijubil, kakor jim je tudi obijubil da se hoče slovenskoga jezika popolnorna naučili. In k<>t znak njogove rosne voljo bil jo ravno kratek odgovor v slovenskem jeziku na slnvenski ogovor. In to hoteli smo po- vodati s svojo notico in nič drugogi. Niti nismo hoteli j a rn č i t i da bode tr- žaški škof to svojo obljubo izpolnil, v čemer nas bode mogla prop'icati jedino le — hodočnost. To bodi političnim paglavcem in srboritežem pri „Sočibl na njih neslanosti naš odgovor! Vežbanje nnšcga ljndstvi' v prav- nem (*utu. — Dr. Tuma si je postavil kot vzvišono nalogo da hoče nase l|ud~ stvo popolnoma izvožbati v pravnem čutu. Po njogovorn ran-Tiju pa se izvežba kdo v pravnom čutu iMjboljs— pravdami. Z;ito pa mora dr. Tum-i skrbeti da po- išč-e n.jšomu ljudstvu prilik &a pravde. „Primorski List'1 Jo objavil v zadnji svoji številki pod naslovom: „Š « e n- lo?icoa slovensko mesto. Dokaz temu je, da 600 slovenskih mestnih otrok nima svoje sole v Gorici, okoli 600 pa jih je sprejel let.os v svojo okrilje „Šol°ki Dom", — torej okroglo število 1200 slovenskih otrok v mestu Gorici. „Vlada, Pajer in Lahi" se opravičeno tresejo pred tolikim štovilom slovenskega naraščaja ob pri- mernem šlevilu stariäev in dragih sorod- nikov! Da bode za kaj časa iz tega na- raščaja ves občinski svet goriški z župa- nom vred s I o v e n s k, se potemtakem samo ob sebi umeje... Kolika bo naposlod na vsem tern zasluga od strani „naprednjakov" in ko- lika od strani „klerikalcev14, to se bode videlo poteni. Resnica j« in ostane, da govoriti ali ka«tor pravijo: „blebetati" je jedno, d e 1 a t i pa drugo! Sicer pa človek često ni sam kriv, ako tu in tarn v svojih započetjih nima sreče. Saj „Soča" saraa pravi, da ne toj. da bi „marsikaj še mnogo bolje razv'V svojo narodu koristno delavnost, ak — no, ta „ako" je pač vedno tisti alc^ii rLuh, ki tako rad prekriža račune in za „Solski Dom". Jaz sem preprtcan, ako bi mogočna in zmagujoča, ves goriäki slovenski svet z jednim žarom sebičnosti — hočom reči: 1 j u b e z n i obs'(gajoča „narodno napredna' stranka v gosposki ulici ne bila „danes potisnena v zdravo opozicijo", bilo bi marsikaj dru- gače; stavim, da bi ne bilo že jednega „nunca"' več v deželi. v „Narodni tiskarnr1 bi se že davno vadili „na drogu" goriški. bratje Sokoli in „nekdo" bi se še vedno vozil v L razredu iz jedne dežele never- jetnosti v drugo. No, pa saj ni še vseh dnij konec in solnce še dolgo ne bode zadnjikrat zaälo, — dotlej pa naj bodo „kavci" prepricani, da napredni „pristaši posežojo gotovoglobokoje v moänice takrat, ko bo v to naj primer nejši čas, ko bodo imeli bolj — konkrotovano potrebo pred očrni" — takrat bo tudi cekinovič bolj vestno opravijal svojo „potrebo" in „Narodni sklad" bo lahko „razvijal" svoje delovanje v korist slovenskemu äolstva v mestu Gorici — to bo takrat, ko go- riški Slovenci ne bodo drug drugemu tako hudo zamerili, ako rnedsebojno atrh(i y.a nrnsneh raznih narodnih društev Oj pridi zlati č^s, oj pridi! Ali prod vhodom v to zlato pri- hodnjost leže še visoki pragi, — pa ne hrastovi, kakor oni Marinččevi, :,a katere je dr. Tuma prevzel „spodic;jo'. To je zopet afara, s katero ne bi smele biti v zvezi „klerikalne koriseje", drugače bi grrnelo v olimpu naprednih bogo\r, kakor bi razbijali sarni žolezni^ki pragovi drug ob drug^ga in „sleparjev in var;ilic" bi bilo toliko, da jih „So'V 7 let ne izmeče na svoje po ambri dišeče bre- gove. Zanimivo je pač v tej aferi dejstvo, kako si dr. Treo in dr. Tuma ,.podajata roki". Dr. Tuma pošilja nadležne in denar hnteflfi stranke k dr. Treotu, naj toži — koga? Dr. Tumo? Ne! Kajti dr. Treo podpisuje za — dr. Tumo! Ljudje ki ne sliaijo „trave rasti in plank žvižgati1', pravijo, da bi bilo lepo „podajanje rok", ako bi bila ta napredna Dioskura obadva — dežolna odbornika! No, pa, ker čoz 7 let vse prav pride, se do tedaj še lahko marsikaj zgodi. Ta- krat se utegne že tudi vedeti, kam „spa- dajo" vse večje in manjše — „liberalne" duäe. Dred katerih strunftno zbloienimi mnonjo je, da bode do tistih dob že do- prajena nova norišnica v, ali brez „pa- viljonskega zi^tema". V jednorn „pavi- ljončku' se lahko naseli celo izv-ietno urednišlvo, dočirn se razni ,.sotru:lniki'' zamorejo žo prej naseliti v kakem drugern — „paviljonci'u". Marsikaj g. urednik, bi Vam imel äe povedati, — a za sedaj b >di dovolj ! Ker je baš lepo vreme, se podajom v lepo vinsko ravan ven proti Rihemberku, da si malce oglodam bližajočo so trgatev. Pri tej priliki potipam žilo rihemberškirn talmi-naprednjakom, da-li se je že umirila od zadnjega „navduSenja" katoro je vnelo streljanje topičev in hrumenje mačje godbo o priliki izida obč. volitev. Zajedno se oglasirn pri Makiu Ličnu da si privo- äöim par ocvrtih piščet, od onih namreč, ki 550 o priliki predvolitvene napredne vese- lice bežale pred groznimi zobmi, jeziki in čeljusti naprednjakov oskubljene v Ličnovo podstrešje. K piščancem si privoščim še kapljico „pristnega" in konec bode ta, da skupno z Maksom zapojeva : Like pra gove za tvrdko Karplus z Dunaja. Pogo- dil se je ž njimi nnrnrec, da se pragi na lieu mesta pregledajo in odobre. Potem pa da pope.lje lastnik ist« na postajo v Gorico. Pogodil so ji; ob jednem, da so idača pospstnikom 80 od sto za p^egle- dane in odobreno prage koj na lieu me- sta, ostalo pa, kadar pripelje prage na postajo. No wmo in ludi nas no briga zakaj in kako da je priälo do tega, ali prišlo je vfindar, da je prevzel rnesto Antona Marincißa dr. Tuma zastopstvo Karplusove ünne v tej kupčiji. Dejstvo je le da se ni hotelo izpolniti pogojev glede plačanja 80 odstotkov z i odobrene prage na lieu rnesta, marveč, da ae je znhtevalo od posestnikov da pripeijejo pragove na postajo v Gorico in da se jini bo iste še l<» takrat plačalo, ko bodo od zastopnikov Karpluaove firme tain sprejeti. Da je to dejrtvo, doka:,uje to-le dr. Tumovo pismo do posestnikov: G o s p. N. N. Ker tvrdki Karplus ni mogoče iz- vrsiti sprejomanje pragov na lieu mesta v gozflu, in je nujna potreba, da ae pra- govi takoj izpeljejo, vabim Vas, dn prič- nete t;ikoj z izvažanjern izdelanih pragov, in sieer morajo biti mali in sredrii pra- govi na postaji najkasneje do konca aprila t. 1. ker jih sicer tvrdka Karplus več ne sprejme, in bodete mora'i iskati Marin- čiča, doeim ako jih sedaj izppljeto na koiodvnr, Vum bode plačilo zagotovljeno. Za i/.važanje velikih pragov irnate čas do 25. maja t. 1. Da ne bodote Skode trpeli, vabim Vas, da takoj pričnete s izvaževanjern. Kader izpeljete pragove na postajo, Vam prevzete pragove tvrdka Karplus plača naravnost v moji pisarni. Ako bi se kateri pragov ne prevzel, potern se morete držati Antona Marin- čiča kateri pa bode odgovoren za manjSe plačilo. V Gorici dne 24 apr. 1902. Dr. H. Tuma. Na to pismo so posestniki sicer ne radi speljali prnge na postajo. Karplus je iste tudi vsprejel in odpeljal. K<) se je to zgodilo, šli so posestniki k dr. Tumu po plačilo za prage, kakor jim je v zgo- rej nav^denem pismu veleval. Ali dr. Tuma izgovarjal se je iz početka, da ni še prejel dotičnih izkazov, v katerih bi moralo biti povedano koliko denara ima vsaki prejeti in je dostavil, da bode do ticne svole koj izplaeal, ko te izkaze dobi. Posestniki so šli večkrat k dr. Tumi po denar za pragove, a vsakokrat so dobili mesto denarja isti ndgovor, če^, da ,.nima izkazov". Konečno pa so vdobili od te strani to-le pismo: V Gorici, 7. avg. 1902. Spoštovani N. N. Povabil sem Vas svoj čas, da izpe- ljete pragove, katere je ukupil od Vas Anton Marin^ie na postajo, in da udo- bite plačilo za sprej<»te pragove naravnost od tvrdke Karplus. Pričakoval «em da se cela zadeva reši tako, da ne bode irrH nikdo škode, arnpak da pridete vsi do plaeila, tor še Marinoiču nstane lep do- biček. St-ar pa se je izpremenila tako, da jo Marinčie prejH denarja okoli 4400 gl., blaga pa je irnel vsega plačati okoli 4000 gl, pragov pa še majnka ns< postaji 899 normalnih, 515 srednjih, 386 malih. Ne mon> so sedaj dognati, koliko je vsaki izmed Vas prugov pripeljal, posobno ker se n« postaji ni zapisovalo, koliko jih je ta ali oni |>ripelial. Svetujem vam, da se v tej stvari obrnete na ndvetnika dr. Treo, kateremu bnde stvar vsled nekaterih tožb že znana, ter tožite. Podpričali bodete spveda morali sedaj po voznikih in drugih. koliko pragov ste oddali, koliko velikih, koliko srednjih in koliko malih. Anton Marineic mora vsekako sedaj imeti v svojih rokah toliko, da bi vas vse lehko pošteno pl»čal Za vsnki sluoaj je pa še porok njegov brat Franc Ma- rindč za 2100 kron, tako da upam, da ne bode zgube. Spoštov&njem in pozdravom. Za dr. H. Tuma: dr. T r e o. In zdaj je dana in po dr. Tumi priskrbljena prilika da se naši posest- niki med seboj pravdajo ter vcžhajo v pravnem čutu. Seveda pri da vsaka sola nekaj stane In tako bede stala tudi ta sola post stnike lepih novcev, katere bodo morali plačevati za ekspanzarje v kate- rih je dr. Tuma poseben veščak. Niso li napočili lepi in sreč.ii časi za naše posestnike s prihodom di. Turne v deželo, kar je „Soča" vedno bobnala in je tudi Tuma po svojih shodih vedno povdarjal, o tem naj premišljujejo zdaj naäi do- Ustolifanje mil. Skofa dr. Fr. Ka. Nagla /a kopersko äkofijo bo v Kopru dne 12. oktobra. Prieetek AOkflkpffii leta v een- tralnem sercienisču. — Dne 2 oktobra prične novo šolsko leto v tuk. central- nem semenišču s slovesno sv. rna^o, ki se bode darovala ob 8. uri v semeniski kapeli. Solsko leto na obrtni nadnlje- vnlni Aoli za zidarjc v Renčah prične dne 1. oktobra t. 1. Učenci, ki dokažejo, da so dovršili Ijudsko šolo z dobrim vspehorn, se bodo sprejemali dne 1. ok- tobra od 9—12. ure predpoldne in od 2—4. ure popoldne. Roditelji, ki imajo za to solo apo- sobne sinove, naj ne zamudijo te lepe prilike, ki ima namen izgojiti dobre in razumne rokodelee. Vodstvo obrtne sole za zidarje v Reneah dne 24. septembra 1902. PoStui in brzojavni urad. — Doalej je moral v II. nadstopje vsakdo, ki je hotel kaj brzojaviti ali kaj telefo- nirati, ker tarn sta se nahajala ta dva urada. Vsled raznih pritožb pa je poštno upraviteljsUo odredilo,da se bodeta zgorej navedena urada od 1. okt. naprej nahajala v pritličju in sicer blizu, kier se r d la.jajo pisma. Tu pa ae bodo oddajali brzojavi kakor tudi telefoniralo se bode lahko le od 7. ure zjutraj pa do 9. ure zvečer. Od 9. zvečer pa do polnoci oddajali «e bodo brzojavi le še v 2. nadstropjv. ka- kor doslej. Preclavanje o severnom rtlču. — Slnveči raziskovalec severnega tečaja in najšitelj Franc Jožefove dežele, Juüj vit. dr. Payer p^e^aval bode dne 6 okt t. I. v „Hotelu Contral" o pvojem poto- vaniu. izku^njah in dogodkih na pever- nem tečaju Kakor znann so je dr Paypr 1 1866 na povabilo dr. Petermanna ude- ležil avtrijske ekspedicije na severni te^aj, katero potovanje je traialo cela Stiri leta Meseca marca in aprila 1870 1. je Pajpr na «»vojih trudapolnih izletih po saneh na^el na vztočni obali Grön- landijf! Franc Jožefovo aeželc L 1871 se je dr. P»ypr zopet podal na Spvpt. o kateri priliki je moral preslati velikih težav in nevarnosti med večnim ledom. Ladja ..Tegetthof" na kateri se je vršila eksppdicija, je 1 1873 zamrznila in možtvo sp je le z najvpoio težavo rešilo iz ne- varnosti iš^oč 96 dni in noči izhoda iz večnega lodu in tame. Dr. Payer je kot slikar umPtniVna- slikal mnogo prizorov iz teh ekspedicij in jih razstavil po vseh večjih mestih Evrope. Cene k temu predavanju so sle- deče* Sede?i: I. in II. 4 K, III. do VII. 3 K, VIII. do XII. 2 K. Pil bi pa vsak h.., č plaeal pa ills! — Tako si je niislila dekla Hvali- čeva, krčmarja na stoinem trgu, ko je klicaln „stoj"! Južofu Urdihu iz Kosta- njevice na Krasu, hotečernu izmnzniti se iz krčme ne da bi plačal kar ie pojedel in popil Scfr pa ni imel Urdih s čim pla^ati, kajti imel ni revež niti božiega v žepu. A la^en in žejen bil je vendar. Pa vsi t»ki in enaki izgovori mu niso pomagali, ko je prisel k njemu redar, marveč iti je moral ž njim v kr»?>no novo justično palačo, kjer «emu je odme- rilo za nekaj casa stanovanje, seveda tarn zadej na dvorišeu. liiciklisti na šetališelh. — Po šptališču ob Solkanski cesti se dan za dnevum biciklisti vozijo v veliko nadlego in tud; nevarnost ljudem. Pis vs^h šetališoih. Kolesar v jarku. — Vtoiek zve- čer se je vozil neki biciklist po dolgi ulici („vi» Lunga"). Bil je brez svetilke, a po'pg tega tudi nek liko nažehtan. Vsled tega prevrnil se je v jarek kjerje dalje čaea ležal, dokler niso prišli ljudje do njega in ga spravili iz jarka. Ka/pis Stipendija. — Tukajšnja „.^ovska zbornica naznanja, da je razpt- san štipendij v letnem znesku 400 K iz ustanove „Barona Hektorja Ritterja- Zähony'. Pravico do tega štipendija imajo dijaki, ki so goriški deželani ter obisku- jejo kako trgovsko solo, politehniko ali kak višji sličen znvod. — Proänje se imajo vložiti do 15 oktobra t. 1. pri tuk. Irgovski zbnrnici. Opremljene pa morajo biti te prošnje in sicer: 1. s spričeva- lom, da je dotičnik vpisan v kateri gori navedenih zavodov; 2. s spricevalom zadaiih dveh semestrov ali Da z zrelost- stom in pa b Bpričevalom o premoienj- skih razrnerah prosilca, koje oboje se dobi od dotičnega županstva. St raj k v jlllrnti äe ni končan, med delavci in gospodarji ni prišlo äe do nobenega sporazu iljenja. Dva meseca je^e zaradi jedne zauftnice. — 39-letni Anton Torkar. po- aestnik iz Podbrda, zasolil je dne 7. ju- lija nekemu Jožetu Šenku tako moOno zaušnico, da mu jt prebil u.^esno mre- nico. Zaradi tega je vdobil dva meseca jfče in mora plačati 50 K odškodbe za bolečine. Požar na ( avnu pod Krnico. — V OeLrtek je neka deklina žela seno na gori za vitovsko cerkvijo. O poldne je zakurila, da si ogreje s seboj prinešeno kosilo. Ogenj se je prijel suhljadi in se kmali raz.siril po gori. Priäli so gasit orož- niki iz Šempasa. logarji iz Krnice in nad 200 mož iz Vitovelj in Trnovega. Proti noči so omejili požar. Črez noč je gorelo le še kot kres. Poškodovani so nasadi. Škode na tisoče. Orozna nesre^a v Batujah. — Vceraj se je z^odila v Batujah grozna nesreča, L^opoldina P 1 ahu t a šivala je zvečer v pritličju hiže svojih starišov ^t. 40, spalnico pa je imela v I. nadstropiu. Ko je nehala šivati se je pndala k po- čitku Vrh stopnic pa se jej spotakne noga in ona pade s petrolejsko svetilko, katero je nesla v roki, v svojo poleg stopnic *e nahajajočo izbo. Pri tej priliki se vname svetilka in v sobi nastane ogenj. Leopoldina je hoNa ogenj pogasiti, pri tem pa se ji vnamfi obleka in h kratu je bila vsa v plamenu Prestrašena začne na ves glas vpiti na pomoč, na kar so prihiteli njeni stariši ki so se nahali v pritiičju. Trgali so s svoje hčere obl^ko in gasili kolikor so m^gli, a reva je bila že tako vsa ožgana po životu, da se je zerudila v nezavest in so jo morali pre- ppljati v žensko bolni^nico v Gorici. A tudi oče Leopoldine se je tako nevarno ožgal. da so morali i njega preppljati v bolniänico usmiljenih bratov v Gorici. 7 Idrskega nam poročajo: C. kr. ministerstvo in cestna državna uprava ata zagotovile občini Idrsko 12 000 kron podpore za popravo in zgradbo brana ob Soči s pogojem, da tudi dežela k troškom prispeva. Katoliško dru^tvo slovenskih u^iteliic je imelo dne 17. kimovea svoje redno zborovanjepod predsedništvom du- hovnpga voditelja, preč. g. župnika Iv. Kokošarja. Podavši nam vrlo sliko o delovanju na'pga družtva in o njegovem težkem stališču, izpodbudil je g. župnik redne člpne, naj marljivo izpolnjujejo svoje sta- novske dolžnosti ter označil, kako bi mogli izkoriščati društvena zborovanja v njihovo nadaüno izobrazbo. ,.Življenje posameznpga človeka je prekratko, da bi vse sam izku^il; zato naj se druži z izvedenimi ljudmi". Predscdnica jepovabila redne člene k didaktičn^mu pred«vanju, katero je bilo dne 24 septembra ob petih pop. Dne 12. oktobra t. 1. ob 9 in pol predp. bode prpdavala gospica Ana Klan- č-ičeva, učitpljica v Sežani, „kako naj stavi učitfljica vprašanja v šoli". Pevski tečaj začne dne 22. sept. ob 5 in četrt pop. Prihodnje občno zborovanje bode dne 15. oktobra ob štirih pop. Z& rpdne člene, ki niso do dne 17. septembra t 1. še naredile izpit sposob- nosti za učitpljstvo, razpisanih je 40 K za najboljši sestavek n prednietu: ,X« odpiraj oči, le napenjaj ušesa kot zvesti čuvaj na domačem stolpu!'1 Spisi naj se vložijo do zbora me- seca marca. M. H. W. O/nanllo. — Finančno ravnatplj- stvo v Trstu razglaša: V smislu § 200 zakona od dne 25. oktobra 1896, drž. z«k. št. 200, dolžni so posestniki hi$, v katerih se stanuje ali njih namestniki prpdloz'ti davini oblasti v času, ki ga določi d^žplno finančno oblastvo, izksz vseh v hiši stanujocih oseb ; izkaz mora biti urejen po stanovanjih, odnosno pro- storih za kupčijo; pri poslopjih, ki so dana v najem treba je navesti tudi na- jemnino in morebitne podnajemodalce ter označiti ime in vrsto poklica ali pri- dobitka stanovnikov. Podnajemodalci morajo naznaniti svoje podnajemnike in najemnino, ki jo ti zadnji plačujejo, gospodarski glavarji (družinski glavarji) pa vse k njih gospo- darstvu spadajoče osebe, katere imajo svoje dohoilke. V sinislu omenjene zakonske do- ločbe in člena 39 izvršitvenega prepisa k drugemu poglavju označenega zakona, razglašenega v državnem zakoniku štev. 108 iz leta 1897, se s tem pozivajo radi DriDravliania Driredbe osebneca dohod- ali njih namestniki, da oddajo omerijene izkaze in aicer v nepoarednje državnem mestu Trstu in o okoličanakih občinah pri c. kr. davčni administraciji v Trstu, v pokneženi grotiji Goriäko-Gradiäcanak'i pa in v mejni grofiji htrski pri pristoj- nih c. kr. okrajnih glavarstvih od 1. do 31. oktobra 1902. Do ravno iatega roka nnorajo podnajemodalci, odnosno gospo- darski glavarji izgotoviti gori imenovane podatke. S'anovnike je izkazati po sta- nju, kakor je bilo dn« 1. oktobra 19o2. Lzorci za izkaze lastnikov his, ki dane v najem in takih, katere lastnik rabi sarn, kakor tudi oni za izkaze pod- najemodalcev in gospodarskih glavarjev dobe se brezplačno pri pristojnih davč- nih oblastiih I. stopinje itedaj v Trstu z okoličanskimi občinami pri c. kr. daveni administraciji; na Goriako-Gradiščanskem pa pri pristojnjh c. kr. okrajnih gla- varstvih). V smislu člena 39 omenjenega iz- vršitvenega predpisa morajo vsi najem- nJki, odnosno go°podarski glavarji, sta- nujoči v hišah danib v najem, izkaze, ki jirn je napraviti (stanovalske izkaze), od- dati hišnitn poseritnikom, kateri potem sestavijo na njih podlagi svoje izkaze ihišne izkaze) ter jih potem oddajo pri- stojni daveni oblasti. Ako so U7.orci, ki jih sestavijo stranke, odnosno gospodarski glavarji (stanoval-ki izkazii in koje je priložiti uzorcu hianegi posestnika (hišni izkaz), primerno izpolnjeni, ni treba njih vse- bine prepisovati se posebej na izkaze. Teh obveznosti najemodalcev so pa oproščeni posestniki hotelov in gostilnic giede potnikov, ki se pri njih ustavljajo, ako isti pri njih ne bivajo dalje nego tri mespce neprestano. Določbo kazni zaradi odrečenih ali vede napačno danih podatkov glede hiš- nih stanovnikov obsega § 247 zakona od dne 25. oktobra 1896 drz. z&k. Stev. 200. Isti se glasi: „Kdor odreka po smislu jj 200 tega zakona od njega zahtevano pojasnilo o prebivalcih kake hiše, ali je dal vedoraa napak, se kaznuje z globo 400 K'. Podporno društvo za slov. viso- košolce v Pragi začenja s prihodnjim mesec^m zopet svoje delovanjp. Odbor se obrača k vem prijateljem drnštva z nujno prošnio, da se v to leto spomnijo slov. visokošolcev v Pragi s poäiljatvijo in na- biranjem prispevkov, prirejanjern zabav ter se priglasijo za poverjenike društva. Društvo je izdalo tekom šestih me- secev minulega leta 883 K: to je najlepši dokaz, kako potrebno in kakega pomena da je dru^tvo, ter bodi onim rojakom, ki do sedaj še niso pristopili društvu, v vzpodbudo in n'igib, da to store čim preje! Oni visokošolci, ki nameravajo priti na praško vseučilišče ter računajo na podporo društva, pozivljejo se, da svoj prihod in svoje aspiracije takoj pismeno naznanijo Defravdant Jellinek je baje br- zojavil svoji ženi. da je usel preko An- gležke. Na hrv. gim. v Pazinu se je vpisalo letos 170 dijakov in sicer v I. razred 48. v II. 32, v ill. 14 in v IV. 46 učencev. Na novo so prišli nodučevat na ta zavod gg. Martin Zgrabljič, Krmpotič in Majžer. Obeinske voliive v Tinjauu v Istri. — Dne 24. in 25. t. m. so se vr- šile v Tinjanu pri Pazinu občinske vo- litve. Ker ie nastal zaradi osebnih ozirov med tamošnjimi hrvatskimi uplivnejširai možmi prepir, porabili so Italijani to pri- liko da so se z vso silo vrgli na to ob- čino ne da bi štedili ni časa ni denara. Prišli so v Tinjan od vaeh vetrov Istre: iz Poreča, iz Pazina, celo zloglasnega Krstica ni manjkalo in začeli so na tak nesramen naöin podkupovati tamoänje hrvatsko ljudstvo, da ne bi tega nikdo verjel, ako bi ne videl na svoje oči te grde gonje. Zaradi osebne mržnje proti dosedanjemu županu g Šime Defarju dali so se podkupiti od Italijanov in za- vesti ter tako postali izdajalci svo- jega rodu tudi nekateri premožnejši in uplivnej^i hrvatski posesniki iste občine. Vsa stvar je bila tako naperjena, da so bili Italijani popolnoma prepričani da zmagajo, kar je bilo razvideti zadnje dni iz vseh ital. listov, donašajodih dolga poročila o pripravah za te občinske vo- litve. Pa — varali so se ti naailneži hudo, kajti pri volitvah zmagala je poätena hrvatska stranka. Veerajšni „Piccolo" je vsled tega popolnoma iz sebe in nakupičil je o tej volitvi toliko neumnosti in laži, da se mu mora vsakdo smejati, kdor pozna tamošnje razmere. Vinska letina v Istri. — Iz Pa- zina pišejo : Srednja (stra, kjer se pride- luje največ betega vina, nadeja se dobre vinske letine. Grozdja je °er manj od vreine v inn mesocu pospeäuje zorilov prav dobro. Trgatev prične se prihodnji ; teden. Cena grozdju ni še določenn, a ; govori se, da bo črno dražje od belega. \ Namizno grozdje plačnje se po 18 do 24 ; vin. kg. ! TržaSkl državni redarji so pred- ložili redarstvenemu ravnate!j*tvu spo- menico. v katert zahtevajo zboljšani»' 9vojega položaja. Zlasti povdarjajo, naj bi , se rezerve odpravile in naj bi se dajale i primerne odškodnine v slm'ajih, ko si ; redarji morajo po cele dneve in včasih j tedne kupovati brano izven svoje družne. ! IVt tHt't ,j»* storila kra\a baron:i Liechtenborgu in Dobravi pri O.nuuah na Kranjskt'm. Krava je 10 tednov pn*- z.srodaj slonla. THota r?o bila mrtva, in sicer ona Icliea :n 4 junčki Ta dogodok je \endar nekaj nenavadin t,ra. Yolitw \ držclui zbor štajarski. — ,.Duinovina" piše: Kvv so dnevi vn litve v dežrlni zbor ž? določeni. sto; il jo ož|i od*ek /aupnih mož «*p«>dnjf 5la-ar- ?kih že 12. sHptembra v (_>! n skupaj v posvetuviinje o potrebnih |>ripravah za volitve. Kakor iuieino, bode s« ta odsek v kratkom se enkrat s^jSel v C^elju. d« s»* poffovori zaradi sklicanja oK-nes,'* shodu ziiupnih iiiož cele^a sloveninske klav- 7iile so se začcli zmJnji čas na 0%< r- skem tamušnji vinogradtuki jako ž.\ahno gibati. Tako prirode v ta oamen dne 28. t. m. javen shod v Hegyalija kateremu bo slndilo še mnogo dru^ih takih shodov. Koliko eruila se porabi v pa- riških šolah. — AI es to je kupilo rav- nokhr pri pričetku pouka v svojih ele- mentarnih Aolah 17.000 litrov crnila za 8000 frankov. In ta množina bo jedva zados-tovala, ako se pomisli, da obiskuje paiiške elementarne .Sole 180000 dečkov j in deklic, ki porabijo posebno v prvih razrodih za okorne črke in packe lepo | množino črnila. i Koliko se pridela kave nasvetu. j — V zadnjern letu pridelali so kave 15 ! in pol milijona vror; katerih vsaka tehta ; 60 kg. Samo v Braziliji pridelali so 11 in pol milijona vreč, v Arabiji 225.000 vreč. : 22 otrok. — V Minneapoliju v j Ameriki živita bogata posestnika imenom ] Shandrov, ki nista iniela nič otrok. Te dni je nakrat pričeln kričati v njihovi hiäi 22 otroskih grl. Ljudje so se začu- deni izpraševali, kaj to pomeni. Zakonska 1 sta to kmalu pojasnila. Šla sta v sirotiš- j nico in vzeJa za svoje 22 otrok, katere hočeta vzgojiti. Cudovito jezero. — Dne 31. julija | t. 1. zborovalo je v Londonu akcijsko društvo, ki si stavi namen izsu-pti malo • jezero Guataviva Stari indijanci so sma- S trali jozero svetim in so najdragocenejše | stvari metali v jezero. Ko so prišli Špa- ' njolci v Južno Ameriko, bili so grozno lačni zlata In Indijanci so iz ogorcenja pometali vse svnje zaklade, zlato, zlate • posode, smaragde in druge dragocene i kamne v jezero. Sodi se, da so na dnu | jezera nahajajoßi se zakladi vredni ed. naj^t t:so(j dvosto milijonov j?oldinariov Pred 200 so leti te Španjolci poskusili z osuäenjem jezera, toda posrečilo se jim ni, vendar so našli precej dragocenosti. Angleži sedaj kopljejo strugo, s katero nameravajo do aprila I9u3 osušiti jezero* Ivan Bednarik [)ri|Hiroča svojo knjigoveznico v (Jorici ulica Vetturini št. 3. ^PW ^PVr ^^W ^P^ ^P"» ^^^ W^^ W<^ m ^ ^^ »^ • ^ -w—ar Velika zaloga <®= IBI gotovih oblek vsake vrsto in vs.iko more. !!! Brez konkurence!!! ANTON KRUŠIČ, ti govec in krojaški mojster 4f«*>9 ßW v Gorici, Vrtna ulica st. 26. Anton Kuštrin Gosposki ulici h. štev. 25, [v lastni biši) priporoča častiti dnhovšOini in slavnema oböinstvu v mestu in na deželi svojo Irgovino jedilnega blaga n. pr. kavo : Santos, Snndomingo, Java, Cejlon, Porio rico i. dr. Olje: Lucca, St. Angelo, Korfü istersko in dalmatinsko. Petrolej v zaboju Sladkor razne vrste. Moko st. 0, 1. 2. 3 4, 5. Več vrst riža. Miljsveče prve in druge vrste, namreč po l't kila in od 1 funta. Testenine iz tvornice Žnideršič & Valenčič v 11. Bistrici. Zveplenko družbe sv. Cirila in Metoda. Moka iz Majdid-evga mlina v Kranju in z Jochmann-ovega v Ajdoväcini. Vse biago prve vrste. Po pošti se razpošiJja v zabojčkih najnmnje po 5 K^. na vse kraje. %, Yalentinäc m\ m 70SiP in raz„« %fr l»ckovski iH-civo, ki O iiiojster jevednosvežc ^ . i>rip«ro.'» Pekarijasenahaja &y^ W vGOEICI, ¦ %^ v Raštelju hiš. št. 29. Cq iwMvmmM > G > Ct \ Anton Pucelj \ ) priporoč-a svojo g j bnvmeo v (Joriei I j na Travniku, in | ! brivsko podruxnico \ } v ulici Tre Re, iö. \ ZAHVALA. Globoko potrti vslod iiLMiadnc iz^uhe svojc^a iskri'iio Ijubljcncya sina ozironia brat;i ^vgusta J3aje-a, so zalivaljujcuit"» i/ dna srca vsetn ouiin bla^im diišain, ki so povodom smrti nopozabiiCLi'a pokojnika izrazili svoje soculje oziroma ga tako izrcilno štovilno in častito spremili k vociilmiiu pocitku. \zlasti pa snio dolžni zahvaliti so domačomu f.^c. jjosp. žup- iiikii \;ilentinčič-ii za opetovano tolažbo, g^. šolskima uadzoniikoma Finžgor-ju in Lasič-u tor bližnjiai Lj;osp;)doiii iiritcljciii, dalje vsom onini niilim prijatoljem. ki st> od blizn in daloč priliitoli izkazat zadnjo cast; doniačim castitiiii rodbinani pi. Dcgraz-jovi, Žnidarčič-evi, Vižiii- tiii-o\'i, Mozolič-o\'i, Lasič-evi, Hotiat-ovi i. tlr. za opotovano lolažbo in proskrbo voličastncga sprovoda; posobno livalozni smo doinaciiii in tiijim darovalcoin mnogili prokrasaih voncev, dragim sovasčaiioin za o^romiio udeležbo in hl;. povcom za obo ginljivi žalostinki; slocliijic vsc'.ui onini, ki so na loli giuljiv način počastili spomin pokojnika, naiii pa s tcni dajali najizdaliiejo tolažbo v toll tezkili nrali, in kakiiin so osobno no inoromo /alixaliti. Holj; saui nlačaj vsom! r liem'ah, 1\ >^\A. li-MrJ. Žalujoča rodbina Bajc. Jakob Miklus, I trgovet: / losoin in opeko, zaloga | vsaknvrstnoga trdcira in mehkega knroškega in kranjsko.na lesa tor i pohištva. rakov ^trug», vinskih po- I sod, stiskalnice za vino in sadje I vsake velikosti, kakor tudi krat- | kočasnih i^er slovenskih ,.Mari- I janic" t. j. lienih in Irpežnih j miz iz tnlega lesu, ki imajo ' I znotraj tro- aii štiridolno keg- i I ljišče z vrtenci in kegljavnieno \ blagajno po najnovejži sestavi. za ! kre-marje, zasebnike itd. ! v Pevini, j za Soškim mostom, p. Gorica, J priporoča p. n. nbcinstvu svojo J ' bngato zilogo. zagotavlja naj- I hiirejšo postrežbo in jako nizke t I cene. I Sli)V(kri pri»lVs!H*ji medicine in /dravniki priporoOajo Tinllnro n iclofc ;: lekarnarja ^ Gabrijcla Piccoli ja * v Xi^ubliatxi, ^ flvornega zalajcatelja Nj. wet papeia kot ^rodstvo. ki krepča želodec, vzbuja tek, pospešuje prebav- ljanje in odprtje telesa, posebno zdravilna za ono. ki trjto na za- staraneni zaprtju. Tinkturo z:i zolmlfo ra/.posilja lfka/.nar IMLCOLI v Ljubljaiii v škatljicah zl2stc- klriiicanii za K 2b2, /. 'It stoklonicami za K 480. z 36 sU'klenic.uni za K 1'-, z 70 »tekloiiieaini za l.S1—. Postni paki't pod 5 k«. Se prodaja v lekarnah v Gorici. Tolminu. Frstu. Istri in Dalmaciji po 30 vin. steklenica. Y } Največja trgovina krojnega blaga 99Krojaska zadruga" (¦oricrt, (xosposka ulica st. 1 ) Priporora mo v to stroko spadiijorc kiikovonti hlsij;:» /.;» bli/njoro ^e / let no (IoIm), kakor: voln»», |MM'kal. satin, hatist, /.t'pliir ^vil«*, ^vil«1 /n pniti, f Voillt« (lc Lani<\ Tennis, Oksford. j»i(jm' Iuknj;jsti Mo/.k« mikn;i jx> vsaki ) ceni v veliki i/heri. \aclaij** ima hojfiito /;ilo^<> prcproy;, prt'^rinjat, z;»v«'H, j nlatca za irioliilje, phitn*, CiiiU'ona, ni*ki>t;a jtlatiia, Kticippovc^a platna, hlačcviiiK, vnlnemh od«'j, kovtrov, Ttir, bouiha/evin, /ojuiih rut itd. Qospode opozarja na izborno perilo, katero ae ruzprodaja 16 % pod cono, dokler ja sö zaioge. Pec! porilo spr.tda sledeče: bele s^ajce z barvanlml oprsniki ovratniki, zapestnlco, nogavico, srajco za hribolazco ltd. v ===== Vse po najnižjih in stalnih cenah! == J Na žoljo se razpošiljajo uzorci poötnine prosti. ' TISKA: < Časopise-------- j Knjige...... - Diplome..... Trgovske racune Cenike - - - ' Vabilazaveselice < Pisma s firmo - ¦ Razne etikete - ( i. t. d. : Ul4^^___**i NARODNA = =i TISKARNA v GORICI prevzema vsa v tiskarsko , stroko spadajoöa dela in izvršuje v moderni in okusni obliki po tako nizkih cenah da se ne boji ni kake ' Ä konkurence. ^ r n„ j__«_jM_d^«_fc_iL_A_«ai_^fc_«_«_ia_1_dfc _im_ I TISKA: ^ ¦ Tisk. za duhovnije I Plakate..... B Sprejemnice - - - W Računske sklepe- W f Pobotnice - - - - ^ Razne posetnlce - I ^^ "^~ k Poročnice - - - - ? Osmrtnlce - - - - I i. t. d.