Glasilo jugoslovanske socialne demokracije. mg Ishafa v Lfnbljani vsak torek, četrtek in soboto. Naročnina za avstro-ogrske kraje za celo leto 14 K, za pol leta 7 K, za četrt leta 3-50 K, mesečno 1'20 K; za Nemčijo za pol leta 7-90, za četrt leta 4 K; za Ameriko za pol leta 9-50 K za četrt leta 4'80 K. Nnnnn ttavllka IB v. Beklamaclje *o polista« prest«. Nefrankirana plena s« ■■ sprejemi«. Bekeptsl s« vranje, |U«rati. laesUpaa petlt-mtiea teiriu 88 mn) n «akrat 80 vla„ »«ikrat p« d«|«v«ra. 48. štev. V Ljubljani, v soboto, dne 22. maja 1909. Leto XII. NASLOVA: Za dopise in rokopise za list: Uredništvo •Bdečega Prapora., Ljubljana. — Za denarne pošiljatve naročila na list, reklamacije, inserate i. t d.: Upravništvo •Bdečega Prapora«, Ljubljana, Šele..ourgove ulice 6/II. Deielne finance. Deželnim odborom hoče finančni minister od-kazati 106 milionov kron za saniranje njihovih financ. A deželni odbori niso zadovoljni. Finančni minister hoče napeljati vse indirektne davke v državno blagajno, zato pa je pripravljen, podpirati dežele; a deželni odbori hočejo sami imeti odprte vire in povrh tega držajno podporo. Konflikt med državo in deželami je očividen. Nekateri deželni odbori, med njimi v prvi vrsti češki, so že jasno pokazali barvo in protestirajo proti namenom dunajske vlade. Navidezno si stoji zopet nasproti dvoje znanih načel: Centralizem državne vlade in avtonomija dežel. To je v Avstriji star boj; njegovo nadaljevanje je najboljši dokaz, da hodi razvoj in napredek v tej državi polževo pot in da nima meSčanstvo v Avstriji zmisla za svoje lastne potrebe, za svoje politične naloge. Dannadan slišimo, da je vprašanje vseh vprašanj v tej državi narodno vprašanje. Vsaka malenkost se presoja z narodnega stališča. Vsak zakonski načrt zadeva ob narodne interese; v vsaki reformi se išče narodni značaj; vsaka Sola, vsako sodišče, vsaka železnica in vsaka cesta sproži narodni problem. In vsi, prav vsi priznavajo znamenito važnost narodnega vpraianja; vsi se sklicujejo nanj, vsi mu podrejajo svoje programe in »vojo taktiko. Pa glejte 1 Oficielno pravzaprav niti ne po-znamo narodov v Avstriji. V osnovih zakonih se ricer nekaj govori o enakopravnosti vseh narodov, toda to so besede, ki imajo vzrok, ne pa vsebine. Zakaj če vprašamo, kaj je v Avstriji «narod», ne dobimo odgovora, ki bi mogel obveljati spričo Ustave. Organizirana je država, organizirana je skupnost z Ogrsko, organizane dežele, okraji, ob čine. Toda narod?... Za oficielno politiko je .narod* abstrakten pojra. Da nimajo dežele nič opraviti z narodnostjo, je stara pesem. Nobena dežela ne obsega celote kateregakoli naroda; skoraj nobena dežela nima popolnoma enotnega narodnega značaja. Z narodnega stališča nima torej noben narod povoda, ogrevati se za blaginjo dežel, za deželno avtonomijo, za deželne finance in za take reči. Treba je že take vratolomne politične telovadbe, kakršno uganjajo meščanski Cehi in Poljaki, da se more zapisati deželna avtonomija na narodno zastavo. Za narode, ki hočejo res narodno živeti, je obstanek dežel, pa naj se imenujejo kronovine ali kraljevine, samo ovira in prav nobenega povoda nimajo, da bi se ogrevali za te nenaravne, iz preteklosti zaostale oblike. Obstanek dežel nam kaže brezuspešnost meščansko narodne politike, ne pa da bi se iz njega dala izvajati opravičenost ogromnih žrtev, ki jih hočejo naložiti ljudstvu. Ce bankrotirajo vse dežele, je to za narode prav vseeno; še več: Samo na razvalinah dosedanjih dežel bo mogoča organizacija narodov. Toda — doslej so dežele na svetu in morajo gospodariti. Recimo da je tako. Tedaj pa vprašamo, koga zanimajo sedaj sedanje dežele? Nova bremena za deželne potrebe hočejo naložiti delavnemu ljudstvu. Zakaj da ne bodo večjega dela davkov na pivo in žganje plačevali veleposestniki, kapitalisti, škofi, je menda tako znano, da ni treba šele dokazov. Kaj pa se ima delavno ljudstvo zanimati za dežele? Kaj ima od njih? Koliko pravice ima v njih? Vsakdo ima toliko pravice, kolikor je more zastopati. Blagonaklonjenost absolutizma ne velja nič v ustavni dobi. Dandanes se že precej splošno razume, da zastopa v politiki vsakdo svoje interese. In zato je glavno vprašanje: Kdo zastopa v deželah interese in pravice delavnega ljudstva ? Odgovor na to vprašanje dajejo deželni volilni redi. Pustimo dežele, v katerih ne prebivajo Jugoslovani. Dovolj žalostna je slika, ki jo imamo v naših krajih. Ni ga deželnega zbora, v katerem bi bil doslej le en jugoslovanski zastopnik delavstva, Zakaj živ krst ne bo smatral Benkoviča ali pa Turka za delavskega zastopnika. Razlog pa ni ta, da bi bilo delavstvo preneznatno ali preslabo organizirana; čeprav je po naših krajih industrija še slabo razvita, čeprav se socialistične organizacije v slovenskih in hrvatskih deželah ne morejo meriti s češkimi ali nemškimi, so vendar številke pri vseh volitvah zadnjih let pokazale, da je tudi pri nas toliko socialistično mislečega delavstva,* da bi po vsaki proporciji moralo imeti svoje zastopstvo. A nima ga nikjer, ker so volilni zakoni povsod namenoma tako sestavljeni, da je delavstvu onemogočeno sodelovanje pri deželnih upravah. Torej: Nič pravice, ampak ogromna bremena. Privilegiranci delajo deficite, delavstvo naj jih plačuje. Delavstvo bi moralo biti manj vredno kakor nekdanji sužnji, če se ne bi z vso močjo uprlo temu namenu in če ne bi stopilo z vso močjo na noge, da si brezobzirno pribori enakopravnost tudi v deželah. Boj za splošno in enako volilno pravico se mora začeti z vso od-ločnostnjo in ne sme utihniti do zmage! Tolsto] in vojna.*) Po tej veri uče ljudje, da je bog trojen, da je poleg trojnega boga še nebesna cesarica in poleg cesarice še razni svetniki, katerib telesa še niso segnila, in da je poleg svetnikov še mnogo svetih podob božjih in nebeške cesarice, katerim se morajo postavljati svečke in katere se mora moliti s sklenjenimi rokami. Ljudje, ki so od det« skih let temu priučeni, verujejo vsako brezmislico, ki se jim govori. Kadar so ljudje tako poneumljeni, da verujejo v to, da je bog tisto, kar risi v kotu ______________ *) Glej »Rdeči Prapor, štev. 39. PODLISTEK. Vihar. Na vsak način si človek lahko glavo beli o *mi«lu življenja tudi ob majhni plači in če živi v *elo skromnih razmerah. Toda Janez Frič se ni nikdar ukvarjal s takimi rečmi, temveč je pojmoval življenje tako kakor 18 je pač kazalo. Vsa njegova modrost o življenju je bila obsežena v enem samem, nikdar ne izrečenem stavku: Mora se potrpeti. Namreč: V svoji duši je sovražil to teorijo; toda v resnici ji je izbočil vse svoje življenje, dasi mu je bilo včasi prav tako. A kaj naj bi bil storil druzega? Plača se ne Poveča, pa naj človek misli in modruje, da bi Zblaznel; iz tega pa sledi nujno in neizogibno, da 18 morejo omejiti potrebe, zakaj drugače ni mo-VNČe izhajati. In izhajati se mora... mora ... Janez Frič je imel tovariša, katerega ni mogel razumeti. Peter Pintar je neprenehoma godrnjal. Dejal jo na primer: «Saj se ne pritožujem zaradi plače; ^pnk kje ostane pravica, če zahtevajo, da naj fth&jam s plačo, pa mi ne dajo toliko, kolikor po« tabujem?. Frič je menil, da imajo take in enake opazke kiti dovtipi; toda kako morejo poštnemu uradniku Prihajati dovtipi na misel? Ce nima vinarja v žepu, P* mu gredo Bkozi prste svote, s katerimi bi leta MSSHnHBHHBBBSSBHSBnHHHHSHBHSBBHaMSaSHSS in leta lahko živel imenitno in brez skrbi, ga že morda obhajajo prav prijetni občutki, ampak dovtipi se mu ne porajajo v glavi. Kadar se mu je prav slabo godilo, je bil učinek posebne, čudne vrste. Nekje v prsih, ne da bi bil mogel natančno povedati kje, je tedaj ležalo nekaj trdega. Morda je bil kamen. To je pritiskalo tako močno, daje dihanje postalo nepravilno in končno se ga je polastila huda mrzlica; tedaj ni mogel natančno šteti, občutil je grozen strah, zbal se je računskih pregreškov, pregledal je neštetokrat svoje delo in če je bilo že prepozno, je bil ves dan v strahu, da se mu dokaže napaka, da mu odračunajo škodo od plače, da ga kaznijo, suspendirajo ali pa celo odslove. Verjeti sicer ni mogel, da bi bil kamen, a če ni bila vera, je bil vendar občutek in umivanje z mrzlo vodo je pač nekoliko olajšalo bolečine, ni jih pa moglo odpraviti. Pa vendar si je Frič pridobil popolno zaupanje. In zaslužil ga je; tujega denarja se ne bi bil mogel nikdar dotakniti in vesten je bil brez primere. Nekoč je imel toliko dela, da je prišel s časem navskriž in mu nikakor ni bilo mogoče, pred zaključkom še enkrat pregledati račune. Ko je zvečer prišel domov, se je naenkrat domislil, da se je vitel. Za osem kron se je bil moral všteti. Svojega donaija je imel še deset kron. Takoj jih je položil osem v mišnico in pet dni je živel s ostankom, dokler se ni prepričal, da je bila računska pomota samo v njegovi fantaziji. Tedaj je polagoma okreval, končno si je celo privoščil pol litre vina in le malo je bilo treba, pa bi bil odprl filozofičnemu uvaževanju vrata svojih možganov. Življenje mora vendar imeti smoter in ne sme obsegati le jedi in pijače, pisarniškega dela, subordinacije in spanja, temveč tudi še ksj druzega... Toda Frič si ni belil glave, da bi rešil uganko življenja. Vznemirjenje zadnjih dni je bilo tako silno, da je postala reakcija neizogibna, pijače, katere ni bil vajen v tako veliki meri, jo je pa še pospešila. Tuden in brez misli je odpotoval domov, kjer ga je premagal spanec brez odpora. Friča ni nagnenje prignalo k pošti. V nekdanjih letih si je bil naslikal, kako krasno bi bilo, poučevati tam, kjer se je sam kot dijak ukvarjal s Rimljani in Qrki. Imel bi veliko knjižnico in ob dolgih wwi«kih večerih bi rabil svojo latinščino za kaj druzega, kakor da bi dtal «De bello Gallico*. Morda bi napisal razpravo o Aristotelu... Toda že davno pred maturo je moral Frič spoznati, da se nikoli ne uresničijo sanje ubogega Itudeflta. V vitih razredih latinske šole se je že kaj težko upiral mikavnemu semenišču. Vendar mu je pa dajala predstava mračnih celic z neprijetnim duhom toliko mod, da je resigniral na gotovo vsakdanje kosilo in iskal druge poti, po katerih bi prišel do Homera in Vergila. Dalj« prih. L t d., da je koristno, poljubljati deščice in po* dobae reSi in postavljati predaje svečke za to življenje in za bodoče, takrat jih pokličejo t službo ter jih vodijo, kakor hočejo, s tem, da se predvsem zaklinjajo na sveti evangelij (v katerem je seveda prepovedano prisegati), da store vse in celo ono, kar je prepovedano v istem evangeliju, in potem ko so jih poučili, da ubijati ljudi po ukazu vlade ni greh, in jih uče, da je greh le, ne biti pokoren poveljstvu. Taka prevara vojaka, da sme brez greha ubijati ljudi, ne stoji osamljena, a je zvezana s celim sistemom prevar, ker bi brez teh prevar tudi ona ne bila dejstvujoča. Le človek, ki — je docela poneumljen po tej laži, ki se naziva pravoslavje vera, ki se mu izdaja za kričanstvo, more verjeti, da krščanu ni greh stopiti v vojaiko službo, obečaje slepo pokoriti se vsakemu človeku, ti je višji po činu, ter po volji drugih učiti se ubijati človeka in izvrševali najstrašnejša, od vsakega zakona prepovedana hudo* delstva. Človek, ki je prost te prevare, nikdar ne verjame tega. Vlada zna to. Zaradi tega ne sledi za ničemer s takim strahom in zanimanjem, kakor za tem, da bi se obča cerkvena prevara, brez katere ni mogoča ni oblast, vršila od mladih let nad vsemi otroci in se vzdrževala tako, da bi se ji niti en sam človek ne mogel odtegniti. Vlada vse dopušča: pijanstvo, razvrat fin ne samo da do-puiča, celo vzpodbuja pijanstvo in razvrat: to pospešuje poneumjevanje), no, protiyi se z vsemi silami temu, da bi se ljudje osvobodili od prevare in osvobojali tudi druge. Ruska vlada posebno kruto in sleparsko vrši to prevaro. Ona predpisuje vsem svojim podanikom in v nasprotnem slučaju grozi s kaznijo, da se krste v mladeniški starosti vsi otroci v tako-zvani pravoslavni cerkvi. Kadar so otroci krščeni, t. j. se imajo za pravoslavne, takrat jim pod grožqjo smrtne kazni prepoveduje razsojati o veri, v kateri so bili proti svoji volji krSčeni, in za izstop U nje in za prehod v drugo se istotako polagajo kazni, tako da je nemogoče pri ruskih ljudeh reči, da verujejo v pravoslavno vero; oni ne vodo, ali verujejo ali ne verujejo, ker so bili uvedeni v to vero takrat, ko so bili Se otroci. Drže se nasilno v natvezeni jim veri po grožnji in kazni. Vsi ruski ljudje so vlovljeni v pravoslavje, po prevari in s krutim nasiljem se v njej vzdržujejo. Zato je edino sredstvo rešiti vse te ljudi od jse te bede, osvoboditi jih te laži v prisvojitvi istinitega krščanskega učenja, katero se jim skriva s prisilnim učeqjem. To istinito krščansko učenje je priprosto, jasno in vsem pristopno, tako kakor je to govoril Kristus sam. No, prosto in pojmljivo je le tedaj, kadar se človek osvobodi laži, v kateri je bil vzgojen in katero izdajajo za božjo resnico. Nemogoče je naliti kaj potrebnega v posodo, U je polna nepotrebnega. Treba je najprej izliti iz nje, kar je nepotrebnega. Tako je tudi pri prisvojitvi istinitega krščanskega nauka. Treba je najprej razumeti, da vse pravljice o tem, kako je bog bqe pred šesttisoč leti vstvaril svet, kako je Adam greSil in kako je padel človeški roti in kako je sin bo^ji in bog, rojen od device, prišel na svet, odkupit človeka in da vse evangeljske in biblijske batni in vse življenje svetnikov in povesti o čudežih in svetih ostankih niso nič drugega, nego sirova zmes babjeverja evropskih narodov z prevarami duhovništva. Le človeku, ki se je docela osvobodil teh prevar, je pristopno in jasno učenje Krista, ki ne potrebuje nikakega tolmačenja, katero nerazumeti je nemogoče. To učenje ničesar ne govori ne o početku ne o koncu sveta, ne o bogu in njegovih namerah, vobče o tem, česar mi ne moremo vedeti in nam tudi ni potrebno vedeti, govori pa le o tem, kar je potrebno človeku storiti, da bi se izveličal, t. ji treba je živeti po najboljšem načinu to življenje od rojstva do smrti, po katerem življenju je prišel na svet In zato je treba ravnati z drugimi tako, kakor mi sami hočemo, da bi drugi ravnali z nami. V tem je ves zakon in proroki, kakor je rekel Kristus. In za to, da bi mi tako ravnali, nam ni treba svetih podob, ne •vetih ostankov, ne obredov, ne popov, ne svetih povesti, ne katekizmov, ne vlade, a nasprotno je potrebna svoboda od vsega tega. Kajti ravnati z drugimi, kakor hočeš da bi drugi s tabo ravnali, more le človek, U je svoboden basni, ki jih izdajajo duhovniki u edino resnico. Le tedaj bo človek v stanu izpolnjevati ne svojo voljo in ne volje drugih, ampak voljo božjo. Volja boga pa ne obstoji v tem, da bi se mi bojevali in tlačili šibke, marrefi v tem, da bi priznavali vse ljudi kot brate in stregli drug drugemu. N Delavci v Ljubljani in okolici! Vabimo Vas na ljudmi shod ki bo v nedeljo, dne 23. maja ob pol 10. uri dopoldne na vrta Narodnega doma i dnevnim redom: Jfovi davki. Proti namenom vlade Bienertba in Bilinskega, ki hoče ljudstvu navaliti več kakor sto milionov novih indirektnih, davkov, ki hoče zvišati vozne cene na železnicah na škodo potnikom tretjega razreda, ki hoče podražiti tovorne tarife tako, da bi se zopet podražil premog, ki pa varuje kapitaliste in veleposestnike vsake žrtve za državne in deželne potrebščine, je treba mogočnega protesta. Pokazati morate, da niste pohlevne ovčice, ki se dajo brez glasu goniti v gospodarsko klavnico! Pridite torej vsi na shod, da bo impozantna Vaša manifestacija. Okrajni odbor jugoslovansko soc.-dem. stranke. Politični odsevi. * * Državni zbor je šel, kakor smo že zadnjič poročali, na počitnice. Binkoštni prazniki so šele koncem druzega tedna, ampak binkoštne počitnice so se morale začeti že začetkom tega tedna. Bie-nerthova vlada je imela za to zelo tehten razlog. Proračunski odsek je moral dobiti časa, da reši svoje paloge. Ce zboruje zbornica, ne more delovati proračiinski odsek. — To je seveda resnično, ampak čudno je, da so se vladni mo rijani tako pozno spomnili te lepe resnice. Še zadnje dni se je razglašalo, da bodo poslanci letos nenavadno pridni in da bodo imeli o binkoštih le štiri dni počitnic. A kar naenkrat je iz štirih dni postalo štirinajst Ker je težko verjeti, da bi bili ognjeni jeziki dva tedna prezgodaj priplavali nad Biener-thovo ministrstvo, je že treba drugje iskati razloge. In nehote naleti pogled na « zmage*, katere ji ob-ljubuje še bližnja bodočnost. Po prezgodnjih počitnicah se mora skoraj misliti, da se je baron Bie-nerth ustrašil svojih zmag. Ampak kar se je dalo preprečiti pred binkoštmi, bo moralo priti po binkoštih. In če je odlašanje odločitve dobiček za gospoda Bienertha, je pač veliko vprašanje. * V anekaljskam odsekn je baron Bienerth, kakor je znano, nekoliko posnemal Petra. Preden je petelin trikrat zapel, je gospod Bienerth zatajil gospoda Buriana. Iz dopisovanja med avstrijskim ministrskim predsednikom in skupnim finančnim ministrom je bilo sicer razvidno, da je avstrijski ministrski predsednik, ki se piše Bienerth, privolil v ustanovitev ogrske banke za Bosno. Ker je pa strela morala zadeti nekoga, si je gospod Bienerth mislil, da je vendar bolje,' če zadene gospoda Buriana. In tako je dovolil, da so njegove stranke, predvsem krščanski socialci kakor besni napadli skupnega finančnega ministra ter jim je s svojim govorom celo sam pomagal. Krščanski socialci so zato še posebno slavili Bienerthovo korajžo. Ampak ta korajža je bila zelo podobna možu iz snega; od nekod je zasijalo nekoliko solnca in — moža ni več. Poloficiozen list je objavil izjavo, da •razlage, češ, da bi bil avstrijski gospod ministrski predsednik v aneksijskem odseku v svojem govoru hotel koga osebno napadati, ne odgovarja resnici*. Ge to ni klofuta za Bienerthove stranke, tedaj so paragrafi o dejanskih žalitvah sploh brezpomembni. * V proračunskem odsekn se je v sredo končalo posvetovanje o proračunu železniškega ministrstva. Govoril je železniški minister Wrba, ki je zagovarjal zvišanje tarifov ter je obljubil, da bodo za delavce veljale znižane cene. Na vprašanje drja. Ellenbogena je obljubil razne reforme v prid železničarjem. O podržavljenju južne železnice je dejal, da sedaj razmere niso ugodne za tako akcijo, * Indirektni davki se zde Bilinskemu edino rešilo. «Fremdenblatt» javlja; da bo vlada primorana zvišati cene tobaka, smodk in cigaret, ako bo morala odnehati od povišanja davka na pivo. Obenem bo izvedla z letom 1912 monopol na vžigalice. Strokovni pregled. 2idar|l v Klosterlu na Češkem stavkajo. Noben zaveden zidar ne potuje tja, da bi tam iskal dela. Stavka in izključitev v Plinu. 7. maja je ustavilo 255 delavcev mostno-stavbenega oddelka Skodovih zavodov v Plznu delo, ker se jim ni dovolilo 25 % povišanja njih mezde. Direkcija jih je pozvala, naj 10. maja pridejo na delo. Delavci se pozivu niso odzvali, temveč so še bolj agitirali za to, da se ne izvrši nobeno delo v mostno-stavbenem oddelku. 15. maja je direkcija zopet naznanila, naj pridejo na delo, če ne, bo 17. maja izključila vseh 4700 delavcev od dela. Kaj bo — se z napetostjo pričakuje. Shodi. Shod pleskarjev in slikarjev bo v nedeljo dne 23. maja ob 9. uri dopoldne v gostilni pri Novaku na sv. Petra cesti. Vsi slikarji ter delavci sorodnih strok udeležite se tega shoda polnoštevilno. Domače vesti. — Na Štajerskem so klerikalci zmagali na celi črti. Tudi Ploj ni prišel, kakor se je mislilo do zadnjega, v ožjo volitev, temveč je padel. Tako imajo v slovenskem delu dežele klerikalci v rokah vse mandate 4. kurije in kmetskih občin. Da so zmage pijani, jim ni zameriti, čeprav se tudi ni preveč čuditi temu vspehu. Da ima klerikalizem med Slovenci še veliko moč, je pač resnica, in razlogov za to dejstvo je dovolj. Poleg gospodarskih razmer, ki so podlaga kulturnimi, je eden najvažnejših vzrokov nezmožnost meščanstva, ki v vseh dolgih letih ni znalo najti pota do ljudstva in ga pridobiti, če že ne za kaj druzega, pa vsaj za svobodomiselnejše nazore. Seveda žive meščanski voditelji v veliki zmoti. Odkar so «mladi> začeli nekoliko dregati, priznavajo, da so pasli lenobo; to se pravi: priznavajo, da so premalo govorili. Sedaj bi radi to nadomestili, pa prirejajo shode po Kranjskem in po Štajerskem. Da same govorance ne zadostujejo, jim pa še vedno ne gre v glavo. Treba je Citati poročila o teh liberalnih shodih! (Slovenski Narod* jih objavlja kar po stenogramu, pa na uvodnem mestu. Zdi se mu menda, da je vsak tak shod historičen dogodek. Ampak če človek bere, kaj deklamirajo gospodje, tedaj mtt-mora biti jasno, da ne bo nikdar mostu med temi veljaki in med ljudstvom. Zakaj nikdar ne bodo razumeli, da imajo različni sloji različne interese in da so med razredi nasprotja. Štajerski liberalci, dasi mlajši od kranjskih, so postali «de-lavni* prej kakor kranjski. In vendar ni pomagala pisarija (Narodnega Dnevnika.* Pa tudi ne bo pomagala. Kdor zna res objektivno soditi, je moral spoznati, da je dala tudi na Spodnjem Štajerskem socialna demokracija klerikalcem razmerno mnogo več opraviti nego liberalna stranka. In če bi imeli naprednjaki kaj več razsodnosti, bi jim čloyek dejal: «Gospčda, bodite pametni, pa organizirajte svoje meščanstvo. Dovolj imate dela, če hočete izvršiti to nalogo. Pustite pa pri miru delavske sloje in ne ovirajte s svojo nerodno in neplodno agitacijo dela socialne demokracije, ki je edina zmožna, med delavnim ljudstvom vstvariti moč proti klerikalizmu.* Tako bi jim človek svetoval, če bi mogli razumeti, da ima meščanstvo svoje interese, delavstvo pa svoje. Dr. Tavčar je včasi slutil nekaj takega, ampak sedaj je poslal misli in slutnje na počitnice in liberalizem meša zopet godljo, ki ne more nikoli zavreti. Na ta način olajšuje cnaprednjaštvo* klerikalizmu zmage in kadar je tepeno, gleda debelo, pa se čudi, da se je zopet zgodilo, kar se je moralo zgoditi. — n Šušteršič sta menda oba vzvišena nad tem, da bi se čutila žaljena vsled umetniške karikature; papež je predaleč in je povrh še «jetnik>. Torej bi bilo vprašanje: Kdo se je škandaliziral: Ljubljanski škof ali zmaj? Morda bi nam to povedal niadni list V nedeljo, 23. t m. priredita združeni socialistični organizaciji ■V* Ooi*loi javen sliocl na vrtu gostilne Marcini z dnevnim redom: Novi davki. Poročal bo italijansko državnozborski? poslanec Silvij Pagnini, slovensko pa sodr. Josip Petejan. Zadnje vesti. Politični položaj. Dunaj, 21. maja. Nezanesljivost vladne večine narašča. V poljskem kolu, sestavlja z nemškimi meščanskimi strankami hladno skupino, je vodja «Poljske ljudske stranke*, Polanec Stapinski kritiziral sedanji politični *utem in predložil resolucijo, ki zahteva ustanovitev trdne večine v državnem zboru na taki Podlagi, da bi bilo poljskemu kolu omogočeno so-, tavanje z drugimi slovanskimi strankami, potem ^konstrukcijo kabineta in nov finančni načrt, »odstvo poljskega kola itudira resolucijo. — V Proračunskem odseku se delo zelo počasi razvija, r- Včerajšnja «Zeit» piše, da so v »parlamentu* **nenja, da ostane sedanji kabinet «vsaj do jeseni, {"»zpremenjen. Sele tedaj se bo moglo vprašati, če * »ogoBe sestaviti koalicijski kabinet ali ne. Nemški poslanci in krščanski socialci 10 o tem enega mnenja. (Ampak to ne zadostuje za vladno večino.) — 'V vladnih strankah se trudijo, da bi predstavili dogodke v poljskem kolu tako, kakor da ne bi imeli nobene osti proti vladi, temveč bi le hoteli zagotoviti njen položaj. Resnica je, da je je objavil trditev, da bo Fran Košut poklican, da razplete peložaj in da sestavi novo vlado. Časopisje je sprejelo zelo skeptično to vest, češ, da je kralju pred vsem na tem ležeče, da se ohraui nagodba kot podlaga bodoče politike. «Magyarorszag» pa vzdržuje svojo vest z vso odločnostjo. Na drugi strani se zatrjuje, da bo najbrže sestavljeno uradniško ministrstvo. — Dijaki so sinoči priredili shod, na katerem so zahtevali ustanovitev samo stalne banke za leto 1911. Na shodu so nastopali tudi voditelji neodvišnjaške stranke. Dona], 22. maja. Cesar se odpelje v Budimpešto dne 26. t. m. V tukajšnjih krogih se misli, da je najbolj verjetna ustanovitev uradniškega ministrstva. Goriški deielni zbor. Trst, 21. maja. Goriški deželni zbor se skliče sredi junija. Vlada namerava še enkrat poskusiti s posredovanjem med strankami. Najbrže se odpelje namestnik princ Hohenlohe drugi mesec v Gorico in bo konferiral z voditelji vseh strank. V političnih krogih ne pričakujejo mnogo uspeha od tega posredovanja, ker zavzemajo vse stranke slejkoprej trmasto stališče. Ako se vladna akcija ne posreči, se deželni zbor razpusti in je pričakovati nove volitve za jesen. Stoletnica bitke pri Aipernu. V proslavo stoletnice avstrijske zmage pri Aspernn je bil sinoči v Ljubljani vojaški mirozov. Pred godbo, ki se je ustavila na Bleiweissovi cesti pred palačo deželne vlade, kjer je igrala nekoliko komadov in cesarsko pesem, so nosili transparent z napisom Hoch 22/V 1809 Aspern - Erzh. Karl. Napis je bil črn na rmenem polju, začetne črke pa so bile rdeče. Ker se je mislilo, da so barve namenoma tako sestavljene, je bilo opaziti nekoliko nevolje; mir se pa ni kalil, dasi je bil skoraj ves policijski aparat na nogah. Danes zjutraj ob 6. uri je bila budnica z vojaško godbo, dopoldne bo poljska maša v Zvezdi. HilostlJiTl car. Peterburg, 21. maja. Car je zaradi svojega rojstnega dne 194 smrtnih obsodb izpremenil v pregnanstvo. To je prvo po-miloščenje izza revolucije. Klanje t Afganistanu. London, 21. maja. Iz Simle poročajo, da je afganski emir došel v Katul in dal obglaviti mnogo ljudi, druge pa privezati pred topove in tedaj ustreliti. Karloyoi, 22. maja. Patriarh Bogdanovič je s cesarskim dovoljenjem sklical srbski cerkveni sabor po binkoštnih praznikih. Rim, 21. maja. Kakor se sedaj naznanja, je Avstrija odklonila oficielno udeležbo na razstavi,' ki jo Italija priredi leta 1911 v proslavo zedinjenja države. (Seveda zaradi papeža!) Nesreča pri Tofafekem dela. K r e m s, 21. maja. Ko je včeraj 10 vojakov 1. stotnije 5. pionirskega bataljona v Mauternih kopalo šance, se je udjrla zemlja in je zasula vse vojake. Sest so jih rešili, eden je bil takoj mrtev, eden je umrl na transportu v bolnišnico, dva sta tako poškodovana, da ni upanja, da bi ukrevala. Preklic. Podpisani s tem preklicujem vse proti gosp. Ant. Prunku, skladiščnemu mojstru juž. železnice, v dveh javnih lokalih izrečene obdolžitve, ter obljubljam, da se bodem tudi v bodoče varoval, izražati se žaljivo proti organizaciji železničarjev in njih članov. V Ljubljani, dne 18. majnika 1909. AlojsiJ Jan strojevodni namestnik juine železnice* • Listnica uredništva. Pulj: Prihodnjič. Manjka prostoraI o,Našim rodbinam priporočamo Kolinsko ciKorijo! Tržiški delavci! V nedeljo, dne 23. maja ob 3. ari popoldne Vas vabimo na ljudski shod ki bo v gostilniških prostorih gosp. Kavčiča a dnevnim redom*:' Protest proti novim davkom. Poročevalec sodrug ETBIN KRISTAN iz Ljubljane. Delavci 1 Skrbite za mnogoštevilno udeležbo, da bo Vaš shod mogočna manifestacija proti napadu na Vaše gospodarsko življenje. Sklicatelji. Ceniki zastonj in poštnine prosto! i pozor! Kdor želi imeti dobro uro, naj jo zahteva z znamko cUnion*, ker te ure so najbolj trpežne in natančne. Dobe se pri: Fr. Čadna urarja in trgovou v Ljubljani delničar in zastopnik švicarskih tovarn v Bieln in Genovi. 40—9 Katinka Widmayer trgovina pri ,Solnon‘ za vodo Pogačarjev trg priporoča svojo veliko zalogo 46—14 perila za dane, gospode in otroke. Rokavice, nogavice, kravate, bluze, oblekce, predpasnike, čepice, Ltd. Vezenje umetnih cvetlic. Nagrobne vence s trakovi. Vsa oprava za novorolenčke. Damski slamniki nalnovejše mode. Krasne .peče' vedno v zalogi. Specialiteta za delavce: Gelnlloli-ovratniki, prsa In manšete. Nizke cene Klobuke, cilindre tu čepiceT na^nov?^'^ ^as°na^ *n v velikih izberah priporoča Jtfan Solflil, Cjobljana Pod Trančo štev. 2. 65-28 5 i i i H Telefon it. 177 L To zaloga piva Gosp. gostilničarjem in p. n. slavnemu občinstvu priporočam zagrebško ln : deško pivo : H I t S i S Krasno pomladansko zalogo modnega blaga za gospode in dame priporoča: Ljubljana Mestni trg štev. 19. 104-62 ig2M Našim čltateljem priporočamo, da se ozirajo na take tvrdke, ki inserirajo v našem listn. ! Svoji k svojimi Lud. Černe zlatar in trgovec z urami ter zapriseženi sodnijski cenilec Ljubljana, Wolfove ulice 3. Izborna zaloga briljantnega blaga, zlatnine, srebrnine in raznih nr. Častna ddaVnica za popravila in nova del a. Ctte MjalZje. Sslidia loitrtui. Modna trgovina. P. MAGDIČ Ljubljana nasproti glavni pošti priporoča: 86-4 vse modne in nakitne predmete, potrebščine za krojače in šivilje, damsko perilo, bluze, hišne halje, spodnja krila, narodne vezenine, :: zastave, trakove in znake. :: 4 #' * *' Klobuke za dame in deklice. Potrebščine za modistinje. Popravljanje damskih klobukov. Posebni oddelek za Vse vrste klobukov za gospode in otroke, tkano barvasto in belo perilo, kravate, rokavice in vse športne in toaletne predmete. Globoko izpod cene prodajam zaradi pomanjkanja prostora ravno došle spomladne in letne obleke, površnike, dežne plašče za gospode in dečke. Najmodernejša konfekcija za dame in deklioe. Konfekcijska trgovina v Ljubljani S Pred Škofjo štev. 19. 52-31 k Inki« najuečja slovenska turdka za obuvala Združeni čevljarji v Ljibljaii, Volove ulice 114 priporoča slavnemu občinstvu v njegovo lastno korist to domače podjetje, ki je že več let v posesti svoje lastne zaloge vseh vrst surovin in k stroki spadajočih potrebščin ter je kot tako edino sposobno vstreči vsem zahtevam. Velika zaloga lastnega in tujega Izdelka za goBpode. dame in otroke 7 poljubno najmodernejših oblikah! Naročila po meri in okusu se po želji, ravnotako tudi popravila z vso skrb-ljivostjo izvršujejo. — Zunanja naročila točno proti povzetju. — Ceniki zastonj. 4-4 Filijalka: Stari trg Steo.28. Ustanovljena 1847. 52—22 Ustanovljena 1847. Covarna pohištva J. J. Naglas Turjaški trg št. 7 a: LJUBLJANA ss Turjaški trg št. 7 NaJveSja naloga poliUtva za spalne in jedilne sobe, salone in gosposke' sobe. Preproge, zastor ji, modroci na zmeti, žimnati modroci, otroški yozički i. t. d. Na]ni£je oene, Na)aoUdne]fie blago. wyyyyyyyyyyyyyyyyBli IV ❖ \M V & a h A A A v Dobravljah, Goriško. Ktgistroftna zadruga z omejeno zaVczo. Ustanovljena 1.1908. Vino se poftllja od BB litrov naprej i po Jako zmornlh oenah. i Podpisano se tem potom zahvaljuje dosedanjim vinskim odjemalcem, posebno občnemu konsumnemu društvu v Ljubljani, delavskemu konsumu v Idriji, zasebnikom v Mirnu in drugod. To priliko pa uporabi, da priporoča veliko množino še neprodanega vipavskega naravnega vina iz lastnih kleti združenih kmetov iz Dobravelj, Skrilj, Brji, Šmarji, Rihenberga, Kamnja in bližnjih vasi, vsem svojim dosedanjim in novim odjemalcem po Kranjskem, Primorskem, Štajerskem, Koroškem in drugod. 34 Zadružno vodstvo. Nova Cenasi & Gerkman Nova slovenska trpina Ljubljana slovenska trgovina priporoča *a pomlad in poletje vsakovrstno sukneno, volneno in platneno blago. 24-u Cene solidne in postrežba toina. ❖ a Ž v Največja caloga, navo^evanle o*lr čopičev ta pleskarje, sobne slikarje, zidarje, mizarje. Maščobo za usnje. Lakov, pristnih angleških za vozove. Emajlne pmlake, pristne,v posodicah po «/„'/«. ‘/. in 1 kg. 104—4G Jantarjevo glazuro za pode. Edino trpežno in naj-V lepše mazilo za trde in mehke pode. Voičlla, Sledilnega, brezbarvnega in barvastega za pode; najcenejše in najboljše. Rapldola, pripravnega za vsakovrstne prevlake. Brunollna za barvanje naravnega lesa in pohištva. Olje In mazilo za stroje, olje proti prahu. nejia tvrdlca mm. nalcupovanj« I Oljnatih barv, priznano najboljših. Oljnatih barv n tubah, g. dr. Schonfeida. Flrneža, prirejenega iz lanenega olja, kranjskega. Steklarskega kleja, pristnega, zajamčeno trpežnega. Glpsa, alabasterskega in štukaturaega. Karbollneja, najboljšega. Fasadnih barv za apno. Barv, suhih, kemičnih, prstenih in rudninskih. Kleja za mizarje in sobne slikarje. Vzorcev za slikarje, najnovejših. “S" Adolf Hanptmann v Ljubljani ................... I. kranjska tovorna oljnatih barv, flrnežev, lakov ln steklarskega kleja. Ustanovljeno 1.1832. K * * * I J Is4i|«M| la «4|«T«rai wt4aik fr«B Bi Ml, Tinki It, Pi, Umprst t KraajR,