Premalo podpisanih sporazumov
V četrtek, 21. januarja, je bila v občini druga sekcijska razprava o samoupravnem preoblikovanju stanovanjskega gospodarstva v Ljubljani. Lani smo že več pisali o javni razpravi in tudi o prvi sekcijski razpravi, ki }e bila v njenem sklopu. Tedaj so ugotovili potrebo po celoviti in ne le samoupravni preobrazbi stanovanjskega gospodarstva v Ljubljani. Kajti samo s tem, da bi v Ljubljani imeli eno namesto šestih stanovanjskih skupnosti, še ne bomo napredova-li. No, v tem času v Ljubljani ni uresničen niti prvi del reorganizaci-je. Še vedno nismo ustanovili skupne SIS, ker v nekaterih občinah ni bilo soglasja.
O tem in o nujnosti nadaljevanja javne in sekcijske razprave o samoupravni preobrazbi in o reorganizaciji strokovnih služb v Ljubljani ter o nujnosti pridobitve zadostnega števila podpisnikov samoupravnega sporazuma je tekla razprava na 2. sekcijski obravna-vi 21. januarja.
Sekcija, ki jo je vodil Feliks Kolar, je na koncu razprave sprejela stališča in sklepe:
1. Na področju odnosov do stro-kovnih izvajalskih organizacij se koor-dinacijski odbor zavzema za to, da dolgoročnih samoupravnih sporazu-mov s strokovnimi izvajalskimi orga-nizacijami kot so ZIL, SPL in SKB ne bi prekinjali, ampak jih dogradili v skladu z novo organiziranostjo. Tre-ba pa je v skladu s tem skleniti tudi nove pogodbe. Prehod na začasno fi-nanciranje bi lahko imel za posledico dolgoročne negativne učinke. V dol-goročnih samoupravnih sporazumih pa moramo vgradjti mehanizmc, ki bi zagotavljali učinkovito kontrolo nad kvaliteto opravljenega dela strokovnih
izvajalskih organizacij in odgovornost za opravljeno delo.
Odgovornost strokovnih izvajalskih organizacij in kvaliteto opravljenih storitev naj bi ocenjevala delegatska skupščina na osnovi predlogov ustrez-nih delovnih telcs skupščine in ne strokovna služba Samoupravne inte-resnc stanovanjske skupnosti. Koor-dinacijski odbor pa še vedno vztraja na stališču prve sekcije, ki zatheva, da vse izvajalske organizacije - ZIL, SPL, SKB in delovna skupnost stano-vanjske skupnosti pripravijo koncept svoje preobrazbe in sicer do 15. febru-arja 1988.
2. Pri predlogu oblikovanja stana-rin je treba izhajati iz sedaj veljavne zakonodaje na področju stanovanjskc-ga gospodarstva. Pregled predlaganih sprememb dclitve stanarine, ki vklju-čuje tudi predlog za dodatno prvino storitve svobodne menjave dela in po-godbenih del, ki bi jo plačevali poleg stanarine, je prcmalo jasen in ne teme-lji na veljavni zakonodaji, ampak na predpostavkah, ko bodo spiejetc spre-membe zakona o stanovanjskem go-spodarstvu in ic bodo. Stanarina po veljavni zakonodaji mora zagotavljati amortizacijo, vzdrževanje, upravljanje in funkcionalne stroške. Del stanari-ne, ki je namenjen za investicijsko vzdrževanje, pa se mora vračati v hišo oz. na krajevno skupnost. Pri spre-membah v sistemu planiranja pa vztrajamo, da mora biti subjekt plani-ranja tudi skupnost stanovalcev, ker menimo, da z deležem sredstev za delovanje hišne samouprave in sred-stev za poslovnc stroške hiše ter sred-stev za funkcionalne stroške ne bi za-gotavljali dovolj sredstev za učinkovi-
to gospodarjenje s stanovanjskimi ob-jekti, če planiramo samo na nivoju stanovanjske skupnosti oz. krajevne skupnosti.
3. Sestava konferenc delegacij ne zagotavlja ustavne pravice delavcem, da so vključeni v odločanje o tako življenjsko pomembnih vprašanjih, kot je stanovanjsko področje. Tu predvsem mislimo na manjše organi-zacijske enote, kot ;e temeljna nrnnni —^ zacija združenega dcla. Prcdlog, da bi izločili iz delegalskega odločanja le enote, ni sprejemljiv. Prav tako se postavlja vprašanje učinkovitosti delo-vanja konferenc delegacij, ki vključu-jejo preveliko število subjektov. Pred-lagamo, da so konference delegacij oblikovane tako, kot smo prvotno predlagali, oz. da se manjše organiza-cijske enote vključujejo po branži. Ena od možnosti pa je tudi, da se v skupščini stanovanjski skupnosti za-gotovi še nekaj delegatskih mest. Pri oblikovanju konferenc delegacij na ni-voju mesta za področje osnovnega, srednjega šolstva, vzgojno varstvenih zavodov in visokošolskih. organizacij, se postavlja vprašanje prevelikega šte-vila subjektov v konferencah za kvali-tetno uskJajevanje in dogovarjanje o tako pomembnih življenjskih vpra-šanjih.
4. Opozarjamo na neusklajenost v gradivu glede zaposlovanja delavcev v Samoupravni stanovanjski skupno-sti. Ni namreč natančno opredeljeno, ali sc bo prerazporeditev delavcev opravila iz strokovnih izvajalskih or-ganizacij ali bo treba zaposliti nove delavce v planski in pravni službi. Pri obeh variantah imamo pomisleke in sicer: pri 1. ne bo mogoče izvesti pre-razporcditve delavcev iz strokovnih izvajalskih organizacij v delovno skupnost brez njihovega soglasia, če pa bi morali dodatno zaposliti delavce v planski in pravni službi, pomeni, da podražimo delovanje delegacskega si-stema na tem področju.
5.   Zadnje stanovanjske skupščine tako občin kot tudi mesta ne morejo biti v mesecu marcu, ampak šele ta-krat, ko bomo imeli zadostno število podpisanih   samoupravnih   sporazu-mov. Družbenopolitičrte organizacije pa se morajo angažirati, da bo čimprcj podpisanih zadostno  število  samou-pravnih sporazumov.
6.   Javne razprave ne moremo zak-ljučiti, dokler ne bomo imeli celoviie-ga pregleda reorganizacij stroke.