41. številka.
V Trstu, v soboto 21. maja 1887.
Tečaj XII.
Opazke.
VhL dopiai poiiljajo uredništvu v ulici Torrente, 12.V*ak liatmora hiti frniikirnn. ltokupisi se ne vračajo.
Innerati (rnzne vrnte naznanila in poslanice) ee jtarafunijo po pogodbi; pri kratkih oglušili 7. drobnimi črkami *e plačuje m vsako besedo 2 nov
Naročnino, reklamacije in innerate prejemu opravniitvo, ulica Torrente 12.
EDINOST
•Edinosti
izhajft dvakrat na teden, vnako sredo in sofcoto ob 1 uri popoludne.
Cena z a vse leto b prilogo 1 for , za pol 3 for &0 nov., za četrt leta I for. ?,'> nov — Edinost brez prilog.■ stane za celo leto O for., za pol leta :B for., za (letrt leta I for. KO nov. — Posamezne Številke se dobivajo pri opruv-ništvu, v prodnjalnicah tobaka v Trstfl po A nov., v Gorici in v Ajdovščini po H nov.
Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko.
>V edinoftl Je nioff«.
Naš položaj na zunaj.
Grof Kalnoky je bil odlikovan, kakor znano, z najvišim redom zlatega runa, in to skoro vsi listi smatrajo kot znamenje .zadovoljstva našega preavitlega cesarja s Kalnokvjevo zunajno politiko, ki je baje mnogo pripomogla, da se je ohranil evropski mir, ki je morda našej Avstriji najbolj potreben. Prošlo zimo so bili oblaki na političnem obnebji vsi polni elektricitete in vsak si je mislil: zdaj pa zdaj se mora začeti nevihta. 1 Ji.s mar k je skoro potreboval vojno proti Francozom, kajti vedel je, da Francozi imajo jako energičnega vojnega ministra, ki z najveČo naglostjo reformira francozko vojsko, ter jo pripravlja na nove boje. Predno se more fiancozka zopet dobro pripraviti, hotel je Bismark planoti na Francoze in jih tako uničiti, da ne bi bili Nemcem nikoli več nevarni. Ali mej tem so se vršili čini, ki so Bismarka še bolj preplašili. Francozje so začeli ponujati Rusom svoje prijatelj-tvo in našli so jako dober sprejem; ne le, da je ruski oficijeleni svet pripoznal važnost rusko-francozke zveze, pripoznal jo je se bolj francozki narod in rusko časnikarstvo je celo navdušeno pisalo o takej zvezi. Na Ruskem pa dela, kakor znano, car sam zunajno politiko in on se je tudi nekda izrazil, da 011 ne dopusti, da bi kedo uničil Francozko. Da so vsi ti ruski pojavi v Francozih zbudili zopet največi entuzija-zem, to se umeje samo ob sebi, in zdaj Francozje već pišejo in čitajo v enem letu o Slovanih, nogo so čitali in pisali poprej o njih v enem stoletju. Ruski medved je postal v Parizu prvi predmet salonov, kdor se razpravlja politika. Kak obrat v 20 letih!
No, Bismarka je to prestrašilo. On je Avstrijo lovil in ž njo sklopil ozko zvezo, on jo kuril ob enem na Bolgarskem in hotel Rusijo zaplesti v bolgarske homatije; dražil je tudi Avstrijo. Ali ko so bili nekateri naši domači politikarji v največem ognju in so po vsej sili hoteli poskusiti se z severnim medvedom, izjavil je Bismark da on nema tam dol ničesa iskati in naši šovinisti so postali zopet mirnejši. Bismark pa je začol zopet obečati Rusiji, da jej pusti proate roke v Bolgariji
in sploh doli na slovanskem jugu, da le ostane stara zaveznica Nemške. Ko je Ruska videla in spoznala vse te spletke, odtegnola se je iz Bolgarije in naznanila svoj izstop iz trocarske zveze, da ima proste roke, kadar pride ugoden slučaj za konečno resenje jutrovega prašanja. Bismark se je pa z svojo politiko kompromitiral na vsako stran. Avstrijski diplomati mu danes ne morejo več prav verjeti in znano je, da je zveza Avstrije z Nemčijo le za nekatere slučaje, torej 'se more tudi razbiti od danes do jutri. Sploh pa ni mogoče držati na današnje zveze, ker tudi Avstrija ne more mnogo verovati svojima zaveznicama Nemčiji in Italiji.
Najbolj pa je v zadnjem času prestrašilo naše diplomate to, kar je Bismark dal objaviti v svojih organih, da namreč on ni kriv, ako je Avstrija posedla Bosno in Hrcegovino, in sploh diplomatičnih neuspehov Rusije na Balkanu, ampak da so tega krivi največ ruski diplomati sami in da se je Rusija glede Bosne in Hrcegovino o svojem času direktno sporazumela brez Bismarkovega posredovanja.
Ta izjava je na eno stran Madjare in avstrijske Velikonemco strašno razburila, kajti to jim ne more v glavo, da bi bil sam Andrassy z Rusi vezal se.
Andra8sy se zdaj pere s tem, da je Avstriji dal berolinski kongres dovoljenje, da sme posesti Rosno in Hercegovino.
Bismark pa le vedno svojo trdi in se roga ruskej diplomaciji. Njega očevidni namen je, da Rusijo potolaži in si jo zopet napravi prijateljico, ter tako prepreči ozko zvezo mej Rusijo in Francozko. Ali vse kaže, da so denes zvitemu Bismarku ta račun nič prav ne sponese in da si je morda ž njim več škodoval nego koristil, kajti tudi naši diplomati si morejo iz tega zračuniti, da bi Bismark Avstrijo pri prvej priliki zapustil, ko bi mu Rusija dala roko proti Franciji. Vse te izjave pa so jako podučljive za naše avstrijske državnike; one kažejo, da se moro Avstrija pred vsem zanašati na moč svojih narodov, pa ne le Nemcev in Madjarov, temuč tudi Slovanov, katere je treba vposobiti za večo politično ulogo, nego so jo dosedaj igrali, potem pa kažejo tudi, da bi bilo za Av-
PODLISTEK. Prvega majnika.
Spisal Fran Št. And ružiti,
I.
Težki je pač ločen biti, Dim in drage žapuhtiu, Tega, tega se bojnn.
Dr, Toman.
Leta 184 . . bil je v našej vasici prav vesel majnikov praznik. Veselo so se vrteli krasni parčki v županovoj dvorani, veselo so prepevali mladeniči, veselo so se pogovarjali možaki, a najveselejši in najsrečnejši bil je vendarle Štefanov France. Tudi on je plesal in se veselil z mladoletno županovo hčerko, s prelepo Milko. Veseli! se jo, kajti bil jo presrečen.
Ze več časa srečeval je Milko z srčnimi čutki. Mislil je zrairaj le na njo: ona mu je bila v mislih na polji, ona v mislih po travnikih, ona v mislih povsod, po noči in po dnevi.
Milka je bila krasna osemnajstletna deva. Tudi ona je mislila večkrat nanj. Kaj ne bi? Saj je bil Štefanov France vendar najlepši mladenič v fari, močan ko stoleten hrast, in vzrastel ko topol. Bil jo pa tudi pošten in priden delavec. Med tem ko sta tako skrivaj mislila eden na drugega, napoči prvi dan najljubšega meseca, prvi dan majnika. Kakor som uže omenil, bil je pri županovih ples. France je bil tudi tam. Seveda bila je krasna Milka prva deklica, kojo naprosi k plesu. Zato
j je bila ona jako srečna in vesela, a vese-lejša je bila pozneje, ko jej lepovzrastli France odkrije svojo ljubezen, svojo prvo srčno ljubezen. Veselja bi vzletela Francetu kar v naročje, da ni bilo toliko prič.
Ko plešeta veselo „poljsko", vkradeti se nežni njeni ustnici do njegovih, in to mu povesti vse, vse, kar je čutila Milka sedaj, prav sedaj v presrečnem svojem srci. I11 to je zadostovalo Francetu! Vedel je dovolj: vedel je, da ga ona ljubi, da ga presrčno ljubi.
Prvič danes je plesal France ves čas z divno svojo Milko, in to je dalo povod dobrodušnim a jezičnim ženicam, da so prihodnjega dne, ko so se solnčile pri lipi pred cerkvijo, prav dobro prerešetale Franceta in njegovo Milko. France in Milka so nista dosta menila za prazno govoričenje, kajti bila sta presrečna.
Presrečna brezbrižna mladost, ki no misliš na neprijetnosti in goljufivosti sveta, ki ue misliš, daje sreča opotoČna! Presrečna si, pravim, a toliko nesrečniša si pozneje, ko so približajo žalostni, neprijetni dnevi, ko se oglaso neprijetnosti, ki ne napovedo svojega pohoda! Prav ima Levičnik, ko pravi: „Solza vid zaliva, vmira se tresočo, Sreče stanovitne tu nam najti ni mogoče!"
Pri vojaškem naboru so potrdili tudi Franceta v vojake. Srčne bolesti Milkine si lahko mislimo.
Oas k odhodu v vojake se približuje. France se veseli, ker bode vsaj cesarju služil, a toguje, ker mora zapustiti pre-Ijubljeno divno Milko. Ona pa se ne da vtešiti, in se ne da vtešiti. Noč in dan
strijo najbolje, da se glede rešenja jutrovega prašanja poboga z Rusijo, da jej pusti, kar naravno njej spada, in kar Rusija ne bi mogla nikedar drugim pripustiti in da si 'potem tudi ona prilasti, kar je njenim interesom primerno. So nekateri naši politiki, ki se tudi zanašajo na male balkanske države, da bi s temi Rusiji mogli intriga-vati. Tudi to je jalovo ; sedanje stanjo na Balkanu ne bode trajalo, ono je nenaravno. Vse torej kaže, da Avstrija skoro ne more izvršiti svojega poklica, ako se ne upira na slovansko politiko na zunaj in znotraj in se ne sporazumo z Rusijo. Da si v visokih diplomatičnih krogih kaj tacega tudi prizadevajo, to je nekako slutiti. Bog daj, da se ne varamo !
Proračunska debata v državnem zboru.
Vsako leto je proračunska debata pokazala, kako lice ima avstrijska notranja politika; ako pa je bila kako leto debata o proračunu v Taaffejevej dobi važna in odločilna, je bila to gotovo letošnja; — bila je važna še posebno za vso desnico, še posebe za nas Slovence. —
Adresna debata, potem obravnavanje o nngodbi z Ogersko in pa debata v go-sposkoj zbornici o Schmerlingovem predlogu, vso to nam je pokazalo, da so je mej desnico sklopila ožja zveza in da jo tudi mini8terstvo zdaj primorano se bolj okleniti desnice in polagoma popustiti ono politiko ki se zove nad strankami, pa je bojazljivo le na to pazila, da Velikonein-cev ne razdraži in da desnici, kolikor mogoče, ovira vsako izpolnjenje opravičenih zahtev in žoljti. — Ministerstvo je posebno v debati o Schmerlingovem predlogu, ki je nameraval odstranjenje pravičnih nare-deb justičnega ministra Pražaka, pokazalo svojo barvo in poraz Velikonemcev v go-sposkej zbornici jo bil tako velik, da se stara avstrijsko-nemška in nova veliko-nemško stranica no more skoro več zbrati in z upanjem na uspeh več začeti vojne proti združenej desnici.
togujo in vzdihuje, ker bode morala ostati brez preljubljenega Franceta. Pa saj ne bi togovala morda toliko, ko bi moral France le dve ali tri leta v vojake, kakor jo dandanes običajno, a on moral bodo ostati v vojakih celih osemnajst in morda še več let. Neusmiljena, nepreprosljiva osoda izpuli jej ga iz naročja, iz zavetja ljubezni. Neusmiljena osoda odpelje jej ga v daljne neznane kraje, med neznane, morda celo hudobne ljudi, in Bog ve. kako se mu bode tam godilo. Morda bode moral celo v vojno, in tam mu morda sovražnikova svinčenka pretrga nit živenja, tam mu monla sovražnikovo bodalce predore njej udano, le za njo čuteče — srce!
Take in enake misli razdraživajo Milko, ko se pride France poslavljat zadnji večer pred odhodom v vojsko,
Na dolgo in široko obečata si zaljubljena zvestobo, in le težko se ločita. Zadnje njene besede so bile:
„Ljubila sem Te uže zdavna, ljubim Te sedaj, in ljubila Te bodem večno!" Vroč poljub potrdi njeno prisego. Prihodnjega dne za rana odpotujejo novinci v bližnjo mesto. Nekoji vriskajo, a večina stopa lo to/no in tiho za vriska-jočimi, kajti težko jim je zapustiti rojst-veno vas, zapustiti predrago!
Ko pridejo mimo županove krčme, pogleda France še enkrat z rosnimi očmi v Milkino okence. Milka reče mu zadnjič prav tožno: „Z Bogom!" On jej odgovori: „Zdravami ostani!" Precej potem so skrije prijetna rojstvena vasica očem odhajajočih med sadosnosnim drevjem. Milka jih ne vidi več, le tožne glasove narodne pesni:
Nemškim hegemonom jo s tem za gotovo odklenkalo in da ostane desnica vedno solidarna, kakor je zdaj, ni se več bati, da bi tudi kak minister na svojo roko mogel opravljati poslove nemčevaloev. — Zasedanje državnega zbora, katero so še vrši in konča najbrže uže v 8 dneh, bilo je torej velike važnosti in ako bode znala desnica pozicijo, katero si je zdaj pridobila, modro izkoristiti, bode to sreča za Avstrijo in njene narode. — V proračuns-kej debati pa jo bilo še posebno dosti govora zaradi Trsta in tržaških Slovencev. — Hvaležni moramo biti posebno poslancem kanoniku Klunu, profesorju Šukljeju, dr. Vitežiču, ki so naše razmere nekoliko pretresali v državnem zboru. Profesor Suklje je najprej izjavil, da bi vlada morala Slovence na italijanskej meji bas tako gojiti, kakor je treba gojiti gozd, kder je nevarnost, da hudourniki poplavajo deželo. Č. g. Kljun je šel še dalje in je omenil, kako nas tržaške Slovence prezira vlada, kako nam ne privošči ne slovenskih šol, kako prezira rekurz 1429 Slovenskih očetov zarad osnovanja slovenskih ljudskih šol v mestu Trstu in omenil je tudi, kako se v Trstu dopušča, da gospodari lahonska ali iredentarska stranka in kako se tej nasproti zanemarjajo interesi zvestih in za Avstrijo navdušenih Slovencev itd.
Opazke obeh omenjenih poslancev so dva tržaška poslanca, namreč Rafaela Luz-zatto in Burgstaller-ja tako razpalilo, da sta protestovala proti temu, kakor da bi bili v Trstu Iredentarji; posebno pa sta zatrjevala, da je mestni zbor vos patrijo-tičen, in da se Tržačani ne bodo hodili učit patrijotizma od Slovencev. Govoril jo potem tudi knez Hohcnlohe in mej drugim izrekel veliko nesmisel, da bo namreč on branil Sočo se svojimi Furlani proti vsakemu sovražniku, da torej ni treba Slovencev. — Povdarjali so ti poslanci tudi to, da se nemajo kranjski poslanci vtikati v stvari primorskih Slovencev, kateri so zadovoljni in izrekli so še več takih in enakih, ki bi spadale pač le kam drugam, a ne v parlament, kder sede mnoge učene in izkušene glave. — Reči moramo, da si tržaški poslanci z knezom Ilohenlohem
„Z Bogom, z Bogom ljubica moja, Saj s1 no bova vid'la več. Moro bit' so bova vid'la, Ali pa nikoli več." prinaša jej jutranji vetrec k ušesom, in ona se zjoče prav milo.
II.
Na Laškem puško pokujo, Nu Kranjskem Ijubre jokajo.
Narodna.
Osodepolno leto za avstrijsko državo je bilo 1848. Na vseh straneh so bruhnoli upori. Oholi Madjari, Lombardi in Benečani, da celo Dunajčani se upro. Lombardi in Benečani se pridruže drugim ustajnikom v Bevernej in osrednjoj Italiji pod poveljstvom sardinskega kralja Karola Alberta ter misle tako ustanoviti novo neodvisno državo. Dvainsemdesetletni maršal, oče vojakom, grof Radeczki, plane z avstrijsko vojsko nad ustajnike ter jih užuga v več malih in večih krvavih bitkah. Omeniti ini jo posebno bitke pri Kustoci 24. julija, Ustasov je bilo mnogo več na bojišči nego avstrijskih podanikov, a slednji, večinoma Slovani, udrihali so prav junaški po sovražniku. Niso se zbali no svinčenk ne bo-dalc, ampak kruto so planili na ustaše ter si tako pridobili lavoriko zmage nad tako obilnim sovražnikom. Ni se čuditi toraj, ako je bila množica padlih in ran-jenoev precejšna. Prevarjeni kralj sardin-ski Karol Albert izprosi si sramotnega premirja ter so vrne osramočen v domovje. Avstrijci pa veseli praznujejo slavni vhod v Milan Šestega avgusta. — — — — —
(Konec prih.)
vred niso stekli posebno slavo se svojimi protesti in govori, da sta posebno tržaška poslanca dokazala, da je v Trstu vse mogoče, tudi poslanci, ki se zovejo patrijotje, pa prikrivajo Iredento.
Tržaška poslanca Burgstaller in Luz-zatto pa sta ob enem porabila priliko, dasta se potezala tudi za italijansko univerzo v Trstu, in sta tudi pri tej priliki rekla marsikatero okroglo, pa tudi neresnično, in v tem obziru ju je poslanec dr. Vitozič tako zavrnol, kakor sta zaslužila in Luzzata postavil celo na luž, ker je namreč Luzzato trdil, da so vse občine Primorskih dežel in Tridentinskega, katere vse dežele so italijanske, poslale prošnje za italijansko univerzo.
Naši slovenski poslanci so te gospode uže nekoliko zavračali in poljski poslanec knez Czartoreskv je posebno kneza Ilohen-loha tako nobel in s takim prezirom za-, vrnol, daje moralo biti parlamentarnega novinca baš sram, ko je slišal iz ust enako visokega aristokrata, kakor je on, tako strogo obsodbo. Sicer pa se sliši, da knez .llohenlohe je čital le grehe drugih, in da še čitanje mu jo šlo prav žalostno, ker vršilo se je z negotovim, tresočim se glasom.
Pa vsa dosedanja zavračanja še niso bila taka, kakor so jih gospodje zaslužili in nadejati se je, da še zadnjo dni pred zasedanjem se kak slovenski poslanec oglasi in tržaškima poslancema temeljito dokaže, da dunajski državni zbor ni mesto za plitvo govoričenje, kakoršno se včasih vrši v mestnej dvorani tržaškej pod protekcijo komandiranega moba.
Pri vsem tem pa si smatramo tudi mi v dolžnost, da dokažemo, da prvič kranjski poslanci imajo vso pravico, da govore o tržaških razmerah ne le zato, ker je Trst še vedno v Avstriji, ampak tudi zato, ker so baš Kranjci uže pred I več nego 300 leti Trst ohranili Avstriji, nadalje, da so jalovi vsi protesti proti temu, da v Trstu ni Jredentov in da tudi mestni zbor je po večini pristaš one stranke, katero so še pred 1 letom imenovali takozvani patrijotje lahonsko, in na posled, da vse potezanje za ital. univerzo v Trstu je od eno strani le „humbug", od druge pa neprimerno in tudi malo patrijotično.
Naši dokazi so bodo opirali na fakte in bodo tudi razjasnili marsikatero protislovje, v katero sta zabredla oba imenovana tržaška poslanca.
(Dalje prih.)
Govor
<lrž. poslanca dr. Dinka Vitezica.
Pri obravnavi proračuna o šolstvu je govoril v seji drž. zbora dne 14. t, m. istrski zastopnik, g dr. Dinko Vitezić, diven govor, katerega iz vzrokov splošnih narodnih interesov priobčujemo našim čitateljem, kajti šolske razmere v Istri so podobno razmeram v naših šolali, kakor jajce v jajcu.
('ujmo torej, kaj pravi g. dr. Vitczić o tej zadevi.
„Sklenol sem, da pregovorim posebne o stanju ljudskih šol v ls*tri.
P redno pa preidem na predmet sam, mišjim, da bi bilo potrebno pozvati se nekoliko na neke govore, kateri so se izrekli prošlih dni na ovim mestu in da s tem odgovorim želji tiste gospodo, katera me je izbrala glavnim govornikom.
V seji II. t. in. je govoril poslanec g. Luzzatto o peticiji, katero je predložila mestna občina tržaška za osnovanjo vseučilišča z izključljivo italijanskim učnim jezikom, ali vsaj juristične fakultete.
Mej razlogi, katere je on navedel, rekel je mej ostalim, da so vse italijanske pokrajine našega cesarstva to peticijo jako toplo preporočile. Jaz bi g. poslanca prašal, katere so te italijansko pokrajine? Kolikor jaz vem, podpiral je to peticijo edini deželni zbor istrski; o deželnem zboru dalmatinskem — ako se tudi ta zemlja šteje mej italijanske pokrajine, kakor jo brojijo Itali jam na čisto absurden način — dalj«; o goriškem in deželnem zboru v Inomostu nisem nič enakega čul. Sploh pa ne urnem, kaj on prav za prav misli pod izrazom „italijanske pokrajine" ?
Nadalje je rekel v svojem govoru (čita):
„Zares bi bilo v interesu državne službe, da se pripravi nekaj vrstnih, v italijanščini naobraženih mladeničev, s kojimi bi se popolnila mesta v državnih uradih, kjer je dan danes še italijanski uradni jezik".
Prod vsem moram opaziti, da je uže od davna za izobraženjo v jurističkej atroki v Italijanskem jeziku poskrbeno, ker
se, kakor je to gosp. naučni minister sam omenil, na vseučilišču v Inomostu vsi juri-stični predmeti v italijanskem jeziku čitajo. Največ predmetov za pravničko - državne izpito se tudi predava prav na tem vseučilišču. V ostalem pa se morejo delati drž, izpiti v italijanskem jeziku tudi v Gradcu.
Zatorej prasam: na katere pokrajine bi se razteglo delovanje one gospode, za ko jo se zahteva posebno vseučilišče? Italijanski jezik ni niti v enej pokrajini iz-ključivo službeni; rabi se nekoliko v Dalmaciji, ali upam, da bo to trajalo le malo čaša še. ker zahteva praviea, da se tam, uže vender uvede kot službeni jezik hr-vatsko-srbski, nikakor pa italijanski, kajti hrvatski jezik, ne pa italijanski govori skoraj vse prebivalstvo Dalmacije.
Na Primorskem jo službeni jezik tudi mešan; posebno pri sodnijah se ureduje na nekaterih straneh italijanski, na drugih pa nemški; hrvatskemu in slovenskemu jeziku dovoljuje se žalibog samo ozek prostor v uradnijah. — Na Tirolskem je uveden italijanski jezik kot služben samo na južnem delu. To jo toraj jako omejen prostor za delovanje. Za Slovane nasprotno pa, kojih jo v Avstriji gotovo veliko več, kakor Itaiijanov, osnovanje je vseučilišča veliko potrebnejše in vendar se v tem obziru žalibog do sedaj ni nič storilo. Sploh ni niti jedne juristične stroko, katera bi se predavala na katerem koli vseučilišču na tej strani države v hrvatskem ali slovenskem jeziku. Morali bi se toraj
—	ako se uže nečo posebno vseučilišče osnovati — vsaj v Gradcu predavati nekateri juristični predmeti v hrvaščini ali slovenščini, posebno oni, koji so za praktično živenje najbolj potrebni ter bi se moralo tudi dovolili, da se državni izpiti delajo v teh jezikih. — Nadalje je rekel gosp. poslanec (čita).
„Da bi imeli talijansko vseučilišče, na katerem bi se mogla naša mladina dobro izobraziti, ne bi se dogajali žalostni slučaji, da se mora veliko število mladeničev po dovršenih naukih na katerem koli avstrijskem vseučilišču, napotiti v inozemstvo, da si zagotovi vsakdanji kruh, ker ne znajo niti italijanskega niti nemškega njim tujega jezika, popolnoma,"
Jaz neumejem, kaj jo gosp. poslanec prav za prav mislil s tem izraziti. Kajti, ako morajo nekateri v inozemstvo, ker ne znajo niti nemškega niti italijanskega jezika, tam svoj obstanek prav tako težko najdejo, kakor v Avstriji, ako si ga no pridobe slučajno z nepravim postopanjem.
—	Dalje je rekel gosp. poslanec (čita):
„Iz vseh južnih občin in pokrajin so se bile predložile peticijo za osnovo popolno italijanskega vseučilišča v Trstu, ali, ako to ne bi bilo mogoče, vsaj juristične fakultete."
To je popolnoma neresnično, — (Posl. pl. Burgstaller: To ni res!), kajti slovanske občine enako peticije niso otdale. Zato Vam moreni tudi odkrito reči, da gotovo nič ne dosežete, ako pred visoko hišo s takimi razlogi prihajate.
(Dalje prih.)
Politični pregled.
Notranje dežele,
V seji poslansko zbornice dne 17. t. ni. je vlada predložila zakonsko osnovo glede povišanja kredita za vredbo reke Neretve. Sprejel se jo zakon glede prodajo več državnih objektov na starem linškem kolodvoru in potem se jo nadaljevala podrobna razprava o proračunu finančnega ministra. Pri poglavji „nepo-srednji davki" govori poslanec VVildauer o hišnem razrednem in hišnem najemninskem davku in pravi, da je hišni davek v neugodnoj razmeri s zemljiškim in davkom od pridobnine, posebno na Tirolskem, kar je toliko žalostneje, ker Tirolsko v gospodarstvu propada. Grof Coronini prosi, naj se prizanesljivo postopa s posestniki na Goriškem in Primorskem, katerih no-grade je poškodovala Perenospora. Potem sta bila sprejeta prvi in drugi naslov. Pri naslovu „davkovske eksekucije" je dvorni svetovalec lluber dajal pojasnila o postopanji pri eksekucijah ter zavračal Krona-wettrove dolžitve. Poslanec Lueger jo predlagal resolucijo, naj se d:i zakon glede iz-tirjevanja zastalih davkov po eksekucijah. Tudi poslanec Popper je kazoč na razprave v bukovinskem deželnem zboru in trgovske zbornice tožil o davkovskih eksekucijah. Otdelkni svetovalec Poasaner je eksekucije zagovarjal in pristavil, da ta stvar no spada v področje trgovinskih zbornic. Poslanec Tomasczuk se je za trgovinsko zbornico potegnol, potem pa se naslov sprejel.
Pri naslovu 4 troski za predhodnje pozvedbe v namen davkovske prevredbe je govoril poslanec Szczepanovski ter izrekel pričakovanje, da se na gospodarskem polji morejo združiti vse stranke za miroljubno delo in požrtvovalno domoljubje. Galicija je poljedelska, preobljudena dežela, ki nema srednjega stanu, narodu manjka tedaj činitelja duševnega živenja. Avstrija ima tak srednji stan od časa cesarja Josipa, v Galiciji pa se mora še le ustanoviti; v ta namen pa so morajo odstraniti zapreke, ki njegov razcvet zadržujejo; mej te zapreko spada sedanje dav-kovsko načelo, njegova prevredba je torej za Galicijo potrebniša, nego za druge dežele. Govornik zahteva konečno razširjenje samouprave. Kolikor več pravic dobi dežela, toliko več dolžnosti bo mogla prevzeti; davkarska morala raste z večjo samoupravo. Naslov se sprejme. Angerer in tovariši interpelirajo zastran daljšega obstoja državne gimnazije v Bolzanu.
V	večernej seji se je sprejelo poglavje „carina" potem ko je poslanec Siegl navedel ono izdelke, pri katerih posebno Slozija želi, da so pri razpravah z Nemčijo nanje ozir jemlje. Pri poglavji „užit-nina" se uname daljša razprava posebno zarad davka na cuker, špirit in pivo in priporočuje se, da se smejo drva, oglje, moka, .kruh itd. v zaprta mosta brez daca voziti.
V	soji 18. t. m. so bili sprejeti še drugi naslovi finančnega proračuna. Resolucija poslanca Roser, naj se vladi naroči, da še letos predloži zakon glede odprav-Ijenja male loterije, in resolucija poslanca Kreuzig, da se prevrede pucnovni uradi, izročili ste se proračunskemu odseku. Otdelkni načelnik Niebauer jo izjavil, da jo finančna uprava skrbela za nakovanjo in spečavanjo pol u krajcarje v, ali da prebivalstvo za te peneze ne mara. Skovalo so jih je za 32.000 gld., ali v promet se jih je moglo le tretjina spraviti.
Gosposka zbornica je v seji 18. t. m. sprejela zakonsko osnovo glede razširjenja luknih naprav v Trstu na državne troške, potem tudi zakonsko osnovo glede doneska v državnem zboru zastopanih kraljestv in dežel k skupnim troškom avstiijsko-ogersko države.
Vnanje dežele.
Ruski car je 18 t. m. z svojo obiteljo dospel v Novočerkask, kdor jo bil jako slovesno in naudušeno sprejet.
Francosko m i n i s t o r s t v o je 17. t. m. odstopilo, spolnilo se je tedaj dozdevanje, katero smo uže v predzadnjoj številki izrekli. Ministerstvo ni moglo uvesti enakoteŽja v državnih dohodkih in troš-kih, kakor je obečalo, ker jo Boulanger za vojno zahteval izvenredno vsoto. Zbornica pa tega ni hotela v poštev jemati, ampak dala jo vladi nezaupnico, vsled česar so je morala odpovedati. Z sestavo nove vlade bo velika težava in najbrže mino več časa, predno se sestavi, ker trdne naslombe noben francoski državnik več nema: lo Boulanger skoraj brez dvombo postane zopet vojni minister. Ta kriza je toliko nevarnejša, ker stranka, ki ščuje zoper Nemčijo, zopet zelo vzdiguje glavo.
V	Belgiji preti vedno večja nevarnost od delavcev, ki so delo opustili. 17. t. m. je bil v Lacroyero uže krvav razpor mej njimi in žandarji.
Nemška vlad a v Alzociji silno kruto gospodari. Ne mine dan, da no iz-žene iz dežele koga izraenj boljših stanov, društva zapira in kdor le zine Nemcem nepovoljno besedo, ostro je kaznovan.
Iz liombaja se potrjuje vest, da je rod Sinvarov zmagal avfgansko vojsko, tudi Gilzajsi so jo v dveh bojih zmagali. Vest je tudi počila, da so Rusi na poti proti Badukšanu ter se pripravljajo, polastiti se prepirljivega dela avfgansko meje.
DOPISI.
Iz Rocola, lf. maja. Naš okraj je kar zaslovel sedaj spomladi; tujcev imamo na razpolaganje : furluuov, starovernih judov, lahonov prvo vrste, itd. Vino izvrstno po vseh krčmah in s tem privabimo vsak praznik mnogo občinstva iz mosta. Veselilo pa bi nas, ako bi so požurili naši okoličanski pevci enkrat nas pohoditi, ker od naših mladeničev, izimši zgornjih, malokdaj se sliši kaka lepa narodna. — Raj vidim, da pride Cič, ko svoje oglje razproda, v krčmo zraven mene sedet, ter da zapojo kako po svoje, dasi neredno, kakor vas, dragi neizkušeni mladeniči, da popevato tujo kancono, kojih še razumete ne. In še neko drugo grdo navado imate, da namreč so ne upate niti slovenski go-
voriti, ker vidite, da je blizo vas kak la-honček. Prav to sem zapazil zadnji ponedeljek v krčmi g. P.; bila sta namreč dva okoličana, koja sta krogljala na enej strani, in trije iz mesta, pa vrli patrijotje na drugej strani. Ker so zadnji govorili mej seboj v svojem materinem jeziku — italijanskem, začela sta tudi ona dva, ter govorila tako ves čas svojega krogljanja, češ, to je gracijozno; pa smelo povem, da ga sta oba jako dobro lomila. — Tedaj, dragi moji, hočete z vso silo se odvaditi vsega, kar je okoličanskega — poštenega? Namerjavate res pomagati našemu mestnemu zboru poitalijančiti okolico; se ne postavljate v bran zoper zmaja, ki vas hočo požreti? Sram vas bodi, ako zadnjega no storite! — Očtetje okoličani, skrbite, da pride tržaški list „Edinost" v roko vaših sinov ter jim vi raztolmačite, česar sami sve umejo. Ne pustite jim branja časopisov tujih narodov, koji jih privedejo na slabo pot. Vse to gojf slabe gospodarje, in nasprotnike svojemu lastnemu narodu.
Znano je vsakemu izmej nas, kedar izumro stari kratkohlačarji, ne bodo pri nas v okolici kratkih hlač več nosili. No, da bi se pa ta običaj še pred zadušil, zato se že sedaj preoblekajo. — Pust jo res norec in o njegovom času so marsikaj neugodnega učini. Tako je tukaj o tistem času t. 1. nek neutralen kmet izstopil iz kratkih hlač ter se opasal z dolgimi — ne vem, kaj je temu vzrok. Kakih petdeset let jih je že nosil, podedoval jih ter jih tudi pustil v hiši v navadi jako veljavnemu možu. (1e je zadnji še običaj obdržal, ki ima mnogo posla z gospodo v mestu, tedaj kaj je onemu v glavo trknolo, da se je tako poošabil!
Naše pogrebno društvo jo vedno na istoj stopinji udov. Dasi ima v odboru veljavne može, ki se mnogo potezajo za po-množenje udov, gre vender po trmi nekaterih. Za stvar, ki jim koristi, ki jo rabijo v vsakem smrtnem slučaji, malo si prizadevajo, ali da bi bila kako „societii" in njo pravila v laškem jeziku — kakor jo že v nekem okraji okolice — morda bi se jih nabralo na stotino kar naglo.
Rocolčanje! v izgled in posnemanje moram vam kazati naše brate v k malu no več tužnoj Istri, kateri so tako složno in bratsko vedejo pri letošnjih volitvah. Satis!
Lonjer, 10. majnika 1887. — llzv. dop.] — Citttl sem v br. 40 cenjenega Vašega lista o vodi za Lonjer in Gro-pado. Menil bi kdo, da naša vas res potrebuje vodo, motil bi se, posebno pitno čisto vode tu ne manjka, to mora pritrditi vsa zgornja okolica od tako imenovanih Banov do Bazovice. Posebno sedaj majnika in uže aprila so jo izvažali v Trebče, vsaj 6 voz na dan.
Lansko leto za časa bolezni kolere, ko so jo na vse strani izvažala Nabrežinka, spoznala jo jo preizkovalna zdravstvena komisija za najboljšo vodo.
Imam pa neko drugo stvar, katere nikakor ne morem zamolčati. Uže pred sedmemi leti smo prosili za kal za napajanje živine. Še leta 1879 je tadajšna komisija preiskovala kraj za kal", dobili smo kraj in ponavljali prošnjo od zgoraj omenjenega leta do donašnjega dno, ali vso bob ob steno, ni denarja v mestnej blagajnici, kudar gre za splošno korist ljudstva, in ko greš na magistrat za omenjeno stvar prosit, tolažijo te s tem (ali boljo bi rekel zaničujejo); ko pride voda Reka, bosto uže preskrbeni! Dal bi so pa napraviti v našej vasi tak vodnjak, da bi zadostoval ob času velike suše za vse vasi zgornjo okolice in napajanje živine, ker pri nas 110 bi zmanjkalo zdrave izvirne vodo, kakor se je to večkrat, dogodilo, ker so jo celo noči izvažali, tako da jo pri dobrej čistej vodi nam ostajalo le blato.
Iz Materijske občine, 8. maja 1887. — Ca*i so tukaj, volitev je na vratih; saj jo ni treba, saj dobro vemo, kdo bo župan v našej občini. V prejšnjih letih nas je zaniniivala volitev, danes nas ne briga, in nočemo poznati nobenega strankarstva. Za novo volitev no bo trebo agitacije.
Okrajna gospodarska zadruga za sodniški okraj Podgrad živahno napreduje, čast gosp. predsedniku, ker on neutrudljivo dela, da so kinetištvo pospeši; lepo je videti, kako on plug suče. Priliko sem imel videti letos Podgradom na živinskej razstavi več kmetiških strojev in oral za poskus, več sistem; gosp. predsednik je sam poskusil in kmetom razlagal stroje in orala, ker sam ima več strojev in plugov za obdevanjo svojega posestva. On je Bum rekel, da je porabil za obdelovanje svojih njiv nad 400 gld., zdaj no rabi več ko 20 gld., ali ni to lep kmetiški napredek, vredno ga je posnemati. —
Nedavno nas je posebna žalost obšla, ko smo slišali vest, da nam je pokosila nemila smrt z svojo ostro koso po kratkem bolehanji gosp. Andreja Znebel, gostilničarja v Hrpeljah; rajni je bil vrl narodnjak in obče priljubljen.
Pogreba se je udeležilo obilo ljudstva iz tukajsne dežele, tam se je pokazalo, kako je bil rajni obče spoštovan in priljubljen pri tukajšnjem ljudstvu, marsikomu se je udrla solza za vrlim poštenjakom; lahka mu zemlja!
Domače vesti.
Presvitli cesar podaril je pogorelcem v Godešičah pri Škofjiloki 500 gld.
Odlikovanje. Č. g. Alojziju Pavli, duhovniku v Borštn, je presvitli cesar podelil zlati križec za zaslugo. , — Presrčno čestitamo vrlemu gospodu, ki je ne le izvrsten pastir, ampak tudi izgleden vinore-jec, ter dober svetovalec ljudstva, mej katerim živi.
t Pop Miha Pavlinović, deželni in državni poslanec dalmatinski, znamenit kot politik, pesnik in pisatelj hrvatski, umrl je preteklo sredo zjutraj v Makarski. Pavlinović porodil se jo 1830 1. v Makarski, bil 1854. 1. v mašnika posvečen, od leta 1861. pa neumorno politično delaven in izvrsten zastopnik svojega naroda in jugoslovanske ideje sploh. Slava njegovemu spominu!
Gospod Peter Jurca, dosedanji vice-konzul v Marsilji, naš rojak, bil je premeščen v Durazzo v Albanijo, kakor samo-stalen vodja ondotnega avstrijskega jako važnega konzulata. Čestitamo !
Deputacija društva Sv. Cirila in Metoda, č. gosp. predsednik Tomo Zupan, odbornik g. J. Hribar, načelnik, tajnik in denarničar, potom načelnica in zapisnikarca žensko podružnice tržaške, — soje v četrtek opoludno poklonila mil. gospodu škofu tržaškemu, kateri je deputacijo prav prijazno sprejel in obljubil, da bodo društvo podpiral, kolikor se to strinja z njegovim vzvišenim poslom.
Deputacija more biti s sprejemom povsem zadovoljna. — Popoludno sta č. g. predsednik in g. Hribar ogledala si otroški vrt pri Sv. Jakobu in izrazila svojo veliko zadovoljnost toliko glodo lokalov, kakor tudi glede notranje uredbe zabavišča.
Pekovski mojstri in pomočniki bodo imeli v četrtek 26. t. m. ob 4. uri pop. zbor v dvorani restavracijo gledišča „Fc-nice". Posvetovali so bodo, kaj je storiti, da so jim vendar enkrat dovoli zadruga, za katero so prosili in pravila položili uže pred 2 leti.
Ker pa se magistrat in trg. zbornica, in sploh vsi inerodajni činitelji v Trstu protivijo toj osnovi, kakor da bi nova obrt-nijska postava za Trst no veljala, se peki hočejo obrniti so spomenico na ininister-stvo. —
Kakor so sliši se tudi nekateri gospodarji protivijo ustanovljenju zadruge. Ker pa osobito oni peki z delalci ravnajo proti-postavnn, se misli 500 pekov odpovedati dolu, ako vlada postavno no primora mojstre, da ustanove zadrugo. Stvar je nujna in bi bilo morda tudi dobro, ko bi kak državni poslanec v zbornici ministra po-prašal, kako je s to zadevo.
Vreme. Prve dni Križevega tedna smo imeli nekam mrzlo vreme še celo tukaj v Trstu, na Kranjskem pa je bil v resnici mraz in v Trvižu na Koroškem jo pred 8 dnevi celo padal sneg. Prave gorkoto v tem mesecu še nismo imeli.
Ljudska veselica pri lovcu bode jutri ob 5 uri popoludne. — Godba bode godila do večera in okoličani bodo plesali, župan tržaški ali kak njega namestnik pa bodo delil darila mej okoli-čanke, kakor to predpisuje ustanova Re-voltella-jeva. — Veselica bode le pri lepem vremenu.
Za pogorelce v Eperiesu na Ogerskem
pripravijo oficirji pešpolka car Aleksander lil. v bošketu dne 25. t. m. velikansko veselico. Ker jo to jako lep patrijotičen čin gospodov častnikov, se je nadejati, da se bode veselice vdeležilo vse, kar je istinito patrijotičnega v Trstu.
Tržaške novosti:
Otroci in a n g o 1 j varuh. V hiši št. 302 v Skednju so pustili stariši svojo 5-lctno hčerko Dragotiuko Černe nekoliko minut samo. Dete je splezalo na okno in igrajo se na tako nevarnem mostu je padlo z okna na dvorišče. Dasiravno je bil padec iz visočino jako silovit, se je dete samo nekoliko pobilo, ter je iz vsake nevarnosti.
Tatvina v vojašnici. V četr-' tek po noči so se priklatili tatovi v gostilno j g. Ljudevita Lohr v velikej vojašnici, ter, odnesli razne dragocenosti in 200 gld. v > denarjih- Redarstvo išče drzne tatove.
Nesreča. Mornar Jan Viscovich iz Makarske je padel na krovu Llovdovega [ parnika Lario tako nesrečno, da si je zlomil levo roko. — Odnesli so ga takoj v bolnico.
Policijsko. Kovač Anton C. je v svojej ljubeznivosti hotel lastno sestro zaklati; ker je kričala na pomoč, preljubeznivo-vročega bratca spravili so stražarji pod ključ, da se ohladi. — Izpred skladišča g. Avg. I). v ulici Valdirivo so odnesli tatovi sod olja težak 200 kilogramov. — Sinoči so uzmoviči obiskali mesnico gosp. [vuna V. v ulici Beccherio in ukradli 1 nazidno uro, 2 noža in 1 gld. 50 kr. denarja.
Sodnijsko. 51 letni seljak Andrej Va-tovac, oče 6 otrok in 28letni njegov sin Anton Vatovac iz Kopra bila sta včeraj obsojena prvi radi hudodelstva težkega telesnega poškodovanja na 15 mesečno, drugi radi javnega nasilstva na 4 mesečno ječo. —
Obisk postonjske vilenice. V ponde-ljek 30. t. m. to je na drugi binkoštni praznik otide kakor vsako leto poseben vlak iz Trsta v Postojno. Vilenica bode razsvitljena z električno lučjo. — Vlak otide iz Trsta ob 8. uri 40 m. prcdpoldne in se povrati iz Postojno ob 11. uri 50 m. zvečer.
Goriške novosti. Deputacija družbe sv. Cirila in Metoda, njej na čelu sam predsednik, vč. g. Tomo Zupan, se je v sredo poklonila goriškemu nadškofu, kateri jo je sprejel jako milostljivo in društvu podelil svoj blagoslov. — Za Erjavčev spominek in ustanovo jo odbor dosedaj nabral f. 2462*44. — V zadnjej št. „Soče" smo čitali članek o knezu Ilohenlohe; člankar pravi, da je bil knezov govor govorjen na više povelje in da se sme smatrati kakor zrcalo načel, ki vladajo v odločilnih krogih na Primorskem.
Iz Štanjela nam pišejo: Dne 1). t. m. imel je odbor vinarskega društva sejo v Tomaji, v kateri je objavil g. predsednik, da je vis. c. min. kmetijstva društvu podelilo 4500 gld. podpore. C. kr. nam. svetovalec, g. Conrad, obljubil jo tudi društvenemu predsedniku, da se sme društvo na-djati še nadaljne podpore, če bodo delovalo s pridom. Gotovo izdatna podpora, pa tudi lepo priznanje, kake važnosti je to društvo. Želeti je lo, da bi pristopili k društvu sosebno manjši posestniki-kmetovalci, ki nemajo potrebnih kleti in primernega orodja. Ker ko dozida društvo obe kleti, ne bo sprejemalo več novih udov. Pa tudi večji in razumnejši posestniki naj bi to storili, če jim ni obča korist in napredek lo gola fraza.
V Ljubljani so uže zopet onesnažili Anastazija Griina spomenik, kar je obžalovanja vredno. Pa sumi se in nekda po vsej pravici, da to delajo nekateri nemšku-tarji, da bi le narodno stranko pri vladi komprimitirali.
Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je imelo dne 20. aprila svojo IX. sejo. Navzočni: prvomestnik T. Zupan, podpresodnik L. Svetec; odborniki: M. Močnik, Iv. Murnik, dr. Vošnjak, J. Žičkar, A. Žlogar, A. Zumer, ter jeden zaupnih mož. Prvomestnik naznanja, zakaj do /,daj ni bilo mogoče na višjih mestih pokloniti se; omenja, da so umrlega rodoljuba Šu-beca iz Dutovelj dediči izplačali volilo 100 gld. ter da si družba povsod zmirom več prijateljev pridobiva, kar bo osobito dokazala prihodnja velika skupščina, o katorej bo razgovor itak v tej seji. Tajnik naznanja tekoča oravila ter opozarja na važnejše točko, o katerih bodo danes poročali dotični odborniki. — Blagajnik omenja finančnih zader, ki se smejo jako ugodno imenovati, opozoril jo že tudi podružnične denarničarje, naj prav redno dopošiljajo nabrane vsote, ker so družbini izdatki takoj letos znatni in bodo v prihod nje šo večji. Blagajnik poroča o raznih podružničnih prošnjah; trem podružnicam se uslišijo. Zasebni kova prošnja pa se je spoznala za tako, ki presega družbin namen; torej neuslišana. Nasveti neko podružnice so za zdaj ne vsprejmo. Velika letošnja skupščina utegno biti najbrže v Ljubljani ali v Trstu. Glede nekega nas-vetovanega vrlega spisa ukrene se potrebno. Prošnji dveh podružnic se niste mogli u-slišati. Poskrbe se molitvene in poučne knjižice vsled neke prošnje priprostomu ljudstvu nekaterih podružnic. Za dve uri prvomestnik sklene sejo.
Sposobnost za vojno službo se v
našej državi vedno manjša. V letu 1885.
je bilo k stavi poklicanih 866.606 mlade-nieev, za vojno službo potrjenih pa jo bilo le 110.501, tedaj 127 izmej 1000. V letu 1884. je bilo 120.047, v letu 1883. pa 143.480 potrjenih. Iz tega so vidi, da je vedno slabše. Ako se ozremo na posamezne dežele, opazimo, da se sposobnost za vojno službo samo na Češkem ni pohujšala. Uboštvo, vedno rastoče delo v fabrikah in žganje povzročujejo, da se mladeniči telesno vedno slabše razvijajo in prihodnji zarod slabe. Glavna napaka nesposobnosti je bila preslabo telesno razvitje. Ta napaka se množi, kakor se vidi iz tega le: V letu 1881. je bila zarad te izvrženih 462 od 1000, v letu 1882: 478, v letu 1883; 494, v letu 1884: 525 in v letu 1885: 568. V letu 1878. je bilo preslabih le 398 od 1000.
„L" Austria" patrijotičen ital. list ima v svojej denašnjej številki jako zanimiv članek o tržaških poslancih. Naj ga čitajo tudi oni naši rodoljubi, ki razumejo italijanski.
Argentinska križarska ladija Patagonia,
izdelana v Stabilimento tecnico pri sv. Roku, dospela je 23. marcija srečno v Buenos Aires ter se je vožnja prav dobro obnesla.
Prva hranilnica v Bosni. V Brčki so nekateri bogataši sklenoli osnovati hranilnico. V ta namen so so zbrali 10. aprila v tamošnjej županijskoj hiši. Ustanovni zalog so je določil na 50.000 gld. Pričujoči so takoj podpisali 13.000 gld., 12.000 dobodo še od tamošnjih meščanov, tako da sama Brčka pokrije polovico ustanovnega zaloga, drugo polovico pa se nadejajo dobiti od drugih bosniških mest. Pravila so se uže predložila doželnej vladi v potrditev.
Pridelovanje tobaka na Dalmatinskem.
Iz izvestja finančnega ministra v državnem zboru priobčujemo to le: V letu 1884. so so v Dalmaciji pričele poskušnjo s tobakom in obnesle so se ugodno. Organi avstrijske tobakove uprave trdo, da dalmatinski tobak nikakor ni slabši od litce-govskega. Zato in ker tobak iz Hrcegovino nikakor no zadoščujc potrebam, na-sejalo so je v letu 1887 več polja s tobakom.
Lesna trgovina. Krakovska trgovinska zbornica je poslala trgovinskemu mini-sterstvu prošnjo, naj varujo gališko trgovino z lesom, katero jo nemška carina skoraj uničila. Zbornica prosi, naj vluda porabi ves svoj vpliv v to, da se doseže enak tarif za gališki les od vseh krajev, posebno do Trsta in Kormina pri vseh zadevajočih železnicah. Severna železnica je na to uže odgovorila, da tarif zniža, ako to store tudi druge železnice. Če bo imela vspeh prošnja krukovske trgovinske zbornice, bode to zopet hud udarec slovenskim in tudi hrvatskim trgovcem z lesom.
Statistika odvetnikov. Vseh odvetnikov v Avstriji je bilo pričetkom tega leta 2708, katerih stanuje 1721 v krajih 25 odvetniških zbornic in višjih sodišč, 987 pa v drugih krajih. Pomnožilo so jih je od lanskega leta za 69 in radi bi vedeli, za koliko se jo njih število pomnožilo v zadnjih štiridesetih lotili, ker to število more ogromno biti, a o tem statistika molčf. Največ jih spada pod odvetniško zbornico na Dunaji in sicer 772, tu spada en odvetnik na 3015 osob. Za to je odvetniška zbornica v Pragi z 654 odvetniki in spada eden na 8582 osob. Na tretjoj stopinji jo brnska zbornica z 227 odvetniki, kder spada eden na 0486 glav prebivalstva. Levovska zbornica ima 152 odvetnikov in spada eden na 17.541 osob. V graškom okolišu, ki ima 145 odvetnikov pa spada eden na 8369 prebivalcev. Tržaški okraj ima 87 odvetnikov, enega na f)333 prebivalcev.
Potresi V Mejiki se vedno ponavljajo. Mesto Montezuma je popolnoma porušeno; 150 prebivalcev je zgubilo živenje. V Oputi je bilo ubitih dvajset oseb pri posipanji poslopij. Tudi mesti Grenados in Gusabor ste skoraj popolnoma posuti.
Izseljevanje v severne amerikanske države. Od 1. julija 1886 do konca fo-bruvarji 1887 so jo v severno amerikansko države preselilo 221.049 osob, v ena-kej dobi prejšnjega leta pa 156.942. Mej naseljenci je bilo 61.450 Nemcev, 39.339 Angležev, 25.119 Ircev, 8.154 Škotov, 23.405 Rusov, 22.351 Austrijcev in Ogrov, 19.678 Svodov i Norvežanov, 17.914 Italijanov, 2.107 Švicarjev, 9.815 osob raznih narodnosti in le 3073 Francozov. V zunanjih deželah jo naseljenih skupaj lo 482.663 Francozov, temu nasproti pa 2,601.000 Nemcev, 4,200.000 Angležev, 1,077.000 Italijanov, 497 Belgičancov, 795 Švedov in Dancev, 337.000 Austrijcev
in Ogrov, 453.000 Španjicev in Portugalcev, 270. Švicarjev in 148.000 Rusov.
Prebivalstvo mesta Rima. Rim jo
imel največ prebivalcev za vlade cesarja Avgusta, ali ob času, ko ju bil Kristus na svetu, in sicer 1,337.000 duš. Od te dobe je začelo prebivalstvo padati tako, da je 335 let po Kristu bilo le še 300.000 pre« bivalcev. V letu 1377, ,ko se je papež preselil iz Avinjona v Rim, imelo je mesto le 17.000 duš; od te dobo pa je začelo prebivalstvo zopet počasi rasti in pod papežem Leonom X. je imel Rini uže zopet 50.000 prebivalcev. V začetku tega stoletja se je povzdignilo tia 165.000 duš, 31. decembra 1871 jih je bilo 248.000 in zdaj jih je 356.000.
Ivana Trnskega slavnega hrvatskega pesnika zahvala slovanskej čitalnici in tržaškemu Sokolu.
Slavnoj slov um skuj čitaonie u Trstu za-hvalji je se usrdno la ffes'it-'l prihodom »lave petdeHetgodiŠnjirn svoga književnoga rada \ ž li slavnoj čiao ici dugovjek obstanak i svHki napredak sv« gospode članova zahvalni štovala«;	Ivan Trnski
U Zugrt-bu 16. svibnja 18H7.
Slavnomu »TiSćaiiskomu Sokolu« zahvaljuj« se llepo na liepoj brzojavnoj čeitifcci prigodom slave 50 godišnjice svoga pjesiilkovanja 1 želi slavnomu »Sokolu«, da -e raduje napredku snage i sloge svojih članovi«, a osobito slozi Hrvata i Slovenaca i da uza sreću jednih 1 drugih, razioga itnudu ti volji od žati sve gospode »SokolaŠe« iskrenoga štovaoca L' Zagrebu, Iti. svibnja lr-N7
Ivana Trnskog
Tržno poročilo.
Kava — trg trden ; cene so sopet vise postale Prodalo se je te -*ni 1300 reč Uio po I. »9 d-, 112, X.'5(J0 vreč Sanlos po f liiU do 113, Moka stane f lili do 136, Oeylon plant f. lih d o Ml1, Portoricco 1' l"Ju do lo-!, Java Mul. f. 113 uo 114
Sladkor — slat a kupčija po še nižih cenah, mgo zadnjič. Prodalo seje tu dni ouOO vreč sladkorja v vrečah po f. 17 50 do 10'J5
Sadje -- prav stala kupčija, cene šibke. Pomer.uiče f. 1 do 5, lirnoi i f 1 Ho KiO, li^e v v. ncih I. 11 do 12, rožiči pulješki t'. H .10 10. grški f. ij do T>\iO, mmnllji f. 7 do8-<, opuša I. 2u do 21, uvehu naviuln.- I. 1 i do 14, Eleme t. 15 do 27, Sultani).a I SW d<• 2».
Olje — še nrec-j iskano. Denes stane namizno olje f 50 do »Ki. jedilno t'. 34 do 4(J.
Petrolje - rusko f 6T>0 do 6 75, amerikansko f. H nO do 8'7,'j.
Domači pridelki. — Fižol rušeči f. 8, beli f. 9, bohiiie • f. 9 do 9-5U, koks f. 10 50 do II; iiihsln štajersko f. do 90.
Žito — slabo obrajtano. — Pšenicu stane ruska 1' 9-oU do 10, koruza levautinska f. 0 25.
Les — slat) obrajtan, cene za zunanje trgovce UtVubljlve.
Seno — dobro konjsko se proda po 1. POD do 1 75, vdovsko f P85 do 2.
B o r s n o poročilo.
Zadnje dni je borsa posula sopet prav op iiiiisliaiiu in imaiiio ZiZnamovati više kurze na vsej črti TunJetica, posebno za državne rente najboljša.
Dunajska borsa
dnu '20. inaju. Enotni drž. dolg v bankovcih — — gld. 81 15 „	v srebru — — — „ 8J.20
Zlata renta-------— „ 11J50
5% avstrijska renta — — —--, 9<>'9U
Del niče narodne banke —- — — — „ 8KU'—
Kreditne delnice — —---— „ 2;2,10
London 10 lir storlin--— — — n 127 —
Francoski napoleondori — — — — „ 10-07 C kr cekini — — — _____ ^ 593 Nemške marko — — _ _--n 62,3 •
Potrti od globoke žalosti javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je Vsemogočemu dopalo, našo presrčno ljubljeno hčer in sestro
MARIJO
po eno letnej trajajoči bolezni, previđeno se sv. zakramenti sa umirajočo v dan 18. maja 1887 zjutraj ob 1 uri v 20 letni dobi nje življenja, k sebi poklicati. Pozemsk; ostanki predrage pokojnice bili so dne 20. t. m. ob 9 uri zjutraj položeni na pokopališču pri sv. Danijelu k večnemu počitku.
Prilično izrekamo vsem prijateljem in znancem, ki so se o bolezni in smerti naše nepozabljive Marije tako blagodejno spominjali in v toliko ogromnem številu spremili preblago k poslednjemu počitku, posebno čč. gg. duhovnoma, pevcem za giuljivo petje, dekletam za obilno vdeležbo najtoplejšo zahvalo.
V Volčah 20. maji« 1887.
Žalujoči: Fran in Magdalena Gabler, stariši.
Fran, Avgust, Jakob, Leopold,
bratje.
Zahvala
za izredno nagrado gold. 100, lutero mi ju banka »Slavija« velikodušno podelita za škodo po požaru, dasravno nisem bil več dve leti tavarovan. Bog pluti!
V	Podragi, 17 maja 18M7.
Matej Pohole.
Naznanilo.
Javljam slavnemu občinstvu, da sem opustil gostilno »p'i Konjičku« Vin Morelli št. '49. ter se preselil v Lovisonijevo hišo Via Ci-pressi št. 4, kjer bodem imel Vtdno pripravljene sole za popotnik- in velik hlev (Stalo) za konje in vole. Kakor do sedaj, skerbel bodem tudi odslej vedno za izbrano in naravno vino, izvrstno kuhinjo in dobro postrežbo.
Priporočan) se naj topUj* mojim dosedanjim g>stom in stavnemu občinstvu, dame v obil. m številu tudi v novih prostorih obiščejo.
V	GORICI, dne 19. maja 1887.
1-3	ŠTEFAN KAFOL.
Museo Meyerott
zemljišče Ralli, proti Giardino Publico
u Trstu
Podpisani časti se objaviti ovime si. občinstvu, kao takodjer i c. kr. vojničkoj posadi, da ee današnjim danom biti u njegovom museju nova izložba slikah. U nadi, da će štovani posjetitelji i ljubitelji umjetnosti sa ovom drugom izložbom biti pod-puno z,r.dovoljni, moleći za obilni posjet, bilježi se sa dubokim štovanjem
3-3	J. MEYEROTT.
Mlekarska kranjska zadruga
v LJUBLJANI
daje s tem naznanilo, da more postreči s finim namiznim sir«n ki se prodaje po s'e-dečih cenah :
Namizni pretoisti sir I. vrste kilo f. 1.
tolsti „ II.....f. - 80
„ poltolsti „III. „ „ f. — 60 Namizno izvrstno surovo maslo kilo f. 1.10 Kupcem večjih iniu Žin dov li se primerno znižana cena.
Riunione Adriatica di Sicurta
x Tr«tu
Zavaruje proti poiarom. provozu po suhem, rekah in morju, proti toči, na Živenje v vsih kombinacijah
Glavnica In reserva društva dne 31. decembra 1883
Glavnica društvo	gld. 3,3O0 <H)O--
Reservni fond oi. dobičkov ■ Posebna reserva dobičkov od
zavarovanja na življenje Rezervni fond za podjetie na premikanja vrednostnih efektov Premijna reserva vseh oddelkov • Reserva za škode	•
V portfelju: Premije, ki ee imajo potirjati
v prihodnjih letih . . . . • Skupni znesek v:. h škod plačanih od I. Ih38 do 1883 gld. 114.949847 01 Urad ravnateljstva 10—24 Via Valciirivo, ft. 2 (v 1»stn*»j hifii.
Krojačnica A. Bonne.
trg Sv. Katarine št. 1. ne-9
izdeljuje fine, cene oblake po najzadnjem kroju. (Preseii se 24. avgusta t. 1. na Corso št. 4, II! nadstropje, nad uredništvom lista »II Piccolo«.)
•••••••MOOO0«!
® Proti hemortidam! •
Kdor hooe čuvati svoje zdravje, naj rabi ^^
O	v i»rnv«'	A
9 MENIŠKE KROGLJICE
536.62202 150.000* —
161 500 -
.342.780-36 267 601-
16,954.118 57
odceva esenca
:\lekarja Piccoll ja
. v Ljubljani
resila me je od nepopisljivih muk, k »je sem trpel vsled želodč^ve obolelosti veliko let ; vs i umetnost in v-da zdravništva obupala nad m-noj in gotovo bil bi dan-s u|e pokopan, ko bi ne našel rešilne roki v »-m neprecenljivem srodstvu, ki me je re-š'lo pocubne bolezn.
H. Hermann, delovodju v tržaškem nrz"nalu.
1/delovatelj pošilja jo v Zibojčkih po 12 steklenic po p!. ■ •»« po poštnem povzetji. Poštnino trpe p. t. naročniki.
V steklenicah po 15 ne." se prodaja v lekarnah: Iliasoletro, Foraboschi, pl. Leitenburg, Lipmndi, I'ozzetto, Pnmnarer, Prondini, Kavnimi. Rovi«. Saraval, za magistratom, Sorra-vhIIo, Udovicich in Zanotti in v večjem delu lekarn na Štajerskem, Koroškem, Primorskom, Tirolskem, v Istri in Dalmaciji,	21 — 50
Želodečne bolezni ozdravi brzo in posvema
JERUZALEMSKI BALZAM
-lini in riHilosepljivi ž.-lndčni puafti lin si človek izvoli pravi l«k proti želodčnim boleznim, pač nI tako iehko. posebnu dandenes, ko v trgovini prodajajo vsakovrsten enake leke
Vt-čina raznih kapljic, izlečkov Itd , katere se občinstvu kakor pravi čudeži priporočajo, niso nič dru2ega, nego škodljiva zmes Kdirii Jeruzalemski balzam ni j» zagotovil vsled svoje priproste »HHtave, odločno oživljajoče in Želodčne Živce h'tro kr^pčaln* moči pravico prednosti nad vnemi dosedaj v tej stroki poznanimi zdra-vilami, kar dokazuje tudi se vsakim dnevom veče pra^anje no njemu. Ta baliam bo^at na delajočiii snovih kineško robar-bare, katera korenika j-* poznana zarad njenega upodneea upliva na prebavljenje ni čiičenje, je zanesljivo sr.-dstvo proti težavam v Želodcu odvisnim od slabega preb vijanja; zalo pa pa vsi sttokovniaki in zvedenci priporočujejo proti nejeŠčnosti. zabasanju, smrdljivi sapi. gnjusu, riganju, bacanju, proti hetnoroidalnem trpljmiju, zlatenci in vsak^j bolezni v črevesju
Steklenica z navodom vrud stane StO novcev.	17 — 48
6LAVN0 SKLADISOE u LEKARNI
G. B. PONTONI
v fiOIUGI.
Skladišča v Trstu v Iekari i Marku Ritrnstnt i G. B. Roeit, na Reki v lekarni al Redeiiiore. Gineiii*r, v Korminu v lekarni A. Franzoni, v Tominu v lekarni E PHliso-,.	»4-48
LA
FILIALE
della
BANCA UNION
TRIESTE a' acoupa dl tutte le aparailaal dl Banoa e di Cambi« valute
a)	Accetta rertamenli in conto correntt:
Abbuonando 1'interesne annu. : per Banconote 3V« "Io con preavviso di 5 giorni 8'U .. ,	„ . 12 .
•1'/4 ,, a Sei inesi tisso
per Napoleoni 2»l. °/0 con preavviso di 20 giorni a ,......40 .
a'/ M •	.«	.3 me»i
3'|......6 .
fer I« Uttire dl Ver.mmento in oirco'A/lon« II aiiovo USiio iTinterfet-ie itndrfc in vK'ore u partlre dal glorn« ls. 8i. april«. 3. JH. maK^io, lH, luglio e 18. ottobre a »«nonda dtjl prnavvl^o. Trlssta 13 AprlU 1886.
Warrants
UANCO 6IRO
abbuonando II 3°/0 interesse annno sino fjualiinque »onima; prelevazioni sino a fiorini 'JO.OOO a vista vorso ch&iu*; importi maggiori preavviso avanti tu Borsa. — Conferma dei versamenti Iti apposilo libretto.
ConteKKl" nertuitii versi entl fatti a qualsiasi ora d'ufficlo la a vta del medetimo piorno
AHNume pel proprl cor-■rentiaati l' tnr.axsn di Cambiali per Trteste, Tiin«« e Rudapeit, rilascia loro astepni per tfuente iiltime ptatte ed accnrda lorolefacolta di domlolllare^/fi presto la sua cassn f»-« noo d* »pena per cmhI.
b)	S' incarica deU'acijuisto e della vendxta di efTettl pubblicl, valute e dlvise, notiche deli* incasso d'assegni, cambiali e cnupons, verso '/»"/o provig-gione,
accorda ai suot cnmmittenti la facolta di depntitare efftlti di qval»tast tpeeie e ne cura gralu l'tncasto di coupont ali a »cadtma.
La Filiale della Banca Union
Hezione Slerel) s' incarica deli' acquisto e della vendita rli merci in commissione, accorda sovvenzioni ed apre crediti sopra mercan/.ie ad essa consegnate. oppure polizze di carico o Wurants.	1U—24

(Pillole dei Frati.)
kri čisteče in proti hemoroidam, ES^ koje izdeluje P. Fonda tSffl
farmacista t Piranu Prepotrebne za vsakega, kateri trpi na hemoroidah, zabasanju, hrezteŠ-nosti, glavobolji, t--r »ploh veliko sedi, rne čistijo kri in dober vspeli potr-jtijejo zasebna in zdravniška spričevala. koja so priložena 2 podukom za porabo vsakej Škatljlcl v slovanskem,
nemškem in Italijanskem jeziku. Prodajajo se po 20 nvfc 'katljica v vsih iekarnsh Trsta, Heke, kakor tudi Istre, Dalmacije, Goriške/a in Trenta.	10-52
9
O
Dobiva so v vsih knji/arnah 13. nakladi, ravno izašla medic, svetovalca
Dr. MOLLER-JA
najnovejše delo o slat osti, oslabelih živcih, o na-stopkih mladostnih pregreškov iti.
Pošilja so tajno za 60 nv. v pošt. markah
KAROL KRE1KENBAUM
7	Braunschweig.	14-52
L1N1KA
za spolne in ielod-črfve bob sti, nastope Lokuženja l oslabenja moŽke slabosti, poluclj-\ žgeČo vodo. močenje postelje, puščanje krvi, zabi'je vode, in za vse bolezni mehurja, droba in živcev. Tudi pismeno po najnovejšem znanstvenem posto auju z neškodljivimi sredstvi	11-23-104
C. Slroetiel, .specijalni zdravnik Llndan am Bodenaee
Išče se služba.
Mladenič 27 let star, absolviran or-ganist, z dobrimi spričevali, zmožen slo-j venskega, nemškega in hrvatskega, kakor tudi prilično talijanskoga jezika, išče službe, bodi si kakor občinski tajnik ali kakoršno drugo službo no glede na plačo. Več se i i z v o pri opravništvu „Edinosti". 2—3

I Ljubljanski Zvon. |
»
<v, <8
<18
Gld.
Gld. 4.60. 2.30. -- Gld. 1.15.
| JULIJFGRIMM,
(ležnikar, Barriera Vecchia št. 18
jo zelo bogata zaloga .soliičilikov za pospe, za jako nizke cene. — Solilčlliki za gospodo od 90 novfc. naprej. — Najnovejši „Entrccots" za gospe, svilnati in pol svilnati. — Mali dežniki za otroke ' od 25 novč. naprej. Zaloga dežnikov iz svilo, satina, volne in bomba/a. Sprejemajo I so popravki za jako nizko cene. 70—104
U Ozdravljenje plućnih bolezni
FM Tuberkuloze, (sušice, jetiko), naduhe, zaprte sape), kroničnega bromhijalnega katara
po plinovi


m
itd
E^H^-ZL-^-O ITI
m
i ii
m
Ki
nM	(po rektalnej injekciji).
Najueverjetnriji, skoraj n'dosegljivi idejni zdravnikov je z ovim postopanjem po- mjš jy polnoma dosež-in ! O i osupljivUi, nepogrešivih vsp^nih govore najjasnejše sle<ieča .=j| pisma slavnih profesorjev, koj i navedem> v kra'kein, toda kolik r mogoče z lastnimi |[k= IM besedami, in koja so bila tudi potrjena po zdravnhkih listih til- in inož< mstva: (sjl Prof dr. Bergcon. Po tridnivnej pliriovaj ehalaciji po r ktalnej injekciji, izdatno i|j= pojemanje kašlja in izvržka, potem popolno prenehanje, — mrzlica, pot in hriravost Milje posve izsiiiolu. — Truplo se redi vsaki teddii za V, — 1 K Ravno tako brzo o*- Ift^
L^-l druvljenje tudi pri starej, c.d6 pri miliarnej tuherkolozi. — Bolnik se ozdravi ter more ^Til tudi najtežjiu posel zopet opravljati. —"
Hij Prof. Or Ciirnll. Pri na luhi se more pol nre po plinovej exhalaciji laglj*^ sonsti. LJ-I LJiJ— Ako s- «-xhalaclju dalji rabi, se naduha ne povrne več. Zoper š«uicl iu naduhi je "ji: IM ^xlialacija i/kuseno, izvrstno sredatvo" LLEfT Ur. Dujardin Beaumelz : ° —' ------—---------------- »••»— l^1
Prof.
O do pri ufoničnem grlu. po^ko dovan- mu po tuber-
' *"	..... BI
Dr M. Langhlln. vo lja bolnice v Fila<lelliji je vporabil plinovo exhalac jo pri 30. HlH
popolnoma ozdraveli. It!
Vsaki dan pa se množi zravniška noroč U o sretnim ozdravi j nju, ter je rarun jUH lavadeniii spričeval š* iiiiioko družili od slavniii profesorjev Tudi v c. k. jav.ej bol- rH
|"L| kolo i, so ss v V tednih zacelile otekline daniravno je bila llŽe polovica pljuč Tu- lIDl iJil »dejan h . liki
klil bol nik.i«, k »ji so bili uže v najzadnjem stanju tuberkuloze in vsi so pld ki
L.J niči na Dunaja se vporubljuje stroj /h plinovo exhalacijo. — Imamo ninofo spričeval LLLr j]'»(Izravelih. C. kr. iz tlj. priv. str .j za plinovo ex talaoijo (Itectal .1 n jeetor) se tiooiva z|\J
zdravnike, ter ipi |]Jri ISU
FLj vs.mi pripravami za pripravlj-nje j>livi. iu z popisom u vporavo za jjn more rabiti
m
tudi vsak bolnik sam pri
Dr. KARLU ALTMANN, Wien VII., Mariahilferstasse
— Ozd-avljenj- ni
IU!
N. 80/A ||
niti |(xr
rijj ter stane rI.8.30 z omotom proti gotovem novcu ali provzetju. l^teJuvnn, niti ovira vsakdanji posel.

A. MAYER-jeva
zaloga piva v Ljubljani
priporoča zasebnikom in gostilničarjem na deželi trajno iz-vožno
pivo v steklenicah
iz pivovarne bratov Kosler v zabojih po 213 in 50 steklenic, 12—8
Marijaceljskc
želodečne kapljice.
izvrstno delujoče zdravilo pri vseh boleznih na želodcu Neprecenljive dobrote je posebno vpliv uji-hov pri notočnosti, slabosti želodca, ako z grla smrdi, napenjanju, kislem pehanju, keliki, želode*-
nem kataru, goreftiče (rzavci) pri preobilnej produkciji slin, rumenici blu-vanju in gnjusu, glavobolu, ako boli iz želodca) kre v želodcu, zabasanjl, preobilnosti jedi in pijač v želodcu, proti glistam, bolezni na vranici in jetrih in tudi proti slati žili ali liimorojdam. Cena Hteklenici je z nakazom vred samo nov Olnvni zalog ima lekar-ničar „k angelju varhu".	53-20
I>r. Brady KreniHler, Morava.
V Trstu jih pa dobite pri lokarničarju T. Seravallu blizo starega sv. Antona
Na obroke! (M-7()|
daj»* pohlitvo tapecarije, razno strlino* blago za ob oke. ure vsaka vrate
M. Coreni
"la rtell« Lak'l1H ftt V. 1 P. II.
Androna Gusion priporoča veliko zalogo sadja vsake vrate najboljših plemen na drobno in debelo. —
Prevzame vsako pošiljatov na deželo, katera se izvrši točno iu solidno. 10') 35
i Glavni zg<>. i dit event
! 500.000
i niarakah.
Oglas
z i
sg >dltke
evoćf* ! amči i država.
Poziv na sudjelovao e kod
Lutrijskog srećkanja koje garantira Hamburg iz kojeg će se stalno
7 milijuna 222.000 marakah
dobiti.
S<? d lei nv.< unosne novčane ut-ije, koja snstoji noltifj nacrta sitnih 97 O0l) sr«. d a k an, j su slie o : N ijvnči sgodit ik jest 9 15 eveiit. 500,000 mar.
marale.
Premija 300,000 1 siroditi'ik ut00,000
2 s god i ta k 4 100,000 1 se od i ta k a HO.OOO
1	sgoditiik a ir> OOO
2	sgoditak i\ »O OOO
1	s god i tak i\ OO OOO
2	seodituk d !>0 OOO 1 sgoditak n »O OOO n S god i tak a SO OOO 26sgoditnk a 10,000
nisrak.
»OOO .1 OOO
v.ooo
■ OOO SOO
'G sgodltak h W»j ugodi tak A 258 seo i itn k d
ol'?sgnditak a
"OlseoditHkA 15 »s7od. A 300,200,1 nO 3«»950 »godittk A ||5 7D0i)«£o<l Al.M. 100 94 /doOsgod.AOl I0.90
iikupito IM.900 sjoditakfth
ovakovih izadje sjeg'irno u malo m) g'cih n 7 odielah. Glavni sgodit-k I r.'da &0.000 mar., naraste u 11 miAO.OOO m u III. na 9O.OOO m . u IV. na HO OOO m., u V. nu ooooo m, u VI. loo.ooo m., i sa premijom od 300.000 eventualno oOO.OOO marakah. — Za nrvu vucidbu, koja je službeno ustanovljena, stoji :
elela orig. srečka 6 m. Ili f. 3 60 a vr. ool	n 3 » » . 180 »
Četvrt « V/ . » 90 nvč •
te razpošiljam ove od države zajaniSene originalne Bredke (nikakve zabranjen« pro mesej su vucidbenim nacrtom sa drlavn'm g"bom uz frankiranu pošiljku sv.>t" i \\ najdalje krajev« Svaki sudionik dob j • od mene nakon s« ake vu.-idbe listu sgoditaka badava; - V iK-i«! n i nacrt sa državnim grbom, na koiem se ini'nze 6 uložci razdioba Msudita^ah polae i razredah razp"Siliani unaproii i .	badava	5-15
Izplafu i pošiljku dobivenog novca
§a!j m sam izravno na interessnte uz naj-strožiju tajnoHt. Svaku nnrufbu može se poslati na* V^iatniooiaa ili proporukom lista. Neka se dakle svatko obrati odmah rudi brze vucidbe i to svakako do
merjs. tek ude godine pouzda
o« Samuel Heckscher-a »-nr.
bankir i mj«nja3nlca u H tmburgu.
I.astnik druStvo „Edinost'
Izdatolj in odgovorni urodnik Viktor Dolenc.
Tiskarna V. Dolenci v Trstu.