Poštnina plačana v gotovini Maribor, četrtek 9. julija 1956 Štev. 154. Leto X. (XVII.) MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK Uredništvo in uprava: Maribor, Gosposka ul. 11 / i elafon uredništva 2440, uprave 3466 Ishaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri > Velja meaečno prejemati v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek „Jutra“ v Ljubljani / PoStni čekovni račun št. 11.408 99 JUTRI 99 ^tmcsia tumMa m }HS lj)tioVM £fM MtUleua od „HaŠi'&te" 120 mty. dme&iev izvolitev novega vodstva Jugoslovanke nacijonalne stranke na kongresu pred dobrim tednom dni v Beogradu, pod predsedstvom g. Petra Živkovica, je toliko obvladala in absorbirala ves interes naše javnosti, da je skoro neopažen šel mimo nje oni del kongresa, ki je »začrtal smernice strankinim pogledom na gospodarska in socijalna vprašanja. In vendar je najmanj tako, kakor — naj nam bo dovoljen ta izraz — pomladitev stranke v njeni vodilnih vrstah, važna tudi usmeritev stranke v pogledu gospo darskega dela in v pogledu socijalni Problemov. Bivši minister in priznani gospodarski strokovnjak dr. Slavko Še cerov je imenom strankinega vodstva iznesel v izčrpnem referatu pred delegate vse one najvažnejše probleme našega go spodarskega in socijalnega življenja, ki bodo tvorili bistvo strankinih naporov in njenega udejstvovanja, bodisi da bo o-stala v opoziciji, bodisi da bi nanesle prilike, da bi prišla na vlado. Podčrtati je treba predvsem odločnost, s katero je dr. Šečerov naglasil potrebo načrtnega gospodarstva. Dočim so sko-10 vse države krog nas, tudi one, ki so bile še nedavno pobornice gospodarskega liberalizma, po sili prilik preokrenile svojo gospodarsko politiko v smeri načrtnega gospodarstva, in dočim tudi pri nas zastopniki vseh najvažnejših gospodarskih panog že leta sem prihajajo zahtevo po novih potih v državni gospodarski politiki, si naši merodajni še ved no niso na jasnem glede njene preusme-litve. Niso si tia jasnem niti v temeljnih vprašanjih, in se zgodi, da se v trgovskih pogodbah enkrat ščiti industrija, drugič zopet kmetijstvo odnosno kakšna druga panoga našega gospodarstva. In vendar bi se morali vsi zavedati, da inora naša gospodarska politika nositi obeležje kmet ske nacijonalne in socijalne politike, da Pa moramo baš radi izpopolnjevanja in napredka našega kmetijstva izgraditi tu di svojo domačo industrijo kot nepogrešljiv del našega narodnega gospodarstva, predvsem ono, ki naj predeluje naše a-grarne in druge sirovine. / Cilj načrtne kmetske politike mora biti dvig materijalnega blagostanja in duhovne moči našega kmetskega stanu, dvig njegove kupne moči, ki je predpogoj tudi za obstanek in napredek naše'obrti in trgovine. V tej smeri pa je predvsem poleg že tolikokrat povdarjene potreba da se izenači nivo cen kmetskih in industrijskih pridelkov — potrebna na eni strani nujna dokončna izvedba agrarne reforme, ki naj končno ustvari močno malo kmetsR0 posest, na drugi strani pa dokonča rešitev problema kmetske raz-dolžitve z žrtvami i kmetov i upnikov 1 države. Važen gospodarski, a obenem nacionalni problem je vprašanje tujega kapitala v naši državi. Kakor je gotovo, da si samo jz svojih sredstev ne moremo ustvariti močne domače industrije, tako gotovo >2 pa tudi, da moramo z vsemi sredstvi delati na to, da omejimo tuji kapital na njegovo pravo vlogo .v našem narodnem gospodarstvu in da pobijamo njegove zlorabe na Škodo našega ugleda, naših financ, našega konsumenta in našega delavca. Našička, Krivaja, Ba-tignol. Feniks in druga imena, ki so nosilci tujega kapitala in ki so se pojavili pri nas v zvezi s težkimi korupcijskimi aferami, so nam dokaz, da treba tu brezobzirno ne samo ukiniti vse privilegije, ZAGREB, 9. julija. Kakor poroča zagrebški »Hrvatski dnevnik«, je uvedlo okrožno sodišče v Zagrebu na zahtevo državnega erarja kraljevine Jugoslavije, ki ga zastopa davčna uprava II. mesta Zagreb sekvester nad podjetjem »Našička« d. d. v Zagrebu radi plačila zneska 59,736.146 Din. .Ta zahteva državnega erarja poteka iz naslova neplačanega državnega poslovnega davka in pristojbin. Državni erar je v začetku 1936 vložil pri finančnem sodišču savskega finančnega ravnateljstva v Zagrebu tožbo radi izplačila prikrajšanih davščin v višini okoli 120 milijonov dinarjev in se je fin. ministr. v Beogradu obvezala »Našička« d. d. na izplačilo 46 milijonov dinarjev v treh enakih obrokih v mesecih maju, juniju in juliju 1936, pri čemer si je državni erar pridržal pravico, da v slučaju neplačanja enega obroka zahteva plačilo celotnega zneska. Našička tvornica d. d. ni temu zadostila in sc je radi tega uvedel sekvester. ' Sekvester je pri proučitvi imovinskega stanja Našičkc ugotovil, da je v smislu navedb vsa premič-ninska imovina Našičkc založena pri tt. Atlantic Timber Trading Corporation Ltd. Montreal radi dolžnih 7,7000.0000 švicarskih frankov. Ker so predstavniki navedenega upnika obenem člani ravnateljstva »Našičke.« in ker se je založitev vse imovine »Našičke« navedenemu upniku izvršila v decembru 1935, se je sekvester dr. Feliks Sternberg, odvetnik iz Zagreba, postavil na stališče, da je zahteva državnega erarja eventualno v nevarnosti in je stavil finančnemu ministru predlog za vložitev tožbe navedenemu upniku. Sekvestraciji se je priključila tudi zagrebška mestna občina. Sekvester je do danes položil od dohodkov »Našičke« na račun državnega erarja okoli milijon in pol dinarjev. £etdsk$e emeiMe želve t*e to megei tešiti M mditu petoft NEWY0RK, 9. julija. Položaj ameriških agrarcev postaja radi strahovite suše vedno obupnejšl. V državah Dakota, Nebraska, Montana in Minesotta ne bi mogel niti svetopisemski vesoljni potop rešiti žetve. Pobožni farmarji pravijo, da je strahovita suša šiba božja radi gospodarske politike, ko se je dopuščalo v letih izobilja zažiganje pšenice, da bi se cene dvignile, štiri petine žetve v teh državah so uničene. Po dvodnevnih coprnijskjh ceremonijah indijanskih plemen v državi Arizona je bl!o tamkai dva dni nekaj deževja( kar je pri poganskih Indijancih zbudilo splošno navdušenje, ker mislijo, da so te coprnijske ceremonije pripomogle do dežja. V južni Dakoti in Wyomlngu so radi suše nastali veliki gozdni požari. ki jih ima tuji kapital na škodo domačega, ampak tudi najstrolžje kaznovati vse zlorabe, uvesti nad poslovanjem tujih družb najstrožjo kontrolo zlasti glede dohodkov in njih uporabe in pa glede njih obdavčenja, pa tudi glede mezd delavstva in zlasti glede uporabe tujih delovnih sil. Obenem pa treba Narodni banki naložiti dolžnost, da organizira domači industrijski kredit, dotlej pa razširi kredite, kakor je to potrebno v času razmaha poslovnega življenja in novega gospodarskega zaleta. Z realizacijo Gospodarskega sveta, ki ga je JNS že v prejšnjem parlamentu uzakonila, katerega imenovanje pa so preprečile tajne sile, bo nedvomno načrtno izvajanje naše gospodarske politike dobilo močno pobudo in oporo. Delegati na kongresu JNS so od dr. Šečerova iznesene smernice za gospodarsko politiko stranke soglasno odobrili in s tem pokazali polno in globoko razumevanje za gospodarske in socijalne pro bleme, ki se v današnji dobi drug za drugim pojavljajo. Upamo, da bo tudi vodstvo stranke v polni zavesti svoje naloge storilo vse, da se postopoma realizira strankin gospodarski program, ki poleg tu navedenih točk vsebuje še polno drn gih, enako bistvenih in važnih. PMedd ftteska $8Uel»: več je vreden brzostrelni top kakor D N RIM, 9. julija. Italijansko časopisje se oeividno veseli zadrege, v katero je zašla v zadnjem času politika Anglije in Francije. Piše se celo o neki zagatni ulici. »Popolo d’ Italia« piše, da bi se bila lahko v Evropi že zdavna razčistila situacija, če bi Pariz in London imela razumevanje za svoječasne predloge v smeri ustvaritve direktorija štirih velesil. Mussolinijev list opozarja v vezi s tem na položaj v Nemčiji, ki je šla isto pot kakor Italija. Pritrditi se mora besedam nemškega propagandnega ministra dr. Gobbelsa, ki pravi, da je več vreden en sam dober brzostrelni top, nego vse Društvo narodov z njegovimi pakti in pogodbami. Italija razume popolnoma stališče Nemčije. Zdi se, da Mussolini še ni opustil svojega načrta o paktu štirih, to je Anglije, Francije, Italije in Nemčije, temveč je istega samo odgodil. Po vseh znakih sodeč hoče doseči Mussolini svoj cilj v etapah in to po navodno predstoječem pobratimstvu med Rimom in Berlinom v zadevj avstrijskega problema. Ato^teški vajui oezenat atetei v ueak LONDON, 9. julija. V laboratoriju arsenala vojne mornarice v Wolwlcliu se je pripetila grozna eksplozija. Pri preizkusu eksplozivnosti neke 15 centi-meterske granate je nastala nenadno eksplozija, katere učinek je bil tako velik, da je ves dotični del arzenala pognala v zrak. Radi strahovite eksplozije je bilo ubitih 5 vojaških zastopnikov, med njimi tudi major Long, vodja laboratorija. Podrobnosti o katastrofi držijo vojaške oblasti v strogi tajnosti. Ztehi3, da je njegovo delo obsodil g. L. Davidovič in g. dr. Maček. Oni mu je odkrito očital marksistične cilje in ga je vljudno odstranil od sebe. Toda dr. Dragoljuba ni lahko odstraniti. On se čuti danes, kakor bi dejali športaši, v polni formi in daje »vse od sebe«. On daje celo več od onega, kar se sme napraviti. Opsoval je vso udruženo opozicijo, posebno pa njenega prvaka v južni Srbiji g. Mih. Kujunžiča. Mi ne vemo, kako bo na te napade odgovorilo vodstvo udružene opozicije, ki nikakor ne sme obračunati s svojim nediscipliniranim članom, ki jim stalno dela neprilike in ki jih dovaja v zelo neprijeten položaj s pogostimi napadi. Zdi se, da je g. dr. Dragoljub udruženi opoziciji v napotje, kakor je menda tudi njemu v napotje vodstvo udružene opozicije. Drug na drugega režijo kakor mački v mesecu februarju. Včeraj okoli poldne so našli vpok. preglednika Ivana Strajnška umorjenega v njegovem stanovanju, ki je bilo izropano Za neznanim morilcem in roparjem se vršijo intenzivne poizvedbe - Morilec in ropar je odnese za 30.000 Din denarja, zlatnine in srebrnine — Kaj je Strajnškova soproga izjavila uredniku »Večernika1' Tajinstvenost je v zadnjem času legla j id Mariborom. Žal jc ta tajinstvenost] kriminalnega značaja in vodi v ono sfero človeških gonov, kjer se rafiuiranost stika /. brezobzirnostjo in kjer ugaša sleherni človečanski čut in čut usmiljenja ter ljubezni do bližnjega. Priče takšne kriminalne tajinstvenosti srno bili ob nedavnem misterioznem ter uprav gangstersko izpeljanem velikem vlomu v tukajšnjo podružnico Zadružne gospodarske banske. Ta tajinstvenost pa je legla tudi na dogodek, ki se je pripetil včeraj dopoldne v Mejni ulici 32, kjer je padla zopet človeška žrtev, ki si jo je izbral še ncizsiedeni morilec in ropar, da zadosti svojemu pohlepu po tuji lastnini in tujem denarju. Tudi ta novi kriminalni čin izpričuje rafiniranost in podrobno preteh-tanost v izvedbi roparskega in morilskega načrta. Mariborska policija je od včeraj opoldne dalje v permanentni akciji, da ubere pravilno sled za storilcem in da ga izroči roki pravice. Kot žrtev morilčevega načrta je padel 68letni vpokojeni preglednik finančne kontrole Ivan Strajnšek. Bla-gopokojni Ivan Strajnšek je bil sila marljiv. štedljiv in varčen človek. Njegova žena Marija je vsaki dan zahajala na mariborski trg in tamkaj prodajala zelenjavo in sadje iz svojega vrta. Vse te okol-ščine so morale biti storilcu dobro znane, da je lahko izvedel svoj peklenski načrt, ki ga podajamo v naslednjem poročilu. Blagopokojni Ivan Strajnšek je bil v Mariboru znana oseba. Pred vojno je služboval pri finančni kontroli v Trstu in se jc po prevratu preselil v Maribor in si je leta 1921 kupil s svojimi prihranki lepo hišo z vrtom v Mejni ulici št. 32. včeraj opoldne pa so ga našli mrtvega v njegovi sobi ob oknu, zastrtega in zakritega s predpasnikom, ki ga je bil vrgel preko njega morilec in ropar po izvršenem zločinu. Kedaj je bil izvršen grozen zločin? Že okoli 6. ure zjutraj je opazil neki stanovalec ob Mejni ulici v bližini Strajn-škove hiše mlajšega moškega, ki se je sumljivo oziral proti Strajnškovi hiši in opazoval, kaj se tamkaj dogaja. To je izkazano po neki priči, ki je to svoje opažanje sporočila preiskovalnim organom po odkriti grozni najdbi. Malo pred 6. uro pa je kakor vsak dan odšla tudi včeraj žena Ivana Strajnška Marija Strajnškova na trg prodajat sadje in zelenjavo. Revica pač ni niti najmanj slutila, kaj se bo medtem zgodilo z njenim soprogom. Bilo je okoli četrt na 7. uro, ko je neznanec potrkal na vrata Strajnškove stranke in sosede gospe Elizabete Hrastnikove, žene pismonoše, ki jo je vprašal, če je Strajnšek že vstal. Ko mu je odgovorila, da še spi, je odšel iz hiše. Ivan Strajnšek je trenotek za tem hotel na stranišče in je najbrže slišal neznančevo vprašanje, ker j skomaj vsak večer prinašal raznega sadja, je želel od stranke izvedeti, kdo ga je Se z njima poigral ter se nato proti ve- z obličja svojega moža. Trenotek zatem je biia o zadevi obveščena mariborska policija in je na mesto ogabnega zločina prihitela policijska komisija z vodjo kriminalnega oddelka, višjim nadzornikom Cajnkom in daktiloskopom Grobinom, da izvrši ogled in da ugotovi vse podrobne okoliščine dejanskega stanja. Policija je ugotovila vse to, kar smo že v gornjem delu poročila navedli. Truplo blagopokojnega Ivana Strajnška so potem, ko je policijski zdravnik dr. Zorjan ugotovil smrt, prepeljali v mrtvašnico na mestnem pokopališču na Pobrežju. kjer se v teku današnjega dne vrši obdukcija trupla. Uboga hčerka ... Pokojni Ivan Strajnšek jc imel hčerko Elzo. soprogo prometnika na šentiljski železniški postaji. Drugih otrok ni imel. Hčerka Elza ima dva otroka, ki ju je imel pokojni Strajnšek zelo rad in jima je iskal. Ko mu je Hrastnikova odvrnila, da je bil to neki mlajši neznani človek, jo je naprosil, naj steče za neznancem in naj ga pokliče nazaj. Hrastnikova je neznanca zares poklicala nazaj in stopil je s Stirajnš-kom v njegovo kuhinjo. Hrastnikova ve izpovedati samo to, da jc neznanec za seboj zaprl kuhinjska vrata, da se je potem slišalo iz kuhinje neko pomenkovanje iti da je kmalu zatem nastal po-poleti mir. Pri tem si je mislila, da je neznanec pač neki Strajnškov znanec in da sta šla v sobo ter da se tamkaj pomenkujeta. Zatem je šla na trg. tako, da sta Strajnšek in neznanec bila popolnoma sama v hiši. Tudi Hrastnik gre namreč že zgodaj v službo in je moral zločinec točno opazovati in ugotoviti, kdaj odha-točno opazovati in ugotoviti, kedaj odha-Strajnšek sam doma, tako da je svoj peklenski načrt lahko nemoteno izpeljal. čeru vračal domov v Mejno ulico. Hčerka Elza. ki stanuje na Koroški cesti št. 62, še do 18. ure ni vedela, kakšna grozna usoda je doletela njenega ljubljenega očeta. Okoli 6. ure zvečer pa je bila namenjena k svojim staršem v Mejni ulici in je na Pobreški cesti srečala urednika »Večernika« g. Maksa Korena, ki se je ravno vračal s pozorišča groznega zločina in ki je hčerki Elzi sporočil, kaj se je z njenim očetom zgodilo. Osupnjena radi pretresljive novice je globoko vzdihnila, nato pa presunljivo plakajoč stekla proti Mejni ulici, ves čas spremljana po toplem sočutju mimoidočih pasantov Kdo je zločinec? Trenotno ob času poročila ni še znano niti ime, niti priimek ostudnega izvrška človeške družbe, ki se je spravil nad slabotnega starca, da ga zadavi in da ga izropd. Trenotno pa je na razpolago samo pričevanje gospe Elizabete Hrastnikove. ki jo je bil neznanec zjutraj povprašal, ali Strajnšek še spi. Hrastnikova ve izpovedati. da je bil neznanec visoke postave, okroglega obraza in da je imel prirezane male brčice. Star je bil okoli 25 do 30 let in je imel na sebi rjavo obleko z belimi in črnimi pikčastimi pasažami. Drugega trenotno o neznanem storilcu m mogoče podrobnega poročati. Gotovo pa bo dragocen tudi drugi vir ugotavljanja identitete neznančeve, saj se je posrečilo daktiloskopu Grobimi, da je uspešno izvršil nekaj prstnih odtisov, ki bodo nedvomno koristen kažipot pri izsledovanju morilca in roparja. Vest o strahotnem roparskem umoru v Mejni ulici 32 se je bliskovito raznesla v teku včerajšnjega popoldneva po Mariboru in je globoko prevzela vse Mariborčane, ki so dajali duška svojemu pomilova-niu nad trpko usodo, ki je bila doletela priljubljenega, varčnega m marljivega Ivana Strajnška, ki je bil v Mariboru znana oseba. Roparskega umora, tako rafinirano m vendar enostavno izvedenega, ni bilo v Mariboru od Čiča in Žlahtiča sem, ter je zato vest zapustila pri vseh Mariborčanih globok dojeni. O Strajnškovih slutnjah prejšnjega dne in njegovem življenju - Iz razgovora Marije Strajnškove z urednikom »Večernika" Zločinec je svojo žrtev najpreje pobil z grebačo na tla, nato pa jo je z obvezo zadrgnil Kaj je ropar in morilec odnesel? Po izpovedbi žene Marije je imel njen pokojni mož v kovčegu shranjen denar, in sicer avstrijske in druge zlatnike, srebrne kronske, dvokronske in petkironske avstrijske Srebrnjake, razen tega pa še srebrnine in zlatnine v skupni vrednosti 20 do 30.000 dinarjev. Pri tem je bilo gotovine za okoli 15.000 dinarjev. Zločinec kovčega ni vzel s seboj in tudi ni našel hranilne knjižice Mestne hranilnice mariborske, glaseče se na vlogo 4000 dinarjev. Tudi je pustil zločinec ženin kovčeg, ki ga je najbrže v nervoznosti preSrl. Kovčeg je namreč stal ob njeni postelji in je bilo v njem več razne zlatnine. Te okoliščine pričajo, da je moral morilec izvršiti svoj roparski posel naglo in nervozno, tako, da ni odnesel vseh vrednosti, ki so bile v sobi. V kakšno smer ga je zaneslo po izvršenem grdem zločinu, se doslej še iti ugotovilo. Najbrže je nato stekel preko vrta v smeri proti Teznem in tamkaj izginil v neznano smer. Točnosti izvršitve groznega zločina niso znane, ker je edina živa priča, to je storilec, pobegnil. Vendar pa je mogoče na podlagi sledov in nekaterih okoliščin rekonstruirati v glavnih obrisih potek dejanja. Neznanec je najbrže takoj po prvih besedah pristopil k izvršitvi svojega zločina. in sicer že v kuhinji. Ce je bila ta izvršba zločina oči v oči ali pa zahrbtno, to še ni dognano. Krvni madeži na kuhinjskih tleh nedvomno izpričujejo, da je bil izvršen zločin v kuhinji. V sobi na postelji se je namreč našla pozneje gre-bača in je možno radi tega sklepati, da je zločinec svojo žrtev potolkel najpreje z grebačo do nezavesti na tla, nato pa je zločinec ovil svoji žrtvi okoli vratu obvezo, ki ga je foila Strajnškova dala prejšnji večer sušiti na dvorišče ter svojo žrtev s pomočjo obveze zadrgnil. Ker je kri oblila Strajnška v smeri temena proti* očem, je razvidno, da jc moral Strajnšek nekaj časa bodisi hote ali nehote ležati s čelom proti tlom. Nato je zločinec zavlekel svojo žrtev v sobo. kjer je nato zastri Strajnška s predpasnikom in grebačo pri tem položil na postelj. Zločinec ni imel najbriže pri svojem delu težavnega posla, ker je bil Strajnšek že v letih in je bil tudi šibkejše telesne konstitucije, kar je moral zločinec vse podrobno pretehtati, da ni zadel na resen odpor, ki bi bil utegnil njegove načrte temeljito prekrižati. Tudi je vprašanje, če ni zaanafonil zločinec z grebačo proti svoji žrtvi od zadaj, mor da v trenotku, ko sc jc Strajnšek Obrnil, da pod še neznanim povodom stopi v-svojo sobo, ki ježi tik ob kuhinji. Zločinec je nato vse premetal in pretaknil ter izropal vse, kar je našel. Policijska komisija, ki je prispela na mesto roparskega umora, je ugotovila, da so bile omare in druge zaklenjene stvari nasilno odprte, tako tudi v omari nahajajoči se kovčeg s srebrnino, zlatnino in denarjem. Cim je uredništvo našega lista v ranih popoldanskih urah doznalo za vest o groznem roparskem umoru v Mejni ulici, se je takoj podal v Mejno ulico urednik našega lista, ki je doznal od gospe Marije Strajnškove nekatere zanimive podrobnosti. Iz tega razgovora povzemamo sledeče navedbe gospe Strajnškove o slutnjah, ki jih je na predvečer kazal njen soprog Ivan Strajnšek, potem ko sc je vrnil od hčerke Elze na Koroški cesti in predno jc legel k počitku. Dejala je: »Čudno se mi nekako zdi, da je moj pokojni mož ravno včeraj (v torek zvečer) kazal neke temne slutnje. Pričel je nenadoma govoriti o grehu in posledicah greha, o večnem pogubljenju in o smrti. To ni bila sicer njegova navada. Pri tem pa je še dejal: »Saj nisem nikomur ničesar zlega storil.« Izrazil je tudi misel, da ne bi rad umrl brez spovedi. Že delj časa namreč ni bil pri spovedi in ga je to nekam težilo. Zares čudno, da je kakor v neki daljni slutnji pričel o tem govoriti. Nekam čudno se mi je to zdelo. Moj pokojni mož je bil zelo varčen. Hranil si je denar, ker je hotel kupiti še nekaj zemljišča, ni pa nosil denarja v denarne zavode, ker bi ga za nakup zemljišča ne bi bil mogel dobiti. Radi tega je hranil denar Uboga žena. Okoli opoldne je prispela Strajnškova žena Marija kakor vsaki dan domov. Že ko je stopila v kuhinjo, so jo obšle grozne slutnje. V kuhinji je bilo namreč vse razmetano. Na tleh so bile copate, Strajn škova pipa in raztresen tobak. Miza je bda poševno postavljena, kar preje nikdar ni bilo. Nervozno je stopila v spalnico, potem ko si jc še sama pri sebi dejala: »Kaj je to za en red.« Odgovor na to njeno podzavestno vprašanje pa je dal že .naslednji trenotek, ko je stopila v spal nico tik ob kuhinji in uzrla na tleh truplo njenega moža, pregrnjcnega s Strajnško-vini predpasnikom, ki ga je imel na se Id, ko je delal na vrtu. V grozi trenutka je nervozno in drhteče klecnila proti truplu svojega moža in pretresljiv vzdih sc jc doma. Tudi jc bil moj mož zelo previden. Kadar je šel od doma, ni jemal s seboj nikdar večjega zneska denarja. Največ, kar je vzel s seboj, je bilo 10 dinarjev. Doma je ves dan pridno delal na vrtu. ker ga je to delo zelo veselilo. V gostilne ni zahajal, ampak je bila vsa njegova zabava v tem, da se je zvečer podal k nekemu svojemu prijatelju v bližini na pomenek in da je pogostoraa obiskal hčerkine otroke, ki ju je zelo ljubil in za katere je nameraval kupiti zemljišče v bližini. Težko, ml je v zadnjem času, saj mi ie še pred nedavnim umrl v Kapeli moj ljubljeni brat Jakob.« (Jakob Zemljič iz Kapele, bivši narodni poslanec. Op. ur.) V svojih slutnjah na predvečer je bil Strajnšek izrazil misel: »Saj nisem nikomur ničesar zlega storil.« In vendar se najdejo v človeški družbi izvrški, ki jim ni treba kaj storiti, niti zlega in niti dobrega, da se maščujejo s strahoto zločina. Mučeniška, nedolžna žrtev takšnega izvrška je postal tudi biagopokojni tragično preminuli Ivan Strajnšek, ki ni zares nikdar in nikomur ničesar zlega ali hudega niti storil niti želel in ki je živel samo v skrbeh in brigi za blagobit dragih svojcev. Hevavi fka Razvila se je torba na življenje in smrt. Legionarji so korakoma napredovali v smeri Aluksenasa toda premagah smo jih v prilični odaljenosti z našim artilerijskim ognjem. Artiljcrijsika torba je trajala ves dan. Na obeh straneh je biio veliko število mrtvili in ranjenih. Vendar pa, ko je padla noč je moral sovražnik z razočaranjem ugotoviti, da ni niti za korak napredoval. Vse do polnoči je vladal nrir. Antijjerij-sko streljanje jc bilo prekinjeno in izglodalo je, to to noč vladal popolen mir. Toda takoj po polnoči smo zaslišali brnenje letal nad našimi postojankami. Bilo je oeividno, da iščejo položaje na katerih se nahaja artiljerija. Pričeli so metati tom- vil iz njenih prsi, ko je odstrla predpasnik be. Ali poleg vseh raket, ki so Iskale našie postojanke vendar te bombe 'niso bile tako uspešne kakor si je sovražnik nadejal. Ob svitanju je sovražnik znova začel z silnim artiljerljskim ognjeni. Ml smo takoj odgovorili in v presenečenje imeli mnogo več uspeha, kot sovražnik. Na .nasprotni strani je bilo veliko večje število žrtev in četudi strto napadali in dobro streljali so bile sovražnikove vrste v primeri z našimi še zmirom mnogoštevii-uejše. 17. oktobra je stopil Oto Krem« iz vrste nekaj korakov naprej. Menda je hotel odnesti izvidnico. Medtem ni nekaj korakov ni prav storil, ko ga je že zadela sovražna krogla in mu prebila desno krilo pljuč. Težko ranjen je padel nedaleč od linije. Ob veliki nevarnosti so prihiteli vojaki in ga odvlekli na varno. Rekel ni niti besedice, celo smehljal sc je. Moderna tehnika je pretila, da bo ugnala te neustrašne borec. Abd el Krim sc je HUusMmke Ifc Arflžftf Mvite ^Miota fctatae: sest mttoik, sedmi seims smtja V mestnem parku so našli ustreljenega brezposelnega natakarja, pri Apačah sta utonila dva otroka, ob meji so našli od črvov razjedeno in ptičev obglodano truplo obešenca, ki je menda tudi postal žrtev roparskega umora O roparskem umoru v Mejni ulici 32 (er njega žrtvi in skrivnostni nenadni smrti hišne posestnice Helene Krajnčeve, ki jo je menda zadela kap na Radvanjski cesti 52, poročamo na drugem mestu. Razen tega pa beleži kriminalna in tragična kronika v mariborskem področju še sledeče štiri slučaje, pod katerih težkim vtisom stoji Maribor in okolica. Ko se je danes zjutraj podala skupina delavcev iz Krčevine na delo v mesto skozi mestni park, so našli poleg neke klopi v bližini dr. Robičeve hiše mlajšega moškega v mlaki krvi, ki je držal v desnici samokres. Delavcem je bilo takoj jasno, da se je moški ustrelil in sicer s strelom v glavo. O najdbi so takoj obvestili stražnika, ki sc je podal na označeno mesto ter ugotovil, da je mrtvec 26letni brezposelni natakar Ferdinand Miler iz Maribora. Nadaljnje ugotovitve so dognale, da je bil Miler že del| časa brez posla ter da je bil zadnje čase nekam otožen in je bil sila žalosten. ker ni mogel dobiti primerne službe. Najbrže si je končal življenje okoli 2. ali 3. ure zjutraj, ker je bil ob najdbi že mrzel. Truplo nesrečnega mladeniči so prepeljali v mrtvašnico na mestnem pokopališču, samokres pa je zaplenila policija. Je to pištola sistem Steyer, kalibra 6.5 mm. Na iugoslovensko-avstrijski meji, in sicer 2 m od same meje v občini Fik-šincih pa so graničarji pri službenem obhodu meje opazili na neki jelši človeško clavo, visečo na neki vrvici. Truplo pa je ležalo na tleli. Glava in truplo sta bila že v popolnem razpadu ter ni bilo mogoče po fiziognomiji ugotoviti identiteto obešenca. Truplo in glava sta bila namreč popolnoma razjedena od črvov in ptičev. Telesne ostanke obešenca so pokopali na pokopališču v Fikšincih. Na podlagi najdenega klobuka in nekaterih drugih predmetov, ki so jih našli pri obe-šencu, je spoznal neki N. Potzinger iz Klocha v sosednji Avstriji svojega 23-letnega brata Antona Potzingerja ter izpovedal orožnikom, da je imel pokojni brat pri sebi večjo vsoto denarja, in sicer okoli 500 šilingov, ki jih je pred nedavnim podedoval, radi česar sumi, da je postal brat Anton žrtev roparskega napada in da ga je zločinec najbrže naj-preje ubil, nato pa obesil. Isto je potrdil tudi drugi brat Jožef Potzinger, ki si je tudi ogledal klobuk in predmete, ki so jih našli pri pokojnem Antonu Potzin-gerju. Orožniki pa so po daljšem poizvedovanju dognali, da je pokojni Anton Potzinger služil do 6. maja t. I. pri kmetu Karolu Vucingerju v Potzenu v okraju Radgona v Avstriji za hlapca. Dne 6. maja pa je zapustil službo ter hotel stopiti v službo pri nekem drugem kmetu. Tri dni potem, ko je Anton Potzinger odšel od Viircingerja, pa je zgorelo gospodarsko poslopje Vurcingerja. Dre 14. maja pa se je Anton Potzinger nenadoma zopet pojavil pri omenjenem kmetu in ko mu ie ta povedal, da ga iščejo orožniki radi suma požiga, je zopet odšel. Prisrčna slovesnost Mariborskega akademskega sabiiaškega klub* V spodnjih kazinskih prostorih na Slomškovem trgu jc priredil včeraj zvečer Mariborski akademski sabljaški klub intimno slovesnost na čast novima častnima čla-'kj.hia K. direktorju Antonu Krejčiju in g. podpolkovniku v p. Rudolfu Rajznerju. Slovesnost .ie otvoril mesto odsotnega predsednika MASKa senatorja dr. Ploja poslovodeči podpredsednik g. ravnatelj dr. Tominšek. Uvodoma jc pozdravil zastopnike civilnih in vojaških oblasti ter zastopnike posameznih nacionalnih in drugih organizacij, posebno pa zastopnika mestnega poveljnika generala Milenkoviča. garnizijonarja podpolkovnika Marka Nikoliča, šefa mesene policije dr. Trstenjaka, prof. dr. Dolarja kot zastopnika Narodne odbrane itd. Nato je v daljših, lanostiih in globoko zajetih izvajanjih Bovdaril pomen slovesnosti na čast gg. ravnatelju A. Krejčiju in R. Rajznerju. kf tega zavedal in poklical jc k sebi Labhidn. Po kratkem razgovoru je Labliid prišel k meni, me prijel pod pazduho in me odvedel v dvorsko zakladnico. Spotoma nisva spregovorila besedice. Ko sva prispela v podzemno dvorano, kjer sc je nahajalo Abel el Krimnvo bogastvo, me je pobratim. ki je bil upravitelj bojnih dragocenosti iznenada Pogledal naravnost v zenice in mi nato pokazal roko na železne zaboje in mi dejal: »Šejk Mers el Kebir, Aluksemas je raz-oiau. Naše inoČi so razbite. Poraženi smo. Kmalu, prijatelj, bo zavzet Alukse-•nas. Nočem, da zapade to bogastvo v sovražnikove roke, /ato mi boš pomakni skriti ga na primerno mesto.« »Dobro, pobratim,« sem odgovoril. Odšel je in se kmalu nato vrnil z evnu-liom. s katerim smo odnesli prej dvor štiri zaboje zlata in dragocenega kamenju neverjetne veličine. Natovorili smo vse to na dve muli. vzeli cepine ir* lo-Pate ter krenili' proti jugu Aluksemasa. treh urah smo dospeli v osumljeno skalnato pokrajino. Tukaj smo med stenami poiskali primeren kraj izkopali globok jarek in položili vanj naš tovor ter Sa pokrili z ogromnim kamenjem. sta bila na zadnjem občnem zboru MASKa soglasno izvoljena za častna člana. G. dr. Tominšek je dejal, da imata g. ravnatelj Krejči in R. Rajzner za razvoj in procvit Mariborskega akademskega sabljaškega kluba nevenljive zasluge in da jc njuno imenovanje za častna člana pač skromna oddolžitev MASKa. Dolga miza razstavljenih trofej, ki so si jih priborili člani in članice Mariborskega akademskega sabljaškega kluba pri nas in v tujini pričajo o visoki kvaliteti sabljačev MASK, ki so tekom kratke dobe obstoja MASKa uspešno zastopali ne satno barve našega mesta, marveč tudi našo ljubljeno domovino izven državnih mej. Doseženi uspehi pa gredo v veliki meri na račun požrtvovalnega in nesebičnega delovanja gg. ravnatelja Krejčija in podpolkovnika R. Rajz- Najbrže je hotel potem Potzinger pobegniti v Jugoslavijo, na meji pa je obupal in se obesil. Žrtev usodne nesreče pa sta postala tudi dva nedolžna otročička, ki sta utonila v mlaki. V Mahovcih pri Apačah je padel komaj 17 mesecev star Franc Pl-per, sinček posestnika Franca Piperja, v 15 cm globoko mlako. Mati ‘je namreč na vrtu okopavala in je imela pri sebi sinčka, ki je sedel na trati. Prišel pa je neki moški, ki je prosi! za milodare. Mati je šla v hišo, da bi moškega odpravila, sinček pa se je medtem splazil do bližnje mlake, kjer ga je nesrečna mati 10 minut pozneje našla že mrtvega. Drugi slučaj se jc pripetil v Murščaku, kjer je utonila v mlaki 3letna Anica Hvalec, hčerka posestnice Ane Hvalečcve. Domačini so spravljali seno, tako da je bila hčerkica doma brez nadzorstva. Pri igranju je hčerkica padla v 30 cm globoko mlako, ki sc nahaja 6 m od hiše, in si najbrže ni več mogla pomagati ter je utonila. Nesrečni starši bodo sedaj imeli še sitnosti z oblastjo, ker so bili prijavljeni radi nezadostne pažnje. Ob zaključku lista nam poročajo: V bližini Gornje Radgone se je bil danes dopoldne hud spopad, pri katerem je bil težko ranjen Franc Propst. Pod sumom, da sta Probsta težko poškodovala, sta bila aretirana Gustav Novak in Jožef Toplak. Podrobnosti o usode-polnein spopadu in pokolju še niso znane. Propst se bori s smrtjo. nerja v prid vzvišenih ciljev Mariborskega akademskega sabljaškega kluba. Zatem je spregovoril v imenu uprave MASK g. inž. Vladimir Šlajmer, ki je v markantnih in vznesenih besedah podrobno orisal zasiuge gg. ravnatelja Krejčija in podpolkovnika Rajznerja, s katerih pomočjo je sabljaški šport v Mariboru dosegel tako visoko stopnjo. Ob koncu svojega govora je nato g. inž. Šlajmer izročil zastopniku g. ravnatelja Krejčija, ki sc radi zdravljenja .ni mogel udeležiti slovesnosti, g. dr. Tominšku, in zaslužnemu trenerju MASKa g. podpolkovniku Rudolfu Rajznerju umetniško izdelani diplomi ter častna znaka. Sledil je eksebični nastop članov in članic Mariborskega akademskega sabljaškega kluba, ki so izvajali lepe vežbe s sab Ijo in floretom. Njihov nastop jo žel splo šno odobravanje navzočih. Prisrčna prireditev se je zaključila s prijetno zabavo. Nenadna smrt -' mrina nesreča - zločin I Ni se še dobro razvedela novica o zločinu v Mejni ulici 32, ko so skoraj istočasno kakor umorjenega Strajnška našli v Radvanjski ulici 52 mrtvo v zakljenje-nem stanovanju in v spalni srajci ter na tleh ležečo 69Ieti;*o upokojenko po davčnem uslužbencu in hišno posestnico Marijo Krajnc. Pokojna Krajnčeva je bila tiha žena, bolj vase umaknjena in n; imela mnogo stikov s sosedi. Vsekakor pa se je sosedom zdelo čudno, da je ni bilo delj časa na spregled. Radi tega so včeraj okoli opoldne skozi okno vdrli v njeno stanovanje in i<> našli mrtvo v že prikazanem položaju. O tem obveščena policija je takoj uvedla obširno preiskavo in ,ie na mesto skrivnostne smrti prispela tudi sodna komisija s preiskovalnim sodnikom jr. Turatom in sodnim zdravnikom dr. Zorjanom. Vendar pa ni mogla komisija ugotoviti nikakšnih konkretnih dejstev, ki bi mogla kazati na način in vzrok smrti blagopokojne Marije Krajnčeve. Med ljudmi je razširjena govorica, da gre tudi v tem slučaju, kakor v Strajn-škovem, za roparski umor. možno pa je tudi, da je postala Krajnčeva žrtev nenadne smrti, ali pa nesrečnega naključja po smrtni nesreči, ki je morda nastopila radi nesrečnega padca na tla in nastopiv-šega pretresa možganov. Podrobnosti bo ugotovila današnja obdukcija njenega trupla. Pogreb nedolžne žrtve. Ivana Strajn-ška pokopljejo jutri v petek ob četrt na 17. na mestnem pokopališču na Pobrežju. Ferda Milerja, ki se je ustrelil v mestnem parku, pa pokopljejo tudi jutri popoldne. Mojstra Majerja zadnja pot. Kakor smo dne 7. julija poročali, je v nedeljo zvečer podivjani Al. Karnet, delavec iz Sp. Sv. Kungote, v gostilni Kolarič v Počehovi čevljarskega mojstra in posestnika isto- tam, Alojza Majerja, zabodel v trebuh ter mu prerezal čreva, mehur in ledvico. Težko ranjeni Majer je umrl v ponedeljek popoldne v splošni bolnišnici kot nedolžna žrtev alkohola. Zapustil je vdovo s petimi nedoraslimi -otroki. — Ob mnogoštevilni udeležbi sorodnikov, sosedov in znancev .^e je včeraj ob 16. uri vršil pogreb. Pokazalo se je. da je bil Majer kot skrbni družinski oče in obrtnik pri svoji' marljivosti, poštenosti in prijaznosti ter zgledni narodni zavednosti zefo priljubljen in da je užival obče spoštovanje. Občani v Košakih odkrito sočustvujejo z vdovo, otroci, sestro, bratom in s 7Kf*etno materjo pokojnika ter obsojajo ostudni zločin krivca smrti — Karoeta, Kakor Kelmarič, zasluži tudi Major, da dobi na grobni kamen napis »Obtožujem!« Nezmerno uživanje alkohola s ponavljajočimi se uboji in umori nas Slovence sramoti pred svetom! Na zadnji poti je Majerju igrala žalost inke godba Hutterjevih delavcev, prijatelj C. pa mu je ob grobu govoril ganljivo slovo. Solze sočutja so polzele po licih vsem prisotnim, neutolažljivo so plakali otroci, vdova, stara mati in sestra. Slišali so spontani klici ogorčenja nad zločincem, pa tudi mnenje, da so kazni za take izmečke človeštva tačas vse premalo stroge. Vojni obvezniki iz občine Studenci, ki so dobili pozive, se opozarjajo, da se v nedeljo, dne 12. julija ob 7. uri zjutraj zglasijo na vežbališču na Teznu, da se jim 'priobči vojni razpored. Predsednik občine: A. Kaloh. Obmejna kmetska mladina, združena v društvu kmetskih fantov in deklet prj Sv. Marjeti ob Pesnici priredi to nedeljo, dne 12. julija ob pol 4. uri pop. pri gostilničarju g. Krambergerju tekmo koscev in ža-njic. Nastopijo tudi mali kosci, prvič tukaj, pa tudi v tekmi žanjice. Okoličani, meščani! Obiščimo agilne mlade Marje-čane! 1. kolesarsko društvo tekstilnih delavcev v Mariboru priredi v nedeljo, dne 12. t. m. veliko vrtno veselico z raznimi zabavami v vseh prostorih gostilne Tom-še, Pekre. Vstop prost. Avtobusi ob 14.. 15., 19. uri, nazaj do 24. ure. Razstava učil na Mariborskem tednu. Prireditev Mariborskega tedna, ki je postala za Maribor že tradicionalna, ima predvsem dve bistveni strani, gospodarsko in kulturno. Kulturno življenje bodo prikazale razne prireditve, kongresi in zborovanja ter razstave, med njimi zanimiva razstava naših učil. Ta razstava bo Mariboru popolnom nova in ne dvomimo, da bo to velika privlačnost za obiskovalce MT, zlasti za naše pedagoge. Razstavo učil priredi zadruga »Učiteljski dom« v Mariboru, ki bo javnost opozorila na delo in namen te inštitucije. Razstavili bodo vsa dela, ki so jih doslej sami založili. Na razstavi bosta mnogo pozornosti zbujala tudi Velika reliefa Slov. goric in Ptujskega polja. Razstava bo odprta ves čas V. Mariborskega tedna, ki bo od 1. do 9. avgusta 1936. Kako je z vremenom. V smislu dunajske vremenske napovedi se nam obeta oblačno in soparno, ponekod so napovedane tudi nevihte. Tradicionalno proščenje bo v nedeljo, dne 19. t. m., pri Sv. Arehu na Polipriu. 501etnica gasilske čete v Račah. Dne 19, julija tega leta proslave -rački gasilci 501etnico obstoja svo>e čete. Proslava je zamišljena v velikem obsegu ter se vrši isti dan zlet gasilske župe Mairibor desni breg. Ob priliki proslave se vrši razvitje in blagoslovitev gasilskega prapora. Obenem se vrši blagoslovitev novo postavljenega gasilskega stolpa. Ob priliki te proslave se lahko ogleda zgodovinski pod zemeljski rov, kateri je vodil iz grajščine Rače v grajščino Vurberg za časa zarote Zrjmskega in Frankopana ter Tattenba-cha. Na Dravskem polju gori! V Skokah je gorelo gospodarsko poslopje posestnika Jožefa Kaca. Živino se je posrečilo rešiti in znaša škoda okoli 35.000 dinarjev, do-čim je bil Kac zavarovan za 20.000 dinarjev, Na mesto požara so prispele požarne hrambe iz Bohove, Pobrežja. Hotinje vasi in Marije Device v Brezju. Bila bi umestna pripomba, da naj bi šli vodilni lokalni člnitelji ob takšnih prilikah požrtvovalnim gasilcem čimbolj na roko ter jih podpri! v njihovem človekoljubnem delu. PMeeake kmee Pobiranje trošarine na vinski mošt. Ker {e kr. banska uprava postavko v proračunu za honorarje blagajnika črtala, je sklenila obč. uprava, da zadosti obveznostim napram blagajniku, pobiranje trošarine na vinski mošt in sicer po 50 par od litra. S tem bodo zopet prizadeti naši gostilničarji, ki že itak prispevajo največ k ravnovesja občinskega proračuna. Souažua uujtakaum WIPVI0 UiPlfl *W Glas brezposelnih učiteljev 7U0 mladih želi dela! Dan za dnem se vprašuje teh 700 brezdelnih učiteljskih moči, zakaj ne sme delati! Zato so sklenili ti mladi, da informirajo javnost o svojem bednem stanju. Oblastim so poslali s svojega sestanka v Studencih spomenico, v kateri zahtevajo : 1. da se v bodoče posveča prosvetno-kulturnim institucijam, predvsem pa o-snovnemu šolstvu vsa potrebna pozornost ter da se s sorazmerno malenkostnim povečanjem prpračuna ministrstva prosvete čimprej dvigne vse naše šolstvo na normalno stanje; 2. da se pri nameščanju v državno službo ne zapostavljajo več brezposelni abiturjenti, ki so diplomirali v Mariboru za abiturjenti drugih učiteljišč, da v splošnem pri namestitvah odloča le doba brezposelnosti in socialne razmere čakajočega prosilca, upoštevajoč v polni meri tudi brezposelne abiturjentke ter da se stori vse potrebno radi takojšnje namestitve socijalno najpotrebnejših; 3. da se učiteljski abiturijenti ne nameščajo več v odaljene, nižje organizirane in neurejene šole, kjer primanjkujejo u-čne moči in sobe ter je preveliko število učencev; takšne razmere onemogočajo temeljito in vestno pripravo na praktični izpit; 4. da se ne preobremenjujejo učitelji, posebno začetniki s premnogimi učnimi urami in s previsokim številom učencev (70 do 100 in celo več) ter z raznimi iz-veošolskimi udejstvovanji, ker to onemogoča temeljito poglobitev v pedagoško-didaktično delo ter navaja k površnosti, radi česar trpi šolski pouk, na drugi strani pa so prizadeti brezposelni učitelji; »»♦♦♦♦♦»♦♦♦»♦♦♦♦♦»♦»♦♦♦♦♦♦♦♦tl 5. da se tudi v najsiromašnejših, podeželskih šolskih občinah, kjer službujejo predvsem mladi učitelji, otvorijo namesto prenatrpanih razredov, ki so škodlji- vi zdravju otrok in učiteljstva, novi, zakonom odgovarjajoči razredi in nove vzporednice, da se po vzoru drugih držav vsem aktivnim učiteljem zniža delovni čas, tako v pogledu službenih let, kakor tudi v pogledu tedenskih učnih ur, da se takoj pridobijo službena mesta ter se enkrat za vselej odstrani brezposelnost našega učiteljstva; 6. da se preprečijo nadaljne redukcije plač učiteljem začetnikom, katerim je danes komaj dan eksistenčni minimum ter, da se 'začetniške plače čimprej dvignejo, da bo s tem mladim učiteljem dana možnost nujno potrebnega, temeljitega in vsestranskega nadaljnega samoizobraže-vanja ter da jim bo z zvišanjem plač zopet omogočeno misliti na ustvaritev lastnega doma, svoje družine in, da se poročenim učiteljicam da za enake sposobnosti in zmožnosti, za enako strokovno izobrazbo ter enako delo tudi enako plačilo; 7. da se s posebno uredbo usmeri učiteljstvo predvsem na šolsko - pedagoško udejstvovanje ter se mu zopet z zakonom prizna službena stalnost in neodvisnost, ker le to omogoča »motreno resno in vestno vzgojno udejstvovanje in dviga ugled učiteljstva ter tudi učni uspeh. Pomisliti je treba, da obupava 700 mladih življenj, ki so se zaman borila, da bi dosegla košček kruha. Vsa javnost bi »e morala zediniti v enoten, krepak klic: Mladim učiteljem, bodočim graditeljem mladih življenj, dajte zasluženi kruh! mm avtobusom tri štirinajstdnevne izlete v najlepše kraje naše države ter na naš Jadran. Prvo potovanje se je pričelo 7. julija, drugo bo 11. avgusta, tretje pa 8. septembra. Izletniki bodo obiskali in si ogledali 'zgodovinske kraje in znamenitosti, Ohridsko in Skadersko jezero, morska kopališča in letovišča, orientalske zanimivosti in še mnogo drugih prirodnih krasot. Cena vožnje je 2985 Din za osebo; v tej ceni je zaračunana povratna vožnja, prenočišča v hotelih, cela oskrba, ki se prične s kosilom prvega in se konča s kosilom štirinajstega dne, stroški prenosa prtljage od avtobusa do hotelske sobe in obratno. Prijave sprejemajo Putnik v Mariboru, Celju in Rog. Slatini. Delegiranje sodnikov, službeno. Prijateljsko tekmo SiK Slavija (Pobrežje) :SK Mura (Murska Sobota), ki bo v nedeljo 12. t. m. v Mariboru, sodi g. s. s. F. Nemec. Poverjenik. Odbor lahkoatletskih sodnikov v Mariboru, službeno! Radi dogovora in razdelitve dela na deseteroboju za državno prvenstvo, ki bo dne 11. in 12. julija na stadionu SK Železničarja, se bo vršil obvezen sestanek vseh sodnikov in sodniških pripravnikov v petek, dne 10. t. m. ob 20. uri pri »Orlu«. — Poverjenik. Športni dogodek za naše mesto bo gostovanje avstrijskega državnega nogometnega prvaka SK Admire iz Dunaja, ki bo v torek 14. t. m. odigral prijateljsko tekmo proti SK Železničarju. 500 najboljših Jugoslovenskih plavačev in plavačic bo sodelovalo pri tekmovanju za državno plavalno prvenstvo, ki bo 18. in 19. julija t. 1. na Mariborskem otoku. Ne pozabi naročnine! Aasuodatske PŠENICO KUPI DRŽAVA PO... Včeraj je imel gospodarsko finančni odbor svojo II. sejo, na kateri so se obravnavale cene pšenici, ki jo bo nakupila država s posredovanjem PRIZADA. Za pšenico slabe kakovosti se je določila minimalna cena po 107 Din, za pšenico dobre kakovosti pa 126 do 140 Din za stot. Kako izgleda letošnja žetev. Dosedanje vesti o letošnji žetvi, ki prihajajo iz vseh naših žitnih pokrajin, so zelo povoljne. Na novosadski borzi je bilo izvršenih precej zaključkov za novo pšenico in to po ceni od 105 do 107 Din. Ker je kvaliteta letošnje žetve tako v pšenici, koruzi in ječmenu izredno dobra, zaznamuje borza porast števila zaključkov. Cena koruze je radi velikih ponudb sicer nekoliko popustila in notira izmed 96 in 98 Din. Ječmen se drži na ceni izpod 80 Din. pjritiikcue uaviu Jtoane vesli Pravilnik za prapor Jugoslovenskih vojnih dobrovoljcev-Slovencev. — Ju- goslovenski vojni dobrovoljci - Slovenci so razvili na Vidovdan 1936. v Ljubljani dobroveljski prapor, ki mu je kumoval Njegovo Veličanstvo kralj Peter II. po svojem zastopniku, divizijskem generalu gospodu Nedeljkoviču Petru, komandantu Dravske divizijske oblasti. Prapor čuva do konca svojega obstoja Sreska organizacija Saveza vojnih dobrovoljcev na slovenskem ozemlju. Če pa take orga nizacije ne bi bilo, se izroči prapor v var stvo Savezu vojnih dobrovoljcev kraljevine Jugoslavije v Beogradu, ki odloča o nadaljni usodi prapora. Prapor se je razvil z namenom, da naj bo vidna priča o Slovencih, ki so se kot vojni dobrovoljci v dobi od 1912—1918 borili za u-stvaritev Jugoslavije. Ako bi prišlo med Jugoslavijo in kako drugo državo do vojne, tedaj naj organizacija, ki ima prapor na čuvanju, napravi sporazumno z jugo-slovensko vojaško oblastjo poziv za zbiranje novih dobrovoljcev pod tem praporom. Ako se organizacija dobrovoljcev udeleži kake nedobrovoljske prireditve, mora dobiti pri njej najčastnejše mesto s svojim praporom. Prvi praporščak dobrovoljskega prapora je vojni dobrovoljec, rez. peš. kap. I. Klase tovariš Sire Vinko. Načrte za prapor je napravil ing. arh. Serajnik Dominik, izde- lal ga je Drž. osrednji zavod za žensko domačo obrt v Ljubljani. Ja pravilnik se je prečital na slavnostnem občnem zboru vojnih dobrovoljcev, ki ga je sklicala Sreska organizacija Saveza vojnih dobrovoljcev kraljevine Jugoslavije v Ljub Ijani v sporazumu z enako organizacijo v Mariboru na Vidovdan 1936. ob 10. uri dopoldne v slavnostni dvorani Mestnega poglavarstva v Ljubljani. Delavstvo »Splošne« za svoje sotrpine. Preteklo soboto je priredilo delavstvo »Splošne« v korist in podporo bolnim tovarišem v gostilni Očko dobro uspelo veselico, kateTe se je udeležilo v lepi harmoniji z delavstvom uradništvo z družinami, kakor zastopniki' vseh tukajšnjih nacijonalnih organizacij Sokola, Strelske družine in Peruna. Splošna stavbena dru žba v prvi vrsti g. ravnatelj Babič s soprogo podpirata vse naše nacionalne or ganizacije in je bil obisk radi tega s strani domačinov izredno zadovoljiv. Prireditev sama pa je bila v rokah delavcev g. Žunka in Peca, katera sta se v resnici potrudila, da sta s primerno ureditvijo veseličnega prostora zadovoljila številne goste. Prvi bo deležen podpore iž dobička veselice neki delavec, ki boleha že nad leto dni. Harmonično sodelovanje u-radništva in delavstva kakor tudi finančni efekt prireditve pa je v prvi vrsti zasluga g. ravnatelja Babiča. Delavcem »Splošne«, zlasti pa prirediteljem, ki so imeli polno dela in skrbi, pa najlepše čestitamo, saj so s tem olajšali bedo svojega sotrpina. F. L. ’ Gradbeno gibanje. Gradbena dovoljenja so dobili: Medved Maks in Kravos Leopold v Levstikovi ulici in Petek Miroslav v Maistrovi ulici. Parcelacija se je dovolila posestniku Bezjaku Vincencu za zemljišče ob Cankarjevi ulici. »i fl (i Stanovanje SOBO S ŠTEDILNIKOM takoj oddam. Bolfenkova ulica 5, Nova vas, 3387 STANOVANJE oddam s 1. avgustom 1936 v najem. Studenci, Ciril-Me-todova 4. 3385 Stanovanje išie SAMEC išče prazno sobo s hrano ali vso oskrbo. Vdove imajo prednost. Ponudbe pod šifro »Samec« do 12. itilHa 1936. 3384 Trije Putnikovj izleti po Jugoslaviji.'! »Putnik« priredi letošnje sezone z udob- Sporočamo tužno vest, da je danes 9. julija tragično preminul moj ljubljeni sin, brat, stric, svak itd. gospod Ferdinand Mttlier * natakar. Pogreb bo jutri v petek, 10. julija ob 15. uri na mestnem pokopališču na Pobrežju. Maribor, dne 9. julija 1936.’ 3389 Žalujoči ostali. Razno APEL NA DOBRA SRCA! Rudarska družina se je vrnila s Francije radi nezaposlenosti. Ker je družina odstotna v Jugoslavijo, se je morala vi niti v domovino. 1‘ji-r živi sedaj v skrabn bedi. Odit sli otroci govorijo in ; :At k perfektno več jezikov, tako francoski, nudjeiski, prljski in nemški te,- deloma slovenski. Usmiljena srca! Naslov v upravi lista. 7786 ZA VAŠO DRUŽINO okusen kruli. Pekarna Rakuša. Koroška cesta. 3354 KOPALNE HLAČKE od Din 6,— naprej dobite pri Trpinu, Vetrinjska 15. 2261 Spomnite se CMD! A. K.: Žrtev zveste ljubezni Zgodoninaki roman »Ali pa tudi veste, kdo je ona?« vpraša z raskavim glasom trgovec. Hidalg ga široko pogleda in pravi: »Povedali ste mi, da ni niti grandinja, niti kneginja, a po mojem prepričanju mora biti vsaj rdeče, če že ne modre krvi. (Špansko plemstvo se deli na razrede po krvi: modra kri je najplemenitejša, za njo pa pride rdeča.) Plemstvo, visoko plemstvo ji izraža nastop, razum in vsa pojava.« »Ha, ha, tako torej mislite, dragj Don! Zmotili ste se, zelo ste se prevarili. Niti enega plepienitaškega grba ne najdete na njenem rodovniku, če bi ga hotel kdo za zabavo narisati.« Hidalg se zamisli, premori parkrat sobo, medtem pa premišljuje: >Aha, to je torej vzrok, da se še ni poročila in da nihče ne ve za njo.« 8 No, ček) se mu kmalu razvedri. Vzdigne se na prste, kakor da hoče s tem dati svojim besedam več važnosti, in reče: »Kaj zato? Moje plemstvo bo pokrilo manjvrednosti njenega rodu, saj je tako glasovito in staro, da bo prav gotovo zadostovalo za dvojico. Res je, da moj sin ne bo imel pravice do malteškega križa, česar pa pri svojem bogastvu ne bo preveč pogrešal. Svet se bo mogoče nekoliko čudil in zgražal, sorodniki se bodo jezili. Naj se, pustimo jih. Donna Mendoza di Mirabella bo kmalu zatemnila spomin na gospodično Inezo. Kako se piše, mi dozdaj še niste povedali...« »Gospodična Ineza Martovelova.« »Martovelova! Ni mogoče, človek božji, torej je ...« * »Moja hči.« Hidalg odskoči dva koraka nazaj, obrvi se mu stisnejo, oko mu zaplamti v očitnem ponosu, v njem mu zagori prezir in izraz zadane žalitve.« »Ona Vaša hči!? Rogate se mi, varati me hočete!« »Varati ne znam, dragi gospod,« se glasi kratek odgovor. »Devojka, tako lepa, duhovita, izobražena!« »Potrudil sem se, da jo vzgojim primerno svojemu imetju, ne pa po rodu.« »Ali res hočete, da jo vzamem?« »Kakor Vas je volja, gospod.« »Da omadežujem rodbinsko ime. spomin svojih prednikov, da oskrunim sta-roslavni grb, ki ga dozdaj še nihče ni onečastil?« »Da se rešite sramotne ječe, plačate dolgove, da zopet vzdignete zatemnelo rodbinsko slavo.« »Nikoli, nikakor, vsak poskus jo zaman! Oženiti se s hčerko oderuhovo, vzeti hčer človeka brez poštenja in brez časti? Rajši grem v ječo.« »Pripravite se torej na pot v ječo in sicer za dolgo. Pri svojem zveličanju, pri Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN. Za inseratni del odgovarja SLAVKO REJA. prestavnik ravnatelj STANKO DETELA, vsi v Mariboru. Jehovi se zaklinjam, da v svobodo ne pojdete prej, dokler ne izplačate poslednje pare svojega dolga. Zdaj pa dobro premislite, ali boste to sploh kdaj lahko storili.« Hidalg vzdrhti, se spusti na stol, odkoder je malo prej vstal si z roko podpre čelo in se globoko zamisli. Oderuh ga nekaj časa gleda, potem mu pa reče: »Poznate jo; bogata je in lepa. Ali mislite, da bo res morala še dolgo čakati moža, da bo koga prosila s povzdignjenimi rokami kakor za miloščino. Cela šuma mladih ljudi, propalili kakor Vi, Don Juan, se potepa po obeli Španijah. Samo besedico naj jim omenim, pa bodo prihiteli kar v tropah in se bodo kleče zahvaljevali Bogu in dobri usodi, ako bo Donna Ineza koga izbrala. Danes postane lahko Vaša, ker ji ugajate in ste tudi meni Po volji. Nikar ne zavrzite sreče, ki se Vam sama nudi. Radi prazne domišljavosti in jalovega ponosa na nekdanjo slavo svoje rodbine ne žrtvujte lepe, brezskrbne bodočnosti. Tiska Mariborska tiskarna d. d..