/Imeriška Domov
/O/o ^av//c
%SS&8
/l/l1 BY 1'/lf IH
7;?. yy v,	JOHN SMKff
11227 1 l^w®ilA^5	National end International CircnlatloB
CLEVELAND OHIO, THURSDAY MORNING, MAY 7,1970
£LOV€NlAN
»sirnim® Mnm.wmi
ŠTEV. LXVIII — VOL. LXVIII
Kambodža pošilja čefe v obrambo na Mekong
Vlada g'an. Lon Nola je poslala nove vojaške sile po glavni cesti št. 1 proti reki Mekong, da ustavijo rdeče.
PHNOM PENH, Kamb. — Pdeči pritisk proti glavnemu ^estu še ni prestal, čeprav uni-^ujejo za hrbtom napadalcev a-hieriško-južnovietnamske čete r(ieča oporišča vzdolž meje Kambodže. Rdeči so po zavzet-prehoda preko Mekonga pri Keak Leung prodrli še par milj ^alje proti glavnemu mestu, ^lada je poslala proti njim no-Ve čete, ki naj bi poskusile potisniti rdeče nazaj preko reke Mekong. Zavzetje prehoda Neak Keung je preteklo nedeljo prekinilo vsako zvezo s pokrajinama Svay Rieng in Pre Vang.
Predsednik vlade Lon Nol je v Posebni izjavi dejal, da spoštu-•!e stališče predsednika Nixona Kambodže, izraženo v njegovem govoru 30. aprila, ter o-menil obljubo ZDA pomagati Kambodži pri njeni obrambi Pred Severnim Vietnamom. De-^ je, da bi bil čas, da bi tudi druge države priskočile Kambodži na pomoč pri varovanju bjene neodvisnosti.
„ Kambodžanske vojaške sile, ki pojejo okoli 35,000 mož, so sla-
Novi grobovi
bo
opremljene in v bojih neiz-
kušene. V veliko oporo jim je 2000 Kambodžancev, ki so jih l2yežbale ameriške “posebne si-e v Južnem Vietnamu za tam-ajšnji boj prot rdečim, pa jih ba prošnjo vlade Kambodže poslale v Phnom Penh. Trdijo, da le v Južnem Vietnamu še okoli 8°00 teh Kambodžancev, ki bi tudi še lahko okrepili kambod-2auske sile v boju proti rdečim.
Libija spet proti desni?
.JHNIS, Tun. — Libijski voja-ski režim, ki je lani septembra z uPorom odstavil kralja Idrisa oklical republiko, je rinil v ^vih mesecih hudo na levo. es«o se je povezal tudi v Na-v^jevim Egiptom. Vodnik vojake junte polk. Moammar Kad-v,lfy je javno nudil vso oporo &Ptu v boju z Izraelom.
T- zadnjih mesecih so vojaški bdniki Libije začeli položaj Sedati z nekaj drugačnimi očmi.
ako so se odmaknili od pale-®tlhskih gverilcev, pa odklonili udi zahteve po nacionalizaciji ^hieriskih petrolejskih družb, za r se ženejo arabski skrajneži j? vsem Srednjem vzihodu. Polk. ^addafi in njegavi tovariši tr-^°> da bi nacionalizacija teh u2b Arabcem škodovala.
z Vojaška vlada je sprejela ^.0Va v službo vrsto uradnikov, tih je septembra pognala z ^Jihovih mest z njihovim dote-j njim gospodarjem kraljem dbisom vred.
Louis J. Pike
V	Huron Rd. bolnišnici je umrl 61 let stari Louis J. Pike s 18611 Chickasaw Avenue, rojen v Clevelandu, mož Mary, roj. Blaško, oče Louisa, Mary Lou Goebel in Laure, stari oče Kathleen, Louisa in Lynna, brat Franka, Mary Opalek, Josephine Lawrison, Jennie Kastelic in Williama. Bil je lastnik Pike Machine Products na 23460 Lakeland Blvd. Pokojnik je bil član Carniola Tent No. 1288 T.M. ter St. Clair Rifle Cluba. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. v petek ob 8.15, v cerkev Marije Vnebovzete ob 9., nato na Ali Souls pokopališče.
Jacob Troha
V	Hillcrest bolnišnici je umrl 69 let stari Jacob Troha s 15913 Grovewood Avenue, preje s 14518 Thames Ave., mož Mary, roj. Cie, oče Jacoba J., Richarda in pok. Williama, 4-krat stari oče, brat pok. Antona, pok. Louisa in pok. Josepha. Pokojnik je bil rojen na Babnem polju pri Rakeku v Sloveniji, od koder je prišel v ZDA 1. 1904. Zaposlen je bil 38 let do svoje upokojitve pred 9 leti pri Willard Storage Battery Co. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. v soboto dopoldne ob desetih na Highland Park pokopališče.
Anna Klisurich
Na domu svoje sestre je umrla sinoči 65 let stara Anna Klisurich, vdova po 1. 1953 umrlem ihožu Johnu, sestra Martina Morchek, Johna Morchek, Stephanie Usher in Mary Vojtek, rojena na Madžarskem, od koder je prišla v ZDA 1. 1908. Poročila se je v Clevelandu in živela v Collinwoodu. Pokojna je bila članica Woodman of the World. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. v soboto zjutraj v cerkev sv. Nikole na E. 36 St. in Superior Ave.
Stanley Dolenc
V	ponedeljek je umrl v Highland View bolnici 50 let stari Stanley Dolenc s 1224 Galaxy Dr., veteran druge svetovne vojne, zaposlen pri Hausermann Co., oče Ellane in Debre, brat Cecelie Masek in Josepha, sin pokojnik Ignanca in Ane. Pogreb bo iz Ferfolia pogreb, zavoda v soboto ob 8.30 zjutraj,
v cerkev sv. Lovrenca ob 9., nato na Kalvarijo.
Johanna Flack
Umrla je Johanna Flack, ki je zadnjih pet let živela v Slov. domu ostarelih na 18621 Neff Rd., mati Josepha Žitnika (Do-wagiac, Mich.), Mrs. Mary Sotoschek (Brooklyn, N.Y.) in Mrs. Johanne DeVito, sestra Mary Papež, Antona Flack, Karoline Škufca, pok. Franka Flack, 6-krat stara mati, 8-krat pramati in enkrat prapramati. Pogreb bo iz Hopko pogrebnega zavoda na 3601 E. 93 St. v soboto ob 10. dopoldne v cerkev sv. Lovrenca ob H., nato na Kalvarijo. Namesto vencev priporoča družina darove za Slov. dom ostarelih. Na mrtvaškem odru bo pokojna danes in jutri od 2.-4. popoldne in od 7.-9. zvečer.
Iz slov. naselbin
WATERLOO, Ont. — V soboto, 2. maja, so spremili k večnemu počitku Lovrenca Babnika, ki je umrl po dolgi bolezni. Pokojnik je bil rojen 1. 1905 v Sostrem pri Ljubljani in je prišel v Kanado iz taborišča Spittal v Avstriji 1. 1948. Bil je član D.I.J., Slov. društva Sava in Slov. parka. Zapustil je ženo Francko, hčerko Lojzko in 3 vnuke, v Jugoslaviji pa sina Lovrenca, hčerko Anico, dva brata, sestro in druge sorodnike.
Poslovni svet se nagiblje k nadziranju plač in cen
WASHINGTON, D.C. — Med podjetniki in upravniki podjetij prevladuje vedno bolj prepričanje, da bo končno le treba uvesti nadzor nad plačami in cenami, če naj bo boj proti inflaciji uspešen.
Nixonova vlada to misel odklanja kot neuspešno in neučinkovito v izvajanju. Po drugi strani se zdi, da se Nixonovi gospodarski svetovalci bolj trudijo, da bi preprečili gospodarski zastoj, kot pa zavrli inflacijo. V času volitev ne mara nobena vlada gospodarskega zastoja z milijoni brezposelnih.
Heyerdahl se zopel odpravlja na Atlantik
Znani norveški raziskovalec hotu dokazati s plovbo preko Atlantika na papirusovi ladji Rah II. zvezo med starim Egiptom in Srednjo Ameriko.
SAFI, Mar — Thor Heyerdahl je s svojimi tovariši pripeljal sem papirusovo ladjo Rah II., s katero hoče ponoviti poskus pre-pluti Atlantik od tod proti Srednji Ameriki. Lani je slična ladja Rah L, napojena z morsko vodo in močno zdelana, izginila v morju kakih 700 milj pred ciljem.
Rah II. je enako kot Rah I. dolg 20 čevljev in je opremljen popolnoma tako, kot so bile ladjice v starodavnem Egiptu dva tisoč let pred Kristusovim rojstvom. Prav tako bo tudi vsa o-skrba na ladji urejena in shranjena na način, kot je bila na ladjah starih Egipčanov.
Heyerdahl hoče s svojim poskusom dokazati, da so stari E-gipčani lahko preko Atlantika na svojih papirusovih ladjah pripluli do Srednje Amerike, kjer so podobno kot v E-giptu gradili piramide, ki še danes stoje. Obe kulturi naj bi bili torej v neposrednih stikih že v pradavnem času. To je samo domneva, ki jo ni mogoče dokazati, ki pa bi postala verjetnejša, če uspe Heyerdahlu res prepluti na ladjici Rah II. Atlantik in doseči Sredn, o Ameriko.
Predvidoma bo ladjica imela 8 članov posadke pod vodstvom Heyerdahla. Sestavljena bo iz
PREDSTAVNfŠKi DOM N! OMEJIL PREDSEDNIKA ZD
Nasprotniki vojskovanja v Vietnamu, posebno še nastop? v Kambodži, so skušali doseči v Predstavniškem do mu obsodbo predsednika Nixona in omejiti njegovo pravico do posega v Kambodžo, Laos in Tajsko. Njihov predlog je bil z veliko večino odklonjen. Prav ta ko je bil odklonjen predlog v podporo predsednika Nixona.
WASHINGTON, D.C. — Pred- ruskih pilotov, ni naravnost od-stavniški dom je včeraj po več- govoril, ampak je povedal le, d£ urni razpravi pokazal jasno, da je bil dosežen med ZSSR in E-se noče spustiti v razpravljanje giptom dogovor o nalogah sov-o predsednikovih pstavnih pra- jetskih vojaških svetovalcev pr vicah v zvezi s sedanjim vojsko- egvptskih oboroženih silah.
Če še niste naročnik AMERIŠKE DOMOVINE, postanite še danes 1
Vanjem v Indokini. Zavrnil je jz veliko večino predlog njegovih nasprotnikov za obsodbo posega v Kambodžo in za prepoved pošiljanja ameriških čet v Kambodžo, Laos in Tajsko. Predlog podpornikov vlade, ki bi dal predsedniku pravico uporabiti ameriške čete v Kambodži, Laosu in Tajski, če bi bilo to potrebno za varovanje ameriških čet v Južnem Vietnamu, je bil najprej odobren, nato pa zavrnjen.
Glasovanje je pokazalo, da je večina Predstavniškega doma pripravljena podpirati predsednika v sedanjem njegovem nastopu v Kambodži, ni pa se voljna spuščati v razpravo o predsednikovih ustavnih pravicah v sedanjem trenutku.
Drugačen je položaj v Senatu, kjer so nasprotniki vlade in Ni-xonove politike v Indokini številnejši. Podobno kot v Predstavniškem domu pričakujejo, da bodo tudi v Senatu stavili dopolnila k proračunskim zako-
“Mi imamo dogovor z vlade ZAR, v okviru katerega so ruski vojaški svetovalci v četah ZAR Ti so tam z namenom, da pomagajo ZAR (Egiptu) v boju prot izraelski agresiji, ki je množične podprta od ZDA..., je dejal Ko sygin časnikarjem.
nom, ki naj predsedniku prepo-belcev, črncev Afrke in Srednje, vecj0 Up0rabo denarnih sredstev Amerike. Vodja odprave bi radiza vojskovanje v Kambodži in namreč tudi dokazal, da je mož-jLaosu Dom je ta dopolnila z ve_ no mirno delo in razumevanje ]iko večino odklonil) če bi jih na samotni ladji sredi oceana Senat tudi sprejel) niso ve]jav_ med pripadniki različnih ras in nfl) dokler ne pristane na nje kultur.	^	tudj Qorn
Če pojde vse po sreči, bo Rah'	_____o_____
II, krenila na ocean prihodnjo r» •	• i- • ,
J Kusi pomagajo Egiptu
nedeljo.
Otočje Fiji postane neodvisno
LONDON, Vel. Brit. — Vlada Velike Britanije je odločila, da
MOSKVA, ZSSR. — A. Kosygin na svoji znani tiskovni konferenci, prvi in edini, ki jo je imel kot predsednik vlade ZSSR v Moskvi, vprašan o vlogi
bo otočju Fiji v južnem Pacifi-1 pridelavi sladkornega trsa in po ku podelila 10. oktobra 1970 ne-'nasadih kokosovih palm. Prebi-odvisnost. Otočje je znano po valstva ima okoli pol milijona.
Sovjetski piloti postali resna nevarnost v iiraelsko-arabskem sporu?
Zal 3063 zjutra-j °b petih je ka-Ijvv t°Plomer na Hopkins leta-j>Scu 28 F, v Akronu pa celo 27 Slana je napravila precej So°^e' Ka danes je napovedan neen in hladen dan z najvišjo mPeratura okoli 60.
CLEVELAND, O. — Ravno sredi oblakov, ki so se zbirali nad Vietnamom in okolico, je naša zunanja politika začela opozarjati na nevarnost, ki jo predstavljajo sovjetski pilot-je v arabsko-izraelskem sporu. Odkod to, da se je ta nevarnost pojavila prav sedaj in da je postala tako velika?
Egipt je popolnoma odvisen od dobav vojnega materiala od Sovjetske zveze. Moskva se je na tem polju pokazala neverjetno radodarna. Se po vsaki egiptovski polomiji je znova poskrbela, da si je e-giptska narodna obramba o-pomogla. Pri tem ni gledala na stroške in žrtve. Te so pa velike, kajti iz Sovjetske zveze ne prihaja le municija, ampak tudi topništvo, lahko orožje, vojna letala, rakete, vojne ladje itd. Vendar so Sovjeti postali tako previdni, da ne dajo Naserju prostih rok, kako naj sovjetske dobave rabi. So Naserju vezali roke po pogodbah in po okoli-
ščinah. Naser nima namreč samo slabo opremljene armade, ima tudi zelo malo strokovnjakov, ki se nanje pri vojnih operacijah lahko zanese.
Najbolj mu manjka dobrih pilotov. Zato mu v Moskvi le neradi dajejo moderna letala, saj ne vedo, v kakšne roke lahko pridejo. Ako jih Naser pušča v rokah svojih domačih pilotov, ne ve nikoli, kdaj u-tegne doživeti nova presenečenja. Na drugi strani ima Izrael ne samo boljša letala, ampak tudi izvrstne strokovnjake, tehnike in pilote, ki jim egiptovski niso kos.
Vse te temne strani so prisilile Moskvo, da je poslala sedaj, kot pravijo, 125 izvež-banih pilotov v Egipt! Kaj naj pilotje tam delajo? Ali naj vežbajo egiptovske pilote? Ali naj prevzamejo le dogovorjene misije na frontah, ali naj se zmeraj spuščajo v zračne boje z izraelskimi piloti? Kje in kdaj naj se udele-
žujejo bojev? Na vsa ta vprašanja naša narodna obramba ne ve odgovora, zato mora biti v vseh slučajih pripravljena na presenečenja. Mora torej pričakovati, da tudi izraelsko vojno letalstvo ne bo vedelo nič zanesljivega.
Kar je podatkov o namerah egiptovskega letalskega vojskovanja, opozarjajo, da je E-gipt najbolj zainteresiran na obrambi jezu Aswan, Kaira, Aleksandrije ter industrijskih krajev, končno pa na obrambi Sueškega kanala in Sueškega zaliva. Skušnja dalje uči, da Naser vsega tega (Aswana, Kaira, Aleksandrije ter linije: Sueški prekop in Sueški zaliv) ne more braniti brez stvarnega sodelovanja ruskih pilotov. Teh je po aprilu prišlo v Egipt 125. Kaj naj delajo? Ako se bodo vmešali v o-brambo gornjih egiptovskih postojank, bodo že prvi dan prišli v konflikt z izraelskimi letalskimi silami, pri čemur bo morala naša vojna misija na vrat na nos poslati potreb-
no pomoč na izraelska vojna letališča. Spopad med ruskimi piloti in izraelskimi ter našimi letali bo postal neizogiben. Spopad bo tem hujši, ker bo izraelsko vojno letalstvo, pa tudi izraelske rakete, prisiljeno, da že prvi dan uniči čim več egiptskega letalstva.
Kako daleč se ruski pilotje že u d e 1 ežujejo posameznih poletov proti Izraelu, ni dognano. V Washingtonu trdijo, da se taki poleti že od slučaja do slučaja vršijo, kar nalaga naši diplomaciji podvojeno pozornost.
Da vse to ni šala, priča dejstvo, da je naše državno tajništvo poslalo že nekaj naših diplomatov kar naravnost do Naserjeve okolice, da tam skušajo dopovedati, naj se Naser ne zanaša, da ameriška popustljivost ne pozna meje.
Največja nevarnost je v tem, da vsak nepremišljen, predrzen korak z egiptovske strani lahko sproži val, ki ga ne bo mogel nihče ustaviti.
Zadnje vesti
SAIGON, J. Vici. — Preteki teden je po uradnem poročilu padlo v bojih v Južnem Viet namu 123 ameriških vojakov — Danes je bilo objavljeno da se je vrnilo iz Kambodži 6,000 južnovietnamskih voja kov, ker so svojo nalogo on stran meje že opravili. — Vče raj so zavezniške čete prešli v Kambodžo na treh novii. krajih. Dejansko čistijo sedaj obmejno področje vse ot “Papiginega kljuna” na jugi pa 200 milj dalje na severi področje zahodno od mesti Pleiku v Osrednjem višavju —Rdeči so napadli ameriška oporišče južno od Demilitari zirane cone, pri čemer je bik
29	ameriških vojakov mrtvil.
30	pa ranjenih. Rdeči so po slali nekaj raket in min n. mesto Hue, kjer je tudi bik več mrtvih in ranjenih.
KENT, O. — Včeraj je odšlo : univerzitetnih tal prvih 40
članov Narodne garde, dane pa odidejo še preostali. Univerza je zaprta in bo ostak zaprta vsaj do ponedeljka.
TEL AVIV, Izr. — Izraelska le tala so danes napadala 4 uri vojaške cilje vzdolž Sueškeg. prekopa.
SAIGON, J. Viet. — Kambod zimska vlada je načelno pristala na obnovo rednih diplo matskih odnosov z Južnin Vietnamom. Te odnose je leti 1963 prekinil princ Sihanuk ki je nato priznal za uradni predstavnike Južnega Vietna ma Osvobodilno fronto.
WASHINGTON, D.C. — Zdru žene države so se odločile znova pretehtati vprašanji prodaje modernih jet letal Izraelu, ko vlada Sovjetske zveze ni dala včeraj “zadovo Ijivega odgovora” na vprašanje, kaj počnejo sovjetski pi loti v Egiptu.
PARIZ, Fr. — Rdeči so včeraj tik pred začetkom sestanka za razgovore o končanju vojskovanja v Vietnamu tega odpovedali v znak “protesta proti ameriškim letalskim napadom na Severni Vietnam”. Izjavili so, da se bodo udeležili prihodnjega sestanka 14. maja. ZDA in Južni Vietnam niso ta |oj objavili, kaj bodo oni storili.
j Iz Clevelanda j in okolice
damici cvetja—
Starčeva cvetličarna na 6131 5t. Clair Avenue ima vsakovrst-;o cvetje in odlične bombone v 'bilni izbiri redno na zalogi, /se to je primerno za materin-,ki dan. — Več v oglasu! ^resovccm—
Odbor Kresa prosi vse član-itvo, naj bo v nedeljo točno ob devetih dopoldne na odru SND na St. Clair Avenue v narodnih nošah za slikanje.
Za razgovor s policijo—
S 1. majem je župan C. Stokes )dprl dve središči za razgovore prebivalstva s policijo. Eno je ’.a 11704 St. Clair Avenue, drugo na 6512 Detroit Avenue. V obeh rria prebivalstvo priložnost po-/edati policiji svoje pritožbe in _elje. Njihov cilj je izboljšati idnose med policijo in javnostjo, z bolnišnice—
Mrs. Mary Grivetz, Norwood Id., se je vrnila iz bolnišnice in ;e zahvaljuje za obiske, pozdra-/e in molitve. Sedaj je pri hčeri drs. Dolores Cosic na 245 Park-naven, Seven Hills, Ohio.
se nekaj o volitvah—
Robert Taft se ima v prvi vr-;ti zahvaliti za svojo zmago pri primarnih volitvah nad J. A. thodesom volivcem v Cuyaho-;a okraju, isto velja za zmago detzenbauma nad Glennom. — Cong. M. A. Feighan je izgubil ; večino nad 10,000 glasov v 20. /olivnem okrožju. — W. Ken-hek je v 53. okrožju za držav-nega poslanca pri demokratskih primarnih volitvah dobil 3,832 ;lasov, njegov nasprotnik Terry \. McGovern pa 6,243. Zadnji po v novembru nastopil proti epublikancu G. Voinovichu.
Davis odločen—
Načelnik mestne varnosti B. )avis je včeraj opisal položaj ločinstva v Clevelandu, pa napovedal odločno izboljšanje v laslednjih 3 do 5 mesecih. Poz-al je vse prebivalstvo k sode-ivanju s policijo.
Moskva predložila Bonnu nadaljevanje razgovorov
BONN, Nem. — Sovjetska veza je nepričakovano predlo-ila Zahodni Nemčiji obnovo izgovorov o izboljšanju medse-ojnih odnosov in bo v nedeljo dletel posebni odpslanec kanc-'rja W. Brandta Egon Bahr v loskvo.
Prvotno je Sovjetska zveza redložila, naj bi se razgovori adaljevali po drugem srečanju Irandta s Stophom, predsedni-:om vlade Vzhodne Nemčije, ki e določen za 21. maj v Kasselu.
— Zrak sestavljata do 99% ki-;ik in dušik.
Pokojnine bodo povišane s 1. januarjem za 5%
WASHINGTON, D.C. — Tako je sklenil pretekli ponedeljek Millsov odbor za sredstva in na-
-ine. Obenem je nabral še nekaj ugodnosti za nekatere vrste u-ookojencev. Predlog gre sedaj v pristojni senatni odbor.
Seveda ne bo to povišanje samo prijetna zadeva. Aktivni zavarovanci bodo namreč morali plačevati nekaj več, kakor hitro bodo njihovi letni dohodki presegli znesek $7800 in dosegli višino $9,000. Povišanje bo kar občutno, saj bodo morali letno plačevati $93.69 več, kot so dosedaj. Zavarovanje samo bo moralo upokojencem izplačevati po 1. januarju $1.7 bilijonov več kot letošnje leto. Vseh upokojencev je sedaj že 25.5 milijonov.
»MEHIŠKA DOMOVINA', MAY 7,1970
Ameriška Pomovimi
----I"ll ■—M-IB ■ ■ ■	■	■	■■ . ■im ■■	■	- ---
/!• /VI i */ic-/i'riL!~-ne >i
61 i 7 6*.. Clair A.vmue — 431-0628 — Cleveland. Ohio 441 OS
National and International Circulation
-'’ibUshed daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Managing Editor: Mary Debevac
NAROČNINA:
»-> Združene države:
(16.00 na leto; (8.00 ca pol leta; (5.00 za I mesece <-s Kanado in dežele Izven Združenih držav:
^	(10.00 na leto; (9.00 za pol leta; (5.50 za 3 mesece
Petkova izdaja (5.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
Cmlted States:
(16.00 per year; (8.00 for 6 months: S5.0Q for 3 months ,.anada and Foreign Countries:
r (18.00 per year; (9.00 for 6 months; (5.50 tor 3 moatha Friday edition (5.00 for one year
j plomacija bolj ceni kot naša politična javnost, na kar radi ! pozabljamo.
Pojavila se je v Latinski Ameriki še tretja vrsta generalov, poleg konservativnih in naprednih: vrsta poklicnih levičarskih generalov, ki radi delajo revolucije. Osebno so verjetno kar odlični sebičnežj in koristolovci, toda v politiki zagrabijo tudi za Marksa, ako to koristi njihovim političnim ciljem. Tak izrazit tip je kolumbijski general Rojas Pinilla, ki je sedaj postal političen junak dneva, znan daleč po svetu. Iz grabežljivega vojaškega diktatorja se je prelevil v par letih v pravega leičarskega ljudskega tribuna, ki je zmešal vse politične karte kolumbijski vladni koaliciji. Kaj takega svet ni pričakoval od generala, ki so mu radi pripisovali vse znake pustolovca. Postal je privlačna osebnost, morda pa tudi vzor za podobne pustolovce.
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO
"83
No. 90 Thursday, May 7, 1970
Vre med narodi spomladi
Že grški in rimski filozofje so morah ugotavljati, da je v človeškem rodu pomlad nevarna doba. Takrat se začne sezona tudi za politične prekucije, ki kaj hitro in kaj rade dobivajo obliko prave revolucnje. Tisočletja velja to pravilo, velja tudi za naše čase, velja tudi za naše dni. Sistem in obraz sodobnih revolucij se ne krijeta več z nekdanjimi. Opazljive so spremembe, ki jim še ne vemo prave razlage.
Tipične revolucije so se svoje dni začele z nezadovoljnostjo, podtalnim godrnjanjem, ki je kot blisk oznanjalo hudo uro. Tipični v tem pogledu sta bili obe veliki ruski revoluciji v tem stoletju. Temu vzorcu je sledilo le še par revolucij po drugi svetovni vojni, pa še te so imele svoje korenine v nadlogah druge svetovne vojne. Potem so se revolucije spremenile. Bilo je par velikih in krvavih, zmeraj bolj so pa bile pomešane z malimi, le izjemoma močno krvavimi. To je bilo takrat, kadar so socialni oziri prevladovali nad političnimi (kitajska, kubanska). Le indonezijska se je držala stare oblike. Vdirala je vanjo komunistična ideologija, ki so jo potem generali na silo ukrotili in pognali iz Indonezije.
Da spomladi vre med narodi, vidimo tudi letos. Včasih pride “vretje” od spodaj, včasih od zgoraj. Vrelo je na primer dolgo časa “od zgoraj” v Kambodži, toda temu pojavu ni svet posvečal posebne pozornosti. Morda zato, ker so bile priprave za revolucijo v amaterskih rokah, kar se je pokazalo že prve dni revolucije. Tokrat prihaja praviloma tudi le do slučajnega prelivanja krvi. Ker je kambodžanska revolucijo povezana tudi z vojskovanjem proti rdečemu vdoru, se še ne da presoditi, kako se bo vse skupaj končalo. Ako ne bi bila ta revolucija povezana z vojskovanjem, bi se le redki menili zanjo. Tli pa zmeraj nekaj na Filipinih. Predsednika Markosa stalno nadlegujejo “od spodaj” podtalni revolucionarji, šolani in povezani s komunizmom. Le raztreseni spopadi na Filipinih opozarjajo na napeto politično stanje na tem otočju.
Nemirna je ostala še od lani vsa Afrika. Tam nastajajo revolucije od spodaj, toda so organizirane od vojakov ali pa vsaj hitro preidejo v vojaške roke. Vzroki so zmeraj socialne narave, neredi se pa ne izživljajo v napadih na bivše kolonialne uprave, ampak na politične stebre novih režimov, ki pa ne zanemarjajo stikov z bivšimi zastopniki kolonialnih uprav. V tem pogledu imamo v, Afriki toliko različnih varijant revolucij, kolikor je revolucij samih. Če odbijemo par izjem, na primer nigerijsko državljansko vojno, in uporno gibanje v Sudanu, v njih ne traja prelivanje krvi predolgo. Značilno je, da pri teh revolucijah igrajo veliko vlogo spopadi med nosilci plemenskih interesov in domačimi zagovorniki evropejskega političnega nacionalizma. Go-vSpodarske napetosti med nekdanjimi gospodarji in sedanjimi lastniki podjetij pojemajo, ker bivši in sedanji gospodarji rajši iščejo stične točke in ne povodov za spopade. Zato si v Afriki niti dve revoluciji nista dosti podobni. Tisti, ki nimajo ničesar, razen morda časti in pristojnosti ter praznih žepov, se povezujejo z voditelji domačega proletariata in ustvarjajo revolucionarne kombinacije, ki pa nimajo nobenega patenta na dolgotrajen obstoj. V tem pogledu so poučne arabske revolucije, posebno v Iraku in Siriji.
Zanimivo je, kako gledajo delovni ljudje na sedanje revolucije. Nekdanjega “splošnega ljudskega zanimanja’ ni več. Ljudje so se navprevrate navadili, vedo, da jim bodo le izjemoma prinesli kaj dobrega. Zato se aktivne udeležbe pri revolucijah ogibajo. V bližino manifestacij in demonstracij jih goni le radovednost. Za revolucije je vneta mladina, z njo vred pa tudi tiste plasti, ki slučajno pričakujejo zase kaj koristnega. To je splošen pojav po vsem svetu. Kdor opazuje na primer prenose manifestacij in demonstracij v revolucionarnih dnevih na televiziji, hitro ugotovi, kdo simpatizira z demonstranti in kdo jih samo gleda. V tem oziru so bile zadnje dni posebno poučne televizijske slike iz Bogote v Kolumbiji.
Posebno značilnost so zadnje čase pokazale revolucije v Latinski Ameriki. Sedaj opažamo, da vodstvo revolucij pichaja v popolnoma nove roke, česar ne bi pričakovali. Generali, pokriti s slovesom konservativnosti, so postali preko noči nosilci naprednih socialnih idej, na primer general Alvarada. Zadnje čase ga je posnemalo par “revolucionarnih” generalov v Srednji Ameriki. To je pojav, ki so ga politični opazovalci že davno odkrili. Dognali so namreč, da med vojaške vodnike v Latinski Ameriki vdirajo sinovi srednjih stanov, pa tudi kmetov, ki jih potem usoda zanese na ameriške voiaške akademije, kjer jih “pokvarijo ameriški pojmi o socialnih nalogah sodobne javne uprave. Taki vojaški vodniki so bili v Latinski Ameriki še pred par leti prave bele vrane. To je tudi razlog, zakaj jih naša di-
BESEDA IZ NARODA

Romanje v Lemont
CLEVELAND, O. — Sporočam vam, da bo letošnje romanje v Lemont v soboto, 4. julija, zjutraj iz Clevelanda. Čas odhoda bo objavljen kasneje. Iz Le-monta se vrnemo v Cleveland v nedeljo, 5. julija ob 5. uri popoldne.
Nadalje sporočam, da odpotujem v Evropo, namesto mene prevzameta vodstvo tega romanja g. John Petrič, 451 E. 156 St., Cleveland, O., 44110, telefon 481-3762, in g. Matt Tekavec, 20531 Goller Ave., Euclid, Ohio, 44119, telefon 481-3437.
Obračajte se na njiju z vsem zaupanjem radi prijav in plačila tc^a romanja.
Lepo se zahvaljujem za vašo naklonjenost in želim srečno pot!
Anton Jeglič
Obhajilna nedelja DNU
CLEVELAND, O. — Nedelja, 10. majnika 1.1., je obhajilna za vse ude Društva nasvetejšega imena Jezusovega župnije sv.
Vida. K sv. maši ob 8. se zberemo vsi udje vsaj četrt ure pred njo v veži šolskega avditorija za skupen odhod v cerkev. Med sv. mašo imamo skupno sv. obhajilo, katero darujmo za svoje matere, odnosno matere naših o-trok.
Po sv. maši imamo v cerkveni dvorani najprej skupen zajtrk, po njem pa občni zbor, na katerem si bomo izbrali novo vodstvo za prihodnje poslovno leto. Lepo vabim vse ude, naj pridejo tako k sv. maši, kakor po njej k zajtrku in na občni zbor. Bog živi!
France Sever
Materinska proslava v Gollinwoodu
CLEVELAND, O. — Prihodnjo nedeljo praznujejo naše matere svoj materinski dan. In mi vsi, ki ljubimo svoje matere, ga bomo praznovali z njimi. Njihov praznik je naš praznik. S hvaležnostjo v srcu se jim bomo zahvalili za dar življenja in vzgoje.
Pa ne samo posamezniki, kr-
ščanski materinski dan bo praznovala sleherna družina, župnija in šola. Tudi Slovenska šola v župniji Marijinega Vnebovzetja v Ccliinwoodu bo obhajala ta dan kar najbolj slovesno v nedeljo, 10. maja, ob 3. uri popoldne v šolski dvorani.
Otroci naše šole so z veliko vnemo pripravili MATERINSKO PROSLAVO. Njen spored je pester in ima dva dela.
V	prvem delu nam bodo otroci, ki slovenskegag jezika ne obvladajo, z veliko navdušenostjo podali v treh zbornih deklamacijah “Pesem in sanje in zadnje modrosti”, ki so jo v lepi besedi zapisali naši tako veliki možje, kot so Ivan Pregelj, Ksaver Meško in Mirko Kunčič. Našim mamicam v veselje bo zarajal Otroški vrtec v taktu pesmi: ‘Mi se imamo radi’. Pod vodstvom Ivana Riglerja bo vsa šola zapela vrsto slovenskih materinskih pesmi. Te bodo prešle v češčenje Matere vseh mater s cerkveno pesmijo: še gori ljubezen ...
V	drugem delu bomo videli prisrčno Kunčičevo igrico s petjem v 6. prizorih, s temo: “Živi in mrtvi materi”. Glavne vloge igrajo: Silva Krulc, Bernardka Jakomih in Milan Knez. Vsa igrica je posvečena našim materam. Z njo pa se bomo spomnili tudi 70-letnega življenjskega jubileja avtorja igrice, pesnika in pisatelja Mirka Kunčiča.
Pridite torej v nedeljo vsi, ki vam je mogoče, zlasti župljani Marije Vnebovzete, in praznujte z nami ta krščanski materinski dan!
Pavel Krajnik
\KULTURNA KRONIKA
“Triglav” prepeva
Kaj vse se da doseči tudi z majhnim zborom, je dokazala skupina pevskega zbora “Triglav’ ’na svojem koncertu v nedeljo, 3. maja. Pet tenorjev in pet basov, pet sopranov in sedem altov, zraven pa še trije majhni dečki, ki so že z izgle-dom, verjetno pa tud s svojimi nežnimi glasovi poživili skupino.
V sami pojavi zbora lahko takoj opaziš, kako radi pojejo in kako radi imajo slovensko pe-
Več jih gre v šole
WASHINGTON, D.C. — Sedaj obiskuje višje šole v naši deželi okoli 70% več mladine kot pred 25 leti, visoke šole pa dvainpolkrat toliko.
Izšla ho nova knjiga: Marijine božje poti
Društvo N.I.J. v župniji Marijinega vnebovzetja
CLEVELAND, O. — Počastitev naših mater bo v nedeljo, 10. maja, na materinski dan. To je nedelja DNU in bomo imeli najprej zjutraj ob 8. sv. mašo š skupnim sv. obhajilom. Zberemo se kot običajno ob 7.45 v prostorih pod cerkvijo.
Po sv. maši bo skupen zajtrk, h kateremu naj člani privedejo tudi svoje matere in žene. Najeli smo dobrega govornika in videli bomo zanimiv film. Pridite!
Romanje k lurški Materi božji na Chardon Rd. Društvo NIJ
sem, kako ta pesem ogreva nji-* hova srca in kako svoje navdu-1 šenje in čustvovanje prelivajo na poslušalce. Zanimivo je tudi to, da so prav redki med njimi, ki znajo slovensko in vendar jim j6 izgovarjava tako čedna in razločna.
Glavna nota njihovega nedeljskega nastopa je bila domačnost in prisrčnost, ki jo pri nobenem clevelandskem slovenskem pevskem zboru nisem opazil v toliki meri. Ta domačnost je bila še bollj potencirana, ko se je “Triglavovi” skupini pridružil “Slo-garjev” instrumentalni kvartet. V tem trenutku se mi je zazdelo, da sedim kar med njimi ob kozarčku cvička v prijazni slovenski gostilni. — Vmes rečeno: Sloga rjeva skupina (klarinet, bas, vaška harmonika in tolkala) je prav prijetno uigrana in jo lepo poživi tudi po vizuelni strani mlado dekle, ki z vso vnemo in doživljanjem brenka na velikem basu.
Zbor “Triglava” je med drugi' mi točkami programa izvedel tudi nekoliko zahtevnejših kompozicij, kakor ono iz Smetanove “Prodane neveste”, Adamičev “Potrkan ples” ter Schwabovo 'Dobro jutro“, kar vsekakor pomeni zborovo poseganje po težjem. Pri teh točkah je bilo sicer opaziti tu in tam trenutno ritmično neskladnost ene od so-pranistnj, ki jo navdušenje toliko ogreje, da prehiti strogo mero ritma in tudi glasovno izstopi od ostalih. To je vsekakor napaka, ki jo je treba popraviti.
pripravlja za svoje članstvo in vse družine naše župnije skup-j Deber zbor mora biti ena sama no romanje k Lurški Materi ] celota in ga vsako individualno
božji na Chardon Road. Slovesnost se prične ob pol treh. Mo-
izstopanje moti, posebno ko gre za glasovno močnejšega, čeprav
LEMONT, lil. —
se tiska velika knjiga, imela bo 1000 strani, ponatis iz Ave Maria:	MARIJINE BOŽJE POTI
od patra Odila Hajnška OEM.
Pomagaj in izseljenci; Nazaj
planinski raj.
To vam bo osvežilo spomin na Marijo Pomagaj. Potem je najstarejša božja pot v Sloveniji na Koroškem pri Gospe Sveti.
izšla bo v dveh knjigah. Prva Cerkev so zidali iz ostankov
božja pot bo Marija Pomagaj na Brezjah s sledečimi naslovi: Podoba Marije Pomagaj; Brezjanski čudeži; Zaupanje raste — vedno več romarjev; Narod zi-
stare rimske stolnice Virunum, ki je stala čisto blizu sedanje stolnice v Gospe Sveti. To je najstarejša cerkev na slovenskih tleh, je zibelka slovenstva,
da novo cerkev; Brezjanski zvo-l zibelka katoliške vere in zibelka novi; Sinovi sv. Frančiška nti1 Marijinega češčenja med nami. Brezjah; Brezjanska Marija kro-j V zgodovini Gospe Svete boste nana; Razne slovesnosti pri Ma-|lahko brali o ustoličenju koro-riji; Najnovejša zgodovina Bre- ških vojvod, potem o sv. Mode-zij; Marija Pomagaj, visoka po- stu, o podobi Marijini pri Gospe kroviteljica evharističnega kon- Sveti, ki pravijo o njej, da je če-gresa v Ljubljani; Marija z Bre-'škega izvora. Brali boste o sedanj roma v Ljubljano; Noč pred nji cerkvi, o njeni zunanjščini milostno podobo Marije Poma-'in notranjščini, potem o zvono-?a.i v glavni evharistični proce- vib Gospe Svete, o romarskih siji; Marija se vrača na Brezje; pobožnostih in o zadobljenih Pretresljivo slovo od Marije; milostih in o najdenju trupla sv. Mrak lega na deželo; Proti Modesta. In potem bo sledila v f kofji Loki; Proti domu na knjigi zgodovina, ki sem jo pisal Brezje; Marija zopet v svoji hi- celih dvajset let v Ave Mariji ši; Kardinal Hlond vrne obisk in njenem Koledarju. Pray v Viaiiji Pomagaj na Brezjah; Slo- vsako dolino, na vsak hifib šem venfci v’rnejo,obisk Mariji Poma- prišel in iskal sem zgodovinskih gaj; Temna poglavja brezjan-'virov, ter sem jih napisal, ka-ske zgodovine; Marija Pomagaj jkor sem jih dobil. Uporabljal se vrne v Ljubljano; Marija, Po-;sem vse vire, ki sem jih mogel moč kristjanov; Milostna podo- dobiti in sem jih tudi zapisal.
| ba ostane v Ljubljani; Marij:- Le pri nekaterih božjih potih so
zgodovinski viri izostali, kot sem videl sedaj, jemal sem jih iz raznih kronik, pa ne vem, zakaj niso viri v knjigi napisani. Včasih so jih tudi uredniki prezrli, ali sem jih pa jaz sam prezrl in jih pozabil poslati. Ne morem pomagati.
Knjiga se že tiska. Zdaj jo bo treba naročiti. Cela knjiga bo stala $12. Seveda se sliši veliko, toda je malo za toliko dela in napora. Dvajset let dela, dvajset let težkega in mučnega dela. Ali uspelo je. KNJIGA BO TISKANA. Naročite jo takoj pri Mohorjevi družbi, Viktringer Ring 26, Celovec-Klagenfurt, A.ustria, Europe.
V pismo dajte denar ali pa ček, meni denarja ne pošiljajte, temveč na Mohorjevo družbo. Mogoče bi se dobili tudi dobri ljudje, ki bi denar za knjigo po naselbinah pobrali in ga poslali v Celovec. To bi bilo najboljše. Tisti bi se lahko pri meni oglasili in bi jih jaz potem v časopisju naznanil. Tako bi bilo najboljše. Tako boste prišli najlažje do knjige. Knjiga naj bo v knjižnici vsakega katoliškega Slovenca. Take knjige še ni bilo na slovenskem trgu.
Lepe pozdrave!
Rev. Odilo Hajnšek OEM
lili bomo rožni venec in peli li- odličnega pevca, tanije Matere božje. — Kot veli-j Ostale zborovske pesmi so bika farna skupnost se udeležimo le lepo ubrane s prav dobro in-tega romanja. Romanje bo v ne- tonacijo, ki jo je podpirala kla-deljo, 17. maja. Ako bi kdo ne virska, spremljava. Ponovno b1 imel prevoza, naj ob 1.45 pop., rad naglasil to, kar sem že ome-pride do cerkve, kjer bo lahko nji v nekaterih kritikah: Pesmi, dobil prevoz. Šmarnic to nede- ki jim skladatelj ni napisal kla-ijo v cerkvi ne bo. Članstvo, ka- virske spremljave, naj se izvaja-kor tudi vse družine naše župni- ja brez klavirja. Prav pri tem se je vljudno vabimo, da se tega pokaže i n t o nacijska vrednost romanja udeleže.	J pevskega zbora!
Rev. Franc Kosem bo daroval Triglav je izvedel nekolik0 svojo novo mašo v naši cerkvi pesmi v ženskem sestavu, kjer v nedeljo, 31. maja, ob dveh po- je bil sopran za spoznanje pre-poldne. Je naš faran. Sin dobro' močen. Pri moškem zboru pa, ki poznanega Alojzija (sedaj že po- ie tudi izvedel nekoliko samo-kojnega) in Frančiške Kosem s stalnih pesmi, je bilo dinamično 702 E. 159, ceste. Osnovno in razmerje med glasovi kar dobro. Slovensko šolo je obiskoval v j Marija Pivik ima lep, izrazit naši župniji, nato pa je bil go- m globok alt, prijetno zvočen v jenec Boromea, kjer je končal solo točkah in efekten v zboru, višjo šolo in College. Za duhov- Mogla bi poseči po kompozici-niški pcklic se je pripravljal v jah dramatičnega značaja, p0 St. Mary’s semenišču v Cleve- tudi liriko lahko odlično' inter-landu. V mašnika ga bo posvetil pretira.
v soboto, 30. maja, clevelandski j Dolgotrajno in navdušeno pl°-škof Clarence G. Issenmann v skanje občinstva izraža pred-ceikvi sv. Družine v Parmi, O. vsem njegovo odobravanje in Njegovi ge. mami Frančiški hvaležnost, ne pomeni pa vedno Kosem in vsem novomašniko- tudi njegovo željo za ponavlja-vim sorodnikom, — seveda pa nje. Privoščimo vendar publiki,
tudi novomašniku samemu, — prav iskreno čestitamo k tako visokemu poklicu, ki si ga je izbral in dosegel. K tem čestitkam se pridružuje tudi naše Društvo Najsv. Imena Jezusovega, katerega član je bil vse do svoje smrti njegov pokojni oče Alojzij Kosem,
Članstvo in farane vljudno vabimo, da se v velikem številu udeležijo nove maše. Prav prisrčno so na ta dan v našo župnijo povabljeni tudi vsi ostali Slovenci iz Clevelanda in okolice. Zberimo se vsi v nedeljo, 31. maja 1970, okoli našega slovenskega novomašnika Franca Kosma. Na svidenje!
Zdravko Novak
Bobri se množe
jgzJi-’bdtpgg ?pek mb mb mb m WINNIPEG, Man. — Severnoameriški bober je bil na tem, da skoro izumrje. Sedaj se je začel množiti in vse kaže, da se bo ohranil in se celo razširil v predele, kjer ga v moderni dobi ni bilo več.
da bo raje lačna lepe pesmi, nikakor pa, da je bo sita! Vsak zbor naj bo ponosen na “še”! To je uspeh zbora!
Kadar pevski zbori rabijo klavirsko spremljavo pri svojih nastopih, naj bodo klavirji skrbno uglašeni. Klavir “Slovenskega avditorija” na St. Clairju je že revež, star in razglašen posebno v visokih tonih in daje vtis starih citer. Tudi najboljši pianist se pri njem slabo počuti! Mislim, da si slovenski avditorij lahko privošči dober klavir. Saj v tej dvorani nastopa največ an-I samblov!
“Triglav”, na dobri poti ste,: I lepo pojete in pomlajate se! Pogumno naprej! Vaša pesem je prisrčna in domača. Vi sami v njej uživate in všeč ste poslušalcem, ker jih posredujete ugodje domačih poljan in planin, lepoto slovenske zemlje. Le pritegnite še več in več mladih pevcev. Tako bo bogata slovenska tradicija prehajala na mlade rodove.
Dr. Jerko Gržinčič
AMERIŠKA DOM('-VTOA,
Miklova Zala
SPISAL DR. JAKOB ŠKET
“Ako je torej res mogoče, da ttiorem jaz s svojim življenjem rešiti Mirka in njegove tovariše strašne smrti, se ne obotavljam trenutek ne. Še nocoj grem tja v turški tabor in hočem žrtvovati lastno življenje za svojega ženina. Lahko noč, oče, z Bogom, mati!”
Izgovorivši, se hoče Žalika iztrgati od svojih staršev ter iti naravnost na Gradišče, toda oče Serajnik jo ustavi, rekoč:
“Stoj, Žalika! Ti si ravno tako moj otrok, kakor Mirko. Boljše Je, da eden živi, kakor pa da sta mrtva oba.”
Zala pogleda začudena Serajniku v oči in odvrne po kratkem molku, pomišljujoč:
“Vi imate prav, oče. Kdo ve, sli bi prizanesli Turki Mirku, če bi imeli tudi mene v svojih rokah? Kdo nam je porok za to?! Boljše je res, da eden živi, kakor da umrjeva oba.”
“Ti ostaneš pri meni, Žalika,” pristavi Serajnik. “Ne pustim te °d sebe. Ako mi ubijejo Turki klirka, imam še vsaj v tebi enega otroka, ki mi zatisne oči na smrtni postelji. Za Mirkovo dušo pa molimo, da bode zveličana. V nebesih se v kratkem snidemo!”
Po teh besedah se spusti sivolasi mož na kolena ih' moli na glas, vsi drugi pa spremljajo tiho šepetaj e njegovo molitev. Kmalu umolkne starček in nato Utihne tudi ostala množica.
A nenadoma se oglasi Almira, stopivši pred Zalo in Serajnika,
rekoč:
“Ako se obotavljate tedaj vi Žrtvovati svoje življenje za Mirka, storim to jaz. Pokazati hočem, da sem ljubila Mirka in ga še ljubim bolj, nego nevesta njegova. Živa duša me ne more zadržati v mojem sklepu. Jaz se hočem žrtvovati za tistega, kateremu sem poklonila svoje srce. Almira daruje lastno življenje — za svojega Mirka!” Smrtna tišina je nastala po teh odločnih, nepričakovanih besedah. Vse se je kar strme spogledovalo.
Oče Serajnik ni nikdar mis-hl, niti verjel, da Almira res čuti pravp ljubezen do njegovega sina; ali zdaj je moral verovati njenim besedam, saj hoče zanj žrtvovati svoje življenje.
Zala je kar okamenela na mestu. Osramočena pred vsemi, je stala kakor neobčutna mramor-na podoba sredi svojih sosedinj Kajblažji njen čut je bil razžaljen. Ona, nevesta in žena, bi haj manj ljubila svojega moža, dego ga ljubi Almira! O njeni goreči in iskreni ljubezni do Mirka hoče še kdo dvomiti?!
In pri teh mislih se ji je dozdevalo, da že dvomi ves svet, tudi oče Serajnik, tudi Mirko, djen lastni ženin in mož sam dad njeno pravo, srčno Ijubez-dijo!
Kakor da bi ji gad zasadil strupene zobe v telo, tako so jo Pekle Almirine besede, tako jo je bolelo v srcu njeno sumniče-dje. Vsa potrta se je naslonila Svoji materi na prsi in jela ihteti. Jokaje pa je tožila tiho: “Tukaj v srcu me boli, mati. ■Meni je, kakor da bi mi trgal kdo srce iz prsi. Bog mi pomagaj!”
“Tolaži se, ljuba moja Žalika! Komiri se!”
“Nikdar bi ne bila mislila, da te človeka v srcu tako žge in Peče, če kdo ženi in nevesti oči-ta, da ne ljubi svojega moža. Ali lo ni res, mati? Jaz ljubim Mirka nad vse. Sam Bog je naju združil.”
“Pokaži v dejanju svo o ljubezen, Zala!” pristavi osorno Almira. “Daruj življenje svoje za Mirka, kakor ga hočem žrtvo-Vati jaz. še to noč bodemo videli, katera naju je vrednejša Mirkove roke — ti ali jaz!”
M iltvauški zapiski
To je bilo občutljivi in nežni ženi preveč. Zalino srce je vzkipelo do vrhunca. Obrnila se je proti Almiri in rekla s povzdignjenim prstom:
“Naj velja, nesrečno dekle, car govoriš. Še to noč hočemo videti, katera ljubezen je močnejša, tvoja ali moja. V dejanju naj se pokaže, kolika je ljubezen zakonske žene!”
Z mirnim, prav preroškim glasom pa nadaljuje:
“Posvariti te moram, nesrečna Almira: Ne izkušaj Boga, ne želi razrušiti zakonske vezi med Mirkom in menoj! Le sam večni Bog more razvezati v nebesih, kar je zvezal tu na zemlji.”
In obrnjena proti očetu Serajniku in svoji materi govori:
“Z Bogom, oče in mati! Zdaj grem od vas. Rešiti hočem Mirka in njegove tovariše sužnosti in gotove smrti. Božja pomoč bodi z menoj!”
Izgovorivši, prime mladeniča Davorina za roko ter ga odvede skalnati dom ...
Kmalu potem sta stopili dve nočni prikazni v gosti temi iz skalnate votline. Bila sta Žalika in Davorin. Prva, zavita v dolgo turško haljo, z ostro sabljo opasana, Davorin pa v turški obleki, oborožen kot stražnik. Polagoma sta splezala po strmini v globoki prepad in se napotila proti Gradišču.
Nočna potnika je opazovala, na skalnatem robu sedeč, nesrečna Almira, zavita v temno haljo. Govorila je samo s seboj: Zdaj je v mojih rokah. Ravno je došla v globoki prepad. Dobro se slišijo semkaj trdni koraki. Sedaj sta že v rovu in korakata proti taboru. Tudi zame je čas, da grem.”
In šla je. Oprezno se je splazila so strmini v globimo ter sledila v temni noči svojima znancema proti Gradišču. Bila je od njiju vedno kakih petdeset korakov oddaljena. Kadar sta postala Zala in Davorin, počakala je tudi Almira; če sta se pa onadva napotila naprej, šla je tudi Almira za njima.
Četrt ure pred Gradiščem se ustavita nočna potnika in ja-meta šepetaje govoriti. Almira se prikrade blizu njiju ter posluša njun pogovor, skrita za grmovjem.
“Vse se nama bode posrečilo, Zala,” ohrabruje svojo spremljevalko Davorin. “Stražniki niso pazljivi nocoj. Vsi so utrujeni in povrh še vinjeni. Naju ne bodo spoznali. Jaz sem itak kot stražnik oblečen, ti pa si v turški halji videti kakor turški častnik. V največji sili pa primeva tudi lahko za orožje!” “Jaz se ne bojim ničesar, Davorin! Zanašaj se na moj pogum! Vse hočem storiti in prestati, ako le rešim Mirka.”
“To lahko storiš, ali uživala ne boš nikdar z njim zakonske sreče,” šepeče tiho za-se Almira v bližnjem grmovju in posluša dalje.
“Kod pa prideva na Gradišče, Davorin?” vpraša potem radovedna Žalika. “Mi smo shranjevali ključ, ki odpira v Strelčevi hiši vhod na grad. Očetu ga je bil izročil Strelec sam, da ga čuvamo v svojem zatišju. Na ta ključ sem stavila vse svoje upanje. A nocoj ga nisem mogla najti nikjer, in tudi oče ne vedo, kje je. Zatorej ne vem, kako prideva na Gradišče.”
“Ne skrbi za to!” odvrne spremljevalec. “Ko sem bil zvečer med turškimi stražniki, sem zvedel za ključe, ki zapirajo podzemeljsko pot. Natihoma sem si jih prisvojil, predno sem šel pod Rožčico. Brez njih bi pač ne mogla priti na grad, kajti vrata so močno zapahnjena.” (Dalje prihodnjičj
"j.Lumw. wot?
Milwaukee, Wis. — MATERINSKA PROSLAVA. —- Proslave materinskega dne so vedno nekaj privlačnega. Nastop o-trok je vedno tako ganljiv. Prisrčnost, s katero podajajo svoje izraze ljubezni do matere, obudi marsikateri spomin iz našega življenja in našega odnosa do naših mater.
Slovensko društvo Triglav v Milwaukeeju se vsako leto potrudi, da naredi majhno proslavo v čast materam. Je to zelo skromen dar, ki ga društvo izkaže materam, je toliko večjega pomena, ker v tej skromnosti veliko pove. Letos se bodo tri-glavani zbrali najprej pri cerkvi sv. Janeza k petim litanijam Matere božje. Bodo ob 2. popoldne. Po litanijah bo kratka proslava na odru dvorane fare sv. Janeza. Člani in nečlani so vabljeni k tej proslavi.
Po proslavi se bodo člani podali v svoj park, ki se že odeva v spomladansko lepoto. Počasi se bo začela redna sezona na življenje v parku. Nekateri bolj goreči so se že poskusili v ba-lincanju. Kako tudi ne! V prosti naravi se človek najlepše razvedri.
KONCERT. — Vsako leto približno ob tem času imamo nastop pevskih zborov fare sv. Janeza. Tudi letos bodo nastopili. Pripravljajo se že nekaj časa z vso pridnostjo. Pevski zbori veliko pomagajo pri cerkvenem bogoslužju. Njihovo 'petje je znano daleč naokrog. Seveda mi, ki jih stalno slišimo, jih prav radi vzamemo kot nekaj samo po sebi umevnega. Pa ni tako. Veliko truda je vloženega v njihovo petje. Ni lahko prihajati k vajam teden za tednom. Večina
bolnikov. Za katere vem, vam lahko povem. V Columbia Hospital se nahaja Marija Mernik. Prestala je zelo hudo operacijo. Ko malo okreva, bo morala na še eno operacijo. V West Allis Memorial Hospital se nahaja Frank Remshak iz West Allisa. Operirali so ga na zlati žili. Sedaj je že boljše. V St. Luke’s Hospital se nahaja Fred Pugel. Ima težave z dihanjem. Pred leti je bil operiran na pljučih, sedaj mu to dela težave. V isti bolnici je Mrs. Helen Krefel. Njen sin ima gostilno na drugi cesti. Doma se zdravita Louise Cmik-los in Mr. Alpner. Te dni je u-mrl Anton Valencich. Bil je z ženo na počitnicah v Floridi. Tam je naenkrat zbolel. Prepeljali so ga z letalom v Milwaukee, ker tam, kjer je bil, niso imeli bolnice. Šel je na operacijo, ki se je posrečila, a je bilo že prepozno. Naj počiva v miru! Družini iskreno sožalje.
DOBRODELNA ZBIRKA. — V milwauski nadškofiji se prve tri nedelje( v mesecu maju vrši dobrodelna zbirka. Zbirka je namenjena za vse potrebe, ki jih vsaka škofija ima. Ker je bilo precej pritožb, da denar ne gre v prave namene, je škofija sama priskočila na pomoč š tem, da je rekla, da vsakdo lahko da za tisti namen, za katerega hoče. V posebnem poročilu, ki je bilo dano vsakemu, škofija našteva 25 različnih ustanov, ki so pod njeno oskrbo. Da omenimo samo nekatere:	ubožnice, sirotišnice,
bolnice, domove za fante in dekleta, Družba sv. Vincencija, za slepe, za gluhe in tako dalje, škofija želi zbrati okoli tri milijone dolarjev. Ta vsota je potrebna, da škofija krije tekoče stroške. Nekatere šole, ki so do sedaj dobivale pomop, so izklju-
se nam ne bo zgodilo, kakor pravi Sv. pismo, s kakršno mero merite, s tako se vam bo odmerilo. Dajmo pač, kolikor moremo.
Divje štrajke poznajo tudi vse druge dežele
CLEVELAND, O. — Naši transportni delavci niso odkrili ničesar novega, ko so se spustili v divji štrajk. Jih je dosti ne samo po naši deželi, ampak v vseh državah. Anglija je imela na primer lani nad 3,000 štrajkov, nad 90% jih je bilo divjih, ki so jim unije nasprotovale. Divji štrajki niso prikazen, ki naj bi bila o-mejena na velika podjetja, se pojavljajo tudi v malih kompa-nijah.
Unije se naravno počutijo slabo, kadar jih zadenejo divji štrajki, pa jih v večini slučajev ne morejo preprečiti. Zanimivo je, da unijski delavci sicer zabavljajo nad unijskim delom, toda ne zahtevajo likvidacije u-nij. Očitajo unijskim vodstvom da so postala preveč birokratska in da mislijo bolj na organizacije kot na unijske člane. Vodstva velikih unij razpolagajo tudi z velikimi prihranki, ki jih navad no zelo plodonosno nalagajo v
TONY KRISTAVNIK
PAINTING AND DECORATING Telephone: 946-8436
tipična kapitalistična podjetja,!jih hotel rabiti za politična tve-
članov pevskega zbora trdo dela čez dan. Zato je treba prav'^ene ocj pomoči. Pomagati si trdne volje, da-^aopet odloči- bodo morale same. To je tudi
vzrok, da morajo nekatere katoliške šole zapreti svoja vrata, ker nimajo dovolj sredstev za kritje stroškov. Še en nasvet je dala škofija. Fare, ki zberejo ves potreben denar in zberejo več, kot je predpisano, bodo dobile ta denar vrnjen. Ta dva nasveta, ki sta zelo dobra nasveta, naj pomagata premagati ugovore in nagniti srca vernikov k nesebičnemu darovanju za potrebe in potrebne. Sem spadajo tudi malo in veliko semenišče. Fara sv. Janeza mora zbrati $5,300 in fara Marije Pomočnice kristjanov v West Allisu okrog $7,000. Vsakdo je prošen, da da s pra-i vim krščanskim namenom. Od-' rezek na darilni karti pravi, da j Bog meri človeka po veličini ^ njegovega srca. Bo držalo! Da
mo iti ven k pevski vaji. Le dobra volja in trdna vera jim vliva poguma, da vztrajajo. Sedaj, ko se pripravljajo za koncert, imajo vaje vsak drugi dan in še ob nedeljah zvečer. Zato je prav, da tisti, ki jih večkrat slišijo, pridejo in jim tako s svojo prisotnostjo pokažejo hvaležnost za njihovo požrtvovalnost. Drugi bomo imeli velik kulturni u-žitek, ker kaj takega nimajo vsak dan. Koncert bo 16. maja zvečer ob 8. Tisti, ki se še spominjate lanskega koncerta, veste, kolikšno odobravanje je žel. Letošnji ne bo prav nič zaostal za lanskim. Slovenci v Milwaukeeju in okolici, rezervirajte tisti večer za ta koncert O TEM IN ONEM. — Zadnje čase imamo pri nas zelo veliko
dasiravno bi bilo večkrat bolje, da bi denar bil naložen v načrte, ki so bolj v delavsko korist kot velika podjetja.
Zanimivo je, da so divji štrajki redna prikazen v komunističnih državah. Tam so štrajki načelno prepovedani, zato jim morajo unije nasprotovati. Delavci se tako kar sami spuste v divje štrajke, da iztisnejo od delodajalcev zahtevane koristi. Divji štrajki so na primer redna prikazen v Jugoslaviji.
Zadnje mesece je bilo divjih štrajkov posebno veliko v Italiji, Franciji in Angliji. Javnost se nad njimi ne razburja, niso ji pa taki štrajki simpatični, ker nastajajo kar nepredvideno in tudi ni nikogar na delavski strani, ki bi jim dajal jasno smer.
Kako zelo so divji štrajki v navadi, priča dejstvo, da je bilo v Angliji lani zgubljenih v njih nad 432,000 delovnih dni.
Za divje štrajke se navadno zelo zanima “nova levica”, toda delavci nimajo dosti smisla za njene težnje. Le redko se novi levici posreči, da se vmeša V '52 je 44. divje štrajke. Javnim upravam' Isto je niso divji štrajki všeč, ker uprave nikoli ne vedo, kdaj bodo izbruhnili pri tem nemiri in izgredi. Divji štrajki nimajo namreč nobenega zakonite zaščite; delavci jo kar sami oskrbijo, navadno tudi z nasiljem, kadar drugače ne gre.
ganja. Po deželi se je že razpaslo divjanje roparskih tolp, ki jih nihče ne upa krotiti. Vlada o vsem tem le nerada govori, ker bi s tem priznala, da tega kočljivega vprašanja še ne obvlada.
Ameriška in evropska označba mer
Pri čevljih je razlika v ozna' ■ bi mere za približnih 32Vz do 33 točk, ki jih je treba odšteti od evropske mere, bodisi pri moških ali ženskih čevljih. Na primer: če vam sorodnik piše, da potrebuje čevlje št. 39 je to ameriške mere 616; št. 40 je 7J št. 41 je 8, 42 je 9, 43 je 10, 14 je 11; ženski čevlji so navadno manjši kot gornje mere. Ta ko bi na primer št. 38 bila ameriške mere 8, 37 bi bila 5 in 36 pa 4.
Pri ženskih oblekah pa je raz • lika v označbi mere vedno za 8 točk. Na primer, če vam sorodnik piše, da nosi obleko št. 40 je to ameriške mere 32, št. 42 je ameriške mere 34, 44 je 36, 46 je 33. 48 je 40, 50 je 42 in
SLOVO OD ZIME — Ko je pomlad že močno dihnila i> deželo, je šel miru in prirode željni Njujorčan, v Centralni park jemat slovo od ostankov snega v senčnatem zatišju.
Posledice nigerijske državljanske vojne
LAGOS. Nig. — Vsaka državljanska vojna ima na ducate neprijetnih posledic, ki jih čutijo vsi, ne samo premagana stran. Mednje spada vprašanje, kam z vojaki in oficirji, ki so prišli ob koncu državljanske vojne ob i poklic. To je hudo vprašanje tudi za Nigerijo. Nigerija je imela pred državljansko vojno le 8,000 vojakov, v državljanski vojni je pa vtaknila v vojaške suknje o-koli 200,000 mož.
Večina med njimi noče slišati o demobilizaciji, ker ne vedo, kam naj gredo in od česa bodo živeli. Ker vojno ministrstvo ne more skrbeti zanje, kot bi bilo treba, iščejo kar sami svoje dohodke, če treba tudi z ropanjem, nasiljem itd. Pri tem je treba vpoštevati, da med demobilizirane vojake silijo tudi pripadniki nekdanjih Biafra čet, ki so tudi brez kruha.
Najbolj nasilni so oficirji, ki jih je menda okoli 40,000. Za vlado so postali prava nadloga. Treba se je bati, da bodo radi na razpolago vsakomur, kdor bi
Oglašajte v “Amer. Domovini”
pri meri za, deklice. Evropska št. 38 je ameriška 12 40 je 14, 42 je 16. 44 je 18 m 16 je 20.
Pri moških oblekah pa zače-jajo mere v Evropi s št. 42, ka/ je enako ameriški meri 33, št. 44 je ameriška 34, 46 je 36, 48 je 38 50 je 39, 52 je 41, 54 je 43 in 56 je 44.
Pri moških srajcah pa je razlika v označbi sledeča: št. 35 pomeni ameriško mero 13 Vz, 36 je 14, 37 je 1416, 38 je 15., 39 je !5Vz, 40 je 15%, 41 jc 16. 12 ju im, 13 je 17.
Dolžinske mere: palec ali inču •= 2.54 cm, 1 milja — 1609.33 m.
Votle mere: 1 pint 0.57 1; 2 pinta — 1 kvart; 4 kvazti — l galon; 1 bušel (mernik) -36.35 1; 1 barel (sod) .	181.74 :.
Uteži: 1 funt ~ 453.59 g; 1 unča — 28.35 g
Toplotne mere: 9 Fahrenhei-ovih stopinj je enako 5 Celzije v im. 0 C —. 32 P; 0 F je —17 78 i top in j C; 100 C = 212 F: 50 C je 122 F; 10 C je 60 F.
Ploskovne mere: 1 aker i0.46 arov; 1 kv. milja	2.Mi
k v. km.
Bunker in Abrams sta vplivala na Nixona
WASHINGTON, D.C. — Po vesteh, ki prihajajo privatno iz Bele hiše, sta imela glavni vpliv na predsednika Nixona v vprašanju nastopa proti rdečim oporiščem v Kambodži poslanik E. Bunker in gen. C. Abrams, prvi poslanik ZDA v Saigonu, drugi vrhovni poveljnik ameriških čet v Južnem Vietnamu.
Odločitev o ameriškem nastopu naj bi bila v glavnem dosežena že 21. aprila in sporočena v Saigon, kjer so začeli pripravljati načrte in njihovo izvedbo.
MALI OGLAS!
SVINČNIKE ZBIRA — Jasper Matzke je eden od 530 članov Družbe zbirateljev svinčnikov v ZDA. Ima svinčnike iz vseh 50 držav Unije. Zbirko je začela pred 50 leti Jasper jeva žena, on pa jo vztrajno nadaljuje.
Varovanje otrok
Rada bi varovala otroke na mojem domu v svetovidski okolici. -Živim na Norwood Rd. Kličite 391-4480.
Naprodaj
Hiša naprodaj med E. 185 St., in Lake Shore Blvd., blizu Lit-vinske cerkve na 815 Sable Rd. Ključ dobite na 819 Sable Rd.
— (91)
Hiša naprodaj
Lastnik prodaja hišo za 2 družini blizu cerkve Marije Vne-bovzete, 4-4 sob vsaka, v dobrem stanju. Kličite 541-7011.
(17,24,29, 7,15 maj)
Čarat Memorials
Kraška kamnoseška obrt
EDINA SLOVENSKA IZDEI.OVAL-NICA NAGROBNIH SPOMENIKOV
IbiK Waterloo Kd.
IV 1-1U1

ameriška domovina.
a ^
Martin Kačur
ŽIVLJENJEPIS IDEALISTA Spisal Ivan Cankar
— Pa ste
prišli Vi, človek mlad in tuj, in že zaradi tega nikomur prijeten; in zdaj ste se začeli celo mešati med ljudi, učiti jih, Bog vedi kaj, naroča vati časopise, ki je v njih pisano, Bog vedi kaj... in šuntati bajtarje proti gruntar-jem in gostače proti kmetom— nič, molčite! — ampak jaz tega ne maram, ne maram!...”
Razburil se je, da so se mu tresle roke.
“Pomislite dobro, kaj počenjate! Živel sem, v miru, dolgih dvajset let! Vi ste začeli broz-gati po tej mirni vodi — kam bodo zanesli valovi Vas, kam mene? Vi ste mladi — ej, v svet! Ampak kaj bo z mano, starcem? Da se mi izpremeni pred očesom Blatni dol, kar čez noč — kaj bi v tej tuji deželi? Ne imel bi doma več! — Premislite dobro in nikar ne bodite prepričani, da sem blag človek! Zbogom!” —
“Ni blag človek!” je pomislil Kačur, ko se je spomnil na zadnji pogled župnikov.
Hodil je po izbi s povešeno glavo, roke prekrižane na prsih.
“Tudi pred župnikom so se mi tresle noge, čutil sem prav dobro! To ni bil srd — strah je bil. — Kam bi moral stopiti, da bi videl, kako globoko sem se že pogreznil? Kakšne sence so pač tukaj, če se mi zdi, da je sijalo v Zapolju nebeško solnce? Kako pusto mora biti v mojem srcu, da si želim Minke in njenih črnih oči, ki ni bilo nikoli ljubezni v njih! O malodušnost!”
Stopil je k oknu potrt in zamišljen, s težko glavo in vročim čelom. Kmet je šel po ulicah, ozrl se je proti oknu s hladnim sovražnim pogledom in je šel dalje brez pozdrava. Zlovoljen s^ je okrenil Kačur.
“Nič slabega nisem nameraval — kaj tisto? Ampak tudi nič velikega ne! Da bi bilo vsaj nekaj velikega, zares trpljenja in bolečine vrednega. Lehko_ bi stopil človek tja in ponudil svobodno čelo: udari! — Tako pa: kakor da bi obsodili človeka na smrt, zato ker je kihnil! Kaj je torej treba kihati, če ni sile?”
Postal je sredi izbe in se je nasmehnil prezirno in zaničljivo, kakor da je bil nenadoma ugledal tatu, ki ga pozna že od zdavnaj; domislil se je sanj, gospoda nadzornika in svojih bosih nog in zastmejal se je naglas.
“Tako je! Kadar je človek bojazljivec, zmerom lehko dokaže, kako potrebna, naravna in pametna je bojazljivost in da nazadnje niti bojazljivost ni! Samo da razkaže vse po vrsti in natanko, našteva na prstih ter govori s poudarkom! Danes torej, že ob tej uri, je treba, da vodim ustanovni zbor izobraževalnega društva. Ali je to važna stvar, ali ne? Važna ni; noben človek na širokem svetu se ne briga zanjo, noben časopis ne bo pisal o njej, noben pevec je ne bo opeval! Ali je koristna in komu? Preporno je, ne da se trditi! Jaz, na priliko, mislim, da je koristna; župan pravi, da ni in tudi župnik je takih misli. Kmetje ne pravijo ne tako ne tako; pokazala bi šele prihodnost. Ali je škodljiva? Je! Meni! Zamerim se ženi, zamerim župniku, zamerim županu, zamerim vsem, ki niso mojih misli; z boljšo službo bi spet ne bilo nič in morda bi še nekoč obležal ob cesti s preklano glavo! Kraj je rokovnjaški in župan ni blag človek in tudi župnik pravi da ni! Ostane še vprašanje; ali je moja dolžnost, da grem tja in ustanavljam? Ne! Ali mie je kdo klical? Nobeden ne! — Ali je
torej treba hoditi? Ni treba!”
Sedel je za mizo in je skril obraz v dlani.
“O Bog! In v tem gnilem mesu je bila duša nekoč!”
Oči so ga skelele in so bile rdeče; solz niso rodile. Obraz mu je upadel, dolg je bil in suh, kakor jetičnega človeka.
“Pa bodi tako! Nimam pravice! ... Moj sin bo drugačen.”
Komaj mu je šinila, kakor mimo oči, misel na sina, ki “bo drugačen”, je vztrepetal in obšel ga je silen sram.
Vstal je hitro, oblekel je suknjo in je stopil iz izbe.
“Kam?” ga je prašala žena z zardelim obrazom in bleščečimi, upornimi očmi. Stal je pred njo, ni si upal dalje, smehjal se je kakor otrok in ustnice so se mu tresle.
“Kaj ti tudi misliš... da ni potreba .. .?”
“Le doma ostani!” je odgovorila z grobim, neprijaznim glasom. “če pa že misliš — na, tam so duri! Pojdi! Ampak pojdem tudi jaz z otrokom — kamorkoli!”
Kačur se je vrnil v izbo.
“Zdaj je ura!” je pomislil. “Zdaj se je odločilo! Natanko zdajle bi moral odpreti duri, stopiti mednje! Morda je Samo-torec tudi tam, tisti, ki pravi župan, da je bil takrat na pomenku, ko sem jih vabil... In tudi tisti kmet, tisti slabo oblečeni, ki je bil tako vesel, da se bo brati učil... na svoja stara leta... In tisti hlapec, ki ne mara nemškutarjev, ki bi rad knjig od mene ...”
Slekel si je počasi suknjo in je legel na posteljo.
“Zdaj je že ura odbila ... zdaj čakajo... Gledajo: kaj da ga ni? .. . Ko je rekel, da pride...”
Vzdignil se je napol v postelji. “Kaj ne bi lehko drugikrat kdaj. .. pozneje? ... Saj se lehko izgovorim, da nisem imel časa .. da sem bil bolan! Da... bolan! Do smrti!”
Slišal je glasove pod oknom; kmetje so šli mimo. In nikoli še ni slišal tako natanko.
“Bal se je!”
“Drugikrat naj nas ne ima za norca! Bi lehko izkupil!”
Kačur je skočil iz postelje in se je opotekel po izbi. Oblekel je suknjo in vzel klobuk.
“Kam?” ga je pogledala žena.
“Pit!”
“Pit pa lehko greš!”
' Hitel je po ulicah, ozrl se ni nikomur v obraz in je stopil k županu.
-	“Vina!” je zaklical.
“Kaj? Tako dobre volje?” se je začudil župan.
“Dobre! — Kje pa je tisti pajek? Kje pa je tajnik, tisti, ki ve, kdo je kovaču preklal glavo?
—	Na, pij!”
Kolebaje in pojoč se je vračal ponoči domov, odprl je duri na izstežaj in se je zvrnil v izbo.
Tretji del.
L
Pod položnimi, valovitimi holmi, z grmičevjem in nizkim drevjem porastlimi in prepreže-nimi z dolgimi, golimi jasami, so se razprostirali Lazi, velika vas, raztresena po dolini, po brdih in klancih. V zeleni dolini, ob vodi, so se stiskale na kup visoke, bele hiše; kolikor dalje so segale ulice in kolikor više so se vile, koliko bolj so se ogibale koče druga druge in toliko bolj so bile nizke in siromašne.
Okoren voz se je zibal počasi po veliki cesti; eno samo leno kljuse je bilo vpreženo in voznik, čemeren starec, ga je neusmiljeno obdelaval z bičem. Jutro je bilo. Rumene jase na holmih so se svetile v solncu, zadnji ostanki megle so se topili
pod nebom, svež vonj se je vzdi-gal iz po košenih senožeti. V daljavi je zažvenketala kosa, bele rute so se svetile v polju, vzdignil se je srp in je vzplamtel v solncu. čuden mir, svečan in blag, pod vsem velikim nebom.
Na vozu je sedela Kačurjeva družina med mnogoštevilnimi zavoji in škatljami. Ob očetu sta slonela Tone in Francka, on desetleten, ona sedemletna; oba-dva sta spala. V materinem naročju je ležal trileten otrok in
se je oklepal v spanju z obema tankima rokama; slaboten je bil kakor dojenec; njegov drobni obraz je bil sivkaste, nezdrave barve.
Zavij ga, zavij!” je izprego-voril Kačur s tihim glasom, “jutro je hladno!” in je stisnil narahlo bliže k sebi sina in hčer.
Ozrla se je nanj, kakor da bi bila slišala v sanjah njegov glas; njene oči so gledala v daljavo, v daljavi so bile njene misli. (Dalje prihodnjič)
EUCLID POULTRY
V lalogl Imamo vedno očiščene piščance, na kose zrezane, o#-polnoma sveža Jajca ter vseh vrst perutnino. Pridite In sl Izberita!
HOWARD BAKER 649 EAST 185 STREET, EUCLlD	K* i„8187


•	OGLAŠUJTE V / AMERIŠKI DOMOVINI /
•	PRIPOROČAJTE / AMERIŠKO DOMOVINO /
•	SPOROČAJTE / AMERIŠKI DOMOVIN! /
OSEBNE NOVICE
•	DOPISUJTE V / AMERIŠKO DOMOVINO /
•	SPOROČAJTE PRAVOČASNO SPREMEMBO NASLOVA
•	PORAVNAJTE PRAVOČASNO NAROČNINO

STARC FLORAL !LSC.
0131 St. Clair Avenue, Cleveland, Ohio 44103 Telefoni: podnevi 431-6474. ponoči EX 1-5078
CVETLIČARNA IM ZASTOPSTVO ČOKOLADE FLORA ilR
..|
NA MATERINSKI DAN počastimo in razveselimo naše matere s cvetlicami in škatljo izvrstnih čokoladnih bonbonov FLORA MIR.
Mamici šopek, da si okrasi obleko.
Mamici narezano cvetje za njeno mizo.
Mamici rožo v lončku za njeno sobo.
V mestu dostavimo isti dan.
Cvetje dostavimo telefonično takoj po vsej Ameriki. Telegrafično naročimo cvetje v inozemstvu po vsem svetu. Iskreno želimo, da bi vse naše matere praznovale vesel in srečen MATERINSKI DAN!


EUR0PA TRAVEL SERVICE
759 East 185. Street, Cleveland, Ohio 44119
POTOVANJA V DOMOVINO in prihod SVOJCEV V AMERIKO PREVOZ Z LETALI IN LADJAMI PO VSEM SVETU
A/am točno po Vaših željah oksrbimo in uredimo najboljše zveze.
Poslujemo v našem domačem in tudi drugih evropskih jezikih. JEROME A. BRENTAR
NOVICE- z vsega svefa
(
NOVICE- ki jih potrebujete NOVICE- ki jih dobite Se sveže NOVICE- popolnoma nepristranske NOVICE- kolikor mogoče originalne NOVICE- ki so zanimive
vam vsak dan prinaša v hišo
Ameriška Domovina
Povejte to sosedu, ki še ni naročen nanjo
JOS. ŽELE IN SINOVI
|	POGEEBNJ ZAVOD
| «502 ST. CLAlft AVENUE	Tel.: ENdlcott 1-0583
”	C O L Z, I M W O O O S K 1 URAD
= 452 E. 152nd STREET	Tel.: IVanhoe 1-3118
s Avtomobili in bolniški voj redno in ob vsaki uri na razpolago =	SI‘io vedno pripravljeni * najboljšo postrežbo
NA KONCU PRSTA — Calvin Murphy iz Niagare, igralec košarke, kaže svojo spretnost z žogo.
uiiiiiiiHitutuiniuMiiHuiumMuituuuuuiiuiiHuuiiuiimiiiMHimiiiiuiMiMHrfr
NAROČITE SVOJIM DRAGIM MAMICAM
mmim dcmcvino
KOT DARILO ZA
iaferinski dara
Naročite telefonično: 431-0623
Naročite pismeno:
Ameriška Domovina 6117 St. Clair Ave.
Cleveland, Ohio 44103
Prosim, da pošiljate Ameriško Domovino darilo za Materinski dan na sledeči naslov:
kot moje
Za to darilo pošiljam znesek $ Moje ime in naslov: ..........
SIB1RIJSKA SLJUDA — Na področju Mama-Čuja so velika ležišča sljude. Na sliki vidimo mali vlak, ki vozi nakopano sl judo do glavne železnice. Slika je iz sovjetskega vira..	^

^ VEČNEM POPRAVILU — Nelsonovo admiralsko ladjo Victory”, ki je bila v bitki pri Trafalgarju, stalno popravljajo in obnavljajo, ker je priča ene najslavnejših pomorskih zmag Velike Britanije. Admiral Nelson je v bitki padel, pa vendar porazil skupno francosko-špansko vojno bro-dovje.
nuni