Težave, ki tarejo delavke v PTT prometu
Prav na osmi marec so v Podjetju za ptt promet Ljubljana sklicali problemsko konferenco o samou-pravnl in družbenopolitlčni vlogf In položafu žensk v tem podjetju. V uvodnem govoruJe predsednlk konfe-rence osnovne organizaclje zveze slndlkatov Marjan Koplna govorll o tem, ka/ bo treba storltl za resnlčen družbenoekonomski enakopraven položaj ženske In kako ji zagotoviti pogoje za njeno aktivnost na vseh področjih: »Razvoj servlsne službe, družbene prehrane, varstva otrok in podobno bo potrebno hl-treje razvljatl v okvlru krajevnlh skupnostl In v šlršem družbenem okolju.« Potem Je govoril o srednjeročnih in kratkoročnlh načrtih, kl so Jih v Podjetju za ptt promet Ljubljana sprejell za člmprejšnjo rešitev sta-novan/skega problema, kl Je pereč zlasti prl mlajših članlh kolektlva In tistlh z nlžjimi osebniml dohodkl, o možnostih letovanja, o zdravstvenem varstvu In otro-škem varstvu.
In kako se delavke Podjetja za ptt promet Ljubljana uve-ljavljajo kot samoupravljalke in kakšen je njihov resnični položaj v združenem delu? Od vseh zaposlenih delavcev v tej OZD, ki jih je 2196, je 40 od-stotkov žensk. Največ žensk je v delovni skupnosti, kjer jih je 67 odstotkov, v TOZD telegraf-telefon jih je 67 od-stotkov, v ostalih temeljnih organizacijah s poštnimi sto-ritvami pa je odstotek zapo-slenih žensk in moških enak. Kako prisotna pa je še vedno miselnost, da je za tehniko in terensko delo primernejši moški od ženske, pa govori podatek, da je v TOZD ptt ser-
vis zaposlenih 94, v TOZD te-lekomunikacije pa 95 odstot-kov moških.
Da pa je v tej delovni orga-nizaciji ženska z vso odgovor-nostjo prevzela in opravlja od-govornejša dela in naloge, od poslovodnega organa, direk-torja sektorja in vodje služb, nam kaže podatek, da je bilo razmerje v 1976: 1 : 17 v korist moških, že leto pozneje pa je bilo to razmerje zmanjšano na 1 : 4,5.
In kako so delavke udeleže-ne kot delegatke in nosilke funkcij v organih upravlja-nja? V delavskem svetu po-djetja je razmerje med delega-ti in delegatkami 1:1, enako
razmerje je tudi v odboru za kadre in varstvo pri delu ter v odboru za družbeni standard. V finančnem odboru prevla-dujejo ženske, medtem ko v poslovnem odboru prevladu-jejo moški. Razmerje med predsedniki DS TOZD je 5 : 4 v korist žensk in enako je ra-zmerje med predsedniki ko-misij za družbeni standard v TOZD. V izvršnih odborih sindikata pa je razmerje v ko-rist žensk, saj so predsednice v večini OOS in je razmerje 2 : 1. Kljub suhoparnosti ti po-datki govore o tem, da je ptt delavka enakopravno vklju-čena v vsa področja samo-upravnega in političnega de-
lovanja.
V razpravi so potem delav-ke Podjetja za ptt promet Ljubljana živahno govorile o problemih, ki jih bo v bodoče treba še rešiti. Eden izmed njih je izobraževanje delavk. Zaradi velike fluktuacije v tej delovni organizaciji morajo zaposlovati neustrezne kadre in jih šolati naknadno. To je dodatna obremenitev zlasti za ženske, ki morajo poleg dela v službi in doma najti še čas za študij. Možnosti za izobraže-vanje so, kako težko pa je žen-skam študirati ob vsem delu jasno govori podatek, da se je od leta 1972 do leta 1978 vpi-salo na njihovo triletno stro-kovno šolo 165, končalo pa le 18 žensk. Glavni vzrok za to je pomanjkanje varstva ob času seminarjev.
Drugi hud problem je veli-
ka fluktuacija delavk pred-vsem tam, kjer so pogoji dela z izmeničnim turnusom ne-primerni za matere z otroki. Zlasti zaradi varstva in pro-stih sobot ženske zato raje od-hajajo v druge delovne orga-nizacije. Naslednje vprašanje, ki ga bo treba rešiti čimprej je problem prevoza na delo in pa stanovanja samskih delavk, pa delovni pogoji v posamez-nih službah ptt prometa. De-lavke v poštah delajo v nemo-gočih razmerah, brez klimat-skih naprav za zastarelimi šal-terji tudi po dvanajst ali šest-najst ur, pri tem imajo tudi dosti fizičnega dela. To bo nujno treba spremeniti, da bodo predvsem mladi' ljudje, ki sedaj kaj radi čimprej odi-dejo delat v banko, ostali. De-lavke so ugotovile tudi, da bo treba   organizirati   vsaj   eno
vzgojnovarstveno    ustanovo, ki bo delala tudi popoldne.
Ze lani so v Podjetju za ptt promet sprejeli program za reševanje družbenega stan-darda in za dosego večjega osebnega dohodka, ki je ne-koliko nižji, kot v drugih de-lovnih organizacijah, kar pov-zroča nadaljnjo fluktuacijo. Kar se tiče stanovanjskega problenia, so lani izvedli an-keto med delavci o potrebah in v ta namen določili več sredstev v letošnjem in tudi prihodnjem letu. Rešujejo tu-di problem stanovanj za sam-ske delavke, saj so podpisali sporazum o financiranju iz-gradnje samskega doma v Ši-ški. Da bi zboljšali položaj de-lavk, so v podjetju že lani po-polnoma odpravili nočno delo žensk. Dobro imajo razvito tu-di socialno službo, ki je že
marsikomu pomagala iz sti-ske. V zvezi s problematiko šolanja je najprej treba poskr-beti da bo ptt šola čimprej po-stala popolna srednja šola in bo kot taka lahko osnova za nadaljnje izobraževanje. Gle-de delovnih pogojev v poštni službi so sprejeli srednjeročni plan, po katerem bo to po-dročje, ki ga niso modernizi-rali že petnajst let, nujno čim-prej urediti z moderno meha-nizacijo. Doslej so vlagali sredstva v telefonijo, tako da je razkorak med to panogo in drugimi zelo velik. Gre pred-vsem za mehanizacijo del s pi-smi, ki jih morajo sedaj delav-ke ročno sortirati, kar je na-porno in monotono delo, vendar se v okviru Jugoslavi-je, ki mora imeti enotni si-stem mehanizacije ptt prome-ta, še niso odločili, kateri naj
bi ta bil. V Podjetju za ptt pro-met imajo tudi problem de-lavk, ki se v letih dela za šal-terji izčrpajo. Za take delavke je treba nujno najti odgovarja-joča druga delovna mesta z enakim dohodkom, ki ustre-zajo njihovim sposobnostim. Nekaj problemov, ki so jih na problemski konferenci o samoupravni in družbenopo-litični vlogi žensk in položaju žensk v Podjetju za ptt pro-met Ljubljana obravnavale delavke, so že s uspehom za-čeli reševati, sklenili pa so, da bo treba čimprej poskrbeti tu-di za vse ostale, saj bodo le tako lahko uspešno delovali naprej in izboljšali kvaliteto ptt storitev v bodoče, pred-vsem pa odpravili veliko fluk-tuacijo, ki predvsem tare to delovno organizacijo.
Doca Marolt