Št. 222 (15.323) leto Ll.
PRIMORSKI DNEVNIK je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 seje tiskal vtiskam! 'Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST - Ul. Montecchi 6 - Tei. 040/7796600
GORICA - Drevored 24 maggio 1 - Tei. 0481/533382
ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190
1500 LIR
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI SPED. IN ABB. POST. GR. 1 /50%
Hranilna pisma
10%
8,75% neto
na 19 mesecev
BČlKBSSr=
PETEK, 18. AVGUSTA 1995
Boštjan Lajovic
Zadeva je oh Zgodovinskih vc Prevratih, ki se 111 dogajajo
* ozemlj u nekda goslavije« prav: rrrelenkostna, a 110 velja omenit
r^ip orožja : arriško države ^a,s je pono Prijetno spor geostratežki p Mednarodno 1 JMruje. Kritiki
udjorz z. P°Qieli roke, ,°kaz nesp al°venske di Prepoved :
-«ujirec Se 1 i eprav si sl Btiki prizi jeno odpra P1 leta, vse
■ Ura se je tudi včeraj I krepila v odnosu do marke
MILAN -Lira se je tudi včeraj nižjo vrednost, je lira pridobila v od-krepko držala v odnosu do vseh glav- nosu do marke okoli 15 odstotkov, nih evropskih valut. Izgubila je neko- dobrih deset odstotkov pa se je ovred-liko samo v odnosu do dolarja, ven- notila tudi v odnosu do ecuja. dar je prav krepitev zelenega bankov- Ali se bo lira vrnila v evropski de-ca pomagala tudi liri.Kotacija marke nami sistem? Vsi čakajo, kaj bo skle-je bila ves dan pod 1.100 Ur in samo nila vlada, pokazatelj Dinijevih na-zvečer se je približala tej meji. V pe- menov pa bo finančni zakon, ki bo tih mesecih, od kar je padla na naj- nared septembra.
Na 2. strani
I	Sodobna verzija basni
I	o mravljicah in čričkih
RIM - Marljive, vendar ne povsem Holandcem), pa ne prepevajo brez-preudarne mravljice: raziskava OZN skrbno kot Cricki, saj so za 75 ods. de-o človeškem razvoju je razkrila, da je la plačani in to zaznavno vec od žen-delovni dan italijanskih žensk naj- sk. Zato pa so pravi umetniki v daljši, vendar pa za kar 75 ods. truda zvracanju svojega deleža (predvsem niso plačane. Italijanski moški, ki pa neplačanega) na ženske razumevajoče niso osvojili naslova največjih le- rame. V evropskem okviru so delov-nuhov med evropskimi moškimi (pr- no najbolj zagnani Danci, ki že skoraj vo mesto je presenetljivo pripadlo ogrožajo primat italijanskih žensk.
Na 2. strani
VOJNA / PRED OFENZIVO V VZHODNI HERCEGOVINI
TERORIZEM PO EVROPI
Hrvati hočejo zaščititi ogroženi Dubrovnik
Posrednik ZDA Holbrooke skuša preprečiti spopad
Bombna atentata
H A JL	■■■
ETA v Španiji in neznancev sredi Pariza
MADRID, PARIZ - V včerajšnjem bombnem napadu v mestu Ame-do na severovzhodu Španije je eksplozija avtomobila bombe močno poškodovala poslopje tamkajšnje žandarmerij-ske postaje. Ena oseba je izgubila življenje, štirideset pa jih je bilo ranjenih. Oblasti domnevajo, da je napad zakrivila baskovska separatistična organizacija Eta.
Eksplozija je vCeraj popoldne stresla tudi francosko prestolnico. Bencinska bomba, napolnjena z žeblji, je v bližini postaje podzemne železnice pri Slavoloku zmage ranila Šestnajst ljudi, od tega so trije v smrtni nevarnosti. Policija naj bi že aretirala dva osumljenca, vendar podrobnosti niso znane.
Na 14. strani
Kitajska izvedla j jedrski poskus
PEKING (Reuter) - Kitajska je vCeraj v puščavi v zahodnem delu države izvedla podzemski jedrski poskus, ki je letos že drugi po vrsti. Eksplozija, ki je odjeknila v zahodni puščavski provinci Xinjiang, je imela moC 5, 6 po Richterjevi lestvici.
Kitajska, ki namerava letos izvesti še en poskus, prihodnje leto pa tri, zagotavlja, da se je pripravljena odpovedati novim poskusom, takoj ko bo dosežen sporazum o vsesplošni prepovedi jedrskih poskusov.
Na 16. strani
ZAGREB, BEOGRAD (Reuter, D. P.) - Hrvaški mediji so zaceli včeraj javnost pripravljati na ofenzivo v vzhodni Hercegovini, od koder Srbi že nekaj dni obstreljujejo Dubrovnik. Po mnenju nekaterih analitikov se je vojaška operacija dejansko že začela, saj so Hrvati vCeraj z raketami in težkimi topovi sistematično obstreljevali položaje hercegovskih Srbov.
Vsak trenutek se utegne v napad vključiti tudi hrvaška pehota. Srbski mediji so zvečer že poročati o velikih izgubah, ki so jih imeli njihovi sovražniki na dubrovniškem območju, kar pomeni, da je elitna 4. hrvaška gardijska brigada že začela premike. Na pomoC ji bodo priskočile tudi enote hercegovskih Hrvatov, iz smeri Stoka in Nevesinj pa naj bi proti Srbom udarili tudi Muslimani. Za hrvaško vojsko bo najpomembnejši preboj srbske obrambne Črte na Popovem polju in zavzetje Trebinja, od koder bodo lahko napredovali proti Bileči. To bi zadostovalo,
da bi se srbski topovi umaknili tako daleC, da Dubrovnika ne bi mogli veC zadeti.
Čeprav je akcijo posredno napovedal tudi poveljnik hrvaške vojske general Zvonimir Cervenko, mnogi dvomijo, da bo do nje res prišlo. Hercegovski Srbi naj bi namreč želeli spopad prav na tem območju, kjer bi se najverjetneje morale vmešati tudi vojaške sile Srbije in Črne gore.
Splošno vojno na ozemlju nekdanje Jugoslavije je včeraj skušal preprečiti tudi posrednik Richard Holbrooke, ki je srbskemu predsedniku Slobodanu Miloševiču predložil nov ameriški mirovni naCrt. Miloševič je pobudo ocenil kot »velik korak naprej«, vendar je z njim manj zadovoljen Radovan KaradžiC. »Bosanski Srbi ne bodo sprejeli ničesar, kar jim ne bo zagotovilo suverenosti in neodvisnosti,« je povedal njihov voditelj.
Na 15. strani
Na sliki: Srbski begunci iz krajine si na begu v Srbijo skuSajo pomagati kot vedo.
Zbornik
Primorski dnevnik 1945 - 1995
je naprodaj v uredništvih Primorskega dnevnika, ob delavnikih:
v Trstu od 10. do 14. ure v Gorici od 9. do 12. ure
Danes v Primorskem dnevniku
Morilec si je vzel življenje
Eden od morilcev dveh karabinjerjev pri Olbii si je sam sodil, ko so ga agenti vCeraj ustavili, drugi pa leži težko ranjen v bolnišnici.
Stran 2
Davčna utaja prostitutke
Sprejemala je 15 »obiskovalcev« na noC: za finan-carje je v dveh letih utajila 200 milijonov lir dohodkov.	stran 3
Pod »klobukom« Kraške ohceti
Ob osrednji bo letošnjo izvedbo prireditve označevalo veC zanimivih spremnih pobud, namenjenih ovrednotenju »tipičnega kraškega«.
Stran 5
Blagovni promet narašča
V tržiškem pristanišču računajo, da bodo letos pretovorili nad tri milijone ton blaga
Stran 8
Van Basten končal kariero
Zaradi neozdravljive poškodbe gležnja je nizozemski nogometaš Marco Van Basten vCeraj na sedežu Milana najavil konec svoje nogometne kariere.
Stran 18
BOLOGNA / POČITEK PO MUČNEM POTOVANJU
SASSARI / PO UMORU DVEH KARABINJERJEV
Piknik in muca za Aiadina in Sanjo
Danes bosta začeli s pregledi v specializirani bolnišnici Rizzoli
Ropar si je sam sodil pajdaš je težje ranjen
Tudi pri Bariju roparji streljali na karabinjersko patruljo
BOLOGNA - Aladin in Sanja, od vojne v Bosni pohabljena otroka, sta včeraj prispela v kraj Budri o pri Bologni, kjer ju bodo gostili v pričakovanju, da jima izdelajo protezi. Se danes ju bodo pregledali v specializirani bolnišnici Rizzoli, protezi pa bo izdelalo središče za nesreče na delu Inail.
Včeraj sta se naspala po dolgem potovanju, ki ju je popeljalo iz Zagreba prek FernetiCev (na sliki) do Emilije. Peljali so ju v mestni park, udeležila sta se piknika, podarili so jima Črno muco. Povedala sta, da se odlično razumeta s prevajalcem, ki ju bo spremljal med bivanjem v Italiji: gre za 20-letnega bosanskega begunca Almiro Jejno.
V vozilu je truplo bandita, ki si je vzel življenje (Ap)
PREHRANA / PODATKI ISTATA
Italijan poje danes toliko testenin kot njegov praded
RIM - Vinu so se odpovedali, testeninam pa ne. Po podatkih državnega statističnega zavoda Istat o italijanskih deželah Italijani porabijo danes v primerjavi s pradedi za polovico manj alkohola, medtem ko je znatno poskočila poraba sadja in zelenjave.
Toda v na videz zdravi prehrani je tudi nekaj »grehov«. V slabem stoletju se je podeseterila poraba sladkorja, kar je znatno vplivalo na sladkorno bolezen in zobe.
Spremembe v prehrambenih navadah so precejšnje, od začetek stoletja in današnje dni pa povezuje »rdeCa nit« testenin in kruha. V začetku stoletja je vsak Italijan v poprečju porabil 147 kilogramov pSenice na leto, sedaj se poraba suče okoli 160 kilogramov na glavo, medtem ko je z italijanskih miz skoraj zginila koruza.
Slika pa ne bi bila popolna, Ce ne bi prikazala razlike v standardu. To se kaže predvsem v porabi mesa. V začetku stoletja je vsak Italijan porabil v poprečju 15 kilogramov mesa, daneg ga poje za 85 kilogramov. Zato pa se je znatno zmanjšala poraba krompirja in tudi vina vsak Italijan spije za polovico manj kot praded.
r KAMRAMI JA / V KRAJU AVERSA PRI CASERTI -i
Podivjani psi v umobolnici
Krdelo napada bolnike in osebje - Občina je brez sredstev
NEAPELJ - Potem, ko že leto dni napadajo in grizejo bolnike in zdravniško osebje, so se tamkajšnje oblasti končno odločile urediti vprašanje psov v umobolnici kraja Aversa pri Caserti. Odločili pa so se šele, ko je zadeva postala nevzdržna in prerasla v pravi škandal, saj so časopisi in televizija objavili posnetke krdela psov, ki se nemoteno potepajo po umobolnici, kjer so si že pred petimi leti izbrali za svoje zbirališče zapuščeno področje v parku neurejene bolnišnice.
Zdravstvena skupnost, občinska uprava in veterinarska služba so si dalj časa valili drug drugemu odgovornost, posegel pa ni nihče. Med 360 bolniki, bolničarji in zdravniki je od lanskega poletja vladal strah pred podivjanimi živalmi: veC bolni-
kov, med njimi tudi nekateri povsem neprisebni, so medtem bili žrtve napadov psov. KonCno so ugotovili, da je za vprašanje higiene in varnosti odgovorna občinska uprava. Le-ta pa nima, pravi župan Raffaele Ferrara, sredstev, da bi uredila pesjak, se manj pa, da bi v njem vzdrževala pse. Zato so se domenili, da bo živali začasno prevzelo Vsedržavno združenje za varstvo živali, medtem pa bodo iskali dokončno rešitev. Zupan je zagotovil, da bodo septembra zaceli z množično steriliziacijo zapuščenih in podivjanih psov; ni jih dosti samo v umobolnici, pac pa na celotnem območju občine Aversa, kjer niso nikoli imeli Sintarske službe.
O zadevi je državno pravdništvo iz kraja Santa Maria Capua Vetere uvedlo sodno preiskavo.
SASSARI - Nekaj po polnoči so karabinjerji blizu Olbie opazili majhen tovornjak, pričeli so mu slediti in ko so ga prehiteli, so šoferju ukazali, naj se ustavi. Res se je ustavil, a takoj je potegnil pištolo in si sam sodil. Ime mu je bilo Graziano Pabnas. Na sosednjem sedežu je ves okrvavljen ležal Andrea Gusinu, lastnik tovornjaka, sicer znan prestopnik. V bolnišnici v Olbii, kamor so ga odpeljali, so si zdravniki pridržali prognozo, poškodovano je imel tudi hrbtenico in tvega, da bo ostal paraliziran. Tudi Pabnas je bil ranjen.
Po spopadu s skupino roparjev, do katerega je prišlo predvčerajšnjim pri Chilivaniju in ki je terjal življenje dveh karabinjerjev in enega elana tolpe, so sumili, da je kdo od napadalcev ranjen. V avtomobilu fiat croma, s katerim so roparji zbežali in ki je bil ukraden, so bili namreč veliki madeži krvi. Včeraj so našli Se neki fiat uno, ki je bil prav tako pomazan s krvjo. Po tej najdbi naj bi bili preiskovalci na dobri poti, da izsledijo vse elane tolpe.
Medtem so nekoliko natančneje obnovili tragični potek dogodkov. Nekaj po 16. uri sta karabinjerja Ciriaco Carru in VValter Frau prejela obvestilo, da je na cesti Olbia -Sassari mešalec betona, podoben tistemu, ki je bil ukraden nedaleč od Olbie. Karabinjerja sta mešalec kmalu našla, bil je res ukraden, a v kabini sta opazila radijski oddjanik in puSko. Ukazala sta šoferju, Salvatoreju Giuaju, naj izstopi, nakar sta mu
nataknila lisice. Frau j6 tedaj na bližnji stranski cesti zagledal ustavljeno
»cromo«. Odšel je k svojemu avtu, da bi zaprosil za pomoč, ko so zaceli streljati proti Carruju in šoferju. Slednji je skoraj takoj padel pod kroglami, C31' m se je vrgel na tla in skušal splezati za mešalec, za katerim pa je bil skrit se
eden od napadalcev.
Agent se je znašel v navzkrižnem ognju in so ga pokosili. Medtem je Frau prijel za svoj M12 in prJ' Cel streljati proti potnikom na »cromi«, ki so medtem izstopili. Tudi Frau je kmalu padel, roparji pa so zbežali s »cromo«. Preiskovalci so pre; pricani, da so nameravali napasti enega od dveh dostavnih vozil, ki bi morali iz Olbie prenesti inkaso raznih bančnih zavodov. Mešalec bi bil moral služiti za zaporo ceste.
Zal to ni bil edini predvčerajšnji napad na karabinjerje. Po ropu v neki banki v Terhzziju prl Bariju so namreč prav tako pričeli streljati na karabinjersko patruljo, ki pa je tokrat imela veC sreče, eden od agentov je bil sicer ranjen, vendar je slo za lažje poškodbe, ki niu jih je povzročilo razbito avtomobilsko steklo. Z® vCeraj so aretirali dve osebi, 25-letnega Martina Pantassuglio in 30-letnega Paola Sigrisija. Oba sta že imela opravka s pravico-Pentassuglia je pri sebi imel pištolo ki. 7, 65, v Sgrisijevem stanovanju pa so našli 5 milijonov Ih' verjetno del plena (okrog 20 milijonov Ib), ki so se ga roparji polastili. Seda) iščejo še enega ali dva elana tolpe.
DENARNI TRGI / OB KREPITVI AMERIŠKEGA DOLARJA
Ura pridobila v odnosu do marke Ali se bliža čas za vrnitev v EDS?
V 5 mesecih se je italijanska deviza znatno okrepila v odnosu do vseh valut
RIM -Dopustniško vzdušje je naklonjeno italijanski liri, ki se je tudi vCeraj okrepila v odnosu do marke in ostalih evropskih valut. Po kotaciji centralne banke je včeraj marka veljala tri lire manj kot predvčerajšnjim. To je bil že drugi dan, da je bila vrednost marke pod pragom 1.100 lir. To je bila realna in tudi psihološka pregrada, ki jo je lira prebila dobra dva tedna pred napovedmi analitikov.
Dejanski rekord pa je italijanska deviza zabeleželi v primerjavi s 17. marcem letos. Tedaj je zabeležila rekordno negativno Vrednost v odnosu do nemške valute in ostalih deviz. V primerjavi s tistim črnim petkom se je lira ovrednotila za skoraj 15 odstotkov v odnosu do marke, za dobrih 16 odstotkov v odnosu do jena in za krepkih 10 odstotkov v odnosu do ecuja. Ln tudi v odnosu do dolarja je pridobila skoraj 8 odstotkov, pa Čeprav se ameriška deviza krepi na vseh trgih ob pomoči centralnih bank treh najbolj razvitih držav.
Krepitev dolarja je bila napovedana in včeraj je tudi Evropska unija pozdra-
vila podporo, ki so jo ameriški valuti zagotovile ameriška, japonska in nemška centralna banka. Vrednosti dolarja niso okrnili niti negativni podatki ameriške trgovinske bilance. Izboljšalo se je namreč razmerje komercialnih odnosov z Japonsko in to je bilo dovolj za zopetno rast dolarja.
Krepitev dolarja je eden od razlogov krepitve lire. Druga dva razloga sta po oceni izvedencev sprejetje pokojninske reforme in napoved dokaj strogega finančnega zakona, svoje pa je prispevalo tudi dejstvo, da je politična situacija manj napeta kot spomladi pred volitvami za obnovitev deželnih svetov.
Po treh letih je lira dovolj trdna, da bi se lahko vrnila v evropski denarni sistem. Toda kdaj? O tem mora odločati italijanska vlada. Finančni zakon bo jasen pokazatelj: strog osnutek, ki bi zahteval dodatne žrtve, bo jasen signal, da bi Dini rad Cimprej vključil liro v EDS, bolj ohlapen finančni zakon pa bo pokazal, da se je vlada odločila za večjo postopnost in da bo vrnitev v EDS na' dnevnem redu prihodnjeTeto.
Sindikatom všeč »čeki za prosti čas«
RIM - Italijanskim sindikatom je vSeč predlog Volksvvagna, da bi nadure plačevali s »Čeki za prosti Cas«. Te Čeke naj bi polagali na neke vrste »tekoči račun«, iz katerega bi vsak uslužbenec lahko po lastni uvidevnosti Črpal proste ure ali dneve.
Italijanskim sindikalistom je všeč zlasti možnost, da bi v celotni delovni dobi nabrali dovolj »Čekov prostega časa«, ki bi delavcem omogočili predčasno upokojitev.
Tajnik CISL Raffaele Morese je menil, da bi tak dogovor samo dopolnil to, kar v Italiji delno že velja v prehrambenem in tekstilnem sektorju, kjer so delovni urniki dovolj prožni, da je mogoče vsaj del nadur nadoknaditi v obdobju, ko je povpraševanje nižje. Tajnik CGIL Alfi ero Grandi pa je podčrtal predvsem možnost pred- x-Časne upokojitve, dodal pa je, da to ne bi smela biti obvezna izbira, ampak bi bil potreben dogovor z uslužbenci. Vsekako pa je to pot, ki je po oceni sindikatov lahko dobra rešitev.
PET PON TOR SRE CET
ADRIA AIRVVAVS
SLOVENSKI LETALSKI PREVOZNIK
IZ LJUBLJANE V BARCELONO, FRANKFURT, LONDON, MUNCHEN, ISTANBUL, MOSKVO, K0PENHAGEN, PARIZ, PRAGO, RIM, SKOPJE, SPLIT, TIRANO, DUNAJ, ZORICH

Informacije in rezervacije:
■ ADRIA AIRWAYS,Ljubljana, Kuzmičeva 7, tel. 061/131-81-55 1 prodaja vozovnic Ljubljana, Gosposvetska 6, tel. 061/313-312 ADRIA AIRVVAVS,Maribor, Cankarjeva 3, tel. 062/27-038,26-155 ADRIA AIRWAYS,Koper, Pristaniška 45, tel. 066/38-458,38-512^/

RIM / POLETNA POLITIČNA SCENA
PROSTITUCIJA
NOVICE
Ali Berlusconijeva zvezda počasi tone?
Kartel svoboščin vztrajno snubi premiera Lamberta Dinija - Protipoteze leve sredine
Financarji so jo prijavili zaradi utaje dohodkov
Do i5 »potrošnikov« no noč Zaslužilo je 200 milijonov lir
RIM - Italijanski p r116* Lamberto Dini ®raj za en dan preki v°d.^ oddih in se vr Rim, da bi pripra Devni red ponedeljke adne seje, predvsi da bi zastavil sm .. lce finančnega zakc T? državnega proraču * ga mora vlada izde! 0 30. septembra. Predsednik vlade
o temi, ki je ’ P°retnih dneh gl Predrnet ugibanj ii j nev. Ob krepitv n naraščanju pop osti premiera, m< 0 razmišlja, da 1 fedCasnih voli andidatura Lam 1nija lahko bila "ni adut za zmag Ceraj je podpredsi
rTOT7/-1
. , iviaunzio Uri Rjavil, da bi bil , no, ko bi »Karl ?scin daroval Di 1 sredini, saj je Premier začel pc ariero kot zaklai nister v Berlusc adi«. Načrt, ki neva, da bi Din i.artel svoboščin 1 vah, komentatc Pjsnjejo Silviu Be , Rn. Medijski n )e na oddihu dlniji, molči, to. 8°v sodelavec Be aariu, ki ga je ob eh dneh, trdi, da nsconi sploh ne rava sestati z Din a njegova vodil °a v Kartelu sph
dvomu.
T°da v Kartelu i81 niso istega i . kaže Gaspt /leva. In tudi r n>k poslancev
Italia Vittorio Dotti ni izključil možnosti, da bi Kartel ponudil kandidaturo Lambertu Diniju, o Čemer naj bi razmišljal tudi sam Berlusconi.
Ali vse to kaže, da Berlusconijeva popularnost upada? V to je prepričan drugi mož pri Oljki VValter Veltroni, ki je demantiral, da bi bil Diniju ponudil mesto vi-cepremiera v koaliciji Romana Prodija. Veltroni je pozval vse stranke, naj ne »vlečejo premiera za rokav in naj mu dovolijo, da nemoteno nadaljuje z delom«. Direktor Unita je bil najbrž prisiljen k umiku ob negativnih odmevih na snubljenje sedanjega predsednika vlade, z obrambo Dinijeve neodvisnosti pa je vendarle
skušal preprečiti, da bi bilo subljenje nasprotnikov uspešno.
Snubljenje premiera bo zelo verjetno še nekaj dni glavna tema poletne politične debate. S septembrom pa, ko bo vlada zastavila finančni zakon in proračun, se bodo morale stranke odločiti za jasnost in podpreti ali zavrniti vladne predloge. Možno je, da bo prav debata o finančnem zakonu botrovala rojstvu širše večine ali vsaj spodbudila stranke k drugačnemu odnosu do vlade. Vse kaže namreč, da predčasnih političnih volitev jeseni ne bo in da se bodo morale stranke le dogovoriti o tem, kdo naj krmari italijansko ladjico vsaj do spomladi.
TEKAMO - Financarji so ugotovili, da je v zadnjih dveh letih zaslužila približno 200 milijonov lir in so jo prijavili zaradi davčne utaje na podlagi zakona o protizakonitih dohodkih, ki ga je parlament odobril predlanskim, sicer v okviru zakonodaje proti korupciji. Verjetno takrat parlamentarci niso računali, da bi ta določila lahko izkoristili tudi proti prostituciji. Omenjenih 200 milijonov je namreč zaslužila prostitutka iz Te-rama, ki je po ugotovitvah financarjev služila od 500 tisoC do enega milijona luna dan, ali bolje rečeno na noc.
Preiskava je trajala dva meseca. Financarji so zasledovali žensko »na delu« in ugotovili, da je vsak »delovnik« imela povpre-
čno 15 obiskovalcev. Pregledali so njene številne bančne raCune, na katerih so odkrili precejšnje vsote, na domu pa so ji našli predkupne pogodbe za nakup raznih nepremičnin.
Prijava prostitutke iz Terama zaradi davCne utaje na podlagi zakona o »Čistih rokah« odpira zanimivo in doslej nesluteno možnost boja proti utajevalcem, ki delujejo na družbenem obrobju: na tej podlagi bodo lahko prijavili tudi razpečevalce mamil, tatove in sploh vse tiste,ki se ukvarjajo z nelegalnimi dejavnostmi, s katerimi so si pridobili znatna premoženja. Seveda tudi »legalnih« utajevalcev v Italiji ne manjka: računajo, da znaša davčna utaja nekaj nad 600 tisoC milijard lir na leto...
RAZISKAVA OZN / VRSTA PRESENETLJIVIH PODATKOV
Italijankam naslov »delovne ročice«
Največji lenuhi med evropskimi moškimi pa niso Italijani, temveč Holandci
RIM - Naslov najbolj »delavne roCice« so si povsem nepričakovano priborile Italijanke: kot so razkrili podatki OZN, je delovni dan italijanskih žen najdaljši (470 minut), njihovi poklicni ah življenski partnerji pa za plačano ah neplačano delo porabijo vsega 367 minut dnevno. Prav prirojeni in z (ne) vzgojnimi prijemi podkrepljeni lenobi italijanskih moških se morajo Italijanke zahvaliti, da so jih strokovnjaki OZN v »Poročilu o človeškem razvoju v letu ’95, delež žensk« postavih na nezavidljivo in nezaželeno prvo mesto.
Raziskava zadeva (v tem delu) 13 razvitih držav in prinaša vrsto presenečenj, s katerimi spodbija nekatere ustaljene, očitno neosno-vane predstave o evropskih mo-
ških. NajveCji lenuhi namreč naj ne bi bili Italijani, Čeprav njih odlikuje predvsem značilnost, da zvrnejo »-svoj prt« na vsako sopotnico, na katero naletijo v zasebnem življenju ah v službi. Najmanj delajo flegmatični Holandci, največ pa njihovi bratranci Danci, ki ze skoraj ogrožajo primat italijanskih žensk.
Da pa italijanske ženske niso povsem preudarne mravljice, pokaže »finančno« poglavje raziskave. Italijanski in drugi evropski Cricki namreč niso povsem brezskrbni, saj delajo malo ali nic zastonj, medtem ko se za denar kar potrudijo. Tri četrtine moškega dela so v Italiji plačane, medtem ko enak odstotek označuje trud, za katerega zenske ne dobijo denarja. V povprečju ita-hjanske zaposlene ženske zaslužijo
80 ods. tega, kar prejmejo moški. Tudi glede tega so podatki OZN presenetljivi, saj pokažejo, da so med 55 obravnavanimi državami najmanjše razhke v Avstraliji (90, 8 ods.), najveeje pa v Kanadi (63 ods.). V svetovnem merilu zenske vsako leto opravijo neplačanega dela za 11 tisoč milijard dolarjev, ki jih seveda ni v nikakršni bilanci. Delo pa žensk ne osvobaja niti revščine, saj je 70 ods. revežev ženskega spola. Posebno poglavje nadalje obravnava prisotnost žensk na vodilnih mestih, stopnjo izobrazbe in še druge aspekte. Zaključki so na dlani, ženske, ne glede na stopnjo marljivosti, nimajo enakih možnosti kot moški, na usodo katerih delovna storilnost ne vpliva pretirano.
Jože Pirjevec	18.
Vidov dan
Odlomek iz knjige »Jugoslavija 1918-1992«
Zaradi etnične zapletenosti jugoslo-Vanskega prostora /e bilo to lažje načrtovati kot realizirati, saj se ni bilo mogoče izogniti notranjim konfliktom in napetostim. Tako so se srbski komunisti trudili, da bi v povračilo za priznanje Crnogorske in makedonske neodvisnosti Gabili zase Bosno in Hercegovino, a pri tem niso uspeli. Se veC, znotraj svoje republike so morali sprejeti avtonomno Pokrajino Vojvodino in Kosovsko-meto-jdsko oblast, ki sta nastali iz obzira do okalnih etničnih manjšin. Z druge Stranj pa njihovi rojaki na Hrvaškem in v aosni niso dobili nobene kulturne ali upravne avtonomije, saj si ni bilo mogoče Predstavljati, da bi jih sploh potrebo-vali. Tem vprašanjem avtorji ustave tudi niso posvečali velike pozornosti, prepri-Cani- da gre za "buržoazen" problem urugotnega pomena, ki ga bo združujočo moc socialističnega internacionali-zma presegla brez težav. Prvi hip so ce-0 mislili^ da v ustavo ne bi uvrstili tiste-8o Člena iz sovjetske predloge, ki je priznaval republikam pravico do samoo-jjjočbe in odcepitve. V končni verziji, ki
jo je 31. januarja 1946 ustavodajna skupščina soglasno sprejela, pa je bila le omenjena, vendar v dokaj ohlapni formulaciji, ki je nekako sugerirala, da gre bolj za zaključen proces kot za še odprto možnost. Ne ta obredni obrazec, ne poudarjanje suverenosti republik in vztrajno sklicevanje na "bratstvo in enotnost" vsekakor niso mogli prikriti dejstva, da je nova socialistCna stvarnost moCno centralizirana in da srbsko-Cno-gorsko jedro, ki je dalo svoj peCat osvobodilnemu boju, prav zaradi tega že spet narekuje svoje civilizacijske modele Slovencem, Hrvatom in Makedoncem. Res je, da so bili predstavniki teh narodov v političnem vrhu veC kot dostojno zastopani. Res pa je tudi, da so vzvodi oblasti v vojski, tajnih službah in diplomaciji ostali v rokah Srbov, ki so maja 1945 dobili svojo partijo in bili tako v oCeh režima povsem rehabilitirani. "Zopet Črnogorske navade", je že leta 1946 tožil Kocbek. "Ali bizantinske navade. Sam vrag je te ljudi do kraja demoniziral. "
Ustavni tekst se je skrbno izogibal
vsakršnemu namigu na socializem ali komunizem, Čeprav je do skrajne mere omejeval zasebno lastnino in razglašal družbeno lastnino za temelj državnega gospodarskega razvoja. Razhajanj med Črko ustave in stvarnostjo s tem še ni bilo konec. Vrhovni organ državne oblasti in predstavnik ljudske suverenosti naj bi bila Ljudska skupščina, ki je bila razdeljena na dva zbora, zvezni svet in svet narodov, in na Čelu katere je stal prezidij kot nekakšen kolektivni predsednik države. V resnici je vso oblast imela vlada FLRJ, ki ji je predsedoval maršal Tito, saj ji ustava ni priznavala samo najvišjih izvšilnih in upravnih pristojnosti, temveč tudi pravico, da izdaja uredbe z zakonsko moCjo. Skupščina, ki se je sestajala samo dvakrat na leto, je bila torej povsem nemočna, zadolžena le da ratificira zakone, ki jih je predlagala vlada, in dekrete, ki jih je izdal prezidij. Na isti naCin so bili sestavljeni tudi institucionalni organi republik, od katerih je vsaka prav tako imela skupščino, vlado in predsedstvo.
(Se nadaljuje)
Osemnajstletnico iz Zagreba dvakrat posilili
MILAN - Neko 18-letno dekle iz Zagreba sta prijatelja, 32-letni Ahmet Duric in 27-letni H amid Ahmetovič prepričala, da je skupaj z neko drugo žensko zapustila Neuchatel v Švici, kjer je prebivala, in se preselila v Milan. Ko pa je prišla v Italijo, sta jo skušala navesti k prostituciji. Zavrnila je, nakar jo je DuriC posilil. Uspelo ji je zbežati in priti do telefonske kabine, iz katere je skušala poklicati svojega zaročenca v Nemčiji. Tedaj jo je opazil in ustavil neki pajdaš DuriCa in Ahmetbviča, ki jo je prisilil, da je stopila v njegov avtomobil, kjer jo je še sam posilil. Čeprav je bilo v šoku, je dekle spet zbežalo in se obrnilo na pohcijo, ki je kmalu zatem aretirala dva od nasilnežev, tretjega pa še išCe.
Duhovnik zažgal tudi telefon v boju proti pornografiji
RIBERA (AGRIGENTO) - Emanuele Casola, 40-le-tni duhovnik iz Ribere, je kot opomin proti Sirjenju pornografije pred svojimi farani zažgal nekaj Časopisov in telefon. Po njegovem mnenju naj bi bila prav sredstva javnega obveščanja nosilec strategije, ki naj bi v svet pornografije vključevala zlasti mladino. Duhovnik je tudi pričel zbiranje podpisov, ki jih bo posredoval odgovornim urednikom Časopisov (na katerih so oglasi o »vročih linijah«) ter telefonski službi, ki daje na razpolago posebne linije.
Od policije zahteva milijardo lir odškodnine
FIRENCE - Franca Travaglinija, 30-letnega podjetnika iz Giulianove v pokrajini Teramo, so karabinjerji aretirah z obtožbo prekupčevanja z ukradenim blagom in ponarejanja čekov. Sedaj je njegov odvetnik prijavil nekega inšpektorja kvesture iz Firenc in zahteval milijardo lir odškodnine za škodo, ki so mu jo povzročili. V prijavi piše, da so povsem izkrivili resnico. Travaglini je namreč spremljal prijatelja, ki je prevažal majhen umetniški vodomet, za kar je imel vso ustrezno dokumentacijo, a v prijavi je pisalo, da je šlo za ukradeno blago, dokumente pa naj bi karabinjeji zamenjali za ponarejene Čeke. Zadeva je prišla v javnost, zaradi Cesar naj bi Travaglini imel veliko škodo pri svoji dejavnosti, ki »terja zaupanje klientov«.
V italijanskih ribiških mrežah našlo smrt 18 delfinov
RIM - V mrežah, ki so jih italijanske ribiške ladje v noči na 15. avgust spustile med Ligurijo in Korziko in ki so lovile meCarice, se je ujelo tudi 18 delfinov. Vest je sporočil poslanec zelenih Riccardo Canesi, ki je tako potrdil trditve francoskega naravovarstvenega združenja »Sos Grand bleu«. Canesi se je obrnil tudi do ministrov za okolje in prevoze z zahtevo, naj vlada strožje poseže proti ribičem, ki še vedno uporabljajo veC kot 2, 5 km dolge mreže. Italija je namreč edina država v Evropski uniji, ki dovoljuje več kot 10 km dolge mreže, v katerih vsako leto najde smrt veC kot 6 tisoč delfinov, torej 5% vseh teh živali.
Organizrala napad na bivšega zaročenca
NEAPELJ - Antonio De Rosa in Teresa Feniello sta bila že dalj Časa zaročena, leta 1993 pa se je fant odločil, da se poroči z drugo. Faniellova se s tem ni mogla sprijazniti, skušala ga je prepričati, naj se primisli. Ko je uvidela, da je vse zaman, je zaprosila brata in očeta, naj De Rosi pokažeta, »koliko je ura«. Oce Pasuale Feniello in brat Vincenzo sta ji ustregla, počakala sta na De Roso in ga napadla s pištolo ter ranila. Fant, ki ima danes 25 let (Faniellova jih ima pet manj), je policiji izjavil, da ne ve, kdo ga je napadel. Pred tremi dnevi pa se je spet srečal s Pasqualejem in bivšo zaročenko, bil je v avtomobilu, pričela sta mu groziti s pištolo. Tokrat se je odločil in dogodek prijavil, povedal pa je tudi, kaj se je dejansko zgodilo pred dvema letoma. Kmalu zatem je policija obiskala stanovanje Feni-ellovih: Vincenzo je skušal pobegniti, vendar so ga prijeli, pri sebi je imel revolver kal. 38 in so ga aretirali. Obtožili so ga poskusa umora in groženj, podobno kot očeta, hci pa bo se bo morala zagovarjati pred obtožbo, da je vse organizirala.
Mazali so napise proti »nasilnim tatvinam«
BARI - Pred Barijem stojijo cestne oznake, ki turistom kažejo pot proti pristanišču. Vendar ne gre za običajne oznake: na njih piše, na katerih cestah obiskovalci najmanj tvegajo nasilne tatvine, tako imenovane »scippe«. Štirim mladeničem in nekemu dekleti, ki se s tem »poslom« ukvarjajo, očitno niso bili pogodu in so jih prekrili s posebno barvo, ki je ni mogoče odstraniti. Zaenkrat pa ni jasno, česa jih bodo pravzaprav obtožili. Za poškodbe oznak cestni zakonik predvideva globo (od 50 do 200 tisoC lir), vendar v tem primeru morajo oznake zamenjati in bi lahko vzeli v poštev »hude poškodbe«, za kar je predvidena zaporna kazen od 6 mesecev do 3 let jeCe.
GOJMIR DEMŠAR
MEDIJI / V KOPRU NEZAUPNICA VODSTVU RTV SLOVENIJA
Glasbena matica skozi desetletja (8)
Kljub fašistični represiji je slovenskim primorskim sklodoteljem uspelo objaviti nekaj del
»Komisar« iz Ljubljane za TV in Radio Koper
Občinske svetovalke z obeh strani meje pisale Diniju
Kakor Glasbena matica v Trstu je tudi Pevski oddelek Prosvetne zveze v Gorici organiziral leta 1925 tečaj za pevovodje in organiste. Vodil ga je skladatelj Emil Adamič. Poleg njega so na teCaju poučevali še Rihard Orel, Srečko Kumar, Breda Scek, Ivan Grbec, Anton Sever, TerCelj in David Doktoric.
Kot pomembne glasbene pobude v Času, ko je bilo slovensko kulturno delovanja na Primorskem vedno težje, sodijo pevska tekmovanja. Tako je bilo na primer tekmovanje v Rihem-berku, današnjem Braniku, na pobudo tamkajšnjega domačina Antona Severja. V ocenjevalni komisiji so bili: Srečko Kumar, Ivan Grbec in Marij Kogoj, ki se je moCno uveljavil kot pobudnik in zagovornik novih tokov v slovenski glasbi, tako s svojimi skladbami, z glasbenimi razpravami in kritikami. Pevsko tekmovanje so v naslednjih letih priredila tudi nekatera slovenska društva, med njimi tisto iz Bazovice.
Po letu 1928 so javne glasbene prireditve na Primorskem povsem prenehale. Ostali so le cerkveni pevski zbori.
Številni Slovenci so peli v pevskem zboru srbske pravoslavne cerkve v Trstu, ki ga je vodil Viktor Sonc, po njegovem odhodu v Jugoslavijo pa je zbor začasno prevzel Vasilij Mirk. Poleg cerkvenih pesmi je zbor gojil tudi slovensko umetno pesem.
Kljub temu, da je fa-
Skladatelj Marij Kogoj
šizem zatrl slovenski tisk, so slovenski primorski skladatelji vendarle izdali nekaj glasbenih del. Poleg že omenjene zbirke 15 . zborovskih pesmi Glasbene matice iz leta 1921, je pevski zbor Učiteljske zveze Julijske krajine leta 1923 izdal v Trstu zbirko Prvi plameni - sedem pesmi za mešane in moške zbore. Zbirko je uredil Srečko Kumar, v njej pa so bili zastopani s svojimi skladbami Ivan Grbec, Stanko Premrl, Emil Komel, Vinko Vodopivec, Janko Ravnik, Vasilij Mirk in Emil Adamič. V isti založbi je izšla tudi zbirka enoglasnih, dvoglasnih in tro-glasnih pesmi Srečka Kumarja za otroški zbor. Leta 1923 je izšlo v Trstu šest mešanih in moških zborov Frana Venturinija, isto leto pa
Primorski dnevnik
Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst. Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715
Tisk: EDIGRAF, Trst
Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, DEM, Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506
Prodajno naroCninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL tel. 040-7796611, fax 040-768697 Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana tel. 061-1262044, fax 061-224943
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%
Cena: 1.500 LIT - 55 SIT Naročnina za Italijo 430.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373
Registriran na sodiSCu v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
v izdaji Umetniške založbe z naslovom Nageljni poljski mešani zbor Marija Kogoja ter Naša pesem, mešani zbor Stanka Premrla. Ivan Grbec je tedaj uglasbil Ribičičevo pravljično otroško igro »V kraljestvu palčkov«, Marij Kogoj pa drugi del te igrice pod naslovom »Kraljica palčkov«.
Številne skladbe je objavil Vinko Vodopivec, eden najbolj priljubljenih slovenskih skladateljev. Poleg vrste nabožnih del spada v njegov glasbeni opus deset skladb za moški in mešani zbor, osem moških zborov in pet mešanih zborov.
V založbi Katoliške knjigarne v Gorici je izšlo leta 1927 šest zborov Oskarja Deva. Vrsta poljudnih zborovskih pesmi so razni slovenski glasbeniki objavljali v Cerkvenem glasniku in v drugih publikacijah, tako Gabrijel Bevk, Karlo Adamič, Ivan Laharnar, Ivan Kokošar in David Doktoric.
Kot priloga goriškega družinskega lista Naš ColniC, je leta 1925 izšlo šest zborovskih pesmi Emila Adamiča.
Ljubljanska Glasbena matica pa je znanemu ljudskemu skladatelju Rihardu Orlu izdala zbirko Narodne pesmi iz Benečije .
Med redke izdaje instrumentalnih del spada Mladinski album za klavir Vasilija Mirka, ki je izšel 1924 v samozaložbi.
Večina glasbenih del slovenskih primorskih skladateljev, ki so živeli v Julijski krajini, pa je ostala v rokopisu. Mnogo skladb se je izgubilo ali so bile uničene pri zaplembah in uničevanju divjaških fašističnih tolp.
Po končani drugi svetovni vojni se je pričela tudi na Primorskem obnavljati prosvetna in kulturna dejavnost in to z navdušenjem, ki si ga danes težko predstavljamo. Po vseh krajih vzklili pevski zbori, katerim se je pridružila zlasti mladina.
2e v poletju 1945 je Slovensko-hrvatska prosvetna zveza organizirala veC javnih glasbenih prireditev. Tako se je na prvem Ljudskem koncertu pevskih zborov iz Trsta in okolice 19. avgusta 1945 v Skednju predstavilo 16 pevskih zborov, ki so jih vodili Ubald Vrabec, Vlado Švara, Ivan Grbec, Stanko Malic, Drago Curk, Ljudomil Cibic, Franc Fabris, Maks Baretto, Zdravko Kante, Danilo Kralj, Rafael Grgič, Vlado Ra-žem, Guido Nattek, Franc Sonc, Just Lavrenčič in Giuseppe Occini.
KOPER - Spet je udarilo po koprskem radiu in televiziji: potem, ko je TV Koper izgubila pretvornike v Italiji in so pred kratkim izklopili srednjevalovni oddajnik italijanskega programa Radi Koper, je generalni direktor RTV Slovenija, Žarko Petan, poveril za obdobje treh mesecev svojemu pomočniku za trženje in stike z javnostjo Janezu Čadežu, naj »pripravi ustrezne organizacijske predloge (sistematizacije), ki bodo omogočale v skladu z racionalno organizacijo dela funkcioniranja OE RTV Centra Koper-Capodi-stria ... in naj zastopa to organizacijsko enoto (v ustanavljanju) pri vseh programskih, poslovnih in tehničnih zadevah vezanih na delovanje bodočega centra v Kopru.«
Na novi sklep ljubljanskega vodstva so se prvi odzvali na Radiu Koper-Capodistria. »Delavci Radia Koper so ponovno ogorčeni nad načinom sprejemanja življensko pomembnih odločitev za Radio Koper-Capodistria. Kot ne sprejemamo samovoljne izključitve srednjevalovne-ga oddajnika na Belem križu, tako tudi odločno zavračamo imenovanje oziroma zadolžitev gospoda Čadeža...«
»Teh zadolžitev ne more opravljati nekdo,« trdijo uslužbenci Radia Koper, »ki ne pozna dovolj dela Radia Koper in še zlasti narodnostno mešanega prostora, v katerem medij deluje. Hkrati menimo, da je v trenutku, ko regionalni center RTV Koper-Capodistria še nima statutarne podlage, tako imenovanje, pa Čeprav le za določen čas, veC kot nesmiselno. Vod-
stvo Radia Koper, uredniki in sindikalni zaupniki so v pogovorih z generalnim direktorjem RTV Slovenija Žarkom Petanom predlagali naj le-ta preloži odločanje o imenovanju direktorja ali vodje Centra do sprejetja statuta.«
V sporočilu je še reCeno, da sta »Radio in TV Koper že 25. maja pripravila skupna izhodišča povezovanja in nove organiziranosti v bodočem regionalnem centru, o katerih se vodstvo RTV Slovenija javno ni izreklo. Radio Koper ob tem vseskozi izpolnjuje plan racionalizacije delovnih procesov in v celoti izvršuje varčevalne ukrepe, kar je vodstvu v Ljubljani dobro znano. Postavitev »komisarja« sama po sebi ne more zagotovih boljšega uresničevanja varčevalnih
ukrepov in hitrejšega ustanavljanja RTV Centra Koper. Utegne se celo zgoditi, da bo imela negativne posledice. Le-te namreč tako zaposleni na radiu Koper kot tudi naši poslušalci zaradi zadnjih »varceval-nih»ukrepov vodstva že moCno občutimo. Imenovanje gospoda Čadeža pa predstavlja samo še piko na i v vrsti, s strani vodstva nerazumljivih, nesprejemljivih in škodljivih odločitev in ukrepov, ki jih je sprejelo celo mimo direktorja radijskih in televizijskih programov za italijansko narodnostno skupnost. Zato vodstvu RTV Slovenija izrekamo nezaupnico.«
Medtem je skupina svetovalk tržaškega, koprskega, izolskega in piranskega občinskega sveta poslala italijanskemu predsedniku
vlade Diniju odprto pisn10' v katerem pozivajo italijafij sko in slovensko vlado, na) takoj posežeta za ponovn0 vzpostavitev oddaj Rad13 Koper s srednjevalovneg3 oddajnika Beli križ. Svetovalke podpirajo dialog-svobodno izmenjav0 mnenj in vlogo medije^ italijanske manjšine prl uveljavljanju in vzdrževanju dobrih odnosov ob meji. Zaradi vsega tega zahtevajo tudi, naj preverijo skladnost »neupravičenih sklepov vodstva RTV Slovenije« s slovensko ustav0 in z zakonom o RTV. F1" smo so podpisale tržaške svetovalke Mentanesi in Malfronte (Ljudska stranka), Pittoni (Zavezništvo za
Trst), Pacor (Dsl), ter Vojka Stular (Piran), Lilia Peter-zol (Izola) in Isabella Fleg° (Koper).
PATRONAT INAC SVETUJE
Hitrejše višanje upoštevanih let
Vpr.: »Upokojiti se nameravam Cez dobro leto, ko bom dopolnil predpisano starost in bom imel nekaj nad 30 let prispevkov. Seveda me zanima, po katerem kriteriju mi bo INPS izračunal pokojnino in konkretno bi rad vedel, Ce pokojninska reforma prinaša kako novost v tem pogledu«. D.F.
Tudi pri izračunavanju pokojninske osnove je obveljal splošni princip, da pridobljenih pravic ni mogoče izbrisati, tako da se novo in bolj omejevalno določilo Časovno izvaja le za bodočo zavarovalno dobo, ne pa z retroaktivnim učinkom. Tako tudi po nedavni odobritvi Dinijeve pokojninske reforme ostajajo v veljavi določila Amatove delne preosno-ve iz leta 1992.
Kriterij za izračun pokojninske osnove je dvojen. 1) za zavarovalno
dobo, ki je dozorela do konca leta 1992, bo tudi v bodoče merodajno povprečje dohodka v zadnjih petih letih zaposlitve pred upokojitvijo (delež A); 2) od leta 1993 se je število mesecev, ki so prišli v poštev, začelo večati za 50 odstotkov, se pravi vsako leto je razpon poskočil za 6 mesecev. Od 1. januarja 1996 bo na osnovi pokojninske reforme upoštevano obdobje plače poskočilo za 66, 6 odstotkov, se pravi vsako leto za 8 mesecev, dokler ne bo dosežena nova 10-letna »streha« za izračun pokojninske osnove, (kvota B). Seštevek deležev A in B nam tako pokaže višino pokojnine. Za samostojne delavce (kmete, obrtnike in trgovce) bodo s prihodnjim letom začeli upoštevati vse večje število let dohodkov, dokler se ne bo osnova povečala od 10 na 15 let. (ma)
ZSKD / LETOS BO V ŠENTJAKOBU V ROŽU
25. likovna kolonija mladih
Letos prvič na koloniji tudi dve udeleženki iz Benečije
TRST - Med pomembne poletne dejavnosti, ki jih Zveza slovenskih kulturnih društev že vrsto let redno vključuje v delovni koledar, sodi Likovna kolonija mladih, ki je dosegla letos svoj srebrni jubilej. Pobuda, ki je nastala v Vuzenici na predlog nekaterih šolnikov in likovnih pedagogov, že petindvajseto leto omogoča slovenski mladini iz Slovenije, avstrijske Koroške, Porabja in našega zamejstva, da se srečuje in spoznava v spodbudnem ustvarjalnem vzdušju. Dvajset let je kolonija potekala v Vuzenici, v znamenju domačnosti in gostoljubnosti tamkajšnjih družin, ki so vsako leto gostile zunanje udeležence. V zadnjih petih letih pa je kolonija postala potujoča, to pomeni, da si organizatorji predajajo štafetno palico za prirejanje kolonije, ki se tako iz leta v leto »seli« v nove kraje. Prvi krog se je tako že sklenil (leta ’92 je likovni teden uspešno potekal v Sesljanu) in letos bo kolonija že drugič zaživela na avstrijski Koroški, točneje v kraju Šentjakob v Rožu, pod organizacijskim pokroviteljstvom Slovenske prosvetne zveze iz Celovca.
ZSKD se je v to pobudo vključila leta ’88. Od takrat se je z liko-
vno kolonijo redno srečalo vsako leto lepo število udeležencev, staršev, vzgojiteljev in likovnih pedagogov s Tržaškega. Na letošnjem likovnem tednu, ki se bo pričel v nedeljo in se bo končal v soboto, 26. avgusta, bo iz našega zamejstva sodelovalo skupaj osem mladih likovnih ljubiteljev od 11. do 15. leta starosti. Za njihovo vključitev bo skrbel spremljevalec Tomaž Kalc.
Program vključuje pestro likovno dejavnost, ki jo kot običajno vodijo priznani mentorji in likovni pedagogi, in sprostitvene trenutke z raznimi izleti in družabnostmi. Kot že po ustaljeni navadi bodo zunanji udeleženci prebivali pri družinah.
Letošnja novost je v tem, da niso udeleženci le s Tržaškega kot doslej, ampak je organizatorjem uspelo razširiti krog sodelujočih in tako bosta tokrat sodelovali na koloniji tudi dve udeleženki iz Benečije.
Likovna kolonija je ena izmed redkih pobud, ki omogoča na mladinski ravni izmenjavo in prepletanje kulturnih, ustvarjalnih in človeških izkušenj. Tudi zato je ta priložnost dragocena, saj ustvarja vezi, ki utrjujejo povezanot in spodbujajo vsestransko ustvarjalnost.
INPS se bo zaščitil
pred staranjem dolgov
Ena izmed novosti, ki prinaša pokojninska reforma, je razpolovitev rok°v zastaranja kreditov ozirom® dolgov. Po dosedanji zako nodaji dolgovi niso bili veC izterljivi po 10 letih. Od • januarja 1996 dalje bo ro zastaranja pet let za terjanje obveznih zavarovalnih pr* spevkov za pokojnine 1 sklad odvisnih oziroma sa
iKIUoiv'-'*'
alne dajatve, lo že začelo
iil nevarno-
com zavaro-
ao
adno jav»
adlost- Za-ivnavo ne-lih dajatev
zavarovan-
MILJE / CANTIERI TRIESTE
Protest delavcev ladjedelnice
V ponedeljek verjetno novosti
Dolga težka kovinska vrata miljske ? .jedelnice Cantieri Trieste so že dva ni zaprta. Nanje so delavci privezali ekaj rdečih zastav in transparent sin-Oh 3 (na sliki, foto KrižmanCiC). b vhodu plapola druga rdeča zastava. aPrt vhod in rdeče zastave so razpoz-navni znak krize, ki je v zadnjih tednih j^Jela ladjedelnico pred Miljami. De-vci želijo s tem opozoriti javnost na ežke trenutke, ki jih sedaj prebijajo.
.0 težavah Cantieri Trieste smo že Pisali. Pretekli teden je sindikat FIOM 1 a- " »Edini, ki se zanima za usodo aQjedelnice in zaposlenih,« je povedal ^dja sindikata Galante - priredil ti-kovno konferenco, na kateri je javno-1 Predstavil položaj, v katerem so se j^asli delavci v začetku avgusta. Član Pokrajinskega tajništva sindikata Saul-e ]e orisal »neverjetno stanje« ladje-olnice. Pred slabim mesecem sta bila a dveh skupščinah podjetja izvoljena ya različna upravna sveta, odtlej pa 1 jasno, kdo naj bi bil resnični upravi-6y obrata. Delavci in sindikat tako Ptoh ne vedo, na koga naj se obrnejo, a bi iznesi svoje zahteve. Saulle jih je astel: izplačilo mesečnih plaC, jasnost Pri upravljanju podjetja in perspektive
nadaljnjega razvoja ladjedelnice. Na tiskovni konferenci so tudi povedali, da ima obrat se vsaj za pol leta zagotovljeno delo, ki pa je sedaj zaradi delavskega protesta ustavljeno.
»Ko bi vedeli, kdo je resnični upravitelj ladjedelnice, bi se takoj vrnili na delo,« so menili sindikalni predstavniki. O tem bo v prihodnjih dneh razpravljalo sodstvo, na katero so se obrnili upravitelji, ki so bili izvoljeni na prvi skupščini. Po vsej verjetnosti naj bi bil odgovor znan že v ponedeljek.
Prejšnji teden se je tiskovne konference v ladjedelnici udeležil tudi milj-ski župan Sergio Milo. Zagotovil je, da se bo njegov odbor zavzel za čimprejšnjo rešitev sedanje krize. Dejal je tudi, da miljska občina ne more ostati brez ladjedelnice, saj ima ta gospodarska panoga v občini bogato tradicijo.
Delavci tako sedaj Čakajo na ponedeljek, ko naj bi se zadeva vendarle premaknila z mrtvega tira. Kam? To je Se odprto vprašanje. Ce ne bo prišlo do bistvenih novosti 25 zaposlenih in njihovi sindikalni predstavniki že načrtujejo nov protesta, da bi bila javnost »bolje obveščena o usodi ladjedelnice.«
KRAŠKA OHCET / OD PRIHODNJE SREDE DALJE
Spremne pobude, ne samo zanimiv dodatek
Popestren program letošnje, že 17. izvedbe prireditve
Letošnji kraški par z dodeljenimi starši (Foto KORMA)
Do začetka manjka le nekaj dni, zato je program že skoraj do piCice izdelan, na start pa Čaka tudi veC zanimivih spremnih pobud, ki bodo celotni prireditve dale še širši okvir. Prihodnjo sredo se bo s spletom ženitovanjskih pesmi in melodij In mi se ženimo prepevajoč v re-penski Kraški hiši uradno zaCela letošnja Kraška ohcet, ki jo prirejata zadruga Nas Kras in KD Kraški dom ob sodelovanju s krajevno občinsko upravo, podpira pa jo tudi tržaška ustanova za turistično promocijo. Tokrat bomo veC pozornosti namenili prav pobudam, ki vsebinsko dopolnjujejo pomembno kulturno-turisticno prireditev.
Ubran na pravo, se pravi ženitovanjsko struno je že uvodni večer, na katerem bodo sodelovali recitatorji SSG, Zenska pevska skupina Stu ledi in harmonikarji. Gre za prijetno novost, s katero organizatorji želijo dodatno popestriti program prireditve. Prvič bo na sporedu tudi prikaz ženskih roCnih spretnosti, in sicer v četrtek, 24. avgusta, ko se bodo ob 20. uri pri »Kamunski štjer-ni« v Repnu zbrale spretne domačinke in morebitne gostje. Ponovno pa bodo občinstvu ponudili dve različno zastavljeni razstavi v Kraški hiši in v Kraškem muzeju. V obeh bodo svoje izdelke razstavili umetnostni obrtniki, elani SDGZ: Ga-briella OzbiC (Ars Creta-ria, keramika), Pavel Hrovatin (kamen), Lesnina Bor (les), Marmi Zidarič
(kamen), Magda Starec (tapiserije in tkanine), Aleksij Gulič (Zlata kapljica, zlatarstvo) in Zlatarna in draguljarna Malalan (zlatarstvo in dra-guljarstvo). V Kraškem muzeju pa se bodo spet s svojim najboljšim izdelkom predstavili tržaški vinogradniki, elani KZ, ki bodo dali na ogled in na prodaj vino z zaščitenim poreklom »Kras-Carso« in druga sortna ustekleničena vina. Tokrat bodo sodelovale kmetije Skerk (Praprot), Fer-luga (Trst), Jožko Colja (Samatorca), Ostrouška (Zagradec), Parovel (Ma-Ckolje), Zidarič (Praprot) in Bajta (Zgonik) z vini malvazija, teran, vitovska, sauvignon, chardon-nay, kraška Črnina, merlot in peneCa se malvazija.
V Repnu bodo odprte tudi tradicionalne osmi-ce, pri JernaCevih bo domovala Brdina, pri
Pekicevih Devin, pri Stefkovih Zarja, pri Jeko-pinovih Doberdob, pri Batkovih kar domačini, pri Celdinovih in Budovih Župnijska skupnost, pri Tevcevih Kraški dom, na vaškem trgu pa Kras. Letos bodo imeli ljubitelji tipične kraške hrane veC možnosti kot doslej, da bi jo okusili, saj bo kar nekaj gostiln in restavracij svojim gostom od srede do nedelje ob tradicionalnem menuju ponudilo Se »kraškega«. Gostinski obrati, ki so se odzvali vabilu organizatorjev Kraške ohceti, so Danev (OpCine), Kras (Col), Furlan (Col), Pod Tabrom (Col), Križman (Repen), Volnik (Repen), Milic (BrišCiki), Guštin (Zgonik), Grilanc (Salež), Gruden (Sempolaj), SardoC (Prečnik) in Urdih (Mav-hinje). Nadvse priljubljene kuhane štruklje pa bodo prodajali tudi v nekaterih osmicah.
V Nabrežini praznovanja 2(HHetnice cerkve sv. Roka
Praznovanja dvestoletnice cerkve sv. Roka v Nabrežini so se začela sinod s koncertom Na-brežinske godbe pred župniščem in z razstavo slik obnovitvenih del ter verskih prireditev. Drevi ob 20.45 bo v župnijski dvorani, ki praznuje 10-letnico, razstava znamenitosti župnije in nastop ženskega tria Noster amor iz Trsta, projekcija diapozitivov in nastop Dua Gratton (flavte), katerim bo sledila družabnost.
Jutri, v soboto, bodo ob 20. uri o koristnosti vere spregovorili Martelanc, Markuž in Bastia-ni, sledil bo koncert na orgle in flavte, ki ga bo izvajal Gallus Consort, in še blagoslov novega oltarja in zastave sv. Roka.
Praznovanja se bodo zaključila v nedeljo, ko bo ob 9. uri slovesna masa in bodo zbirali darove za Karitas, nakar se bo tradicionalna procesija z blagoslovom pred cerkvijo. Zvečer ob 20. uri bodo slovesne večernice, nato bo pred cerkvijo nastopila folklorna skupina iz Pirana.
Sv. Rok se je rodil 1295 v Franciji, svoje imetje je razdelil med reveže, preživel kugo v Rimu, ko se je vrnil v rodni Montepljer pa so ga obdolžili vohunstva in je umrl v jeCi 1327.
ISTAT / NA DRUGEM MESTU NEGATIVNE LESTVICE
V naši deželi šteje srednja družina samo 2,5 člana
De so po Italiji družine edno manj številne in ° hudje vedno bolj sa-L je pojav še bolj obcu-
en prj nas. Furianjja _
a iška krajina je namreč a drugem mestu med |aEianskijni deželami 8 ede na povprečno ste-Uo družinskih elanov. a prvem mestu sta Li-sjuija jn D0iina Aosta, der štejejo družine pov-Precno komaj 2,4 elana, Pri nas (in v Piemontu) Pa 2,5. Najštevilnejše so ®veda družine na ita-Janskem jugu: pod sen-0 Vezuva jih sestavljajo ’ elani, v Apuliji pa ’ ' Podatke je objavila ,Sedržavna statistična uzba Istat v okviru razi-ave »Italijanske dežele v Številkah-1995«.
Kakor je na eni strani
Povprečna družina maj-
UV’ ie na drugi strani v rianiji - Julijski krajini
zelo visoko število ljudi, ki živijo sami: statistike pravijo, da je skoro 123 tisoC takih, ki so edini elan lastne družine oz. so samski ljudje.
Ta pojav je še najbolj občuten v Trstu in to predvsem zaradi ostare-losti prebivalstva oz. zaradi nenavadno velikega števila vdov in vdovcev. Vendar to ni edini razlog za majhno število elanov srednje tržaške družine, saj se tudi marikateri mlajši iz najrazličnejših razlogov odločijo za samsko življenje ali, kot se temu pravi danes, za status »singlesa«. Tako veliko število »enoceličnih družin«, kakor tudi visoka povprečna starost prebivalstva prispevata k mahjnemu številu rojstev in k stalnemu upadanju prebivalstva, ki ga Trst beleži že veC desetletij.
Obnoviti
krajevne
pomorske
povezave
Obnoviti je treba nekdanje javne prevoze po morju od Trsta do Milj in do Bakovelj, v poletni, t.j. turistični sezoni pa povezati po morju tudi osrednja tržaška kulturno-turisticna pola, muzej Re-voltella in Miramarski grad.
Predlog je predstavil občinski socialistični svetovalec Roberto De Gioia, ki je tudi opozoril, da že nekaj Časa ni veC tradicionalnega ogleda tržaškega pristanišča in zaliva nasploh z ladjicami, ki so do nedavnega plule s tržaškega nabrežja. Tudi tako službo bi bilo primerno obnoviti glede na vedno večje število turistov, ki obiskujejo Trst. Po mnenju De Gioie bi pomorska povezava z Miljami in Barkovljami tudi razbremenila promet proti mestnemu središču.
SESUAN / DOM ZA OSTARELE
Ze več dni iščejo priletnega moškega
Dom je zapustil v nočnih urah
Kljub večdnevnemu
iskanju, pri katerem so se poslužili celo izurjenih psov, Se vedno niso našli 80-letnega Giovan-nija Pierija, za katerem se je izgubila vsaka sled v noči na 11. avgust. Moški, ki je bil v sesljan-skem domu za ostarele, je visok 1,75 cm, ima le malo sivih las, na levi nogi pa nosi Crn Čevelj za mavec, zaradi Cesar nekoliko šepa. Poleg tega je povsem brez denarja in brez dokumentov, je zelo redkobeseden, premika se sunkovito in ga mučijo amnezije. Pri sebi bi moral imeti obesek z anagrafskimi podatki in naslovom doma, kjer je nastanjen. Doslej se je že več oseb javilo, Ceš da so opazile pogrešanega, nekateri opisi so odgovarjali Pieriju. Zal so se oglasili prepozno, tako
- i
L_________________J
Giovanni Pieri
da nihče ni mogel na kraju samem preveriti njihove verodostojnosti. Kdor bi ga videl, naj nemudoma poklice dom za ostarele (tel. 299195 ali 299959) ali pa policijo, po možnosti sesljanski komisariat.
ZDRUŽENJE ZA MIR
KMETIJSTVO / VREME NAGAJA
Pobude za pomoč
sibskim beguncem
Jutri protestni shod pred hrvaškim konzulatom
Suša pesti pridelek Kmetje upajo v dež
Grozdje, sadje, povrtnina najbolj prizadeti
Vsedržavno združenje Associazione per la pace je pacifistična organizacija, ki od začetka spopadov na tleh nekdanje Jugoslavije obsoja katerikoli vojaški poseg in nasilno reševanje konflikta. V sodelovanju z italijanskim solidarnostnim konzorcijem že celo vojno obdobje prireja solidarnostne pobude za pomoC civilnemu prebivalstvu v Bosni. Associazione per la pace spada tudi med pobudnike vsedržavne manifestacije za mir v Bosni, ki so jo 26. jubja ob vsedržavnem dnevu sobdamosti z bosanskimi trpečimi ljudstvu priredili v naSem mestu. »26. julija smo se iz simbohCnih in organizacijskih razlogov odlocih, da svojo obsodbo napada na Zepo, Srebrenico in svojo solidarnost s tedanjimi begunci izrazimo na mestnem središčnem trgu pred občinsko palačo«, nam je odgovoril voditelj tržaškega odbora Associazione per la pace, ko smo ga povprašali zakaj se niso nikoli odločili za protestni shod pred konzulatom Federativne republike Jugoslavije. Za jutri so namreč napove-dah protestni shod pred hrvaškim konzulatom v Trstu.
Za nov protestni shod so se odločili mesec kasneje po vsedržavnem dnevu solidar-
nosati, in sicer v dneh, ko si je Hrvaška ponovno pridobila Krajino. Ob hrvaškem vojaškem posegu želijo namreč ponovno poudariti svoje nasprotovanje kateremukoli nasilju in izraziti sobdamost s srbskim prebivalstvom, ki je prisiljeno zapuščati svoje domove v Krajini. Od oblasti zahtevajo, da se Hrvaški napove diplomatske in ekonomske sankcije, od tržaške trgovinske zbornice pa, da se ne udeleži jesenskega velesejma na Hrvaškem. V ta namen pozivajo meščane, socialne in politične sile, da se jutri ob 12. uri zberejo pred hrvaškim konzulatom v Ulici Timeus. Ob vse večjem številu srbskih beguncev, ki zapuščajo svoje domove v Krajini in se s skromno prtljago odpravljajo v neznano, sta jugoslovanski Rdeči križ in jugoslovanski generalni konzulat sprožila solidarnostno akcijo. Denarna prispevke je mogoCe poslati v Ženevo na tekoči račun jugoslovanskega Rdečega kriza št. 142, 798-0, Svviss Bank Corporation pod geslom: »Humanitarna pomoC za begunce iz Krajine«. Za zbiranje beguncem potrebnega materiala, oblačil in živil pa se zainteresirani lahko obrnejo na organizacijski odbor, telefonska številka 040/364834.
Suša, suša, kaj pa je tebe sploh treba! Tako menda te dni tarnajo naši kmetovalci, vinogradniki in vrtnarji, pa tudi tisti, ki imajo ob hiši kos zemlje za domačo pridelavo zelenjave in cvetic. Suša je pogosta poletna spremljevalka, letos pa je njeno spremstvo tako dušljivo, da prav »duši« pridelek, pa naj bo to povrtnina ali sadje.
NajveCjo škodo povzroča gotovo kmetom. Ko smo Alojza Debelisa, predsednika Kmečke zveze in vrtnarja s Ko-lonkovca vprašali, kakšna bo letina, je odgovoril kategorično: »Slabo kaže! Suša je zdaj zelo velika.«
Pred nekaj dnevi je sicer deževalo, a Debeliš
NOVICE
Nova poštarska mesta
Državna Poštna Ustanova sporoča, da se na natečaj za 148 novih službenih mest lahko prijavijo interesenti, ki imajo od 18 do 32 let in ne 35, kot je bilo predhodno sporočeno. Prošnje je treba poslati do 11. septembra na sedež Poštne ustanove v UL S. Anastasio 12, kjer nudijo ustrezne informacije.
Prošnje za sečnjo
Prošnje za sekanje drv ter uporabe lesa iz jusar-skih gozdov bo tržaška občina sprejemala do 25.avgusta. Interesenti naj naslovijo prošnje na Urad za protokol Trg Unita 4. Na isti naslov lahko interesenti naslovijo tudi prošnje za sekanje in uporabo lesa iz občinskih gozdov, ki niso vključeni v jusarska zemljišča, obenem pa tudi prošnje za suha drva ter Češarke.
Triletna šola radiologije
Vsi interesenti, ki se želijo vpisati v prvi letnik Sole za radiološke zdravstvene tehnike, se lahko obrnejo na tajništvo šole G. Ascoli v Ul. Stupari-ch 1 od 8. do 12. me.
r OPENSKA SEKCIJA DSL -i
V Prosvetnem domu festival Unita in Dela
V Prosvetnem domu na Opčinah se je sinoči pričel tradicionalni praznik Unita in Dela, ki ga prireja krajevna sekcija DSL. Uvod v festival, ki je kot običajno priložnost za zabavo in sprostitev, hkrati pa za razmislek o raznih pobtiCruh in družbenih vprašanjih, ki tarejo opensko in širšo skupnost, je bila sinočnja okrogla miza o zelo občutenem problemu prometa in parkirišč na Opčinah. Za to priložnost je skupina mladih pripravila videofilm z vrsto intervjuji o tej temi, ki so potrdili, da ljudje ne le godrnjajo, temveč da želijo tudi tvorno prispevati k reševanju problemov s konkretnimi predlogi.
Danes bo na sporedu večerna zabava z ansamblom Kejdea. Za vse bo tudi priložnost, da se ok-repCijo ob založenih kioskih, ki jih bodo odprli ob 18. mi. Jutri bo za ples igral ansambel Krt, v nedeljo pa bodo kioske odprh ob 17. uri, nakar bo ob 18. mi nastopil godbeni orkester od Korošcev. V političnem delu festivala bosta spregovorila pokrajinski tajnik DSL Stelio Spadaro in občinski svetovalec Igor Dolenc.
je tisti dežek takole ocenil: »Ploha je le malo ohladila ozračje. Burja, ki je zatem zapihala, je takoj izsušila zemljo. Dež je le zmočil prah na površju, spodnje plasti, korenine so ostale na suhem.«
»Sedaj je najbolj prizadeto grozdje, ob njem trpijo sušo oljke in razno sadje in drevje; na primer jabolka, sljive. Brez vode se sadež ne zdebeli in ne dobi zadostne sladkobe; ostane majhen, droben in kisel. Pa tudi običajne oblike in barve nima.,« je obrazložil.
Zelenjavo morajo kmetje v sušnem obdobju zalivati, če hoCejo rešiti vsak kaj pridelka. »Solato je treba stalno zalivati. Komaj posajeno ali presajeno zelenjavo je treba zalivati tudi večkrat dnevno, da se zemlja primerno ohladi. Ob veliki vročini je tudi kalitev slaba, ker je zemlja prevroča.«
Kmetovalci imajo torej ta Cas le eno veliko željo: »Upajmo, da bo v kratkem deževalo. Tako bi se vsaj jesenski posevki, kot so cvetaCa, zelje, ohrovt, indivija, razne vrste solate in zimskega radiCa, bolje obnesli. Tudi ti namreč nujno potrebujejo vode.«
Ob suši porabijo kmetovalci ogromno vode za zalivanje: »Težko bi bilo izračunati koliko, vsekakor je gre ogromno. V kratkem obdobju izteče na tisoče kubičnih metrov. Vodnjaki, kar jih je, so premajhni, da bi zadostili potrebam. Zato porabimo za namakanje vodovodno vodo, kar se
Organizirani turistični ogledi
Tržaška ustanova za turistično promocijo šrireja jutri vodeni ogled naravnih lepot Krasa. Odhod je predviden za 14.45 izpred Pomorske postaje z avtobusom, v ogled pa je vključena briška jama, botanični vrt Carsiana ter razgledna točka na Jezeru. Povratek je predviden za 19. uro. Za nedeljo, 20. avgusta, pripravlja ustanova vodeni sprehod po mestnem središču, v okviru katerega si bo skupina lahko ogledala zgodovinsko središče, cerkev in grad sv. Justa ter druge na j znamenitejše cerkve. Odhod je predviden ob 8.45 izpred Pomorske postaje, ob 12.uri pa se bo skupina ustavila v eni tržaških zgodovinskih kavam.
Kapetan Vincelli odhaja
Kapetan Luciano Vincelli bo danes zapustil karabinjersko komando v Istrski ulici. V Trst je prišel oktobra 1989, najprej je prevzel vodstvo operativne skupine, septembra 1990 pa komando v Istrski ulici. Kariero bo nadaljeval v Taran-tu, kot komandant karabinjerske kompanije. Njegovo mesto bo prevzel kapetan Patrizio Flo-rio, ki prihaja iz Viareggia.
Težave na hitri cesti zaradi prometne nesreče
Hitra cesta je bila včeraj nekaj ur zaprta za promet, potem ko se je zgodaj zjutraj tovornjak zaletel v betonski steber. Tovornjak, ki ga je upravljal 26-letni Mauro Fomaciari, doma iz Ligurije, je bil iz smeri Sesljana namenjen proti Trstu, prevažal je sadje in zelenjavo. Pri odcepu za Fernetiče je šofer nenadoma izgubil nadzor nad težkim vozilom in je zapeljal naravnost v steber. Ranjenega Fornaciarija so odpeljali v ka-tinarsko bolnišnico, kjer se bo zdravil približno 40 dni.
________OTROŠKI POLETNI CENTER________
»Sončni žarek« v Brojenci
Poskrbljeno za prevoz, prehrano in varnost malčkov
Po zelo uspešnih izkušnjah iz zadnjih treh let so se operaterji skupine SonCni žarek, ki deluje v sklopu Zadružnega centra za socialno dejavnost v Trstu, odločili, da tudi letos ponovijo ljubko otroško pobudo. V kopališču v Brojenci pod Križem bodo od 28. avgusta do 8. septembra pripravili poletni center, ki v tačas ugodnih vremenskih pogojih zagotavlja obilico sonca ter kopanja v še topli in vse prozornejši morski vodi. Ob dobri organizaciji in namestitvi v fiksni obmorski strukturi so dani idealni pogoji za sklepanje novih poznanstev med otroško populacijo in za utrjevanje prijateljstva. V tem okolju se običajno brez vsake težave vključijo v skupino tudi otroci s posebnimi potrebami, ki so dobrodošli v poletnem središču. Poskrbljeno bo za svežo
prehrano in prevoz z avtobusom s Trga Oberdan ob 8.30 preko Opčin, Proseka, Križa, Nabrežine in Sesljana, povratek na Trg Oberdan pa je predviden za 17.30. Poleg običajnih dejavnosti bodo v središču priredili tečaje plavanja in ribolova, ukvarjali se bodo z ročnimi deli in izkazovali uglašenost na pevskih vajah. NajveC Časa pa bodo seveda posvetili igram v vodi in na kopnem. Za varnost udeležencev bo skrbel ko-
palni mojster in v prijavnino je vključena tudi zavarovalnina.
Otroci imajo torej lepo priložnost, da si pred začetkom napornega šolskega leta privoščijo še zadnji počitniški organiziran oddih. Na razpolago je še nekaj prostih mest. Podrobnejše informacije in vpisovanje na sedežu Zadružnega centra za socialno dejavnost v Ul. Cicerone 8 v Trstu (tel. št. 360072) vsak dan, razen sobot, od 9. do 13. ure. (ma)
Nadaljuje se niz radijskih oddaj »Na počitnice«
V	nedeljo 20. avgusta, ob 12.uri bo po Radiu Trst A stekla 9. oddaja »Na počitnice«. Prisluhnili boste lahko skavtom s 4.slovenskega zamejskega »Jamboree«-ja, ki je bil v Cezsocju pri Bovcu. (Ponovitev oddaje bo v sredo 23. avgusta , ob 8.10).
V	torek 22. avgusta, ob 12.uri bo pa na vrsti intervju z ljubljanskim županom dr. Dimitrijem Ruplom ter zgoniško županjo Tamaro Blažina.

Alojz Debeliš, predsednik Kmečke zveze (f. KROMA)
na števcu pozna.«
Na vprašanje ali visoki stroški za nama-kanje-vplivajo na -ceno zelenjave, je Debeliš takole odgovoril: »Proizvodnja naše pokrajine je tako skromna, da ne more vplivati na ceno. Mi se moramo prilagajati cenam pridelovalcev iz drugih predelov Italije, in tako se dogodi, da sploh ne iztržimo cene, ki bi krila naše stroške. Cene so se letos dvignile, ker je tudi drugod po državi občutiti sušo.«
Debeliš je izrecno omenil primer paradižnikov: »Letos so paradižniki zelo dragi v primerjavi z drugimi leti. Lani ni cena paradižnikov na debelo nikoli presegla 500 lir na kilogram; letos ni nikoli zdrknila pod tisoC lir na kilogram. V tem Času se cena suče celo okrog dva tisoC lir. To je odvisno
od suše, a tudi od spom'
ladanskih vremenskih
neprilik. Po Italiji so bile to obilne padavine in poplave, nas pa je precej oškodovala burja, ki je pihala junija. Takrat je prizadela predvsem gojenje paradižnika, kumarice, oklestila je sadno drevje in oškodovala grozdje.«
Ob koncu pogovora je predsednik Kmečke zveze Alojz Debeliš potegnil Črto pod vsemi temi ujmami, in ugotovil: »Vsega so tako rekoC krivi presežki: spomladi je bilo preveč vode, sedaj je preveC suše.«
Ko bi se zadeva malce uravnala, bi bili na konju. A mnogim je za naravno ravnotežje toliko mar, kolikor za lanski sneg. Ni Čudnega torej, Ce je spomladi vse več moče, poleti pa suše...
M.K.
POLETNE MANIFESTACIJE _
Od jutri praznik dolinske sekcije SSk v Zabrežcu
Jutri se prične tridnevni Naš praznik v Zabrežcu pri Borštu, ki ga prireja dolinska sekcija Slovenske skupnosti. O okvirnem programu smo sicer že poročali v preteklih dneh, spomnili bi samo še, da se bo praznik nadaljeval v nedeljo in se zaključil v ponedeljek.
Kot je ustaljena navada na takšnih prireditvah na prostem, se bo glavni del programa odvijal v nedeljo popoldne, ko je na sporedu najprej koncert pihalnega orkestra Breg, ki letos praznuje 40-letni-co delovanja. Sledil bo politični del programa. O krajevnem političnem položaju s posebnim ozirom na pomladanskih občinskih volitvah bo srpego-voril sekcijski tajnik Sergij Mahnič. Pobude stranke v zadnjem obdobju na pokrajinski ravni bo orisal pokrajinski tajnik Peter Močnik, o sedanjem trenutku slovenske manjšine v Italiji in
prizadevanjih SSk za rešitev njenih življenjskih vprašanj pa bo srpegovo-ril deželni predsednik
Marjan Terpin.
Kot vidimo, gre za izredno aktualna in živ' Ijenjsko pomembna vprašanja, s katerimi se vsakodnevno spopadajo manjšinske organizacije-Zato bosta letošnja Nasa praznika v Borštu in v Nabrežini (9. in 10. septembra) priložnost, da stranka Slovenske skupnosti seznani naše slovenske ljudi z uspešno izpeljanimi pobudami kot s še vedno odprtimi vprašanji nase narodne skupnosti v la-tliji.
Organizatorji so za vse tri dni oziroma popoldneve in večere poskrbeli za delovanje kioskov z jedrni in pijačami, za zabavo in prijetno razpoloženje Pa bosta skrbela ansambla Adria Kvintet (v soboto in nedeljo zvečer) in Krt v ponedeljek zvečer, ko se bo praznik zaključil.

NADOMESTNA OBLIKA SLUŽENJA VOJAŠČINE
8.30	do 13.00 in od 16.00 do
19.30
Lekarne odprte od 13.00
Civilna služba ■ obogalev za oporečnika in ustanovo
Precej oporečnikov nameščenih v slovenskih organizacijah
do 16.00
Ul. S. Giusto 1 (tel. 308982), Ul. T. Vecellio 24 (tel. 633050), Lungomare Ve-nezia 3 - Milje (tel. 274998).
NABREŽINA (tel. 200466) . samo po telefonu za najnujnejše primere.
Lekarne odprte od 19.30 do 20.30
Ul. S. Giusto 1, Ul. T. Vecellio 24, Ul. Roma 15, Lungomare Venezia 3 - Milje.
NABREŽINA (tel. 200466) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Civilna služba je že od e*a 1972 priznana kot ^adomestna oblika slu-etija vojaščine. V prej-Stijih letih je ministrstvo Za obrambo skušalo kar
Qa
vse načine otežiti
Poimenovano nadome-^tno civilno služenje. Mlademu fantu, ki je na-sprotoval katerikoli obliki nasilja in se je ho-. ,z vsemi moCmi posveti socialnemu delu kot Mternativni obliki obrambe, so takorekoc Vst metali polena pod no-§e- Civilna služba je bila PljSa kot vojaški rok jdajala je tudi po dve le-'1. birokratske procedure Pa so bile tako zapletene to zamudne, da so že sa-^o^iztirile marsikaterega
Danes je prošenj za ci-vtbio službo iz leta v leto
prvo skupino lahko vključimo vse organizacije, ki skrbijo za socialno skrbstvo (Združenje za bolnike multiple skleroze, Caritas, Skupnost »S.Martino al campo« za zdravljenje narkomanov, RdeCi križ, Združenje za slepe, Krajevna zdravstvena enota za delo z duševnimi bolniki, Sklad Mitja Cuk, Dijaški dom itd.), drugo skupino organizacij pa naj bi sestavljala društva in organizacije, ki se ukvarjajo s pretežno »kulturno« dejavnostjo, torej razna kulturna in športna društva, Nadzorništvo za spomeniško varstvo in kulturne dobrine, ki skrbi za razne muzeje in knjižnice, razne naravovarstvene organizacije, ARCI, Amnesty International itd.). Nalo-
~CTotografski natečaj h
Opčine med izročilom in novimi naselitvami
Kulturni krožek La Rupe - Ob pečini, ki že Bekaj časa deluje na Opčinah z namenom, da bi z raznovrstnimi kulturnimi in rekreacijskimi pobudami v duhu strpnosti in sožitja približal ter povezal med sabo italijansko in slovensko prebivalstvo Opčin, prireja prvi foto-Smfski natečaj, ki se ga lahko udeleži kdorkoli.
2e iz njegovega naslova diha skrb po povezovanju in primerjavi tradicije s sedanjim stanjem Opčin, ki so se iz tipične slovenske vasi spremenile v etnično mešano naselje z Vsemi protislovji modernega Časa in hkrati z željo po vzpostavljanju takšnih družbenih in medetičnih odnosov, ki naj slonijo na medsebojnem spoštovanju. Naslov se namreč glasi: »Opčine med kraškim izročilom in novimi na-salitvami - Vpliv urbanističnega razvoja na od-n°s clovek-okolje«.
Kot rečeno, se natečaja lahko udeležijo vsi, Predvideni pa sta dve kategoriji: mladi do 16. leta in odrasli. Na sedežu Krožka v Domu Brdi-na (Proseška ulica 109, tel. 214407) sprejemajo tako Crnobele kot barvne fotografije do 11. septembra. Vsak udeleženec lahko predstavi največ 4 fotografije, ki jih je treba predložiti na kartončku formata 30x40 cm. Na hrbtni strani morajo biti navedeni podatki avtorja, zapovrstna Številka in naslov fotografije. Fotografij, ki ne bodo ustrezale predpisom, ne pridejo v poštev.
Poslana dela bo ocenjevala komisija, ki ji Predseduje Claudio Bonivento in jo sestavljajo Se Loredana Tolloi, Gianni Mohor in Miloš Jugovič. Predvidena je seveda vrsta nagrad. Izide Datecaja bodo razglasili 21. septembra, nakar bodo 23. septembra odprli na sedežu Krožka razstavo fotografij. Podeljevanje nagrad pa bo __£0-septembra.
Vec' Na celotnem držav-j\e.rn območju jih je pri-bZno 300.000, v tržaški Pokrajini pa okrog 250. Organizacij,	ki
vkljuCujejo med svoje °sebje tudi oporečnike, je v nasi pokrajini kar 50, Med temi je tudi veliko Movenskih društev, ekaj društev je vclanje-m v vsedržavno organi-Zaoijo ARCI preko Zveze Slovenskih kulturnih rustev (ZSKD je pristo-Pda kot enakopravni elan sedrzavne organizacije ‘tRCI leta 1989), ostala rustva in organizacije Pa veze konvencija z AR-'Oivilno službo.
. Organizacije, ki spre-Mrnajo medse tudi oporečnike, so nekako »razbeljene« v dve skupini: v
ge, ki jih oporečniki opravljajo, so seveda najrazličnejše, Čemur je priča že sama razdelitev organizacij v ti dve skupini.
Do zdaj so slovenska društva in ustanove lahko nudile namestitev vsem slovenskim fantom, ki so se nanje obrnili. Mogoče si je kak oporečnik zaželel odslužiti civilno službo v okviru ene ustanove, koordinator (torej ARCI-civilna služba) pa mu je svetoval, naj se obrne na kako drugo, kjer je še kakšno nekrito mesto. Kljub temu pa je ostal v slovenskih društvih. Letos je zal vojaško okrožje skoraj razpolovilo število mest v okviru posameznih slovenskih
društev, tako da je bil tudi kak slovenski fant nameščen v italijanske organizacije. Brez dvoma je početje ministrstva za obrambo načrtno: prošenj za civilno službo je iz leta v leto vec, kar seveda ni po godu vojaškim krogom, edina »preventiva« je tako otezitev namestitve oporečnika. Tako se lahko zgodi, da je čistokrvni, izključno nemško-govo-reCi Južnotirolec dodeljen kakemu italijanskemu (ali pa celo slovenskemu) društvu širom po Italiji. Fant se bo seveda znašel v velikih težavah, predvsem zaradi jezika, ki ga ne pozna. Ob vsem tem pa se dogaja, da so nemškim in slovenskim društvom dodeljeni izključno ita-lijansko-govoreCi fantje.
Slovenska društva in ustanove, ki se danes pri svojem delovanju uspešno poslužujejo oporečnikov, so morala zanje vložiti posebno prošnjo. Vojaško okrožje je tako odobrilo sledeCe število oporečnikov za posamezno ustanovo:
SKD Tabor: 2 oporečnika (kulturna dejavnost in urejanje knjižnice),
ZSKD: 2 (kulturna dejavnost),
Dijaški dom Srečka Kosovela: 3 (skrbstvo),
Sklad Mitje Cuka: 1
(socialna pomoč, skrbstvo),
Vzgojno-zaposlitveno središče: 1 (skrbstvo)
Skupnost Družina OpCine: 2 (socialna pomoč, skrbstvo),
SD Polet: 1, SD Bor: 1 (kot elana UISP-a; organizacija športnih prireditev, skrbstvo)
Doprinos oporečnika je za ustanovo zelo koristen, ne samo zaradi socialnega dela samega, paC pa tudi zaradi vsega tistega predhodnega znanja in interesov, ki jih vsak oporečnik »prinese s sabo«: znanje informatike, kreativno delo z otroki, znanje grafičnega oblikovanja itd. Društva imajo od oporečnika takorekoc same koristi. Vsak oporečnik jih stane le 500.000 lir letno, izpolnjevati pa morajo določene pogoje: delovanje društva mora biti čimbolj pestro in raznoliko, da se delo oporečnika ne omeji na zgolj pisarniška opravila. Poleg tega naj bi društvo nudilo tudi nastanitev za »tuje« oporečnike. Pri tem pa se zadeva nekoliko zaplete; vec slovenskih društev namreč ne razpolaga z menzo in sobami. Do zdaj sta dala na razpolago nekaj dodatnih mest Dijaški dom in Sklad Mitje Cuka, upati pa je, da bodo v prihodnje dodeljeni društvom samo tržaški fantje, ki bodo jedli in spali kar na svojih domovih.
Ustanove, ki želijo med svoje osebje vključiti kakega oporečnika, si pa morajo biti na jasnem, da ne morejo izkoriščati to brezplačno delovno silo. Oporečnik ne odjeda delovnega mesta kakemu drugemu uslužbencu, njegove naloge so takorekoc dodatne. Pa Čeprav opravlja oporečnik nekako »dodatne« naloge, je njegov doprinos ustanovi nedvomno velikega pomena, bodisi zaradi mladostniškega zanosa, ki ga lahko nudi, pa tudi zaradi velike razpoložljivosti, ki mu omogoča, da lahko opravlja najrazličnejša dela. Pri tem ni tako pomembno predhodno znanje, pomembno je predvsem globoko prepričanje v koristnost take vrste socialnega dela. To ni obogatitev samo za ustanovo, temveč tudi za oporečnika, ker mu take vrste delo omogoča osebnostno rast.
Vida Valencie
VCERAJ-DANES
Danes, PETEK, 18. avgusta
HELENA
Sonce vzide ob 6.08 in zatone ob 20.09 - Dolžina dneva 14.01 - Luna vzide ob 23.33 in zatone ob 14.25.
Jutri, SOBOTA, 19. avgusta
TEKLA
VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 22,5 stopinje, zračni tlak 1012,8 mb narašča, veter vzhodnik severovzhodnik 51 km na uro, vlaga 51-odstotna, nebo jasno, morje močno razgibano, temperatura morja 19,6 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Alessan-dro Bertogna, VValter Hengl, Lorenzo Cleva, Gabriele Ostuni, Tina Ivancich.
UMRLI SO: 87-letna Tosca Caffou, 79-letni Giovanni Pinto, 58-letna Chiara Sfrego-la, 51-letna Maria Tiziana Sbisa, 79-letna Remigia Zuc-ca, 80-letni Stellio Panteghi-ni, 85-letna Lea Demarchi, 83-letni Salvatore Catanese, 35-letni Sergio Leonardini, 83-letna Adele Vassalle, 93-letna Laura Antonini, 83-letna Albina Vattovani.
I :	LEKARNE
Od PONEDELJKA, 14., do NEDELJE, 20. avgusta 1995
Normalen urnik lekarn od
NOČNA SLUŽBA
Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
UL Roma 15 (tel. 639042).
Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 -
TELEVITA
Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012.
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012.
Zdravstvena dežurna služba
NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Hitra pomoč tel. 118.
Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111.
KINO
ARISTON - 21.00 »Neli«, r. Michael Apted, i. Jodie Poster, Liam Neeson.
EXCELSIOR - Zaprto zaradi počitnic do 24.8.
EXCELSIOR AZZURRA-Zaprto zaradi počitnic do 24.8.
AMBASCIATORI - Od
prihodnjega torka do Četrtka predstavitev filmov nove sezone. Vstop prost.
NAZIONALE 1 - 16.30,
18.20,	20.15, 22.15 »Amata immortale«, i. Gary Oldman, Isabella Rossellini, Valeria Golino
NAZIONALE 2 - 16.30,
18.20,	20.15, 22.15 »Covvgirls - il nuovo sesso«, r. Gus Van S ant, i. Uma Thurman, Kea-nu Reeves, prepovedan mladini pod 14. letom.
NAZIONALE 3 - 16.30,
18.20,	20.15, 22.15 »La notte del fuggitivo«, i. Scott Gleen, Andrevv McCarthy.
NAZIONALE 4 - 16.30,
18.20,	20.15. 22.15 »II profu-mo di Vvonne«, r. P. Leconte, prepovedan mladini pod 14. letom.
MIGNON - 16.00 - 22.00 »Marisa fresca e porca«, prepovedan mladini pod 18. letom.
CAPITOL - 17.00, 18.40,
20.20,	22.10 »Promesse e compromessi«, i. Antonio Banderas, Mia Farrovv.
ALCIONE - Zaprto zaradi počitnic.
LUMIERE - Zaprto zaradi počitnic.
M PRIREDITVE
MLADINSKI KROŽEK BAZOVICA prireja 19. in 20. avgusta SAGRO v Bazovici. Oba večera bo igral ansambel Happy day in delovali dobro založeni kioski. Vabljeni.
KROŽEK BRIN prireja jutri, 19.8. ter v nedeljo, 20.8. LJUDSKI PRAZNIK na dvorišču Ljudskega doma v Križu. Poskrbljeno za razvedrilo, jedačo in pijačo. Vabljeni!
DOLINSKA -SEKCIJA
Naročnikom in Bralcem Primorskega Dnevnika
ki želijo prejemati Časopis v kraju letovanja, priporočamo, da nas obvestijo vsaj Štiri dni pred odhodom na počitnice na telefonsko Številko
7796600 - vsak dan od 12. do 18. ure
PUBLIEST
Tel. št. (040) 7796611 - Fax 768697
Sprejemanje oglasov za Primorski dnevnik
oglasi - obvestila:	8.30 -12.30
osmrtnice - sožalja:	8.30 - 12.30
in popoldne - razen sobot 13.30 -15.00
SLOVENSKE SKUPNOSTI
prireja v dneh 19., 20. in 21. avgusta tradicionalni NAS PRAZNIK v Hribenci pri Borštu. Praznik bodo popestrili ansambla Adria Kvintet in Krt ter pihalni orkester Breg.
VAŠKA SKUPNOST DEVIN prireja danes, ob 20.30 poletni družabni veCer na sedežu zborov v Devinu.
H ČESTITKE
Danes praznuje na Opčinah svoj 21. rojstni dan ERIK VIDALI. Dragemu Eriku želijo lepe in srečne dneve v življenju nona Danica in no-no Karlo. Enako tudi mama Slavica in oce Virgilio. VoSCilom se pridružujejo sestrična Sara, teta Irenka in stric Ivo.
□ OBVESTILA
KD KRAŠKI DOM vabi tečajnice in vse, ki jih zanima pravilno oblačenje noše, na srečanje, ki bo v ponedeljek, 21.t.m., ob 20.30 v BubniCe-vem domu v Repnu.
KRUT obveSCa, da so do 28. t. m. uradi odprti v jutranjih urah od 9. do 13. ure.
KRUT prireja do 6. do 22. oktobra zdravljenje v termah Castaldi na otoku Ischia pri Neaplju ( vpisovanje do 25. t.m .) in zdravljenje v Šmarjeških toplicah od 27. septembra do 6. oktobra in od 6. do 16. oktobra. Vpisovanje in informacije na sedežu Kruta v Ul. Cicerone 8, tel. st. 3720062, razen sobot od 9. do 13. ure.
KMEČKA ZVEZA obveSCa, da sta podružnici v Nabrežini in na Opčinah v avgustu zaprti.
DEVINSKO-NABREZIN-SKA OBČINA organizira letovanje za 50 upokojencev (žensk od 60., moških od 65. leta starosti), ki bo v Riminiju od 13. do 26. septembra letos. Prošnje z vsemi potrebnimi dokumenti je treba izročiti občinskemu Uradu za skrbstvo (soba St. 2, urnik od 8. do 10. ure), najkasneje od 23. avgusta. Za občane devinsko-nabrežinske občine je v določenih primerih predviden občinski prispevek. Morebitna nekrita mesta bodo na razpolago prebivalcem občine Zgonik, Repentabor in Trst v mejah pristojnosti. V primeru, da bi kdo iz teh treh občin želel prositi za javni prispevek, naj se obrne na občino, kateri pripada. Za izvod razpisa in podrobnejše informacije je na razpolago občinski Urad za skrbstvo, tel. 6703111.
MALI OGLASI
ZELO UGODNO prodam Audi 100, km 140.000, letnik ’81, cc 1600. Tel. St. 212055 ali 0330/722176.
MLADENIČ, 18-letnik, poprimem za katerikoli delo. Tel. St. 44710.
KITARISTA za sestavo glasbene skupine isce harmonikar. Tel. 272667 - Cor-rado od 14. do 17. ure.
ISCEM knjige za 1. razred pedagoškega liceja, tel. 291354 v jutranjih urah ali 200236 ves dan.
KUPIM knjige za 2. razred DTTZ Žiga Zois. Tel. 228766.
ISCEM diatonično harmoniko (bitonkarco). Tel. 299442.
V STANDREZU se je izgubil mladic pasme Pitt buli star pet mesecev, s kratko, Črno dlako in velike postave. Tel. 0337-544695.
OSMICO v Dolini sta odprla Boris in Pepi Sancin (Sarnek). Točita belo in Črno.
PRISPEVKI
V spomin na Santino Švab daruje Pierina 50.000
DAROVE in PRISPEVKE
za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov.
Prispevke sprejema tudi urad KRUT - Trst - Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: 9.00-12.00 in 14.00-17.00 od ponedeljka do petka.
lir za vzdrževanje kriškega spomenika padlim v NOB.
V	spomin na Vladimira Gabrovca daruje Pierina Sedmak 30.000 lir za vzdrževanje kriškega spomenika padlim v NOB. V isti namen daruje F. Bogatez 30.000 lir za vzdrževanje kriškega spomenika padlim v NOB.
V	spomin na brata Boga Visentina daruje sestra Irene z možem F. Bogatzem 30.000 lir za vzdrževanje kriškega spomenika padlim v NOB.
Namesto cvetja na grob Santine Sulcic vd. Švab darujeta Mimi in Claudio
20.000	lir za vzdrževanje kriškega spomenika padlim v NOB.
V	spomin na drage starSe daruje Karla Malalan 50.000 lir za popravilo strehe Prosvetnega doma na Opčinah.
V	spomin na pokojnega prof. Egidija KoSuto daruje prof. Drago Bajec 100.000 lir za Bercetov sklad.
V	spomin na pokojnega prof. Egidija KoSuto daruje prof. Jasna Repinc 50.000 lir za Bercetov sklad.
V	spomin na dragega Nar-dota Slavca daruje družina JablanSCek 50.000 lir za cerkev sv. Urha v Dolini.
Ob priliki družinskega slavja daruje DolinCan
50.000	lir za popravilo strehe cerkve sv. Martina v Dolini.
V	počastitev spomina Nadjinega očeta Ivana Glavi-ne daruje Laura Gombač
20.000	lir za Sklad Mitja
Cuk.
Namesto cvetja na grobova Josipa Sancina in Bernarda Slavca daruje Kristina Mahnič 25.000 lir za sekcijo VZPI-ANP1 Dolina-Mackol je-Prebeneg in
25.000	lir za Pihalni orkester Breg.
V	spomin na dragega Rudija daruje svakinja Vera 50.000 lir za KD Igo Gruden, 50.000 lir za Godbeno društvo Nabrežina in 50.000 lir za Skupnost Družina OpCi-
V	spomin na brata Bernarda Slavca daruje sestra Elvira 50.000 lir za Skupnost Družina OpCine.
V	spomin na Elizabeto Zobec darujeta Giusti in Zofija 50.000 lir za Skupnost Družina OpCine.
V	spomin na Iva Rau-berja daruje družina Per-tot 100.000 lir za MoPZ Tabor.
Namesto cvetja na grob Ane Možina Kralj daruje Marija Furlan (Zgonik 16)
50.000	lir za Godbo Viktor Parma.
Namesto cvetja na grob Bernarda Slavca daruje družina Racman (GroCana 28) 50.000 lir za Pihalni orkester Breg.
t
Zapustil nas je nas misijonski brat
Karlo Kerševan
Pogreb bo jutri, sobota, 19. avgusta, ob 12. uri iz cerkve v ul. Costalunga na pokopališče pri sv. Ani.
Žalostno vest sporoča brat Vittorio z družino in ostali sorodniki.
Trst, 18. avgusta 1995
Ob težki izgubi drage mame kolektiv Electre izreka globoko sožalje kolegici Palmiri.
Ob smrti redovnice Marije Zahar izraža bratu Mariju, sestri Pepci in ostalim sorodnikom naji-skrenejse sožalje dolinska sekcija Slovenske skupnosti.___________
NOVICE
V	Jasihu se pričenja tridnevni cesarjev praznik
Kulturno združenje Mitteleuropa, ki mu predseduje Paolo Petiziol iz Cervinjana prireja tradicionalno tridnevno srečanje narodov in narodnosti nekdanjega avstroogrskega cesarstva. Srečanje se bo odvijalo med Krminom in Jasihom, na njem pa bodo sodelovali narodi, ki se sicer razlikujejo po jeziku oz. kulturi, skupna pa jim je ideja Evrope, v kateri kraljujeta medsebojno spoštovanje in strpnost. Nocoj ob 18. uri bodo v Jasihu otvorili letošnje praznovanje. Jutri bo v BraCanu, na vojaškem pokopališču, polaganje vencev v spomin padlih v prvi in drugi svetovni vojni, medtem ko bosta zvečer v Jasihu kraljevali spet glasba in ples s slovaško folklorno skupino Helpa. V nedeljo bo v stolnici v Krminu slovesno bogoslužje v vec jezikih, dogajanje so zatem preselilo v Jaših, kjer bo nastop godbenega orkestra Salezijancev v uniformi avstroogrske mornarice (Trst), sodelovali bodo tudi Jugend Miltaetterberg Kapelle (Koroška) ter folklorna skupina Helpa. Srečanje se bo zaključilo s plesom ter zabavo. Odlično bodo poskrbeli za pijaCo in hrano, vse ob spoštovanju najboljše tradicije.
Bar Torino - predstavlja se fotografinja iz Catanie
V	baru Torino bodo jutri, ob 19.30, odprli razstavo fotografij Donatelle Polizzi Piazza. Razstavo prireja goriški fotografski krožek (CIFI) v okviru pobude "Fotografska srečanja”. Donatella Politti Piazza je doma v Catanii je predsednika fotgraf-skega društva vtem mestu, Članica vsedržavnega sveta FIAF in Članica občinske konzulte za upodabljajočo mnetnost. Razstava bo na ogled do 1. septembra.
Na domačem vrtu jo je pičila strupena kača
Previdnosti ni nikoli preveč. Tudi ko čistimo in pospravljamo na domačem dvorišču ali vrtu. To je v sredo popoldne ugotovila 55-letna Anita Malaroda iz Tržiča, ki je na zdravljenju v tržiski bolnišnici zaradi pika strupenjače. Med Čiščenjem vrla jo je namreč pičila kakih 15 centimetrov dolga kača. Kasneje so ugotovili, da gre za modrasa, pravzaprav za mladica modrasa. Strupenjača se je zadrževala pod grmičkom baziljke, ki ga je gospodinja, nic hudega sluteč, upognila. V prvem trenutka je začutila samo skelečo bolečino v prstu in pomislila na pik ose ali druge nadležne žuželke. Prst in roka sta začeli hitro zatekati, zato ni preostalo drugega kakor pot do bolnišnice, ki na sreCo ni daleč in kjer so dežurni zdravniki primerno ukrepali. Povedati velja, da je hiša Malarodovih v ulici Desena prav na pobočju krasa, kjer pa so modrasi pravzaprav doma.
Nevarne igrice z vžigalicami
Goriške gasilce so včeraj, nekaj po 16. mi, poklicali v Locnik, kjer je na območju ulice Ciccutta začelo goreti travišče in grmičevje. Na sreCo ni bilo hujših posledic, lahko pa bi se konCao drugače. Na to nista pomislila najstnika, ki sta se neodgovorno igrala z vžigalicami.
GORIŠKI SKLAD / ODOBRILI NOVI PRAVILNIK
Konkurenčnost in evropska kakovost
Finančni prispevki tudi za izboljšave na področju delovnega okolja in varnosti
Razširjeni odbor Goriške trgovinske zbornice je na svoji zadnji seji odobril novi pravilnik dodeljevanja prispevkov Goriškega sklada podjetjem, ki težijo k izpopolnjevanju proizvodnje in ki kakovost želijo tudi dokazovati s posebnim certifikatom. Isti pravilnik ureja tudi dodeljevanje prispevkov podjetjem za izboljšave delovnega okolja in večje varnosti na delovnem mestu. Prispevki Goriškega sklada bodo lahko v obliki enkratnih izplačil na raCun kapitala (nepo-vracljiva sredstva), bodisi v obliki anticipacij na odobrena posojila. Upoštevali bodo tudi prošnje, ki so bile predložene pred odobritvijo novega pravilnika in sicer od 1.1
1995 dalje.
Doslej so iz Goriškega sklada za specifično področje izboljšave kakovosti proizvodov izplačali 1, 2 milijarde lir, za izboljšanje delovnih pogojev in varnosti na delovnem mestu pa 338 milijonov. Prvi znesek je bil nakazan enajstim podjetjem, drugi pa šestim podjetjem s sedežem v goriški pokrajini. Omeniti velja, da je Trgovinska zbornica že doslej dodeljevala prispevke na podlagi pravilnika, ki pa ga je bilo treba nujno prilagoditi novim pogojem in predvsem novim določilom EU. Novosti se nanašajo predvsem na rok trajanja ugodnosti in olajšav (zdaj je neomejen), podrobneje pa so opredeljeni pogoji, ki jih
morajo podjetja izpolnjevati zato, da lahko pridobijo certifikat "Evropske kakovosti". Prispevki Goriškega sklada torej v končni fazi prispevajo k večji konkurenčnosti go-riškega gospodarstva v evropskem prostoru, kjer je element "kakovost” zmeraj bolj pomemben .
Povedati velja še, da se iz Goriškega sklada, prav tako na podlagi pravilnikov, dodeljujejo prispevki v korist drugih gospodarskih dejavnosti, od industrije, do kmetijstva in trgovine. Sredstva se v Goriški sklad stekajo iz prelevmanov na nekaterih artiklih (predvsem gorivu) proste cone, usihajo pa sredstva, ki se v sklad stekajo na podlagi zakona št. 26/86 (paket Altissi-mo).
GORIZIARMONICA / NOCOJ^
V Soškem parku nastopa tižaški Wiener Ensemble
Večer dunajskih skladb
Gorizia armonica, revija glasbenih srečanj, ki bogatijo goriško poletje, nas drevi, ob 18.30 vabi v Soški park, kjer bo nastopal VViener Ensemble. Od julija do septembra so in bodo nastopale glasbene skupine, ki izvajajo od klasične glasbe do srednjeveške, od rocka do folklorne, oziroma etnične glasbe. Nocojšnji koncert se vključuje v niz srečanj s klasično glasbo. VViener Ensemble je nastal leta 1989 z namenom, da bi v neki meri oživel magično atmosfero dunajskih kavarn ob koncu 19.stoletja. Glasbeniki, ki sestavljajo skupino so vsi diplomirani na konzervatoriju Tartini v Trstu in imajo za sabo različne izkušnje kot solisti v številnih orkestrih,
Kam z odpadki
Pravzaprav se zgodba ponavlja že nekaj let, dolgoročnih in pametnih rešitev pa ni in ni. V mislih imamo seveda vprašanje odlaganja in uničevanja odpadkov. Deželna uprava je vCeraj po nujnem postopku sprejela zasilno odločitev glede odlagališča za 400 ton odpadkov dnevno, ki jih proizvedejo v Vidmu.V	prihodnjih
dneh bo tak ukrep nujen za Goriško. Vprašanje pa je, kdo je kriv za tako stanje!
Financa zasegla tovornjaka zaradi kršitve zakona 298/74
Finančna straža je na mednarodnem mejnem prehodu Standrež - Vrtojba zasegla dva tovornjaka, štiri osebe pa so prijavili sodišču zaradi kršenja zakona št. 298/74 o prevozu blaga. Po razpoložljivih informacijah, naj bi šlo za dva vlačilca s slovensko registracijo. Vozili sta bili opremljeni z dovolilnico, ki ureja prevoz blaga izključno v maloobmejnem pasu. In prav na tem specifičnem področju naj bi prišlo do kršitve predpisov: po skopih vesteh, ki so pricurljale v javnost, naj bi vozili krepko prekoračili območje za katero sta imeli dovoljenje in opravljali prevoz tudi izven. Zdi se, da je do ugotovitve prekrška in do rekonstrukcije poti, ki sta jo vozili opravili, prišlo po natančnem pregledu blagovnih in drugih listin s strani carinske službe.
Po drugi strani pa ne gre spregledati, da je tudi na področju prevozništva, in še posebej avtoprevozništva, v teku zelo moCna konkurenca med domačimi (goriškimi) avtoprevozniki in avtoprevozniki iz Slovenije in celo tretjih držav, promet pa je, tudi spričo vojnih razmer na območju nekdanje Jugoslavije in težavnega gospodarskega stanja v deželah Vzhodne Evrope precej zaustavljen.
Prav v takih okoliščinah prihaja, vse pogosteje, tudi do oblik divje konkurence, oziroma konkurence na Črno. Tako kakor so v bolj ali manj očitni obliki dogaja tudi v drugih gospodarskih dejavnostih. Tudi, recimo, na področju zaposlovanja.
SOVODNJE / ODPRAVA ARHITEKTONSKIH OVIR IN DRUGI POSEGI
Poslopje otroškega vrtca bodo prilagodili zakonskim predpisom
Predvideni so tudi manjši posegi na drugih občinskih stavbah - Dela izvaja podjetje Romanut - Cez nekaj tednov že začetek pouka
Občinska uprava v Sovodnjah je, oziroma še bo v prihodnjih tednih poskrbela za nekaj manjših posegov na šolskih poslopjih in drugih zgradbah. Tako bodo do začetka pouka, Cez dober mesec, opravili vrsto del na poslopju otroškega vrtca v Sovodnjah. Glavni poseg se nanaša na odpravo arhitektonskih ovir in to v sklopu večletnega naCrta, ki ga skušajo izvajati postopoma, v skladu z razpoložljivimi denarnimi sredstvi, saj bi bil celoten obseg predvidenih del sicer prevelik zalogaj Dela izvaja podjetje Romanut. Na sliki - gradbeni poseg na poslopju otroškega vrtca - Foto Studio Reportage.
TRŽIČ /PRISTANIŠČE
Letos načrtujejo 3 milijone ton
Na prvem mestu les in celuloza
V tržiškem pristanišču računajo, da bodo do konca leta dosegli ali celo presegli tri milijone ton prometa. Podatki za prvih sedem mesecev letos dokazujejo, da je zastavljeni cilj dosegljiv. Do konca julija so namreč pretovorili že 1.768.599 ton blaga, ali skoraj petino vec kakor v enakem obdobju lani. V juliju so pretovorili nekaj nad 283 tisoC ton blaga, oziroma dobrih deset tisoC ton vec kakor v istem mesecu lani. Na prvem mestu so po količini še zmeraj pošiljke celuloze, papirja in lesa. V prvih sedmih mesecih letos je količina celuloze, papirja in lesa znašala skoraj tretjino celotnega prometa, kar
je nedvomno zanimiv in spodbuden rezultat, ki tržiško pristanišče uvršča na prvo mesto, kar zadeva manipulacijo z lesom, oziroma lesnimi izdelki in polizdelki v državnem merilu.
Ob stalnem in izrazitem porastu blagovnega prometa skozi pristanišče Portorosega pa pri Posebni agenciji za pristaniško dejavnost opozarjajo na potrebo po posodabljanju naprav in zlasti na potrebo po povečanju zmogljivosti pristanišča. Potrebujejo namreč še dodatno operativno obalo, kajti zdaj delujejo na robu zmogljivosti, tako kar zadeva naprave, kakor tudi osebje.
za sabo pa imajo tudi več posnetih plošč, radijskih
snemanj, itd. Skupin3 je nastopala v naši deželi, gostovala na tujem, sodelovala z drCavno radijsko in televizijsko službo ter nastopala tudi na operetnem festivalu v Trstu-Omeniti pa gre vsekakor tudi tradicionalne nastope v znani tržaški kavarni San M arco. Na nO' cojšnjem koncertu (ki je brezplačen in ne predstavlja niti problema sedežev ali rezervacij, ker se bo preprosto odvijal v parku ob SoCi ) se nam bodo predstavili z bogatim programom skladb iz konca prejšnjega oz. začetka našega stoletja, znanih avtorjev, on Straussov preko Brahmsa, do Schramela, Kal-marma, Teharja itd.
113	obvestila
PETICIJO “VRNITE NAM NARODNI DOM’’
je mogoče podpisati vsaic dan na uredništvu Primorskega dnevnika v Gorici, Drevored 24. maja 1-
LJUDSKA KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL v Gorici je zaprta do 25. avgusta.
S	IZLETI
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV
ZA GORIŠKO prireja od 4. do 9. septembra 6-dnevno ekskurzijo P° Apuliji. Ogledali si bodo Gargano, Manfredonio, Trani, Bari, Brindisi, Lec-ce, Alberobello, Taranto in zgodovinske zanimivosti teh krajev. Peti dan bo
posvečen celodnevnemu
obisku otokov Tremiti-Zagotovljen bo polni Pen' zion, vožnja z avtobusom, vodic. Prijave bodo sprejemali na sedežu samo še v sredo, 23. avgusta.
a ŠOLSKE VESti
DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO GORICA,
ulica Brolo, obvešča ucence 4. in 5. razreda, da se v ponedeljek, 21-tm., ob 8.30, na osnovni šoli O. Zupančič prične poletni teCaj kot priprava na novo šolsko leto.
::
LEKARNE
DEŽURNA LEKARNA
V	GORICI
OBČINSKA 1, UL S-Michele, tel. 21074. DEŽURNA LEKARNA
V	TRŽIČU
RISMONDO, UL E. Toti 52, tel. 410701.
POGREBI
Danes, ob 8.30, Ent° D1 Blas, iz splošne boLnism ce v Treppo Carnico (V1 dem); ob 10.15, Adollo Pieri, na glavnem poko pališCu- žaro s pepelom pripeljejo iz Trsta.
						
			17. avgust 1995						
menjalnica	Nemška marka (tečaj za 1 DEM)		Avstrijski šiling (tečaj za 1 ATS)		Italijanska lira (tečaj za 100 m)	
______	nakupni	prodajni	nakupni	prodajni	nakupni	prodajni
-^j^nka Ljubljana	82,55	83,00	11,58	11,79	7,20	7,65
-Abanka Koper	82,30	82,90	11,53	11,78	7,18	7,65
-A_^nka Nova Gorica	82,50	83,10	11,57	11,80	7,20	7,65
Celje d.d., t: 063/431-000	82,50	83,00	11,50	11,80	7,30	7,60
Jl^ka Noricum d.d., t: 133-40-55	82,30	82,90	11,60	11,75	7,20	7,60
Jl^ka Vipa NG, t: 065/ 28-511	82,73	83,52	11,56	11,75	7,53	7,77
c°me 2 us 15-92-635, od8-15, sob od 9-12	82,60	82,89	11,65	11,75	7,40	7,65
_S^ditanstalt d. d.	82,20	82,90	11,55	11,80	7,00	7,60
Jil^a Ljubljana, t: 12-51-095	82,70	82,75	11,71	11,72	7,45	7,50
Konipas Hertz Celje -^63/25515, Od 7-19, sob od 7-13	82,40	82,90	11,60	11,70	7,30	7,50
kompas Hertz Velenje '^^/855-552, od 7-15, sob od 7-13	82,40	82,75	11,55	11,70	7,30	7,50
KomPas Hertz Idrija JOljOte/ 71-700, od 7-15, sob od 7-13	82,40	82,75	11,55	11,70	7,30	7,50
KomPas Hertz Tolmin 1-707, od 7-15, sob od 7-13	82,40	82,75	11,55	11,70	7,30	7,50
KonnPas Hertz Bled J&064/ 741-519, od 7-19, sob od 7-13	82,40	82,75	11,55	11,70	7,30	7,50
kompas Hertz Nova Gorica -1^65/28-711 od 7-19, sob. od 7-13	82,40	82,75	11,55	11,70	7,30	7,50
K°nnpas Hertz Maribor Jel: 062/ 225-252, od 7-19, sob od 7-13	82,40	82,75	11,55	11,70	7,30	7,50
kreditna banka Maribor d.d.	81,80	82,70	11,55	11,80	7,05	7,50
Jil^ska banka d.d. LJ, t: 13-11-009	82,40	83,00	11,60	11,80	7,20	7,65
banka Sloveriije	80,65	82,75	10,55	11,70	6,37	7,55
-Zi^kum Ljubljana, t: 312-57	82,76	82,81	11,70	11,72	7,45	7,47
JZl^kum Piran, t: 066/ 747-370	82,55	82,69	11,60	11,69	7,40	7,50
Celje, t: 063/ 441-485	82,70	82,85	11,66	11,72	7,25	7,55
JZ^um Maribor, t: 062/ 222-675	82,45	82,55	11,65	11,66	7,10	7,49
-ZZZZ.um Senti|i' t: 062/ 651-355	81,00	82,60	11,66	11,80	6,90	7,35
JZ^ikum Tolmin, t: 065/ 82-180	82,75	83,25	11,57	11,67	7,48	7,55
-iZZIjkum NM, t: 068/ 322-490	82,60	82,75	11,63	11,73	7,20	7,52
-Z^likum Kamnik, t: 061/832-914	-	-	-	-	-	-
ZZ^ikum Portorož	82,30	82,70	11,55	11,69	7,35	7,50
SKB d.d.,***	82,05	82,95	11,63	12,00	7,30	7,80
.ZtZjZanj’ t: 064/331-741	82,50	82,90	11,66	11,77	7,20	7,40
-ZZ^d.d. Ljubljana, t: 1263320	82,45	82,89	11,58	11,74	7,22	7,72
JZZMubljana, 1:061/444-358	82,30	82,99	11,56	11,79	7,10	7,55
UPimo Ljubljana, t: 212-073	82,72	82,76	11,70	11,72	7,46	7,49
ečaji po poslovnih enotah SKB banke d.d. so lahko različni:***	Včerajšnji tečaji *						
		
■ i^: tel. +39/40/67001 - Agencija Stara mitnica: e ' +39/40/636311 Agencija Rojan: tel. +39/40/411611 -____Agencija Domjo: tel. +39/40/831131		
l7-AVGUST 1995 _Mjfa	v LIRAH nakupni	prodajni
abriški dolar nemška marka ,rQmcoski frank Polandski gulden belgijski frank !unt Šterling ^ki šterling donska krona SrSka drahma kanadski dolar laponski jen Sv'carski frank avstrijski šiling norveška krona vedska krona Portugalski escudo Ponska pezeta avstralski dolar madžarski florint ravenski tolar Lirska kuna	1588.00 1074.00 314.00 960.00 52,30 2453.00 2501.00 277.00 6,70 1166.00 16,20 1292.00 152,70 246.00 218.00 10,40 12,60 1161,00 11,00 13,50 300,00	1653.00 1118.00 327.00 999,00- 54,40 2553.00 2603.00 289.00 7,10 1214.00 16,90 1345.00 158,90 256.00 227.00 10,80 13,10 1208.00 14,00 14,00 320.00
		
-IZAVGUST 1995	v LIRAH	
^valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar nemška marka francoski frank nalandski gulden fbe|gijski frank !unt šterling lrski šterling aanska krona grška drahma kanadski dolar ličarski frank avstrijski šiling slovenski tolar	1598.00 1087.00 316.00 966.00 52,60 2470.00 2519.00 279.00 6,80 1175.00 1306.00 153,70 13,40	1643.00 1107.00 326.00 989.00 53,80 2540.00 2609.00 287.00 7,40 1210.00 1336,00 157,70 14,00
			
16. AVGUST 1995			
država	banka	nakupni	prodajni
Avstrija	Posojilnica Pliberk	8,50	9,00
Avstrija	Posojilnica Železna Kapla	8,60	8,90
Avstrija	Posojilnica Borovlje	8,30	9,20
Avstrija	Posojilnica Šentjakob	8,60	9,00
Avstrija	Posojilnica Ločilo	8,50	9,00
			
14. MAREC 1995	V DEM		
valuta	nakupni	srednji	prodajni
ameriški dolar		1.4098	
francoski frank		28.0770	
nizozemski gulden		89.1430	
belgijski frank		4.8360	
španska peseta		1.0907	
danska krona		24.8600	
kanadski dolar		0.9945	
japonski jen		1.5464	
švicarski frank		120.0700	
avstrijski šiling		14.2070	
italijanska lira		0.8365	
švedska krona	-	19.4450	
Nakup in prodaja deviz podjetjem na dan 18.8.95
Nakupni Prodajni
1.	REDNI tečaj re DEM	82.05	8235
2.	Banka nudi podjetjem tudi motnost TERMINSKEGA nakupa deviz za tolarje.
.	Podrobnejše informacije: tel 17-18-152,302-326 in 302-315
MENJALNICA HIDA 061/ 1-S33-333
BANKA SLOVENIJE
Tečajna lista St. 157 z dne 17. 8. 1995-Tečaji veljajo od 18. 8. 1995 od 00.00 ure dalje
ZA DEVIZE
država
šifra
valuta
enota
nakupni
srednji
prodajni
Avstralija
Avstrija
Belgija
Kanada
Danska
Finska
Francija
Nemčija
Grčija
Irska
Italija
Rep. Hrvaška
Japonska
Nizozemska
Norveška
Portugalska
Portugc
Švedske
Švica
Velika Britanija
ZDA
Evropska unija
Španija
036
040
056
124
208
246
250
280
300
372
380
385
392
528
578
620
752
756
826
840
955
995
avstr, dolar
šiling
frank
dolar
krona
marka
frank
marka
grd
funt
lira
hrv. kuna
jen
gulden
krona
escudo
krona
frank
funt šterling
dolar
ECU
peseta
1
100
100
1
100
100
100
100
100
1
100
100
100
100
100
100
100
100
1
1
1
100
88,4578
1156,1340
395,7454
88,9741
2099,4456
2752,5451
2376,0821
8129,1940
7,4277
122,9540
7265,3859
1859,6344
78,8044
1648,4380
9772,1042
186,2561
120,9624
152,8736
95,5831
88,7240
1159,6128
396,9362
89,2418
2105,7629
2760,8276
2383,2318
8153,6550
51,1234
190,7548
7,4500
2249,2102
123,3240
7287,2476
1865,2301
79,0415
1653,3982
9801,5087
186,8165
121,3264
153,3336
95,8707
88,9902
1163,0916
398,1270
89,5095
2112,0802
2769,1101
2390,3185
8178,1160
51,2768
191,3271
7,4724
123,6940
7309,1093
1870,8258
79,2786
1657,3584
9830,9132
187,3769
121,6904
153,7936
96,1583
Opomba: Tečaj HRK se uporablja za izkazovanje rezultatov poslovanja z Republiko Hrvaško, kjer je omenjena valuta plačilno sredstvo.
Cena za vpis v odstotkih in tekoča nominalna vrednost dvodelnih blagajniških zapisov Banke Slovenije na dan 18.8.1995
št, dni do
zapadlosti
veljavni srednji tečaj BS za 1 DEM
cena za vpis v % od nominalne vrednosti (tečaj)
tekoča nominalna vrednost za APOEN (v SIT)
(A)
tolarski del
(B)
devizni del
skupaj
APOEN
(A)
tolarski del
(B)
devizni del
skupaj
1) BLAGAJNIŠKI ZAPISI, IZPLAČLJIVI 5. 10. 1995:
1,700,000
857,991
810,659
1,668,650
48
100.9401%	>5.3717%
98,1559
170,000
85,799
81,066
166,865
TTfTTTTTfTT Tečajnica borznega trga
st.; 154 Datum: 17. 8. 1995
unuvoi srag uchancc nc.
Vrednost. papir	obr. m.div.	ex kupon stda[(3)	enotni tečaj	% sprem	datum povpraš ponudba			Max.	Min.	looosrr
	M?!	»It.*;*		iraniT!						
LEKC	800	(11.5.95)	11.400		7.8.	11.400	11.800			
PUB	665	(13.6.95)	14.952	1,76-	17.8.	15.000	15.200	15.440	14.800	14.473
SAL	1700	(9.5.95)	20.107	1,25	17.8.	19.910	20.100	20.350	19.960	2.413
SKB«	1000	(24.2.95.)	32.676	2,55-	17.8.	32.460	32.000	33.210	32.300	68.554
	2SE	■SJfiTil	BBB							
Hi	10.0	2.(1.10.95)	100,3		16.8.	99,1	102,0			
iSOl	8,0	5.(30.6.95)	100,0	,25-	17.8.	100,0	100,2	100,3	100,0	19.653
1S02	9,5	9.(1.4.95)	107,0		16.8.	107,3	107,8			
JS08	5,0	4.(31.5.95)	88,5A	,92-	17.8.	89,0	91,5	88,5	88,5	61
!S11	7,0	5.(15.7.95)	96,9		16.8.	94,0				
1SL1D	8,0	5.(30.6.95)	99,2		17,8.	99,2	100,0	99,2	99,1	8,536
iSL2D	9,5	9.(1.195)	106,8	,19-	17.8.	106,3		106,8	106,8	1,172
SKBl	10,0	4.(1.11.94)	99,8A	,35-	17.8.	99,6	101,2	99,8	99,8	75
sm	5,0	3.(30.6.95)	70,8	,40	17.8.	70,5	71,5	71,0	70,6	1.225
	M??	BTTšliB		TTCTiff						
iTBR	300	(2)(28.7.95.)	12.160	1,33	17.8.	11.950	13.020	12.400	12.000	620
)AD	10.000	(1.6.94.)	113.831	2,05-	17.8.	110.900	111.700	118.750	110.850	90.268
7MD	1715	(24.5.95.)	15.074	1,43-	17.8.	14.700	15.500	15.100	15.050	633
SPOR		M	20.900*	9,13-	17.8.		22.100	21.100	20.700	836
MR		(10)	15.700		8.8.	14400	16.000			
m	218	130.3.93.)	10.038	,06	17.8.	10.040	10.200	10.090	10.020	5.320
«	200	!0)(26.6.95.)	4.077	6,19-	17.8.	3.975	4.060	4.200	4.000	4.003
im		(5)	767,7	,05-	17.8.	764,0	769,0	775,0	763,0	9.880
	M??	BICT*		I033L	JlillOTJ					
(BTP	2750	(22.6.95)	29.100	2,68-	17.8.	28.880	29.300	29.100	29,100	146
>FNP		(10)	30.859	,61-	17.8.	29,600	30.700	32.000	29.150	6.234
JBKP	720	(25.5.95.)	9.010*	9,90-	17.8.	9.130	10.070	9.010	9.010	72
np		(10)	41.153		14.8.	40.000	41.700			
		rsmn		rriri™						
E2	12,0	4.(1.11.94)	99,3A		17.8.	96,3		99,3	99,3	18
IZG	11,0	4.(1.1.951	98,0		7.8.	98,0	101,0			
H	12,0	7.(1.6.95)	100,0	1,10-	17.8.	99,3	102,0	100,0	100,0	214
>G0	10,0	2.(1.6.95)	100,0		16.8.	99,3				
;zBi	10,0	1,(15.3.95)	100,0		28.7	98,5	101,5			
Tečajnica izvenborznega trga
ST. 154/95-17. 8. 1995
Vrednost. papir	obr. m.div.	ex kupon St.daL(3)	enotni tečaj	pn sprem j	datum -	povpraš pmudha		| Max.	Min.	loTsirj
		IrTMIM1								
1EAR			2.785	3,92-	17.8.	2.580	2.850	2.800	2.700	189
TRDO	200	»HOM.)	4.950		2.8.	4.900	10.000			
HBR0	55	(1.6.95)	3.779		16.8.	2.710	3.780			
ER			1.804	21,58-	17.8.	1.400	1.800	1.810	1.800	144
RDR0		(15.6.95)	10.350		31.7.	8.000	12.400			
RGSR			388,3	9,48-	17.8.	373,0	419,0	419,0	373,0	12
iiiiiamim										
ALDP			2.966	2,28	17.8.	2.770	3.050	3.000	2.950	457
HBP0	320	(1.6.95)	3.150		16,8.	2,632	3.300			
KUPI						10.000				
KBPP			25.990		16.8.	12.100	26.000			
RGP0		(6)	820,0		16.8.	850,0	1.099			
UBKC	360	(25.5.95)	3.500	14,11-	17.8.	3.6«)	4.950	3.500	3.500	28
	irara									
LOK	10,0	6.(1.4.94)	98,5		9.8.	94,0	100,0			
MLJ0	10,0	6.(1.4.94)	99,2A		17.8.	98,1	103,0	99,2	99,2	75
OSMO	10,0	3.(1.9.94)	93,5		2.8.	92,1				
3LS0	10,0	4.(1.10.94)	98,0	>	17.8.	97,5	98,6	98,0	98,0	4.577
3NM	11,0	4.(1.9.94)	100,0		11.8.	100,0	101,0			
3P0	10,0	7.(1195)	99,0		31.7.	95,0	100,0			
UH	8,50	2.(15.4.95)	91,0		4.8.	30,0				
mo	10,0	3.(1.4.95)	101,0		11.8.	99,9	101,3			
KRATKOROČNI VREDNOSTNI PAPIRJI Blagajniški BS v DEM
50 dnemi |» SIT)
DO dnemi (v SIT)
1Z0 dnemi (»SIT)
Tolarski zapisi /. nakupnim hom
Dvodelni blagajniški zapisi BS
17.8.95
prejšnji
1.164,41
Vse pravice pridržane. Op: Obveznice, komer, zapisi in blagaj. zapisi kotirajo v odsL josnova je najnižja nominacija), delnice kotirajo v SIT; obveznice kotirajo brez pripisanih obresti; enotni tečaj je izračunan na podlagi tehtane aritmetične sredine; (0) - izkoriščena dav. olajšava; A - aplikacijski tečaj: borzni posrednik je hkrati kudO in prodal isti papir za različni stranki; S - suspendirano trgovanje; Z - zadržano trgov.; * - dosežena lOodstotna dnevna spremembi tečaja; ‘ * - dosez. 30odstotna omejitev - trgovanje je zadržano. Obveznice z anuitetnim odplačilom glavnice: RS01, RS08, RSLl, SKBl, 0ZG, PCE, PG0, PLJ, RGSl; ex kupon - številka kupona in datum zapadlosti le-trsa: (2) - izplačilo vmesne dividende; (3) - obveznice kotirajo brez kupona vključno 4 delovne dni pred zapadlostjo telega; (4) - kupon, ki je zapadel 1.6.95, ni bil izplačan; (5) - od 12.4.94 delnica kotira brez kupona za 193; (6) - uvedb postopka prisilne poravnave dne 23.4.1995; (7)-dan izplačila dividende; (8) - dividenda se nanaša na nedeljeno delnico; (10) - o dividendi bo odločala skupse. delničarjev; obr. m. - obrestna mera (obveznice); div. - dividenta (delnice) v SIT,ceni navedeno drugače; max. - najvisji teCaj doloC. vrednostnega papirja; min. - najnižji tečaj.
				
Tečajna lista Nove Ljubljanske banke d.d. za obračun deviznih prilivov in odlivov podjetij Tečaji veljajo od 18. avgusta 1995 od 00.00 ure dalje				
			ZA DEVIZE	
država	valuta	enota	nakupni	prodajni
Avstrija Francija Nemčija Italija V.Britanija ZDA Opomba: Tečaji so ol trenutne tečaie na tre	šiling frank marka lira funt dolar (virni. Pri kon ru deviz oz. c	100 100 100 100 l i ikretnih [ toseben	1167,6262 2399,7009 8210,0000 7,5015 188,1075 122,1684 jaslih je moZno odsl doaovor.	1171,1817 2407,0082 8235,0000 7,5243 188,6803 122,5368 topanje glede na
banka	valuta	nakupni	prodajni
Probanka Maribor SKB Banka d.d. Tečaji so okvirni. Pri konkretnih poslih je	DEM DEM nožno odstc	81,90 82,00 panje.	82,40 82,30
Tečajna lista za odkup in prodajo deviz pc Tečaj velja dne 18. avgusta 1995 od 00.00 do 2e			»djetij , ure
banka	valuta	nakupni	prodajni
Bank Austria Banka Creditanstalt d. d. Banka Noricum SZKB UBK banka Devizni tečaji za USD, A1S, UT In CHF so dob veljavni tečajnici Banke Slovenije, pri drugih val oziroma zmanjšano za 0,25-odstotne točke. Tc do ECU = 30.000 na dan. Pri večjih prilivih in nak * Banke, ki objavljamo tečaie, se zavezujemo nem tečaju in v skladu s tekstom, ki dopolnjuje	DEM DEM DEM DEM DEM Seni na pode utah pa je razi Jčail veljajo zc upih se tečaj kupovati In eogoje nakup	81,80 82,05 81,95 82,10 81,93 jgi srednjih teča merje Banke Slov odkup prilivov i določi v sporazurr zadajati tujo vali a ali prodaje.	82,20 82,35 82,35 82,35 82,28 ev po trenutno 3nije povečano prodajo deve u. rta po objavlje-
/Q ljubljanska banka
NOVA LJUBLJANSKA BANKA D. D., LJUBLJANA
PODRUŽNICA MILANO
P i a z z a A. D i a z 2 Milano tel.: 0 0 3 9 2 8 6 4 6 5 3 0 0 f ax : 0 0 3 9 2 8 6 4 6 5 3 5 8
MILANSKI DEVIZNI TRG
17. AVGUST 1995		v LIRAH	
valuta	nakupni	srednji	prodajni
ameriški dolar	—	1627,160	—
ECU	—	2058,360	—
nemška marka	—	1094,700	—
francoski frank	—	319,830	—
funt šterling	—	2503,870	—
holandski gulden	—	978,390	—
belgijski frank		53,293 12,870 282,640	
Španska pezeta danska krona	_		
irski funt	—	2557,730	—
grška drahma	—	6,863 10,625 1197,500	—
portugalski escudo	—		—
kanadski dolar	—		—
japonski jen	—	16,550	—
Švicarski frank	—	1316,050	—
avstrijski šiling	—	155,680	—
norveška krona	—	250,580	—
švedska krona finska marka		221,760 370,740	z
avstralski dolar	—	1192,060	—
		
17, AVGUST 1995	v ŠILINGIH	
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	10,2500	10,7500
kanadski dolar	7,5000	7,9000
funt šterling	15,7500	16,5500
švicarski frank	827,5000	859,5000
belgijski frank	33,6000	34,9000
francoski frank	201,5000	209,5000
holandski gulden	616,0000	640,0000
nemška marka	690,3000	716,3000
italijanska lira	0,6250	0,6590
danska krona	176,5000	184,5000
norveška krona	156,0000	163,0000
švedska krona	138,2000	144,8000
finska marka	232,0000	242,0000
portugalski escudo	6,7300	7,0700
španska peseta	8,0800	8,5200
japonski jen	10,3500	10,8500
slovenski tolar	8,60	9,00
hrvaška kuna	185,0000	215,0000
j Tečaj velja za 100 enot, pri prvih treh pa za 1 enoto valute,		
NOVA GORICA / SREDSTVA IZ DRŽAVNEGA PRORAČUNA
ŽALEC / ZAPLETI $ PRORAČUNOM
V žep mestne občine kane le malo denarja
Največ denarja za razvoj prometne infrastrukture
Potem ko je država pobrala glavnino denarja tudi iz zaledja in z njim napolnila državni proračun, se je spomnila svoje obljube, da bo prispevala sredstva za razvoj vseh 147 slovenskih občin. Na včerajšnji tiskovni konferenci je župan občine Nova Gorica Črtomir Špacapan seznanil javnost, da je novogoriška občina od državnega proračuna za letošnje leto prejela približno 250 milijonov tolarjev. Ta sredstva država vlaga v razvoj prometne infrastrukture.
Za ceste, ki sodijo na območje mestne občine Nova Gorica - cesta Sem-peter-Dornberg v kraju Bazara, cesta v ZalošCah in cesta Solkan-Lokve -bo država prispevala 57 milijonov in pol tolarjev. Treba je povedati, da gre za večletne naložbe, nekatera dela pa so zaradi hude dotrajanosti cestišC opravili že lani. Tudi sredstva, ki jih je - in jih še - mestna občina Nova Gorica vlaga v posodobitev magistralnih in regio-
nalnih cest, so bila deloma vložena v ceste že lani. Takšen primer je posodobitev ceste med Potočami in Vrtovino, ki so jo obnovili lani, denar od države pa prihaja šele letos. Samo zanjo bo država »vrnila« mestni občini nekaj manj kot 140 milijonov tolarjev. S sredstvi, ki jih bo občina dobila od države, naj bi tudi modernizirali cesto, ki vodi skozi naselje Miren, ki sicer sodi v drugo občino (Mi-ren-Kostanjevica) - zanjo
pa bo šlo še 52 milijonov tolarjev.
Za prihodnje leto občina pričakuje od države večji zalogaj. Načrtujejo namreč urejanje Vojkove ulice v Novi Gorici, ki je zelo nevarna, zlasti za pešce in kolesarje, saj nima ne pločnikov ne kolesarskih stez. Na njej je v zadnjem Času ugasnilo pet Človeških življenj, Ce prometnih nesreč, ki so se končale s telesnimi poškodbami in materialno škodo, sploh ne omenjamo. Rekonstrukcija bo zahtevala približno 72 milijonov tolarjev, od Cesar naj bi država prispevala vsaj 55 milijonov. Tudi ureditev dvokilometrskega cestnega odseka skozi vas ZalošCe ne bo poceni -veljala bo približno 40 milijonov tolarjev. Tudi ce-
sta na Lokve, dolga 19 kilometrov, bo zahtevala od države vsaj 35 milijonov, celotna naložba pa znaša 55 milijonov tolarjev. Naj-veCji zalogaj naslednje leto bo gradnja šempetrske obvoznice in priključek na avtocesto pri Vogrskem, ki bosta stala najmanj 800 milijonov.
Občina od države naslednje leto pričakuje tudi sredstva za demografijo, ki jih bodo namenili predvsem za gradnjo kanalizacije v naseljih Grgar, Ravnica in Trnovo -zaradi zaščite vodnih virov - in telefonije na Banj-ščicah. Sredstva za družbene dejavnosti bodo namenili za gradnjo prizidka ekonomske šole in športno dvorano v Novi Gorici.
Vojko Cuder
Polnjenje malh pred pobegom
Stranke večine bi rade kar same razbile občino
Žalska LDS je včeraj na tiskovni konferenci obtožila stranke slovenske pomladi, ki imajo v občinskem svetu vedno, da želijo iz prostih sredstev še neveljavnega občinskega proračuna cimvec denarja nameniti krajem zunaj občinskega središča, nato pa tam ustanoviti samostojne občine.
Poročali smo že, da je celo žalski župan Milan Dobnik, ki sicer odkrito simpatizira s strankami slovenske pomladi, preprečil uveljavitev proračuna za leto 1995, ki so ga sprejeti 21. julija na svetu. Po njegovem mnenju naj ne bi bilo ustavno, da so stranke slovenske pomladi z amandmaji vzele proračunski denar za občinsko knjižnico, zvezo prijateljev mladine in rdeči križ ter ga namenile obnovi vaških kapelic, krajevnim cestam in Karitasu. V LDS trdijo, da je bil to le manever, s katerim si župan kupuje simpatije nekaterih votilcev, saj je pred tem tudi sam predlagal zmanjšanje sredstev za knjižnico. Po-
leg tega gre pri spornih postavkah za pidih 14 milijonov tolarjev ati 0, 7 odstotka celotnega proračuna, zato bi župan lahko dovolil uveljavitev letošnjega proračuna in zadržal le izvajanje spornih postavk. Nenazadnje bi se lahko občina za ta sredstva celo zadolžila in vsi bi dobiti svoje -tako občinske ustanove kot žalsko podeželje. Najverjetneje, je dejal predsednik žalskih liberalnih demokratov Gregor Vovk, je županu in še komu na občini najbolj prav, da proračun ni veljaven in da lahko sredstva porabljajo po lanskih dvanajstinah. Svetnik LDS Vojko Zupanc je povedal, da so svetniki strank slovenske
pomladi na prejšnjem zaseda-nju občinskega sveta na p16-dlog socialdemokrata Ivan3 Paleta sprejeti sklep, da dr®' vnemu zboru in njegovi komisiji za lokalno samoupravo pošljejo pobudo za začetek postopka za razdružitev obO' ne Žalec na več občin - Žalec, Vransko, Polzela, Prebold itn-V LDS so prepričani, da gr® pri tem za zlorabo zaupanj3 votilcev, saj so biti vsi žalski svetniki v svet izvoljeni v enotni občini in bi morali zaupane funkcije izvajati v skladu z interesi vseh votilcev, ne le tistih iz svojih krajev. Zupanc in Vovk, pa tudi svetnika LDS Niko Rožic in Andrej Sperm so prepričani, da hočejo svetniki strank slovenske pomladi iz občinskega proračuna CimveC sredstev speljati v svoje kraje, nato pa občino Žalec zapustiti.
Brane Piane
ČIPKARSKI FESTIVAL
Zadnji teden avgusta bo v znamenju čipk
IDRIJA - Tudi letošnji zadnji avgustovski konec tedna bo Idrija v znamenju Čipke in tradicionalnega čipkarskega festivala, ki ga pod pokroviteljstvom predsednika Milana Kučana letos prirejajo že štirinajstie zapored. Program ne prinaša bistvenih sprememb, Čeprav so po besedah mag. Igorja Šebenika, predsednika idrijskega turističnega društva, ki je organizator Čipkarskega festivala, skušali uvesti nekaj novosti.
Njihova najveCja želja je, da bi prireditev z leti prerasla v teden Cipkarstva s številnimi prireditvami, srečanji in seveda bogato ponudbo čipke, kar bi Idriji vtisnilo peCat središča Cipkarstva v tem delu Evrope. Zato se po tudi niso odločili za koncept komercializacije prireditve, ki bi bil sicer finančno donosnejši, vendar pa bi prireditvi utegnil odvzeti del tradicionalne vsebine. To usmeritev podpira tudi novo občinsko vodstvo, ki si prizadeva, da bi Idrija s svojo bogato rudni-
V spretnosti se bodo pomerili mladi in stari (Foto: R. B.)
ško zapuščino dobila status svetovne zgodovinske dediščine pod okriljem Unesca.
Osrednje dogajanje bo zadnjo avgustovsko nedeljo popoldne potekalo na Ahacijevem trgu, kjer se bodo v Čipkarskih spretnostih pomerili odrasti, na gradu Gevverkenegg pa bo tekmovanje mlajših udeležencev potekalo že dopoldne. V filmskem gledališču bo ob tej priložnosti tudi zbor združenja slovenskih klekljaric. Bogat program so ob letošnjem čipkarskem festivalu pripraviti tudi idrijski upokojenci, ki so gostitelji letošnjega upokojenskega srečanja Primorske. O nastanku in razvoju idrijske Čipke bo na predvečer praznika predaval eden najve-Cjih poznavalcev te ročne spretnosti, profesor Jurij Bavdaž. Ze od 29. junija pa je v idrijski mestni galeriji na ogled razstava Čipkarskih šol iz Gorice in Idrije, ki jo bodo v dneh pred festivalom s svojimi izdelki v galeriji pri Cmem orlu dopolnile Čipkarice iz Zirov, Železnikov in Lepoglave. Bogat bo tudi kulturni program in ponudba znamenite idrijske specialitete idrijskih žlinkrofov. Za pravo vzdušje bodo poskrbele kljekljarice na mestnih uticah, trgovci z bogato ponudbo različnih Čipk, vzocev in pribora ter predstavitve drugih domačih obrti.
Roman Bric
NOVO MESTO / KRKA ZDRAVILIŠČA
Zadovoljni s sezono
Največ so vložili v posodabljanje zmogljivosti
Otočec postaja pravi teniški center (Foto: J. 2ura)
Največji turistični ponudnik na SirSem dolenjskem območju so Krkina Zdravilišča v Dolenjskih Toplicah, Šmarjeških Toplicah in hotelskem kompleksu OtoCec, zmogljivosti pa imajo tudi v Strunjanu. Na teh štirih lokacijah imajo skupno 1200 postelj, z letošnjo sezono pa so nadvse zadovoljni.
V prvih sedmih mesecih je bila zasedenost njihovih zmogljivosti 80-odstotna, torej na lanski ravni. Ta mesec sta zdravilišče Strunjan in Šmarješke Toplice polna. V prvih sedmih mesecih so imeti 161.494 prenočitev, od tega je bilo za približno petino tujcev, med katerimi prevladujejo Italijani, Avstrijci in Nem-
ci. Nekoliko manjši obisk so imeti le na Otočcu, kar pa je posledica obnovitvenih del v Šport hotelu. Prav naložbe iz zadnjih let so tiste, ki so občutno izboljšale ponudbo in s tem pripomogle k obiskanosti, ki je daleč najveCja med slovenskimi naravnimi zdravilišči. Predvsem v modernizacijo, ne pa v povečanje prenočitvenih zmogljivosti so v Krkinih Zdraviliščih vložiti nekaj deset milijonov nemških mark.
V Šmarjeških Toplicah so lani prenoviti zunanji in notranji bazen, v Dolenjskih Toplicah pa so pred tremi leti zgraditi Zavetje zdravja, medtem ko je letošnja glavna naložba, vre-
dna 50 milijonov tolarjev, sofinanciranje obvoznice v tem kraju, s čimer bodo lahko zaprti lokalno cesto, ki vodi skozi zdraviliški kompleks. V prihodnje naj bi preuredili zunanji bazen. Na OtoCcu so decembra zgraditi pokrito tenisko
dvorano, letos pa so dodati še šest zunanjih teniških igrišč, kmalu pa bodo dokončali večnamensko igrišče za igre z žogo. Preurediti so tudi motelsko restavracijo. V hotelu Šport (nekdanjem Garniju) so prenoviti 23 enoposteljnih
in 65 dvoposteljnih sob, dva apartmaja ter stopnišče in hodnike, jeseni pa bodo urediti še recepcij0 in restavracijo. Na OtoCcu z vrtinami iščejo toplo vodo, da bi zgraditi še plavalni kompleks.
JožeZura
MARIBOR / RAČUNALNIŠTVO KOT UMETNOST
DORNAVA / OBIČAJI
Prvi tovrstni mednarodni festival
Od jutri pa do 2. septembra se bo zvrstilo kar šestdeset prireditev
V naslednjih štirinajstih dneh bo Maribor spet vrvel v festivalski mrzlici. Jutri bo namreč v galeriji Media Nox v Mladinskem kulturnem centru uradno odprtje prvega mednarodnega festivala računalniških umetnosti.
Festival se je pravzaprav zaCel že 7. avgusta, ko je Bojan Štokelj z računalniškimi fotografijami ruševin na Aleji smrti v Mostarju, projekcijo bojnih lastnosti ruskega letala MIG in temperamentne sambe vročih brazilskih plesalk odprl razstavo Odavde te može u oko v mariborskem razstavnem salonu Rotovž.
Obiskovalcem razstave v galeriji Media Nox v Orožnovi ulici 2 je na voljo tudi računalnik, s katerim lahko po mili volji predelujejo razstavljene fotografije. Razstava tako preoblikovanih fotografij - računalniških grafik bo na ogled v univerzitetni knjižnici od 24. avgusta naprej.
Na včerajšnji novinarski konferenci je vodja organizacijskega odbora festivala Jože Sla-Cek dejal, da se bo v štirinajstih dneh festivala na trinajstih prizoriščih predstavilo 42 slovenskih in deset tujih avtorjev računalniških grafik, animacij in inštalacij, med njimi znana slovenska imena te umetnosti Peter Ciuha, Marina Gržinic, Aina Šmid, Spela Hudnik, Srečo Dragan in Marko Peljhan. V univerzitetni knjižnici bosta potekala dva mini simpozija. Prvi bo obravnaval temo Računalniška
umetnost in kibernetična kultura, drugi pa računalniške komunikacije. Konec avgusta bosta predstavitev in predavanje o računalniški glasbi, ki ju bo zaključil koncert dua iz Gradca. Med 22. in 25. avgustom se bo vsak dan predstavil kakšen tuj avtor oziroma skupina avtorjev računalniških instalacij ali animacij. Gosrie iz Francije, Japonske in Finske bodo pre rili interaktivni radio, v tako imenovanih Video polnočnicah ki se bodo začenjale ob 23. uri, pa bodo predstavljena dela avstrijskih, britanskih, japonskih in Španskih avtorjev.
Spremljevalne prireditve festivala bodo predvsem glasbene, potekale pa bodo večinoma v Pekami ob Magdalenskem parku. Posebna popestritev festivala bo Odprta plesna scena '95 od 24. do 26. avgusta v Pekami, na kateri se bo predstavila tudi Plesna izba Maribor. Razstave, projekcije, koncerti, plesne in gledališke predstave ter delavnice bodo potekale predvsem v galeriji Media Nox, Pekami, razstavnih salonih Rotovž in Rotovški trg ter v Otroškem razstavišču na avtobusni postaji, kjer bodo vsak dan otroške računalniške delavnice. Del dogajanj bo v univerzitetni knjižnici in prostorih IZMA, kjer bodo pripraviti predstavitev sistemov Kobis in Internet, v kinu Stuk pa bodo projekcije filmov. Zaključek festivala bosta obeležila Celebrating of Rave Nation I in D.	Martina Pavšič
Liikarski praznik bo obudil veliko izvirnih šeg in običajev
V Dornavi pri Ptuju že dolgo skrbijo za negovanje ljudskega izročila, povezanega s pridelovanjem Čebule ali luka, kot mu pravijo v liikarski deželi. Za ohranjanje običajev in negovanje izročila so letos ustanovili Turisticno-etnografsko društvo Ltikari, ki ga vodi Marija Velikonja, za tajniška opravila pa skrbi Marija Slodnjak.
Mlado društvo ima obetavne načrte. Ze danes bo na vhodu v Dornavo slovesno odkritje tabel z napisi Dobrodošli v liikariji. Na njih bo tudi krajevni grb. Za njegov osnutek je društvo razpisalo natečaj. Prireditev bodo popestriti s prikazom pletenja Čebule v vence in prodajo tega pridelka, od katerega so bile v preteklosti odvisne številne družine s Ptujskega polja. Pripraviti bodo tudi novinarsko konferenco s predstavitvijo lukar-skega praznika v Dornavi.
Ta etnografsko zanim^3 prireditev, ki pomeni prijetno turistično osvežitev, b° potekala 27. avgusta. Pripravili bodo razstavo do macih jedi in Čebule, PJ° gram pa bodo obogatiti s prikazom prodaje luka navadami iz preteklosti-kulturnem programu bodo nastopiti folkloristi iz Markovcev in mlada skupin3 Lukarji, ki se ji bodo Prl družile ljudske pevke i Dornave. V etnografske delu prireditve, na katere ga se v društvo posebn skrbno pripravljajo, bo 0 govoriti o pridelovanju C® bule, saj je ob tem v prete klosti nastalo veliko izvir nih šeg, navad in običajev-za katere bi bilo Skoda, bi Sli v pozabo. Mia
društvo, v katerem deluj
že štiristo elanov, ima
veliko načrtov, vsi Pa 3 povezani z ohranjanje šeg in običajev.
Marjan I06
DRŽAVA IN DRUŽBA
Petek, 18. avgusta 1995
BOŽIC-
CUNJAK
Sodna farsa o domnevni udbovski preteklosti pisatelja Petra Božiča
Prizadeti pojasnjuje, kako se mu je zgodilo, do je letos nenadoma »postal« udbovec
Ali je Peter Božic udbovec ali ne, to je zdaj vpraSa-)e- Tole hamletovsko vprašanje, ki ga je satirično, v sv°jem stilu, zastavil Božic sam, v javnost pa ga je sprevrženega spravil Dušan Cunjak, ki ga je Božic za-0 t°žil, se je po glodanju v javnosti in na sodiščih spremenilo že v pravo farso, žal predvsem sodno. Na ^totko povzemimo zgodbo.
. Pred dobrimi tremi leti ,e pisatelj, uslužbenec toinistrstva za kulturo in Publicist Peter Božic v Uevniku objavil satiri-ui zapis o svojih bli-.ito srečanjih z nekda-ni0 Udbo. Prispevek z Uaslovom Gospod Star-touri, kdo smrdi po čebu-i1' l6 začel takole: »Z Ud-0 sem zaCel sodelovati Zel° zgodaj, že leta 1951 jto klasični gimnaziji v "toriboru, in sicer Jako, u me je Udba odpeljala u doma v pripor, kjer so toe oblekli v Črno unifor-top s kričečimi rumeni-toi portami in mi poja-suili, da bom postal ge-Ueral, ne pa maturant kot tooji sošolci. Vmes smo s® »pogovorili« še Čuda Vari, in ko sem na vpra-arije, ali profesor Kos r®s smrdi po Čebuli, udgovoril z »ja«, je to v Vpisniku pravzaprav po-toenilo, da je nemaren in s ab Človek ter neprijazen režimu, torej proti nje-tou. Ko zapisnika nisem P°dpisal, so mi rekli, da )e Vseeno, saj si Česa take-§a v njihovi službi na ra-tot profesorja ne bi mo-Se' izmisliti nihče razen jPeue, in da zapisnik ve-
pusan Cunjak, zasebni toložnik ali, kot se sam totenuje, kulturni mini-
ster v senci, je v mariborskem Kaju Božica ožigosal kot bivšega udbovca, sklicujoč se na omenjeni Božičev prispevek. V to, ali Cunjak kot Srb ni dobro razumel Božiča ali pa ga ni hotel razumeti, se ne bomo spuščali. Stvar je prišla na prvostopenjsko sodišče, ki je Cunjaka spoznalo za krivega, zdaj pa je na Cunjakovo pritožbo Barbara Sefer, predsednica senata Višjega sodišča v Ljubljani, razsodila, da je Cunjakova pritožba utemeljena, in med drugim trdi: »Strinjati se je sicer mogoCe z oceno, da ne gre za uradno potrjeno vest, po vsebini članka, ki ga je zapisal zasebni tožilec, pa je vendarle mogoče povzeti, da opisuje, kdaj, kako in pod kakšnimi prilikami naj bi bil prisiljen z Udbo sodelovati že leta 1951...«
Torej, sodnica Seferje-va je Božičev članek razumela kot priznanje sodelovanja z Udbo. To sodbo nam je Peter Božic tudi komentiral: »Ce ima sodnik z zakonom tako široka pooblastila, mora pri razsojanju upoštevati dejstva. V tem primem pa so dejstva tako očitno drugačna, da tega ne morem imenovati drugače kot
ponarejanje dejstev. Grozljiv je poljubni način tega razsojanja, saj je človek na milost in nemilost prepuščen samovolji nekoga, ki ima v rokah izvršno oblast. Ce gre zame, ki sem javna osebnost in ki imam prek javnosti določeno moC, ta stvar še ni tako kritična, ker si lahko pomagam s tem, da javnosti povem resnico. Ko pa gre za ljudi, ki so anonimni in ki težko pridejo do javnosti, je takšna samovolja izvršne oblasti naravnost strašljiva.«
Kako pa si potem razlagate takšno razsodbo?
Gre za pritisk name osebno kot na človeka, ki se v javnosti veliko oglaša s polemikami in komentarji. To je pritisk s tiste politične strani, ki je za to zainteresirana. Stvar se zaCenja že pri Cunjaku. On je izrabljen. Je trojanski konj, ki so ga v lastne namene uporabili drugi. Toda na njegovo trditev, da sem bil udbovec, sem se moral odzvati. Odzovem pa se lahko samo prek sodišča. V to sem bil tokrat prisiljen, saj na celo vrsto drugih Cunjakovih trditev, s katerimi me je pogosto blatil, nisem odgovarjal. Zdaj pa se mi je zgodilo, da sem se prisiljen zoper sodišCe obrniti na javnost.
Zakaj prisiljen?
Ker mi lahko jutri Janez Janša ali kdorkoli drug od mojih političnih nasprotnikov reCe: Saj te
je višje sodišCe obsodilo, da si sodeloval z Udbo. Logika gospe Barbare Sefer je namreč naslednja. Peter Božic je bil sodelavec Udbe, ker je na zaslišanju v priporu odgovarjal na vprašanja Udbe. Enako je na zaslišanju v priporu odgovarjal na Kosova vprašanja tudi Janez Janša. Po logiki gospe Sefer je torej Janez Janša Kosov sodelavec.To je logika, potrjena na višjem so-discu.
Vrniva se v vaša gimnazijska leta. Kaj se je v resnici zgodilo?
Primer, ki ga v komentarju opisujem, se je zgodil leta 1951. Ker seveda logika gospe Sefer ne velja in ker nisem hotel podpisati zapisnika z zasliševanja ter nisem hotel sodelovati z Udbo, sem bil za kazen za pet let izključen iz vseh jugoslovanskih srednjih šol. Priče, da je to res, so moji nekdanji sošolci: Alenka Selih in skupaj z mano izključeni sošolci Polde Bibič, Jože Pučnik, Marjan Majcen in drugi. Takrat so nas iz srednjih mariborskih šol izključili dvajset - pet iz klasične gimnazije in petnajst iz učiteljišča. Moje sošolce so izključili za štiri leta zaradi sodelovanja v ilegalni reviji Iskanja, za katero jaz sploh nisem vedel, mene pa zato, ker nisem hotel sodelovati z Udbo. Da bi bil danes, leta 1995, obdolžen sodelovanja z Udbo!
Peter Božič (Foto: Boban Plavevski)
Kako to, da ste bili takrat tako prisebni, da niste podpisali zapisnika?
Vajeni smo bili vseh policijskih zvijač, saj so bili to Časi naj večjega državnega terorja. V zapisniku sem opazil aneks, s katerim naj bi se obvezal, da ne bom nikomur povedal, o Cem smo se na zaslišanju pogovarjali. Sklepal sem, da hočejo s tem od mene izsiliti pristanek za sodelovanje z Udbo.
Ali ste imeli zaradi take odločitve še kakšne težave?
Ves Cas.
Ali vas je neposredno nadlegovala Udba?
Ne neposredno, saj so
vedeli, da takrat nisem hotel sodelovati in mi zato tudi ne bi nikoli zaupali. So pa za mano nenehno pošiljali vohljače. Poklicne, nagovarjali pa so tudi nekatere moje znance in kolege. V Pleterjih so skušali prisiliti Jožeta Prešerna, da bi me »spremljal« in jim poročal. Jože se je temu najbolje izognil tako, da mi je to povedal.
Kaj boste storili zdaj? Boste svojo pravico še iskali na sodišču?
Sem v veliki dilemi. Osebno sem namreč proti vsem javnim pritiskom na sodstvo, saj menim, da so mnoge naše javne in politične osebnosti večkrat skušale zaradi
svojih političnih ciljev diskvalificirati sodstvo. Toda v tem primem sem se bil prisiljen oglasiti v javnosti, ker me je s svojim sklepom v javnosti najprej diskvalificirala sodnica Seferjeva. Zdaj se predme postavlja veliko moralno vprašanje, ali imam jaz, ki sem v bistvu izvršil ta javni pritisk (pa Čeprav zgolj v samoobrambi), sploh še pravico nadaljevati tožbo na sodišču. V javnosti sem stvari razčistil, zame so te sodbe nerele-vantne, in ker sem proti temu, da dela sodišCe pod kakršnimkoli pritiskom, bom verjetno to sodno zgodbo zaključil.
Janja Klasinc
STRANKARSKA KRONIKA
Na 7. taboru SLS več kot deset tisoč udeležencev
LJUBLJANA - Na včerajšnji tiskovni konferenci je poslanec državnega zbora in predsednik programskega ^eta pri Slovenski ljudski stranki Ja-Jjez Podobnik ocenil 7. tabor SLS na “lokah na Notranjskem. Govoril je todi o trenutnem položaju stranke v slovenskem pohtiCnem proštom.
' abora se je udeležilo več kot deset hsoc ljudi iz vse Slovenije, kar je po sodobnikovem mnenju pravi izraz ljudskosti. Taksna udeležba ne govori le o želji po sprostitvi, paC pa je todi izraz zanimanja za vprašanja, fi težijo ljudi. Na predvečer tabora J6 stranka na okrogli mizi predstavi-U svoje vizije za prihodnost Slovenije. Slovenci ne smemo pozabiti na drzavotovomost, ki se kaže v odnosu do slovenske ustave, nosil-toh institucij države, slovenskega Jezika in kulture. Pri tem je Janez Podobnik omenil, da stranka ne bo Privolila v spremembo tistega člena nstave, ki tujcem preprečuje nakup slovenske zemlje. V strategiji gospo-oarskega razvoja, ki ga je sprejela sedanja vlada, bi bilo treba povečati n»st domače proizvodnje, saj bi le ta-ko lahko slovensko gospodarstvo v desetih letih doseglo zahodne države. Opozorih so na problem brezposelnih, med katerimi bi država mo-podpreti vse, ki so zares brezposelni, ne pa tudi tistih, ki so uradno brezposelni, neuradno pa delajo »na Črno«. Država mora nenehno skrbeti za uresničevanju lokalne samouprave in priskočiti na pomoč občinam, to same ne zmorejo v celoti uresni-
čevati želj in potreb občanov. Slovenska ljudska stranka še naprej želi svoj program uresničevati v vladnem krogu strank slovenske pomladi. Se naprej bo nepopustljivo in z vsemi zakonitimi sredstvi opozarjala na korupcijo, tatvine in druge oblike prisvajanja nekdanje družbene lastnine. Spregovorila bo tudi, kadar bodo obstajali dokazi, da posameznik ah skupina deluje nezakonito in si prisvaja tuje premoženje. Kot ljudska stranka bo skušala pomagati vsem, ki so - ne po svoji krivdi - zašli v socialne in druge stiske. Kot je povedal Janez Podobnik, stranka temelji na sohdamosti in občutljivosti za stiske sočloveka.
Dragica Heric
KSU za popravo krivic in boljše sodstvo
LJUBLJANA(STA) - Nova politična stranka Krščansko-socialna unija (KSU) je v izjavi za javnost poudarila, da v Sloveniji na sodno obravnavo Čaka več kot tisoC odškodninskih in drugih civilnih zadev, kar priča o slabem delovanju sodne oblasti. V stranki so obsodih pisanje grafitov in zavlačevanje pri parlamentarnem sprejemanju zakona o popravi krivic.
Na zadnji seji izvršilnega odbora stranke so ugotovili, da postopek pri pritožbah traja povprečno osem mesecev, trajanje posameznega sodnega postopka pa v povprečju znaša štiri ah pet let. V KSU menijo, da tudi položaj na vrhovnem in ustavnem sodišču ni nic boljši, saj tam že vec kot hi leta Čaka na odločitev
ustavni spor, ki ga je sprožila Zveza borcev zaradi posebnega zdravstvenega varstva borcev NOB. V stranki so tudi opozorih, da bodo zato ljudje vzeh pravico v svoje roke. Obsodih so tudi pisanje grafitov po stavbah, kar je prekršek zoper javni red in mir. Po mnenju KSU bi morali policisti bolj redno opravljati svoje noCne obhode po mestu, grafite pa so označili kot primitivno izražanje in javno uporabljanje spolnega izrazoslovja.
V KSU so tudi poudarih, da je predlog zakona o popravi krivic že dve leti v parlamentarnem postopku, torej je očitno, da pri strankah vladne koalicije ni prave politične volje za njegov sprejem. Zato je KSU dala zakonsko pobudo vsem parlamentarnim strankam, naj se v okviru dopolnitve pokojninskega zakona iz leta 1992 po hitrem postopku sprejme tisti njegov del, ki zadeva priznanje pokojninskih let nekdanjim političnim zapornikom. Po podatkih združenja žrtev komunističnega nasilja danes živi se približno dva tisoč nekdanjih političnih zapornikov, njihova povprečna starost pa je 72 let. V KSU menijo, da je hitro ukrepanje še bolj upravičeno zaradi tega, ker že pokojninski zakon priznava zapornikom, ki so na prestajanju kazni zaradi klasičnega kriminala, da se njihova zaporniška leta štejejo v pokojninsko dobo, to pa je treba izenačiti z določili za nekdanje politične zapornike. Takšna dopolnitev zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju bi po mnenju stranke pomenila tudi napredek na poti k narodni spravi.
UNIVERZA V MARIBORU
Mednarodna akreditacija programov menedžmenta
Nekateri dodiplomski programi nad evropskimi
MARIIBOR - Prorektor za mednarodno sodelovanje na Univerzi v Mariboru prof. dr. Andrej Umek je na včerajšnji tiskovni konferenci dejal, da celotno mednarodno delovanje na Univerzi v Mariboru temelji na menjavi študentov in profesorjev z drugimi evropskimi univerzami, v sodelovanju na pedagoškem, raziskovalnem in organizacijskem področju ter v ugotavljanju in dokazovanju kakovosti študijskih programov.
Slednje je eno od ključnih področij, kjer mora vsaka evropska univerza pridobiti vstopnico za evropski prostor, za kar obstaja vec načinov in možnosti. Univerza v Mariboru to vstopnico ima, predvsem po zaslugi dr. Dušana Radonjiča, profesorja in vodje študijskega programa menedžmenta na EPF Maribor, ki je bil junija na konferenci IFBE (mednarodno združenje za izobraževanje menedžmenta) na Floridi izvoljen v šestčlanski svet ko-misionarjev s triletnim mandatom. To je veliko priznanje ne le zanj, ampak tudi za Univerzo v Mariboru, saj so nekateri njeni dodiplomski študij-
ski programi po kakovosti nad evropskim povprečjem.
Na konferenci IFBE so sprejeli pomembne sklepe, ki pomenijo prelomnico v prihodnjem izobraževanju menedžmenta v svetu. Pomemebni so zlasti trije dokumenti, ki so osnova za akreditacijo menedžerskih študijskih programov. Gre za standarde, za študijo fakultete, ki jo mora opraviti o tem, in proces akreditacije. Druga pomembna odločitev je bil sklep o ustanovitvi petih svetovnih centrov za akreditacijo, in sicer poleg ameriškega, ki deluje že sedmo leto, še za Evropo, Pacifik, Rim, Srednjo in Južno
Ameriko, Azijo in Afriko. Šestčlanski svet podeljuje akreditacije povsem samostojno za posamezne študijske programe, ne za fakultete, ki bodo te programe izvajale.
Akreditacija menedžerskih programov v svetu pomeni začetek obdobja, ki bo iz leta v leto jasneje opredeljevalo kakovost studijskih programov, metod študija, povezanosti s tujimi univerzami itd.
Pri tem velja omeniti, da je IFBE edina univerzitetna akademska institucija z univerzitetnimi programi z že uveljavljenimi standardi. Zaradi tega so neresnične vse informacije katerekoli institucije v Sloveniji o tem, da izvaja svetovno priznan program. Akreditacija študijskih programov pomeni, da se bo kakovost menedžerskega izobraževanja že v bližnji prihodnosti povečala.
Martina Pavšič
GLASBA / 5. OKARINA ETNO FESTIVAL SLOVENIJA
LJUBLJANA - Se pred nekaj desetletji se je zdelo, da bo sodobna popularna glasba na svojem neustavljivem pohodu poteptala lokalne glasbene tradicije. V sodobnem življenju ni bilo več videti prostora za stare godce, ki so počasi umirali, mlajših pa stara godba ni kaj prida zanimala. Le v redkih odmaknjenih delih Evrope je stara godba ostala vpeta v avtentičen (plesni) kontekst, večinoma pa se je morala umikati pred bolj ah manj spretnim mešanjem lokalnih tradicij, mestnih kupletov in afroameriške popularne glasbe. Kazalo je, da Ijudski(m) glasbi(am) bije zadnja ura. Bržkone bi ji tudi v resnici odbila, če bi bila popularna glasba zares takšen buldožer, kot se je zdelo.
V zadnjih dveh ali treh desetletjih se je podoba občutno spremenila. Čeprav -kvantitativno gledano - večina popularnoglasbene produkcije Se vedno nastaja v anglosaksonskih velemestih in čeprav so se s povsod navzočo satelitsko televizijo in dostopnostjo cenenih sredstev za reprodukcijo zvoka še povečale možnosti »kulturnega imperializma«, ni mogoče govoriti
o dokončnem izginjanju lokalnih tradicij. Res je sicer, da prihaja do spreminjanja lokalnih glasbenih tradicij in da je le malokje ohranjena glasbena dediščina v prvinski obliki (kot na primer v Reziji ali Transilvaniji), toda to, kar poznamo kot »-etno pop«, »ethno revival« ali »vvorld mušic«, je proces, ki ga je vendarle neposredno sprožila sodobna množična glasbena indu-
strija. Mlajše poslušalstvo dandanes zlahka »preklopi« od poslušanja hrupnega rocka k uživanju v tradicionalnem godčevstvu iz kateregakoli kotička sveta ali od elitne glasbene umetnosti k jazzu, improvizirani ali meditativni glasbi. Prav dostopnost glasbe v množičnih medijih je radikalno »demokratizirala« glasbeno ponudbo.
Zato ni naključje, da se je v zadnjih letih pojavilo veliko praviloma dobro obiskanih festivalov, deloma ali v celoti namenjenih novim predelavam tradicionalne oziroma ljudske glasbe. Poleg Druge godbe, ki skrbi za živo seznanjanje z -v prvi vrsti - zunajevropski-mi (predelanimi) glasbenimi tradicijami, premoremo v Sloveniji tudi Okarina etno festival, kjer se sreču-
jemo z evropsko dediščino ljudske glasbe. Oba festivala sta postala za svoje področje referenčna, njuni ponudbi pa se izvrstno dopolnjujeta. Programsko vodstvo festivala Okarina se trudi izbrati najboljše skupine, katerih glasba temelji na lokalnih evropskih tradicijah, zato smo na vseh dosedanjih festivalih spremljali odlično godbo in se seznanjali z glasbenimi tradicijami, ki jih še nismo poznali.
Bistvo letošnjega festivala je nedvomno v tem, da je v Sloveniji mogoče organizirati izjemno uspešen in odmeven festival zunaj dveh naj večjih mest in da se zanj potegujejo predvsem kraji, ki skušajo s tovrstnimi prireditvami oplemenititi turistični utrip. V Murski Soboti, Cmi, Dravo-
gradu, Slovenj Gradcu, Metliki, Bovcu in na Bledu je od 8. do 14. avgusta nastopilo šest skupin in dve pevki. Prvič smo lahko spoznali del tovrstne tradicije Iberskega polotoka in Skandinavije, medtem ko smo se še enkrat prepričati o odličnosti madžarskih »prepo-rodnih« godcev.
Bistveno za revitalizirano oziroma preporodno ljudsko godbo - ki jo praviloma negujejo klasično izobraženi glasbeniki iz mest - je, da avtentično zaživi v novem kontekstu. To pomeni, da v ospredju ni preprosta reprodukcija (ali rekonstrukcija) stare, praviloma že »mrtve« glasbene dediščine, ampak je lokalna (redkeje nacionalna) glasbena dediščina samo temelj, na katerem je mogoče ustvarjati nekaj novega, nekaj, v čemer je mo-
NA KRATKO
Cigani na Festivalu Ljubljana
LJUBLJANA - V sredo zvečer so Križanke napolniti temperamentni zvoki svetovno znanega mojstra ciganske glasbe, violinista Sandorja Dekija Lakatosa in njegovega petčlanskega ansambla iz Budimpešte. Lakatos izhaja iz družine z zelo dolgo tradicijo ciganske glasbe, s svojim ansamblom pa nastopa v najuglednejših budimpeštanskih lokalih. Njegovi skupini so prisluhniti sloviti politiki in glasbeniki, kot so Menuhin, Mehta, Abbado, Stem... Po gostovanju na Bledu je v okviru letošnjega Festivala Ljubljana nastopil tudi v Ljubljani. Koncert Lakatoso-vega ansambla, ki ga je dež iz preddverja Križank pregnal v pokrito poletno gledališče - tako so morali številni zadovoljni obiskovalci kljub temperamentni glasbi mimo sedeti na stotih - je obsegal tako cigansko glasbo kot priredbe iz zakladnice klasike in dragih znanih melodij. Lakatosev ansambel odlikujeta uigranost in duhovitost, violinista pa izredno obvladovanje inštrumenta, iz katerega je sposoben izvabiti številne presenetljive zvoke, kakršnih na klasičnih violimstičnih recitalih ni mogoče slišati. (V. U.)
Sanjski grad Neuschvvanstein obiskujejo množice turistov
SCHVVANGAU (STA/dpa) - Čudoviti grad Neuschvvanstein, sanjsko bivališče zadnjega bavarskega kralja Ludvika II., privlači trume turistov z vsega sveta, ki so pripravljeni za ogled gradu dolge ure stati v vrstah. Pravljični grad z razgledom na gore stoji na nadmorski višini tisoč metrov. Prvotno je bil zamišljen kot precej običajen grad, zdaj pa ga vsako leto obišč 1, 3 milijona ljudi. Štiriindvajsetletni Ludvik II. si je zamislil »viteško rezidenco v gotskem slogu«, načrtovanje pa je zaupal dvornemu arhitektu Riedlu in miinchenskemu slikarju Christianu Janku. Temeljni kamen za Neuschvvanstein so položili 5. septembra leta 1869. Grad naj bi po prvotnih načrtih sestavljalo pet stavb, vendar so v sedemnajstih letih gradnje dokončali le tri. Kralj je nenehoma spreminjal podrobnosti, saj ga je gnala želja, da bi prekosil svojega vzornika, francoskega Sončnega kralja Ludvika XTV. Junija leta 1886 je vlada kralja razglasila za neprištevnega, 41-letni Ludvik pa je naslednji dan z dvomim zdravnikom utonil v ježem Stamberg. Okoliščine njegove smrti še danes niso pojasnjene. Japonci, Američani in Italijani so najbolj zvesti občudovalci gradu, ki ga je v svoji risanki Sneguljčica za vedno ovekovečil Walt Disney. Občudovanje pa ne pozna meja: neki bogati Američan je grad celo želel kupiti, češ da je »dober posnetek Disneylanda«. Ponudba je bila seveda zavrnjena in Neuschvvanstein ostaja trdno v rokah bavarske vlade.
Avdicija v Drami SNG Maribor
MARIBOR - Drama SNG Maribor razpisuje avdicijo za mlade igralke in igralce, ki bi želeti sodelovati v njeni gledališki produkciji v sezoni 1995/96. Pisne prijave z osnovnimi biografskimi podatki, izobrazbo, naslovom in fotografijo pošljite do 28. avgusta na naslov: Drama SNG Maribor (za avdicijo), Slovenska 27, 62000 Maribor, Slovenija. Izbrani kandidati in kandidatke bodo do 15. septembra leta 1995 pisno obveščeni o pogojih in načinih izbora in bodo povabljeni na pogovor in avdicijo v Dramo SNG Maribor. PR
Galleria degli Uffizi
Naslov: Piazzale degli Uffizi, Firenze; telefon: 0039/55/23 885; umik od torka do sobote med 9. in 19. uro, nedelja med 9. i 13. uro.
Nastanek enega najpomembnejših italijanskih likovnih muzejev, ki vsebuje vrsto temeljnih del, sega v leto 1584, ko je Francesco I. de Medici prenesel del bogate medičejske zbirke v znamenito ma-nieristično Vasarijevo palačo Uffizi. Družini Medici in Lorena sta zbirko še dopolnjevati in bogatiti. Poleg tujih mojstrovin (Weyden, Hugo van der Goes, Memling, Rubens, Rembrandt) so v zbirki odlično zastopani italijanski avtorji: Duccio, Giotto, Simone Martini, Gentile da Fabriano, Masaccio, Uccello, Piero della Francesca, Botticelli, Leonardo,
Michelangelo, Rafael, Tizian, Veronese, manieristi, Caravaggio...
Kot so nam sporočili, so se zaradi posledic bombnega atentata 27. maja leta 1993 tudi v letos - z izjemo kabineta risb in grafik - odpovedali programu občasnih razstav, ki je bil v preteklosti bogat. Po eksploziji je na ogled 85 odstotkov zbirke, ki jo hranijo v 45 sobah.
Venerino rojstvo (na sliki, okoli 1483-84) zgodnjerenesančnega italijanskega slikarja Sandra Botticellija (okoli 1445-1510) je v družbi enako slovite Pomladi in morda Minerve s kentavrom tvorila celoto, ki je s svojo zapleteno humanistično vsebino sprva služila kot pedagoški pripomoček za vzgojo nekega mlajšega Medičejca v nekdanji rezidenci v Villi del Castello. V Uffizi je prešla leta 1815.	(V. U.)
Član španske skupine La Musgana Enripue Almen-dros (Foto: T.V.)
goče uživati kot v glasbi tega, današnjega trenutka. S takšnim pristopom so navdušiti izvrstni mladi glasbeniki iz Finske Folkkarit ki so na gosti, mandolino, kitaro in bas igrali kot na električne inštrumente, pevec pa je bolj spominjal na rock pevca kot izvajalca »etnične« glasbe. Dinamični trio iz Španije La Musgana je spretno združeval avtentično kastilsko ljudsko glasbo z zvokom električnega basa, posebej pa je navduševal godec (tamborilero), ki z eno roko igra na piščalko (gaita charra), z drugo pa tolče na boben (tamboril). Sinkopirani ritmi in občasni neparni (tudi petdelni) metrum so še dodatno oplemenitili zlitje tradicije in sodobnosti pri La Musgani.
Druge zasedbe so bile bolj zveste staremu zvoku:
portugalska Realejo z rekonstruirano lajno, ki je bi' la sicer pozabljena že veC kot sto let, navdušujoči ma-džarski zasedbi Vujicsics. ki - rutinirano in tempera-mentno - izvaja tamburaško glasbo hrvaške in srbske manjšine na Madžarskem,
in Okros Ensemble z izjemno pevko Marto Sebestyen. Klasična gosla-ska panonska »banda« je navdušila z značilnim madžarskim plesnim repertoarjem, posebej z glasbo, ki se je še v drugi polovici tega stoletja ohranila v etnično mešanem prostoru Transilvanije. S starinskim glasbilom nyckelharpa so navdušili simpatično »tradicionalni« in zabavljaško dinamični godci iz zasedbe Va-sen z več kot obetavno mlado pevko Kersti Štabi.
Rajko Muršič
Najbolje prodajana otroška in mladinska literatura v izbranih slovenskih knjigarnah (v preteklem mesecu)
Prejšnji mesec je bilo na trgu mladinske in otroške literature še vedno veliko povpraševanje po knjigi Dese Muck z naslovom Blazno resno popolni, v kateri avtorica lahkotno govori o tem, kako si lahko mladi pomagajo pri premagovanju pubertetniških težav. Dobro so prodajali tudi vedno zanimivo otroško knjigo Maček Muri, avtorja Kajetana Koviča, in humoristično knjigo Garyja Larsona z naslovom The Prehistory of the Farside. Knjiga je zbirka ilustriranih sme-šnic v obliki stripa. Zanimivo branje predstavlja nova izdaja knjige Frana Erjavca Domače in tuje živali v podobah. Avtor v njej opisuje domače in gozdne živali ter različne ptice. Besedila so opremljena z razkošnimi risbami znanih ilustratorjev iz prejšnjega stoletja.
Knjigama Libris, d.o.o., Prešernov trg 9, Koper
1.	Kajetan Kovič: Maček Muri, Mladinska knjiga, 1995
2.	Svetlana Makarovič: Mačja preja, Založba Mladika, 1992
3.	Roald Dahi: Odvratne rime, Mladinska knjiga 1995
4.	Susanna Tamaro: Srce iz Speha, Založba Mladika, 1995
5.	Tereza Zerdin, Jelka Reichman: Žabja šola, Mladinska knjiga, 1995
Knjigama Kazina, Kongresni trg 1, Ljubljana
1.	Gary Larson: The Prehistory of the Farside, Andrevvs and Mcmeel, 1994
2.	John Peters: Tornado kliče, Založba Defensor, d.o.o., 1995
3.	Luisa Alcott: Male ženske, Založba Karantanija, 1994
4.	Astrid Lindgren: Pika nogavička, Rotiš, 1991 5: Goscinny: Asterix, Didakta, 1993
DZS, Šubičeva 1, Ljubljana
1.	Desa Muck: Blazno resno popolni, Mladinska knjiga, 1995
2.	Kenneth Grahame: Veter v vrbah, Znanstveno in publicistično središče, 1995
3.	Miriam Drev: Šviga gre lužat, DZS, 1995
4.	Fran Erjavec: Domače in tuje Živah v podobah, Mladinska knjiga 1995
5.	Slavica Remskar: Dežela črk, Mladinska knjiga, 1994
Knjigama Konzorcij, Slovenska 29, Ljubljana
1.	Loma Hill: Drzna zamenjava, Mladinska knjiga, 1995
2.	Loma Hill: Španski ples, Mladinska knjiga, 1995
3.	Susanna Tamaro: Srce iz Speha, Mladinska knjiga, 1995
4.	Desa Muck: Blazno resno popolni, Mladinska knjiga’ 1995
5.	Vitan Mal: Sreča na vrvici, Mladinska knjiga, 1995
Knjigama založbe Obzorja, Gosposka 24, Maribor
1.	Janez Bitenc: Mucini klobučki, Založba Obzorja, 1995
2.	Janez Bitenc: Spominčica, Založba Obzorja, 1995
3.	Kajetan Kovič: Maček Muri, Mladinska knjiga, 1995
4.	Zlata Vokač: Prvo potovanje mačka Cunje, Aristej, 1995
5.	Svetlana Makarovič: Potepuh in nočna lučka, Mladinska knjiga, 1995
Pripravila: Aleksandra Zorko
LJUDJE IN DOGODKI
Petek, 18. avgusta 1995
PAKISTAN / ŽE NEPOTRJENE VESTI O PLAZU V HIMALAJI
NOVICE
V nesreči na gori K2 umrlo 5 plezalcev zahodne odprave
Med pogrešanimi tudi znana škotska plezalka Alison Hargreaves
LONDON - Pakistanska vojska je angleškim oblastem sporočila, da je na gori K2 prišlo do nesreče, v kateri je umrla skupina angleških plezalcev. Na višini 8.000 metrov se je utrgal snežni plaz, ki je zasul pet plezalcev, med katerimi tudi škotsko alpinistko Alison Hargreaves, prvo žensko, ki je dosegla vrh Evere-sta sama in brez kisika.
Alison Hargreaves je stara 33 let in je pred nedavnim preplezala vrh Evere-sta, od koder je svojima otrokoma poslala sporočilo: »Sem na strehi sveta in vaju ljubim.« Družina sedaj čaka na točnejše podatke, saj so dosedanja poročila skopa in nejasna. Medtem ko angleško veleposlaništvo v Islamabadu še ne potrjuje smrti petih plezalcev, s pakistanskega ministrstva
za turizem trdijo, da je v nesreči gotovo umrlo pet oseb.
Zmeda je torej največja. Problem je predvsem prepričati pakistansko vojsko, naj se s helikopterji poda na kraj nesreče in ugotovi, kaj se je zgodilo. Ze leta 1986 je prišlo na gori K2 do strašne nevihte, v kateri so mislili, da je umrlo osem oseb, pozneje pa se je izkazalo, da sta dve vendar preživeli. V domovini sedaj upajo, da bi se novozelandski plezalec Peter Hillary, ki je čakal na tovariše odprave nekoliko niže, čim-prej vrnil in nekoliko bolj zanesljivo poročal o nesreči, predvsem pa upajo, da je Alison Hargreaves uspelo preživeti.
Na sliki: arhivski posnetek Hargreavesove z družino.
Na romanju so našli smrt
TEHERAN - V Iranu je prišlo do dveh smrtnih prometnih nesreč. Prva se je pripetila na cesti med Teheranom in Korasanom, kjer je avtobus z verniki, ki so potovali na romanje v Mašad, čelno trčil v tovornjak. V nesreči je umrlo 22 vernikov ter šoferja obeh vozil. Do podobnega trčenja je prišlo tudi na cesti, ki od Mašada vodi k Kaspijskemu morju. Umrlo je 18 romarjev.
Blaznež pahnil žensko pod vlak
PARIZ - Ko je čakala na vlak na postaji pariškega metroja, jo je neznanec nenadoma pahnil na tračnice. Nesrečni 50-letni žrtvi bodo morali odrezati nogo. Policija je aretirala storilca, 31-letnega klošarja s hudimi duševnimi motnjami. Policistom je razložil: »Mislil sem, da je moja svakinja.« Kaže, da se je malo poprej hudo sporekel s svakinjo.
Z18. nadstropja padel na dekle
BANGKOK - Vsak ima svojo usodo. Usoda 19-let-ne danske turistke Migerzen Molganson, ki se je na počitnicah nič hudega sluteč sončila na robu bazena bangkoškega hotela, je bila umreti pod težo telesa moškega, ki je strmoglavil z 18. nadstropja stavbe ob bazenu. Moški, ki je tudi umrl, je bil star 47 let. Ime mu je bilo Yongyudh Saebei in je bil tajske narodnosti. Policija še ni ugotovila, ali je padel ali pa napravil samomor.
Holandsko pestijo tatovi koles
AMSTERDAM - V bogati in napredni Holandski so tatovi specializirani v kraji koles. Vsako leto jih ukradejo skoraj milijon, tako da je pravosodno ministrstvo sklenilo poseči in naročila skupini strokovnjakov, naj preučijo najbolj običajne tehnike tatov. Kmalu bodo uvedli potrebne protiukrepe.
CIZDA / OGROŽENE DRŽAVE V NAJ VEČJI NEGOTOVOSTI
FILM / OBUPANI ZVEZDNIKI
Orkan je še pred obalo
Hollywoodske sirote
Michael Oviiz, dosedanji agent zvezdnikov, prestopil k »nasprotniku«
MIAMI - Ameriški center za orkane je sporočil, da se je orkan Felix včeraj ustavil na morju. Njegova moč je nekoliko upadla, istočasno pa se je usmeril proti zahodu, tako da bi se s kančkom sreče lahko razdivjal na morju. Kljub temu je Severna Karolina še dalje v nevarnosti, saj so prve tropske nevihte z močnim vetrom in dežjem že dosegle njeno obalo. (Tropske nevihte se spremenijo v orkan, ko veter preseže hitrost 120 kilometrov na uro.)
Včeraj je orkan skoraj šest ur divjal na istem mestu, 233 km od rta Hatteras, zaradi česar meteorologi ne morejo napovedati, ali bo Felbc ostal na oceanu ali bo privihral na kopno. Na
IZKORIŠČANJE DELOVNE SILE
Sodobne sužnje
z KUVAJT - Kot mravlje delajo že pred °ro: pripravljajo zajtrk, nato skrbijo za r°ke, pospravljajo in čistijo sobe, pri-9 avljajo kosila, večerje..., ob zatonu po Jtfah dela se lahko končno zgrudijo v ^'°ie postelje, a med spanjem jih tlači °|'a zaradi žalitev, batin in nasilja, ki so ® dslcžiiG med svojim delovnim
1	piisie v z,cuiv&jkc k
s® rešile revčine in vojn. Prihajajo vse zalivske hišne j hipi nov, iz Bangladeša, h anke. Kar en milijon teh de Savdski Arabiji, Kuvajtu, Or
naši n tlelo cto^o Vi crx oc
Obtožbe o splošnem naši Havkami prihajajo iz zanes v ?,m,atov’ akreditiranih v ze ah, ki ugotavljajo, da postaj Pomočnic iz dneva v dan net k zadnjih treh mesecih : aradi pretepanja življenje zenske (dve iz Sri Lanke in ov)> v Združenih arabskih E
bila neka Filipinka obsojena na sedem let zapora, ker je z nožem v samoobrambi pred posilstvom zabodla svojega delodajalca.
Po mnenju izvedencev so vzroki nerazumevanja, ki povzroča nasilje, v različnih kulturah, šegah in navadah. »Prisotnost priseljencev raznih narodnosti je povzročila spopad kultur. Zalivske družine najemajo azijske pestunje in nato se pritožujejo, da njihovi otroci govorijo bengalščino, urdu, singalščino ali ta-milščino,« pravi britanski komentator Ro-ger Hardy.
Ob tem pa je treba poudariti, da je vsega tega sokriva tudi šibkost veleposlaništev azijskih držav, ki si ne upajo zahtevati spoštovanje najosnovnejših človeških pravic za svoje v zalivskih državah zaposlene ljudi.
Zalivske države se seveda branijo pred temi obtožbami in trdijo, da tako ne ravnajo njihovi arabski državljani, temveč Zahodnjaki in azijski delodajalci. Priznavajo pa, da te ženske nimajo nobenih sindikalnih pravic, ker so se nezakonito priselile.
stotisoče prebivalcev Severne Karoline čaka, kaj jih bo doletelo. Po izkušnji vedo, da so orkani nepredvidljivi. Ze leta 1984 je orkan Diana divjal tri dni na morju, preden je z uničujočo silo dosegel obalo. Tropske nevihte, ki so že dosegle obalo, niso posebno nevarne; veter do 120 kilometrov na uro ne povzroča večje škode, Felbc pa je tako razsežen, da bo prinesel več ur viharnih vetrov in orjaških valov, tudi če samo oplazi obalo.
Zaradi Felbcove rahle spremembe smeri je sedaj v nevarnosti poleg Severne Karoline in Virginije tudi zvezna država New Jersey, čeprav bi se v naslednjih urah situacija lahko še spremenila.
Sladoled
V kletko soji dali nekaj kock ledu, ki sijih ta opica ogleduje
Mladenič je zgrmel po slapu
SAN FRANCISCO - V kalifornijskem naravnem parku Yosemite, ki ga vsako leto obišče 4 milijone turistov in se nahaja 240 kilometrov jugovzhodno od San Francisca, je prišlo do nesreče, v kateri je izgubil življenje 27-letni francoski turist. Mladenič je plaval v globoki reki Merced, ko ga je nenadoma zajel močan tok. Tovariš, ki se je nahajal na bregu, mu ni mogel pomagati; nesrečnika je v hipu odneslo k 180 metrov visokemu slapu Nevada Falls. Tovariš je takoj obvestil reševalno službo parka, ki je že sporočila, da ni nobenega upanja, da bi fant preživel padcu, čeprav njegovega trupla zaenkrat še niso našli.
LOS ANGELES - Kaj imajo skupnega Kevin Co-stner, Barbra Streisand, Tom Hanks, Robert Redford, VVarren Beatty, Brad Pitt, Sylvester Stallo-ne, Demi Moore, Tom Cruise, Jack Nicholson, Števen Spielberg, Michael Douglas, VVhoopi Gold-berg, Oliver Stone, Robert de Niro, Keanu Reeves in Hugh Grant? Vsi so ostali brez angela varuha, Michaela Ovitza (na sliki), človeka, ki je skrbel za njihove interese v hol-lywoodski zlati norišnici.
Zvezdniki si še niso opomogli od vesti, ki jih je presenetila ta teden, da je Ovitz zapustil vodstvo ene največjih hollywoodskih agencij in zasedel pomembno mesto v novonastalem velikanu Disney-Abc. Za mnoge izmed najuspešnejših igralcev in režiserjev je bil Michael Ovitz dolga leta spreten poslovnež in agent, ki je vselej prelisičil »studiose« in igralcem priskrbel milijonske vloge. S svojimi tridesetletnimi izkušnjami je nezmotljivo načrtoval in vodil filmske kariere hollywoodskih zvezd in bil poleg tega njihov prijatelj in zaupnik, tako da je njihova zmeda sedaj domala otipljiva.
Doslej si nihče izmed njih ni upal izjaviti nič več kot; »Želim mu veliko sreče pri Disneyju.« Žalostna resnica pa je ta, da se vsi boje, ker je Ovitz prestopil tako rekoč k sovražniku. Kot generalni direktor tako neradodarne družbe kot je Disney, bo njegova naloga odslej paziti, da ostanejo stroški družbe primemo nizki. Ce bo torej Ovitz še dalje učinkovit kot doslej, bodo igralci kot Sylvester Stal-lone in Michael Douglas lahko samo sanjali dosedanjih 20 milijonov dolarjev za vsako filmsko vlogo.
NOVICE
VS ZN delno odpravil prepoved uvoza orožja za Ruando
NEW YORK (dpa) - Varnostni svet Združenih narodov je v sredo pozno zvečer delno odpravil prepoved uvoza orožja za Ruando. VS je ta ukrep uvedel maja lani, in sicer po pokolu civilnega prebivalstva, ki ga je zakrivila hutujska vojska. Delna odprava prepovedi bo veljala do 1. septembra prihodnje leto. Ce se bodo razmere v državi do takrat povsem umirile in ce VS ne bo sklenil drugače, se utegne zgoditi, da bo prišlo do popolne odprave prepovedi, piše v resoluciji St. 1011, ki jo je sprejel VS. Nova ruandska vlada večinskega plemena Tutsi je že dolgo zahtevala odpravo prepovedi, saj njena vojska nujno potrebuje orožje za učinkovitejšo obrambo pred skupinami hutujskih skrajnežev, ki iz Zaira vdirajo na ozemlje Ruande in pobijajo civilno prebivalstvo.
Kolumbijski predsednik razglasil izredne razmere
BOGOTA (dpa) - Predsednik Kolumbije Emesto Samper je včeraj v vsej državi razglasil izredne razmere. S tem ukrepom skuša predsednik zajeziti val nasilja levičarskih skrajnežev in mafije, ki je prejšnji teden zajel Kolu-mijo. Samper je ta ukrep napovedal kmalu po podpisu nacionalnega sporazuma o boju proti nasilju med vlado, cerkijo in nekaterimi opozicijskimi strankami. Sporazum predvideva spremembe nekaterih zakonov in ustave. Samperjeva vlada bo tako skušala uzakoniti dosmrtne zaporne kazni za najbolj krute zločine, kot so posilstva, umori in ugrabitve mladoletnikov ter teroristične akcije, ter oblikovati elitne vojaške enote za boj proti gverili. Izredne razmere predsedniku in vladi dovoljujejo sprejetje zakonov brez soglasja parlamenta.
Hudi spopadi na jugu Čečenije
MOSKVA (dpa, telefoto: AP) - Južno Čečenijo so včeraj zajeli srditi boji med rusko vojsko in čečenskimi uporniki. O silovitih spopadih pri kraju Acoj Martan, ki leži štirideset kilometrov južno od čečenskega glavnega mesta Grozni, sta poročali obe strani. Čečenska stran sporoča, da je ruska vojska pri tem uporabila letalske sile. Na območje spopadov je že odpotovala posebna rusko-čecenska komisija, ki bo skušala doseči ustavitev spopadov in spoštovanje vojaškega sporazuma. Ruska stran je včeraj poročala, da Čedalje veC Čečenskih upornikov predaja orožje. Nasilju naj bi se tako odpovedali uporniki iz krajev Šali, Gudermes in še petih vasi. Čeprav vojaški sporazum predvideva sočasno predajo orožja Čečenov in umik ruskih sil, CeCenije ni zapustil še noben ruski vojak.
Eksplozija avtobombe v Arnedi je povzročila veliko gmotno škodo (Telefoto: AP)
STO LET BASKOVSKE NACIONALNE STRANKE
Sanje o bogati katoliški dižavi
Do neodvisne Baskije, ki bi obsegala tudi del Francije, brez Ete
BILBAO - V senci Etinih terorističnih napadov Baskovska nacionalna stranka (PNV), ena najstarejših španskih političnih organizacij, praznuje stoletnico delovanja. Prizadeva si pomladiti svoje vrste in posodobiti program, hkrati pa se bolj kot doslej zavzema za neodvisnost Baskije.
»Euzkadi (Baskija) je naša domovina... baskovski narod ne bo nikdar priznal tuje nadvlade,« je po podpisu dokumenta, v katerem je poudarjena »zvestoba baskovski stvari«, odločno izjavil predsednik baskovske stranke Xa-bier Arzalluz. Taksno »nacionalno obljubo« so podpisali vsi voditelji stranke, ki je v Baskiji na oblasti od leta 1980; svoje delovanje bo predstavila med slovestnos-tmi ob stoletnici delovanja. Čeprav so besede predsednika stranke nekoliko bolj umirjene kot včasih, je poudaril, da bi moralo postati neodvisno celotno ozemlje, ki so ga v preteklosti naseljevali Baski: Alava, Guipuzcoa, Bisca-ja, pa tudi španska Navarra in dve nekdanji francoski »deželi« - Labourd in Soule.
Baskovska nacionalna stranka vztraja pri starih načelih, čeprav so v letih njenega obstoja vladali tako republikanci kot diktatorji, divjala
je državljanska vojna, stranka pa je nekaj Časa delovala tudi v izgnanstvu. Stranka se je seveda spremenila. Njeni ustanovitelji so v prvem strankinem programu leta 1885 zapisati, da mora Baskija ostati »katoliška« in da mora politiko podrediti veri. Sčasoma je postala demokratično krščansko gibanje, podobno številnim evropskim.
Z uvedbo demokracije se je stranka okrepila; kot nacionalna stranka uradno sicer nikdar ni priznala Španske ustave iz leta 1978, ki Baskiji sicer priznava številne pravice. V pokrajini je dobila 30 odstotkov vseh volilnih glasov, zato je najvplivnejša, Četudi v njenih vrstah prihaja do razdora. Skupaj s socialisti je v vladi tudi v Vitorii. Baskovska nacionalna stranka se neodvisnosti ne odpoveduje, Čeprav svoj program prilagaja razmeram in nasprotuje nasilju, ki ga zagovarja Eta.
»Obsojamo rasizem, nad-
vlado nekega naroda nad drugim, vse, ki želijo z nami deliti usodo našega ljudstva, bomo sprejeli kot brate,« piše v strankinem manifestu ob stoti obletnici njenega delovanja. PNV, ki se je nekoč zavzemala za ohranitev baskovskega »ljudstva«, se predstavlja kot proevropsko usmerjena stranka, ki v Evropi vidi osvoboditev dežele izpod madridske nadvlade. V Času oblikovanja evropske ustave se »naša odvisnost od španskega trga zmanjšuje, postajamo gospodarsko močnejši,« je poudaril Arzalluz, ki je prepričan, da se bo Baskija po zaslugi evropske tehnologije razvila v »drugo Nizozemsko«.
Seveda se zastavlja vprašanje, ati bodo taksne napovedi, ki povezujejo tradicijo in sodobnost, pragmatizem in nacionalizem, zadostovale za uresničitev sanj. Voditelji PNV ostajajo previdni in ne navajajo datumov, kdaj se bodo obljube uresničile; zavedajo se tudi, da je mlade Baske težko prepričati, saj se mnogi bolj navdušujejo nad Etinimi skrajnimi gesli.
Pascal Reynard / AFP
ŠPANIJA
Bomba za žandarje
Napad naj bi izvedla Eto
MADRID - Včeraj ob 16. uri je v mestu Amedo na severovzhodu Španije pred poslopjem žandannerij6 razneslo avtomobil, poln razstreliva. V eksploziji je bilo ranjenih Štirideset oseb. Policija domneva, da s° bombo nastavili baskovski separatisti.
Tamkajšnje oblasti so izjavile, da se bo eksploziji zidovi in podporni stebri stavbe niso porušili, kar je preprečilo nastanek večje škode in verjetno tudi rešilo številna življenja. Poslopje, ki so ga zgradili pred tremi leti, je ustrezalo vsem najnovejšim tehničnim predpisom, zgrajeno je bilo iz ojačanega betona, tako da je bomba, ki je vsebovala 45 kilogramov razstreliva, uničila le del zgradbe.
Vladni predstavnik iz Ameda pravi, da ni mogoče z gotovostjo trditi, kdo je bombo nastavil, dokler nihče uradno ne prevzame odgovornosti za napad, vendar obstaja nekaj dokazov, da je v ozadju baskovska separatistična organizacija Eta. V včerajšnjem napadu so bili poškodovani predvsem civilisti in družine žandarjev, ki živijo v naselju poleg zgradbe, kjer je eksplodirala bomba. Uničenih je bilo približno trideset avtomobilov, nenaseljene hiše v okolici pa so se porušile.
Policija trdi, da so trije moški v ukradenem avtomobilu zbežali s kraja dogodka, se po devetih kilometrih z njim zaleteli, ukradli policijsko vozilo in se odpeljali proti Bilbau. Atentatorji naj bi govorili baskovsko narečje, eden od njih pa je bil ranjen.
Osumljenci so nato ukradli tretji avtomobil in se z njim odpeljali v
neznano. Španska polici' ja poizveduje za rumenim renaultom 5, regi' striranim v Barceloni.
Baskovska separatistična organizacija Eta že od leta 1968 vodi krvavo bitko za neodvisnost baskovske države. Prejšnji teden je španska policije aretirala tri gverilce, potem ko je odkrila Etin načrt za uboj kralja Juana Carlosa in zaplenila orožje v bližini kraljeve palače na Mallorci. Aprila letos pa so baskovski gverilci skušali ubiti voditelja španske desnice Joseja Marie Aznarja, ki je smrti ušel le za las, potem ko ga je zaščitil pol' tonski oklep njegovega avtomobila.
Zaradi Ete pa se je v težavah znašel tudi socialistični premier Felip6 Gonzalez, ki ga obtožujejo povezave z zloglasnimi eskadroni smrti (GAL), ki so v 80-ih izvedli več terorističnih akcij proti baskovskim nacionalistom.
Pri tem so ubili 27 oseb, ki večinoma niso bile povezane z Eto-Škandal je premiera ze stal podpore katalonskih nacionalistov iz stranke Zbliževanje in združitev (CiU), zato je moral razpisati predčasne volitve, ki bodo marca prihodnje leto. O tem, ali dokazi proti Gonzalezu zadostujejo za vložitev obtožnice, bo že danes razpravljalo špansko vrhovno sodišče.
Gideon Long / Reuter
i>;. Piše: Alja %. Košak
LONDON - V večini londonskih trgovin so že pospravili za poletnimi razprodajami in izložbena okna zdaj ponujajo jesensko modo. Prodajni urniki so ustaljeni, čeprav je tudi trgovcem verjetno jasno, da malokdo kupuje plašč, ko se poti Se v srajci s kratkimi rokavi.
Različne revije že nekaj časa navdušeno predstavljajo jesensko in zimsko modo, o tem pa ne bi pisala, če me kolega ne bi opozoril, da je v zadnji številki revije You tednika The Mail on Sun-day članek o modi in lepoti posvečen tudi nekaterih Slovenkam. Zato ga v skladu z novinarskim vodilom »Obve-
ščaj, zabavaj in poučuj« tudi posredujem. Gre za štiri strani dolg članek o modi in lepoti z naslovom Will Your B ottom Fit the Mould?
Veliki angleško-slovenski slovar razlaga, da »bottom« v prevodu in v ljudskem jeziku pomeni zadnjico ali sedalo. Toda med razvpito afero o Krkinem plakatu smo govorih le o ritkah. Torej naj bi bil naslov tega članka v prevodu Ali bo tvoja ritka ustrezala vzorcu? In tako se spuščam na nevarno področje. Članek sporoča, da moda iz sezone v sezono premika erogene cone in to jesen od poudarjenih ramen prehaja na »trdne ritke«, zato je treba čim bolj izrabiti to, kar imamo za seboj. Najbolj seksi silhueta je ozko krilo in seveda ritka, ki ga izpolnjuje. Sledi razlaga različnih oblik »ozadij« z navodili, kako jih o trditi in podložiti. Podjetna novinarka pa je spraševala še znane britanske možakarje oziroma »osebnosti«, kakšno Zensko »ozadje« jim je najbolj všeč.
Objaviti so tudi odgovor Martina Bella, ki ga v Sloveniji malokdo pozna, v Britaniji pa je znan in priljubljen, ker je bil dolga leta najuspešnejši britanski tekmovalec v smuku. Tu pa se začne bi-
stvo mojega dolgega ovinkarjenja. Martin Bell je namreč dejal: »Najboljše smučarke imajo okrogle mišičaste ritke. Takšne so mi všeč: izzivalne, ne premajhne in zaokrožene.« Martin Bell nato navdušeno opisuje »ozadje« svoje zaročenke Lucy, zaključuje pa takole: »Lucy bi dal najvišjo nagrado za popolno ritko, slovenski ženski smučarski reprezentanci pa najvišjo skupinsko nagrado. Nekaj je v njihovem programu treninga, kar ima zasluge za koketne, dovršeno oblikovane zadnjice.« Včasih bi po domače rekli, gre za dobro raso, to je vse. Ce pa je posebna skrivnost tudi v treningu, prepuščam kolegom, da jo odkrijejo.
til ce bi preveč verjeti članku v reviji You, bi morda dobiti vtis, da so mlade Britanke zasužnjene z modo, ki jim zdaj narekuje ozka krila, dvanajstcenti-metrske pete, steznike in podložene modrčke. V 80. letih smo se tega osvobajale z idejo, da sta več vredna zdrav krvni obtok in svoboda gibanja, zdaj pa naj bi čedalje bolj emancipirana ženska na modni ukaz zlezla nazaj v oklep. S tem nekaj ni v redu.
Zato sem na prometnem Oxford Streetu ta teden odprla oči in si ogledo-
vala, kako so dekleta oblečena. Maloka-tero dekle sem srečala v visokih petah ali s podloženim modrčkom, nobene pa v stezniku. Ker je v Londonu zelo vroče, večina deklet nosi ozka mini krila ali daljša, v pasu nabrana krila iz lahkega indijskega blaga in majice, na nogah pa udobne čevlje z nizkimi petami. V spominu mi je ostalo tudi brhko dekle v rožnati globoko izrezani dolgi obleki brez rokavov iz tankega blaga. Obuta je bila v sprotne copate, čez rame pa je nosila majhen srebrn nahrbtnik, ki je ob hoji koketno poskakoval na bokih. Njena oblačila so dihala svobodo in niso razglaševala nobenega modnega kalupa, hkrati pa je predstavljala eno od modemih Britank.
In ko že pišem o modemih Britankah, še to. Minuti teden so objaviti pregled o življenju današnje Britanke. Nič bistveno novega niso ugotoviti in v glavnem so ponovili, da so Britanke »overvvorked and underpaid«, kar pomeni, da preveč delajo, v službah pa so za isto delo v povprečju še vedno manj plačane od moških. Poleg službe opravljajo tudi večino gospodinjskega dela. Torej nič novega.
Drugi pregled pa naj bi sporočal, da so kljub vsemu bolj zadovoljne, kot so bile. Najnovejša statistika namreč kaže, da število samomorov med ženskarn1 pada, zato pa narašča med moškim1-zlasti v starostni skupini od 15. do 24. leta. Leta 1992 je v Angliji in VValesU napravilo samomor 412 moških iz te starostne skupine. Tudi v starostni skupini od 16. do 65. leta število samomorov narašča, za kar naj bi bile kriv6 predvsem težave z delom in zaposlitvijo. Poleg tega, razlagajo ponavalci, pa 50 moški zdaj bolj osamljeni kot ženske. To naj bi pojasnjevalo dejstvo, da v Bn-taniji zadnjih deset let število samohranilk narašča, s tem pa narašča tudi število moških brez žene in otroka. Zena ima tako otroka, za katerega je vredno živeti, osamljeni moški pa ničesar, m čeprav Britanke več delajo, kot so p16)-jim zaposlitev tudi z manjšim zaslužkom daje občutek svobode in samozavesti, ker niso več odvisne od moškega-In tako naj bi ena od najbolj mrakobnih statistik napovedovala, da so moderne Britanke bolj zadovoljne s svojim življenjem, kot so bile njihove matere. Vse pa je seveda relativno.
yOJNA NA OBMOČJU NEKDANJE JUGOSLAVIJE
Mirovno okno se utegne hitro zapreti
ŽDA ne podpirajo nove »Nevihte« v Bosni
Zagreb - Hrvaški vojaški prodor v zahodno Bo-sno in zbiranje sil okrog Dubrovnika kažeta na hrva-l namere, ki pa po vsej verjetnosti ne bodo spodne-s e novih ameriških mirovnih pobud. Kljub temu bi se . 0v° »mirovno okno« na ozemlju nekdanje Jugoslavi-e ntegnilo hitro zapreti, Ce bi se tudi bosanska vlada, 0P°gumljena po hrvaških vojaških uspehih, hkrati °nlocila za večjo ofenzivo.
»Menim, da Hrvaška n^nutno ne bo poskusila Prodreti se globlje v Bo-Sri0; saj bi s tem ogrozila ®v°je odnose z Washing-0ltom,« je dejal eden od ^ahodnih diplomatov. 'Grozi pa Se ena nevar-Ce bi bosanska vla-na ocenila, da je Cas za yeGko ofenzivo, bi se ahko Srbi maščevali s Prekinitvijo pogajanj.«
Zdi se, da bodo.hrva-ke sile kmalu zajele Dr-y^r v zahodni Bosni, krati pa je Zagreb okre-Pd sile v okolici Dubro-vnika. Očitno gre za priprave na vojaško potezo, ? katero bi uporniške Sr-® Pregnali na območja, °d koder ne bi mogli obstreljevati hrvaške obale.
Prav tako pričakujejo, da bodo bosanske vladne sile hkrati napadle srbske enote, ki so jih oklepale, dokler se s hrvaškim zajetjem Krajine ni sprostil obroC okrog Bihača. Po mnenju diplomatov naj bi bil namen verižne reakcije teh akcij pregon srbskih sil iz dela zahodne Bosne in zaščita pasu hrvaške obale, ki Čaka na novo možnost za razvoj turizma, vendar dvomijo, da bi bosanske in hrvaške sile svoj pohod nadaljevale tudi proti srbskemu ozemlju okrog Banjaluke.
Čeprav so ZDA tiho odobrile hrvaško ofenzivo, bi Zagreb s širšo ofenzivo v Bosni tvegal izgubo pod-
PERSONA NONGRATA
Obiski Carla Bildta v BiH in na Hrvaškem niso zaželeni
SARAJEVO - Predstavniki bosanske vlade so včeraj za-Vrnih srečanje z mirovnim odposlancem Evropske unije Carlom Bildtom, ces da je mirovnemu procesu, Id ga pred-^avlja, cas ze potekel. Tudi sosednja Hrvaška z Bildtom j'0Ce vec imeti opravka. Nekdanji svedsld premier Bildt je Hrvaško razjezil s kritiko njene vojaške ofenzive proti Uporniškim Srbom in opozorilom predsedniku Franju Tu-'Inianu, da bi ga utegnili obtožiti vojnih zločinov.
Hrvaške in bosanske vla-dne voditelje je zagotovo razburilo tudi dejstvo, da se je H teden v Ženevi sestal s Predstavnikom vlade bosanskih Srbov Momcilom K^ajisnikom. VVashington je jzjavil, da bo bosanske Srbe, '9 nadzomjejo približno sedemdeset odstotkov oze-udja v Bosni, izključil iz svojega mirovnega načrta, dokler ne bodo dokazali, da si po treh letih vojne Želijo miru.
»Američani so sestavili sv°j mirovni načrt. Bildt je Pripotoval v Sarajevo, ker je predvideval, da se nam bo tukaj lahko pridružil. Zavr-nih smo ga delno iz solidarnosti do Hrvaške, kjer velja 23 nezaželeno osebo, in del-no h lastnih razlogov,« je Povedal predstavnik bosanske vlade.
Bildta na Hrvaškem sicer uradno se niso razglasili za nezaželeno osebo, vendar je Tudman izjavil, da njegova
vlada z njim noCe imeti vec opravka. Vlada v Sarajevu se ni strinjala že z Bildto-vim zagovarjanjem odprave mednarodnih ukrepov proti okrnjeni Jugoslaviji.
Bosanski vladni predstavniki so se sestali s španskim zunanjim ministrom Javierjem Solano, trenutnim predsednikom ministrskega sveta EU, in komisarjem EU za zunanje zadeve Hansom van den Broekom, saj nobeden od njiju ni pripotoval z Bildtom. Solana naj ne bi vztrajal pri Bildtovi navzo-Cnosti na srečanju z bosanskim predsednikom Alijo Izetbegovičem in zunanjim ministrom Muhamedom Sacirbegovičem. Potem ko sta Hrvaška in Bosna Bildtu pred nosom zaprli vrata, se zdi, da se na njegovo vlogo mirovnega posrednika EU na ozemlju nekdanje Jugoslavije spusca senca.
Kurt Schork / Reuter Telefoto: AP
pore Zahoda, vključno z najpomembnejšim evropskim zaveznikom Nemčijo. VVashington se zaveda, da je z odobritvijo ofenzive v Krajini hrvaško in bosansko vlado nehote spodbudil k nadaljnjim ciljem, še preden bi zima ustavila boje. Predstavnik ameriške vlade je v sredo izjavil, da je zdaj Cas za pogajanja, ne za vojaške podvige, s Čimer je milo oštel Hrvaško in opozoril bosansko vlado v Sarajevu.
Posebni odposlanec ZN Jasuši Akaši je vCeraj izrazil bojazen, da bi hrvaško načrtovanje večjih vojaških operacij utegnilo zmanjšati možnosti za dosego miru. Bosanski Srbi so sicer vajeni nadzora nad položajem, a sta jim tokrat padec Krajine in pomanjkanje podpore iz Beograda zamajala tla pod nogami. Niso še jasno odgovorili na ameriški predlog, slišati pa je bilo nekaj izjav v prid pogajanjem. Bosanska vlada se je na ameriški predlog odzvala z odobravanjem, čeprav uradnega odgovora nanj še ni dala.
»Položaj sicer ni jasen, vendar obstaja nevarnost prepričanja bosanske vlade, da bi z ofenzivo veliko pridobila.« Večina diplomatov meni, da bosanski vladi še vedno primanjkuje težkega orožja in druge logistične opreme, s katero bi lahko zajeli in branili večje dele območja pod srbskim nadzorom. Čeprav hrvaške vojske tovrstno pomanjkanje ne pesti, pa se vojaško sodelovanje hrvaško-bosan-skega zavezništva doslej ni izkazalo za zelo uspešno.
Nicholas Doughty, Reuter
Srbski predsednik Slobodan Miloševič je včeraj z zanimanjem prisluhnil Američanu Richardu Holbrooku (Telefoto: AP)
SEVERNOATLANTSKA ZVEZA / NAČRT 4103 O BIH
Bo Nato povsem nadomestil Unprofor?
Ameriški veleposlanik Robert Hunter poudarja, da nihče ne želi očrtniti mirovnih sil ZN
VVASHINGTON - Ce bodo pri uresničevanju mirovnega sporazuma na Balkanu sodelovale enote Nata, bodo morale biti bolj prilagodljive od mirovnih sil Združenih narodov. To je nedavno izjavil ameriški veleposlanik pri Natu Robert Hunter.
»Ameriške oborožene sile bodo v tem primem delovale v skladu s pravili Nata, ne Združenih narodov; ukrepale bodo tako, kot se bo odločilo poveljstvo Nata,« je v sredo zjutraj novinarjem zagotovil Hunter. »S takšno odločitvijo bi se strinjali tudi ameriški državljani in prepričan sem, da tudi večina držav Članic Nata.« S to izjavo je Hunter pravzprav zavrnil poročanje o novih diplomatskih pobudah za mir na ozemlju nekdanje Jugoslavije.
»Ce resnično obstoja možnost za uresničitev in nadzor mirovnega načrta, bo ta potekal v skladu z Natovimi odločitvami, zato se bo njegovo delovanje razlikovalo od vloge mirovnih sil ZN. Najbolj pomembno je pravilo, po katerem bodo morali biti ljudje
pripravljeni na samoobrambo,« je Se izjavil Hunter.
Mirovne sile ZN so bile večkrat deležne kritik na račun svojega delovanja. Dopuščale naj bi srbsko agresijo in onemogočale uresničitev Natovih groženj z zračnimi napadi, s katerimi naj bi bili maščevani napadi bosanskih Srbov na tako imenovana varovana območja. »Nihče ne želi očrniti dosedanjega delovanja mirovnih sil, vendar je treba poudariti, da njihova naloga nima vojaškega značaja. Ce se bo v reševanje krize vmešal Nato, bo dal jasno vsem vedeti, da je‘nedotakljiv’,« je poudaril Hunter.
Po uspesni hrvaški vojaški akciji, s katero je hrvaška vojska iz Krajine pregnala uporne Srbe, in razdoru v vodstvu bosanskih Srbov si ZDA prizade-
vajo za diplomatsko reševanje razmer na vojnih območjih, ker po mnenju VVashingtona obstojajo možnosti za končanje Štiri leta trajajoče vojne na ozemlju nekdanje Jugoslavije. Nato je že lani izdelal načrt 4103, po katerem naj bi se v spor »v določenem Času« dejavno vključile Članice Nata, torej tudi 25 tisoč ameriških vojakov. Hunter je povedal, da bo delovanje Nata usklajeno z določili kateregakoli mirovnega sporazuma, in ni izključil prilagoditve Števila vojakov za izvajanje operacije. Hkrati je poudaril, da Nato ne bo revidiral uresničitev načrta, dokler se ne bo z obiska na Balkanu vrnila ameriška delegacija pod vodstvom Richarda Holbrooka, namestnika državnega sekretarja, ki skuša s hrvaškimi, srbskimi in bosanskimi voditelji doseči za vse sprejemljivo rešitev. Hunter je poudaril, da bodo morali elani delegacije »potegniti skupne točke«, vendar ni želel odgo-
voriti na vprašanje, ali naj bi sile Nata povsem nadomestile mirovne sile na Balkanu, Ce bo mirovni sporazum dosežen. Uresničevanje slednjega bo zadevalo novo vlogo Nata po koncu hladne vojne. Hunter je jasno povedal, da bi bila v tem primeru vloga Nata precej bolj jasna kot delovanje mirovnih sil ZN.
Potem ko so bosanski Srbi z zavzetjem varovanih območij Srebrenice in Žepe ponižali mednarodno skupnost, so ZDA in njene zaveznice, Članice Nata, znova zagrozile z zračnimi napadi, Ce bi Srbi skušali napasti tudi muslimansko enklavo Gorazde. Ce bo treba, bo Nato uresničil načrt za evakuacijo modrih Čelad iz Bosne, ki se po Hunterjevih besedah glede na razmere spreminja, vendar ga lahko uresničijo v 48 urah, Čeprav so nekatere podrobnosti Se nerešene - med drugimi tudi financiranje posredovanja.
Carol Giacomo /Reuter
OSVOBOJENA HRVAŠKA OZEMLJA
Hrvati sistematično uničujejo srbsko lastnino
Predstavniki Združenih narodov poročajo tudi o številnih požigih opazovalnih točk nepriljubljenega Uncroja
ZAGREB - »Hrvaška vojska in civilisti sistematično uničujejo domove, Id so jih Srbi množično zapustili po vnovični hrvaški zasedbi krajinskega ozemlja,« je izjavil predstavnik Združenih narodov Andrevv Leslie.
Odkar je Krajina pred dvanajstimi dnevi padla v hrvaške roke, so Hrvati požgali veliko srbskih mest in vasi, da se srbska manjšina ne bi nikoli vec vrnila na območje, kjer je prebivala stoletja. Hrvaško divjanje pa je bilo maščevanje za srbsko zasedbo tega območja pred Štirimi leti, ko so hrvaško prebivalstvo izgnah, njihove domove in cerkve pa požgali. Dvomimo lahko tudi o iskrenosti pozivov hrvaške vlade, ki krajinske Srbe prepričuje, naj ostanejo na tem območju, hkrati pa jim obljublja zagotovitev vseh temeljnih državljanskih in človekovih pravic. »Srbi bi morah biti zelo neumni, Ce bi opazovali, kako njihovi domovi gorijo, hkrati pa bi sprejeli hrvaške pozive, naj ostanejo,« meni predstavnik ZN.
Hrvaška drhal je na stotine srbskih beguncev kamenjala in pretepala, medtem ko je pohcija to mimo opazovala. Oblasti so se vmešale Sele po ostrem protestu pripadnikov mirovnih sil
Združenih narodov (UNCRO). Ti ropa- pridelke in vse, kar je imelo vrenje in požiganje srbskih domov opism dnost,« so zapisali v poročilu. »V va-jejo kot »etnično čiščenje iz ozadja«.	sici Mikrete, ki je bila vsa v ognju, se
Zaupno dnevno poročilo opazovalcev	je Sest hrvaških vojakov opijalo in na-
Uncroja govori o popolnem opustoše- zdravljalo zmagi. »Gre predvsem za nju na območju, kjer je živelo večin- maščevanje za leto 1991. Toda Ce brsko srbsko prebivalstvo. »Videli smo vaška vlada tega ni sposobna nadzoro-obsimo, sistematično in organizirano vati, kakšna država sploh je?« je izja-ropanje ter premišljeno uničevanje sr- vil eden od generalov Uncroja. bskih naselij. Hrvati so požigali hiše, Nataša Rajkovič, predstavnica za sti-
ke z javnostjo pri predsedniku Franju Tudmanu, pa pravi, da bodo nenadzorovane »tolpe« odgovarjale za svoja dejanja, vendar policija v ta dejanja ni vpletena. »Kljub temu se je treba zavedati, da so tudi Hrvati samo ljudje, ki so pretrpeli veliko gorja in se Želijo maščevati. Seveda ne želimo biti taksni kot Srbi, vendar naši ljudje Se niso pozabili zla, ki so jim ga ti prizadejali leta 1991, Čeprav se svet tega skoraj veC ne spominja. Kar so Srbi naredili našemu narodu, je desetkrat bolj grozno. Kaj je huje - požiganje domov ljudi, ki se niso nikoli vec pripravljeni vrniti v neodvisno in samostojno Hrvaško, ali pobijanje in izganjanje Hrvatov z njihovih domov?« se je Se vprašala.
Poročilo ZN govori tudi o hrvaški prilastitvi in požigu velikega števila Uncrojevih opazovalnih točk. »Prisvojitev in nasilno ropanje lastnine Združenih narodov, nekoč zaščitni znak krajinskih Srbov, sta zdaj postala način delovanja novih gospodarjev,« je v svojem poročilu zapisal polkovnik Andrevv Leslie, poveljnik Združenih narodov na kninskem območju.
Mark Heinrich / Reuter Foto: B. V.
Francoski policisti odstranjujejo transparente izpred kitajske ambasade v Parizu (Telefoto: AP)
______________ANALIZA_____________
Eksplozivni kitajski ples s svetom
»Kitajska se zavzema za popolno prepoved jedrskega orožja. Bombe, ki jih že ima, so namenjene izključno samoobrambi,« je sporočilo kitajsko zunanje ministrstvo. Tuji opazovalci pa s tem zanesljivo niso pomirjeni, saj so hkrati zaznali podzemno razstrelitev jedrske bombe in ugotovili, da je Peking ta teden že drugič preskusil raketne sisteme v smeri Tajvana, otoške države, ki se je pod Cang Kajškom leta 1950 odcepila od komunistične Kitajske in v zadnjih mesecih razburjala Peking z uspeSno diplomatsko ofenzivo po svetu.
Tuje razburjenje ob kitajskem kršenju nenapisanega sporazuma med jedrskimi velesilami o odpravi okolju izjemno Škodljivih jedrskih poskusov deli države v dve skupini. V prvi so države, ki jih najbolj skrbijo ekološke posledice. To so predvsem kitajske bližnje in daljnje sosede Avstralija, Nova Zelandija in seveda Japonska. Te države se bojijo tudi slabega kitajskega zgleda za druge.
Druga skupina, v kateri so poleg ZDA tudi nekatere države iz prve skupine, pa je bolj zaskrbljena zaradi varnostnih vprašanj. Število pomembnih političnih, gospodarskih in vojaških sporov ali nesporazumov med Pekingom in drugimi velikimi svetovnimi prestolnicami, predvsem VVashingtonom, namreč vsak dan naraSCa.
Se posebno so zaradi nove kitajske zunanjepolitične agresivnosti zaskrbljene ZDA, ki v skladu s pogodbami po drugi svetovni vojni Se vedno zagotavljajo vojaško varnost velikemu delu Azije. Te pogodbe so bile ob sklenitvi namenjene sicer predvsem zadrževanju Sovjetske zveze, toda tudi po propadu te države je VVashington odgovoren za azijsko varnost. ZDA bi Se posebno pretresla morebitna
kitajska vojaška akcija proti Tajvanu, saj je kitajsko jezo sprožil prav obisk tajvanskega predsednika v Ameriki.
Ameriška diplomacija je zaskrbljena tudi zaradi drugih težav s Kitajsko. Hilary Clinton bi namreč rada odpotovala na konferenco ZN o ženskah, ki bo septembra v Pekingu, toda vse preveč predsednikovih svetovalcev opozarja, da bi tako visok obisk v diktatorski državi bolj škodil kot koristil. Ze legitimnost konference je vsak dan bolj vprašljiva, saj kitajska vlada očitno nagaja vsem udeležencem, ki bi utegniti na glas spraševati o človekovih pravicah. Poleg tega je v kitajskih zaporih Se vedno državljan Harry Wu, aktivist za spoštovanje Človekovih pravic na Kitajskem.
Konglomerat težav sveta s človekovimi pravicami na Kitajskem in prepirov zaradi nespoštovanja gospodarskih sporazumov je zdaj bogatejši še za spor o jedrskih poskusih. Ta bo morda imel Se resnejše mednarodne posledice. Ze Francija je v opravičevanju svojih poskusov privlekla na dan anglosaksonsko zaroto proti francoski in s tem evropski vojaški odvisnosti. Arzenal kitajskih obtoževanj držav, ki nasprotujejo jedrskim poskusom, bo najbrž Se hujši. Razpoka med uradnimi jedrskimi velesilami, ki jim pogodba o neširjenju jedrskega orožja dovoljuje atomsko oborožitev, bo Se bolj globoka, njihova sposobnost za uničevanje tega morilskega orožja ter preprečevanje Sirjenja pa manjša. Tudi v Združenih državah obstajajo številni politiki, ki si želijo obnovitve jedrskih poskusov. Predsednik Clinton bo po kitajskih in francoskih dejanjih le s težavo ustavljal zahteve za posodobitev jedrskega orožja z novimi poskusi.
Barbara Kramžar
KITAJSKA
Nova podzemna jedrska eksplozija v Lop Nom
Peking ne bo ogrožal držav brez atomskega orožja
PEKING - Kitajska je včeraj v puSCavi na zahodnem delu države izvedla podzemski jedrski poskus, letos že drugi po vrsti. Predstavnik zunanjega ministrstva Chen Jian je za tiskovno agencijo Kianhua potrdil eksplozijo in med drugim izjavil: »Kitajska se je dalj časa odpovedovala jedrskim poskusom, izvedla jih je le omejeno število.«
Po poročilu avstralskega geološkega inštituta iz Canberre so Kitajci poskus izvedli na območju Lop Nora v zahodni puščavski provinci Xinjiang ob 9. uri po lokalnem Času. Eksplozija je imela moc 5, 6 po Richterjevi lestvici. Razstrelitev je imela po podatkih avstralskih seizmologov moC med 20 do 80 kilotonami konvencionalnega eksploziva. To je bil po letu 1964, ko so Kitajci v Lop Nora prvič preizkusili jedrsko orožje, že 43. tovrstni poskus. Zadnjega so izvedli 15. maja letos, le nekaj dni po tem, ko je Kitajska podpisala sporazum o Časovno neomejeni prepovedi izvajanja jedrskih poskusov. Chen je poudaril, da se je Kitajska pripravljena odpovedati novim poskusom, takoj ko bo dosežen sporazum o vsesplošni prepovedi jedrskih poskusov, zato upa, da ga bodo podpisali do konca prihodnjega leta.
»Kitajska se zavzema za popolno prepoved izvajanja poskusov in uničenje vsega jedrskega orožja,« je poudaril Chen ter dodal, da ima Kitajska majhno število tovrstnega orožja le za obrambne namene, zato z njim ne ogroža nobene države.
Peking naj bi letos izvedel Se en jedrski poskus, tri pa leta 1996. Z njimi zeti le »preveriti svojo jedrsko sposobnost, ki ni primerljiva z ameriško, rusko, britansko in francosko«. Chen tudi zagotavlja, da Kitajska jedrskega orožja ne bo enostransko uporabila in z njim ogrožala držav, ki tovrstnega orožja nimajo, prizadevala pa si bo za takojšnja pogajanja o spora-
zumu, ki bi prepovedoval uporabo tega orožja.
Na včerajšnji kitajski jedrski poskus se je ostro odzvala Japonska, ki je že zaradi maj-
skega poskusa v Lop Noru zmanjšala denarno pomoč Kitajski. Peking so ostro obsodile tudi druge azijske države in gibanja, ki nasprotujejo jedrskim poskusom, saj še vedno potekajo akcije v protest proti francoski odločitvi, da bo med septembrom in majem prihodnje leto na atolu Mururoa izvedla osem jedrskih poskusov. Kitajci so preizkusiti je-
drsko orožje le dan po tem> ko je Peking izgnal osem elanov gibanja Greenpeace, ki so na Trgu nebeškega miru javno zahtevati ustavitev vseh kitajskih jedrskih poskusov. Člani Greenpeacea opozarjajo, da je zaradi francoskih h1 kitajskih odločitev ogrožen sporazum o splošni prepovedi tovrstnih poskusov.
Jane Macartney / Reuter
jedrski poligon Lop Nor
Avstralski znanstveniki so ugotovili, da je imela eksplozija moč 5,6 stopnje po Richterjevi lestvici, kar ustreza količini od 20 do 80 kiloton TNT.
REUTER
Kitajski podjetniki v jugovzhodni Aziji (2)
Oi pomožnega delam do mkratnega milijonarja
Avstralski znansh moč 5,6 sl
Lop Nor I
mesto X eksplozije ' ni natančno
Nadpovprečna blaginja, ki jo Kitajci, kot to na novo obogateli radi poCno, pogosto neokusno razkazujejo, njihove pogosto agresivne poslovne metode in njihovi zarotniško delujoči družinski klani vedno znova sprožajo zavist in negodovanje. Ko v Indoneziji izbruhnejo nemiri, so kitajski trgovci tisti, ki prvi spustijo rolete.
Kitajci so Cesto grešni kozli in jih zlorabljajo vlade, ki bi rade odvrnile pogled javnosti od notranjepolitičnih težav. Že maja so volilna gesla na Filipinih pozivala, naj dežela, potem ko je to storila z gospodarstvom, ne prepusti Kitajcem Se vlade. V Indoneziji je bilo po padcu Sukarna leta 1965 pol milijona žrtev protikomunističnega klanja - večina žrtev je bila kitajskega porekla. Dolgo Časa so morah živeti s sumom, da so pekinška peta kolona. V diaspori so bili kitajski Časniki prav tako prepovedani,
kot so bila prepovedana potovanja v deželo prednikov. V Maleziji so leta 1969 izbruhnili krvavi spopadi med Malezijci in Kitajci. Tajski kralj Rama VI. jih je krstil za azijske Žide. Pri tem pa se njihova asimilacija nikjer ni končala tako uspeSno in hitro, kot prav v »dežeh svobodnih«, kjer se je za koristno izkazala skupna vera, to je k strpnosti navajajoči budizem.
Domače plemstvo, ki je obvladovalo vlado in vojsko, se je na Tajskem dolgo Časa opiralo na nacionalni konsenz. Zato pa so banke in posli bili in so Se vedno v rokah Kitajcev. Velik del prebivalstva je prepričan o dejstvu, da se vlada ne more zbrati, Ce v istem Času zaseda dire-ktorij Bangkok Bank. Chatri Sophon-panich, ki je od leta 1992 predsednik in predsedujoči predstojništva Bangkok Bank, je zapečatil ducate projektov z udarcem v dlan. Njegovo družinsko ime je moc prevesti kot »dobre kupčije«. Do smrti leta 1988 je bil njegov oce Chin Sophonpanich nesporni vodja kitajske skupnosti v Bangkoku. K zapuščini, ki je ostala sedmim otrokom dveh zakonskih že-
na, sodijo plantaže palm in bolnišnice ter seveda najveCja banCna ustanova jugovzhodne Azije. Njegova življenjska pot je bila značilna za uspešne začetnike kitajske diaspore, ki so bili pogosto slabo izobraženi in revni priseljenci ah pa delavci na plantažah v nekdanji britanski Malaji in na nizozemski Javi. Sophonpanich se je rodil na Tajskem kot Tang Piak Chin, šolo pa je kot številni otroci tajskokitajskih družin obiskoval v dežeh svojih prednikov v Swatowu. Ko mu oče ni mogel več pošiljati denarja za preživljanje, se je sedemnajstletni Chin vrnil v Bangkok, kuhal rezance in prenašal vreče riža v nemirnem kitajskem delu mesta. Štiri leta pozneje je postal poslovodja majhnega gradbenega podjetja ter je prodajal gradbeni les in orodje. Med drugo svetovno vojno je izvažal kon-servirano hrano in riž, predvsem v Indonezijo, ter upravljal žage. Dobiček, ki ga je pri tem ustvaril, je bil očitno tako velik, da je lahko leta 1944 ustanovil Bangkok Bank. Skoraj štirideset let pozneje je pred Štiri tisoč gosti odprl nov osrednji sedež
banke, poslopje, ki je s svojimi dvaintridesetimi nadstropji najvisja zgradba v tajskem glavnem mestu.
Vzpon Sophonpanicha priča o strpnosti tajskega prebivalstva do kitajske manjšine. Ponazarja pa tudi preobrazbo Tajske iz majhne kmetijske države s 14 milijoni prebivalcev konec zadnje svetovne vojne v azijsko industrijsko deželo s 60 milijoni prebivalcev in stopnjami rasti, ki dosegajo skoraj deset odstotkov letno. Za Kitajce predstavlja ta preboj tudi emancipacijo, ki jih je iz delavcev spremenila v podjetnike. Ker so bili družbeno in poklicno gibljivejši kot domačini, so bili - kot priseljenci nasploh - pritisnjeni ob zid in so se morah v novi domovini bojevati za preživetje. Povsod v Nanyangu so ljudje s Kitajske držali skupaj. Noe in dan so trdo garali in kopičili denar. Dandanes ocenjujejo, da znaša varčevalna kvota v kitajskih delih Azije 25 do 45 odstotkov kosmatega notranjega proizvoda. »Kitajci sovražijo dolgove,« trdi neki ameriški bančnik v Hongkongu, »zato varčujejo in varčujejo, pa ne samo za en slab
dan, marveč za vse deževno leto.« Neki bangkoski industrijalec prip°' veduje, da je prišla njegova družina s Kitajskega leta 1949. »Svoje naložbe smo ohranjali karseda likvidne in vey lik del svojega kapitala smo razpršili po veC državah.« Begunski kovček kot simbol. Potreba po varnosti zelo majhne in zelo bogate ter zato pred zlemi namerami nikoli docela zaščitene manjšine.
Lien ima skoraj devetdeset let. Sleherno jutro se dvigne ob šestih, opravi svoje vaje tai-chi, se da z enim od svojih rolls-royceov odpeljati v banko, kjer prebije dopoldne za svojo pij salno mizo, kosi s poslovnimi ljudmi ter si potem privošči kratek dremež, svoj odmerek opija, kot temu sam smehljaje pravi. Življenjepise, kot je njegov in ki govorijo o siroti, ki je leta 1920 pristala v Singapuru in se povzpela do milijarderja (zgodbo je opisal Louis Kraar v knjigi From Chinese Villager to Singapore Tycoon), je moč najti po vsej jugovzhodni Aziji.
Edvvard Haubold, Frankfurter Allgemeine Zeitung Nadaljevanje juto
ŠPORT, ATLETIKA
Petek, 18. avgusta 1995
ZURICH / PO NOVIH SANJSKIH SVETOVNIH REKORDIH NA 3000 M OVIRE IN 5000 M
Kiptcmui in Gebieselasie postavila nova mejnika
»Dvoboj« Etiopijca in Kenijca označuje letošnjo sezono tekov na dolge proge - Črna celina prinesla nove razsežnosti
jOb sanjskih dosežkih °sesa Kiptanuija in ^ aileja Gebreselasieja, ki 1 že celo sezono kratita aslov letošnjega atlet-f*ega kralja, se lahko Prašamo, kje so sploh JTeie človeškega telesa, j prijatelji je namreč ekel pogovor »ali bodo i3! nehali izboljševati ekorde?« in logičen od-s°Vor je bil »ne, a bodo edkejsi in razlike vse j tesne«. Toda ko je v Urichu Gebreselasie na-7ez še (povsem) svež Pritekel skozi cilj po ®kordu na 5000 metrov, v 0r3mo nujno pricako-da nas bodo izredni riški tekači še naprej
Presenečali.
Dvoboj med Etiopij-®rn Hailejem Gebresela-^®jem in Kenijci ima °ige korenine, ki segajo 3 SP v Stuttgartu pred verna letoma. Tedaj sta Se v finalu teka na 10000
metrov v zadnjem krogu znašla v vodstvu Gebreselasie in Kenijec Sigei. Prvi je drugemu Cisto naključno snel Čevelj in nato brez težav zmagal z neprekosljivim finišem, kateremu bi menda tudi obuti Sigei ne mogel kljubovati. Odtlej Kenijci iščejo maščevanje, do katerega pa dejansko še ni prišlo - ali pa ga je »Ge-bre« že izbrisal. Na začetku letošnje sezone so namreC Kenijci imeli v lasti dva od treh sce-tovnih rekordov na dolgih progah, zdaj pa imajo le enega (glej tabelo spodaj).
ZaCelo se je 5. junija v Hengelu, ko je Gebreselasie zmlel rekord Sigeija na 10000 metrov. Ta tek je v zadnjih sezonah doživel neverjeten razvoj, saj so svetovni rekord v treh sezonah popravili kar štirikrat,
*'• »saHa
medtem ko so pred tem rekord v dvanajstih letih komaj štirikrat. Se veC: od leta ’77 do leta ’89 so Kimobvva, H. Rono, Ma-mede in Barros napredovali skupno za 22 sekund, nasledniki Che-limo, Ondieki (prvi pod mejo 27 minut), Sigei in Gebreselasie pa za 25 sekund. Gebreselasie se je v Hengelu odlikoval po izredni taktični pripravi teka, saj je razlika med prvo in drugo polovico 10 kilometrov znašala le 11 stotink! Sigei in Kenijci nasploh imajo drugačno taktiko, saj pritisnejo na plin Sele v drugi polovici.
Glede rekorda na 10000 metrov velja omeniti »mejnik« (za skoraj deset sekund je popravil šest let starega Henryja Rona in nato vztrajal pred številnimi naskoki pet let) Fernanda Mame-
deja: Portugalec je leta 1984 tekel 27:13.81, pod stari rekord pa se je spustil tudi njegov rojak Carlos Lopes, ki je pri 8. kilometru bil celo kakih 15 metrov pred Mame-dejem.
Drugo poglavje se je odvijalo le tri dni kasneje v Rimu. »Haile nam je iztrgal rekord na 10000 m? No problem,« je dejal Kiptanui in Etiopijcu vzel rekord na polovični razdalji. Za skromno poldrugo sekundo sicer (12:55.30 proti 12:56.96) toda rekord je le bil in Kenija (oziroma Kiptanui sam) je spet vodila 2:1.
Zadnja (doslej) etapa je imela cilj na zuriškem Letzigrundu, kjer rekordi vedno padajo kot za stavo. Toda govoriti o stavah in nagradah ob tempu tekanja, ki ga navadni smrtniki ne zdržijo niti en krog, je milo rečeno omalovaževalno.
Moses Kiptanui se je kot prvi spustil pod mejo osmih minut (7:59.19) na 3000 metrov z zaprekami. Ta panoga je že dalj Časa izključna domena Kenijcev, ki so rekord prvič dosegli z Benom Jip-chom leta 1973 in si ga po »intermezzu« Šveda Garderuda spet prisvojili leta 1978 s Henryjem Ro-nom. Le-tega bi zaradi prilagodljivosti vsakemu teku lahko upravičeno imeli za Kiptanuijevega predhodnika.
Gebreselasie je čakal le slabo uro in na 5000 metrov takoj odgovoril kenijskemu taboru. 12:44.40 je izreden Cas, ki mu trenutno ne more do živega nihče drug... morda pa tudi. Počakajmo nekaj časa in že bo novi talent z afriških planot novi fenomen.
Dimitrij Križman
SPOR MED ATLETOM IN ZVEZO SE NADALJUJE
»Poškodovani« Christie zmagal v Zurichu
Olimpijski prvak odpovedal nastop v reprezentanci zaradi »poškodbe« iz Goteborga
London (dpa) - Spor
*	®cf olimpijskim pr-3kom v Sprintu Linfor-°ni Christiejem in bri-ansko atletsko zvezo se "ad3Ijuje. Atlet je v
ačetku tega tedna odpo-edal sodelovanje v reprezentanci na dvoboju Proti ZDA in kot razlog 3Vedel poškodbo s sve-ovnega prvenstva v G6-
•	. rgu. Kljub »poškod-
Pa je Christie nasto-
v Ziirichu (na sliki J in z 10.03 sekunde udi zmagal. Za nastop v urichu je Christie dobil ■°00 mark Startnine, P°1 manjši znesek pa bi obil, ce bi nastopil v stesheadu, ce bi nasto-P11 na dvoboju. Sprinter že vso letošnjo sezono Prereka z zvezo zaradi Premajhnih startnin. Iz ega razloga je Christie odpovedal tudi oba na-°Pa na najvecjih le-'osnjih mitingih v Veliki
Britaniji - zahteval je veC od ponujenih 25.000 funtov za nastop. Britanske atletske funkcionarje
močno moti tudi šprin-terjevo obnašanje. Najbolj so bili razburjeni, ker Christie na SP ni na-
stopal za državno štafeto, v sredo pa je dokazal, da poškodba le ni tako huda. .	...
Haile Gebreselasie je skoraj za 11 sekund izboljšdal prejšnji rekord na 5000 m (AP)
Rekord Henryja Rona zdržal polnih enajst let Gebreselasie dvojni kralj
Prvi uradni rekord na 3000 metrov z zaprekami je iz leta 1914, ko je Šved Ternstrom tekel 9:49.8. Za njim so rekord imeli večinoma prav Skandinavci, zlasti Finci, sredi petdesetih let se je začel dvoboj med Poljaki (Chromik in Krzyszkowiak) in Sovjeti (Vla-senko, Ršiscin, Taran), ki je trajal vse do leta 1963. Nato so nastopili Roelants (Bel), Kuha (Fin), Du-din (SZ), O’ Brien (ZDA), Garde-rud (Sve) in Jipcho (Ken), v zadnjih 20 letih pa je razvoj rekorda bil tak:
8:10.4 Gardemd (Sve) 1975 8:09.8 Gardemd (Sve) 1975 8:08.0 Gardemd (Sve) 1976 8:05.4 H. Rono (Ken) 1978 8:05.35 Koech (Ken) 1989 8:02.08 Kiptanui (Ken) 1992 7:59.19 Kiptanui (Ken) 1995
Kot vidimo je SR legendarnega Henryja Rona zdržal polnih enajst let, pri tem pa ne smemo pozabiti, da je Rono od leta ’78 do ’82 imel v lasti SR na 5000 m in od leta ’78 do ’84 SR tudi na 10000 m. Za popolnost: vse tri rekorde hkrati je v lasti imel od 11. 6. 1978 (27:22.5 na 10000 m), do 7. 7. 1982, ko mu je Britanec Moorcroft iztrgal rekord na 5000 m.
Trenutno drži Haile Gebreselasie SR tako na 5 kot 10 tisoč metrov. Isti podvig je v zgodovini uspel še petim atletom. Finec Paa-vo Nurmi, ju je v lasti imel od leta '24 do ’32, Ceh Emil Zatopek le tri mesece (maj - avgust ’54), Sovjet Vladimir Kuc tri leta (od oktobra ’57 do oktobra ’60), kar dvakrat Avstralec Ron Clarke (nekaj mesecev v letu ’65 in nato še v obdobju julij ’66 - oktober ’72), kot zadnji pred Gebresela-siejem pa Lasse Viren (samo Sest dni septembra ’72).
To pa je bližja zgodovina rekorda na 5000 metrov:
13:35.0 Kuc (SZ) 1957 13:34.8 Clarke (Avs) 1965 13:33.6 Clarke (Avs) 1965 13:25.8 Clarke (Avs) 1965 13:24.2 Keino (Ken) 1965 13:16.6 Clarke (Avs) 1966 13:16.4 Viren (Fin) 1972 13:13.0 Putemans (Bel) 1972 13:12.9 Quax (Nzl) 1977 13:08.4 H. Rono (Ken) 1978 13:06.20 H. Rono (Ken) 1981 13:00.42 Moorcroft (VB 1982 13:00.40 Aouita (Mar) 1985 12:58.39 Aouita (Mar) 1987 12:56.96 Gebreselasie 1994 12:55.30 Kiptanui	1995
12:44.40 Gebreselasie 1995
Tako svetovni rekordi pred letošnjo sezono		
3000 m ovire	M. Kiptanui (1992)	8:02.08
5000 m	H. Gebreselasie (1994)	12:56.96
10000 m	W. Sigei (1994)	26:52.23
Tako letos...		
10000 m	H. Gebreselasie (5. 6.)	26:43.53
5000 m	M. Kiptanui	(8. 6.)	12:55,30
3000 m ovire	M. Kiptanui	(16. 8.)	7:59.19
5000 m	H. Gebreselasie (16. 8.)	12:44.40
Petek, 18. avgusta 1995
NOVICE
Wilander v dobri formi
NEW HA VEN - Teniški veteran Mats VVilander na ATP turnirju v New Havenu z nagradnim skladom milijon ameriških dolarjev dokazuje, da je pred odprtim prvenstvom ZDA v dobri formi. V drugem krogu omenjenega turnirja je VVilander premagal 13. nosilca Nizozemca Jana Sieme-rinka v dveh nizih s 6:4 in 6:4. Izidi 2. kroga: Rafter (Avt/15) - Campbell (ZDA) 6:4, 6:2; Black (Zim) - VVilkinson (VBr) 6:4, 4:6, 6:3; Bruguera (Spa/7) - Vacek (Češ) 6:3, 4:6, 7:6 (7:2); Pereira (Ven) - VVashington (ZDA/12) 6:3, 6:2; Rosset (Svi/6) - Ferreira (JAR) 7:6 (7:0), 6:3; Chang (Kan) - Stich (Nem/5) 4:6, 6:3, b.b.; Boetsch (11) (Fra) Hlasek (Svi) 6:2, 6:4; Rios (Čile/14) - Musa (Ita) 6:2, 6:4; McEnroe (ZDA/16) - VVekesa (Ken) 6:1, 6:3; Becker (Nem/2) - Gilbert (Fra) 6:4, 6:4; Haarhuis (Niz/10) - Black (Zim) 6:4, 3:6, 6:3; Carlsen (Dan) - Chang (ZDA/3) 7:5, 6:4; VVilander (Sve) - Siemerink (Niz/13) 6:4, 6:4; Agassi (ZDA/l) - Meligeni (Bra) 6:4, 7:5.
V Tororntu uspeh Sanchezeve
TORONTO - V nadaljevanju odprtega ženskega teniškega prvenstva Kanade v Torontu je nastopila tudi tretja nosilka Španka Aranbca Sanchez Vicario in zanesljivo zmagala. V 2. krogu je San-chezova odpravila domaCo igralko Particio Hy-Boulais s 6:4 in 6:3. Izida 3. kroga: Hingis (Svi) -Labat (Arg) 6:1, 6:2, Seleš (ZDA/l) - Tauziat (Fra) 6:2, 6:2, Sabatini (Arg) - Ghirardi (Fra) 6:1, 6:2, Majoli (Hrv/8) - Fendick (ZDA) 6:2, 6:3, Frazier (ZDA) - Dragomir (Rom) 6:3, 6:2, Sukova (Češ) -Nagatsuka (Jap) 0:6, 6:0, 6:4, Kamio (Jap) - Carls-son (Sve) 0:6, 6:1, 6:4; 2. kroga: Sanchez Vicario (Spa/3) - Hy-Boulais 6:4, 6:3; Novotna (Ceš/4) -Dechaume Balleret (Fra) 6:3, 6:2; Spirlea (Rom) -Nejedly (Kan) 6:2, 6:1.
Konec za Ferreiro
INDIANAPOLIS (STA/AP) - V drugem krogu mednarodnega moškega ATP teniškega turnirja v Indianapolisu je izpadel 3. nosilec Južnoafričan Wayne Ferreira. V dveh nizih s 6:4 in 7:6 (7:4) ga je premagal Američan Richey Reneberg. Izidi 2. kroga: Ivaniševič (Hrv/2) - Ondruska (JAR) 6:4, 6:2; Reneberg (ZDA) - Ferreira (JAR/3) 6:4, 7:6 (7:4); Forget (Fra/14) - Stolle (Avs) 7:6, (7:0), 6:3; Enqvist (Sve/4) - Tarrango (ZDA) 7:5, 6:1; VVoodbridge (Avs) - Tebbutt (Avs) 1:6, 6:3, 7:6 (7:4); Korda (Češ) - Bjorkman (Sve/10) 7:5, 6:2; Berasategui (Spa/7) - Roux (Fra) 7:6 (7:3), 2:6, 6:3; Kulti (Sve) - Furlan (Ita) 6:1, 6:2; Apeli (Sve) - Henman (VBr) 6:3, 6:1; Števen (NZ1/15) -Rusedski (VBr) 7:6 (7:5), 4:1, b.b.; Medvedje v (Ukr/8) - VVoodruff (ZDA) 7:5, 6:3; Caratti (Ita) -VVoodforde (Avs) 6:4, b.b.; Karbacher (Nem/12) -Burillo (Spa) 6:7 (5:7), 6:1, 6:1; Martin (ZDA/6) -Stark (ZDA) 7:5, 6:3.
Minister za šport Pele obtožuje brazilsko zvezo
RIO DE JANEIRO - Brazilski minister za šport Edson Arantes do Nascimento, legendami »nogometni kralj« Pele, je vodstvo brazilske nogometne zveze (CBF) označil za »figure brez značaja«. Pele je v doslej najhujšem napadu na vodstvo zveze v časniku O Globo predsednika zveze obtožil, da je plaCal skupino pretepačev, da bi se tako znebil nasprotnikov znotraj nogometne zveze.
Minister predsedniku CBF Ricardu Teuceiri, zetu predsednika svetovne nogometne zveze Joaa Ha-velanga, očita, da se je s prodajo televizijskih pravic za prenos tekem brazilske nogometne lige finančno okoristil s svojim položajem. »Pomagal sem mu, da je postal predsednik, sedaj pa to obžalujem,« je dejal Pele.
Za Peleja je bilo še posebej boleče, da je moral za svojo udeležbo na neki nogometni tekmi med brazilsko državno enajsterico in izbranimi nogometaši z vsega sveta v Italiji brazilski nogometni zvezi plaCati 150.000 ameriških dolarjev. »Po vsem, kar sem storil za brazilski nogomet, je bilo to darilo,« je dejal Pele.
Pele je hkrati zanikal, da želi postati predsednik svetovnega združenja FIFA. »Brazilskemu nogometu lahko veliko bolj pomagam kot minister,« je dejal. Zatrdil pa je, da »ga bo podprla vsa črna Afrika«.
Porto Alegre in Medelin finalista pokala Libertadores
RIO DE JANEIRO - Finalista Čope Libertadores (južnoameriškega pokala prvakov) sta brazilski Gremio Porto Alegre in kolumbijski Atletico National iz Medellin. V povratni polfinali tekmi je Porto Alegre z goloma Nunesa (30) in Jardela (41) premagal ekvadorski Elemec (prva tekma 0:0), Atletico National pa je argentinski River Pl ate izločil šele po streljanju enajstmetrovk (8:7), potem ko je srečanje izgubil z 1:0. Prva finalna tekma bo 23. avgusta v Portu Alegre, povratna pa 30. v Medellinu.
Islandija - Švica 0:2
REJKJAVIK - V srečanju 3. kvalifikacijske skupine za nastop na nogometnem EP je Švica z 2:0 zmagala v Islandiji. Zadetke sta dosegla Adolfs-son (4, avtogol) in Turkyilmaz (17).
m
ŠPORT
NOGOMET / VČERAJ NA SEDEŽU MILANA URADNA NAPOVED
Vzrok neozdravljiva poškodba gležnja
MILAN - Marco Van Basten, za mnoge najboljši napadalec v svetovnem nogometu vseh Časov, je včeraj na sedežu AC Milan tudi uradno napovedal, da je zaradi kronične poškodbe gležnja njegove bleščeče nogometne kariere konec. Odločitev ni bila nepričakovana, o njej pa se je že dolgo govorilo, potem ko je večkrat prišlo do odložitve že najavljene vrnitve na mogometna igrišča.
30-letni Nizozemec (na sliki AP z zlato žogo najboljšega evropskega igralca) je bil v svojih desetih bleščečih sezonah enkrat proglašen za najboljšega nogometaša sveta, trikrat pa za najboljšega igralca v Evropi. Bil je nacionalni junak po evropskem prvenstvu leta 1988, ko je s svojimi nepozabnimi zadetki zagotovil Nizozemski evropski naslov, in dolga leta ljubljenec navijačev Ajaxa in Milana. Za nizozemsko nogometno reprezentanco je odigral 58 tekem (zadnjic je za tulipane nastopil oktobra 1992 proti Poljski) in dosegel 24 golov, v 143 ligaških tekmah za Ajax pa je dal 128 golov. Van Basten se je leta 1987 preselil k Milanu, kjer je z Ruudom Gullitom in kasneje še
s Frankom Rijkaardom tvoril nezamenljivo nizozemsko trojico, s katero so povezani številni Milanovi uspehi.
Zaradi izrednih iger pa je bil Van Basten tudi stalna tarča nasprotnikovih branilcev, ki niso izbirali sredstev, da bi ga zaustavili. Njegovi krhki gležnji Številnih udarcev niso zdržali in že decembra leta 1986 bi moral pod nož, vendar so operacijo odložili, ker so Ajax čakah pomembni nastopi v pokalu prvakov-Že v naslednji sezoni se je za 2, 3 mili]0' na dolarjev preselil k Milanu, toda p° pičlih petih nastopih gleženj ni več zdržal in Nizozemec je tokrat moral na operacijsko mizo. Dve leti kasneje je bn° na vrsti koleno, medtem pa je z Nizozemsko postal leta 1988 evropski prvak, z Milanom pa prvič italijanski prvak.
Zadnjic je uradno zaigral v finalu pokala evropskih prvakov med Oljanp1' queom in Milanom leta 1993, nato pa se je začela njegova trnova pot z novo operacijo desnega gležnja in dolgotrajno rehabilitacijo, ki pa je namesto ozdravitve prinesla konec blešCeCe nogometne kariere.
ODBOJKA / CETVEROBOJ V ATLANTI
Prvi finalist je Brazilija
Azzurri zlahka proti Japonski - Danes odločilna tekma z ZDA
ATLANTA - Brazilija je prvi finalist mednarodnega odbojkarskega Cetvero-boja v Atalanti. V prvem srečanju drugega dne je namreč s 3:2 premagal reprezentanco Zda, potem ko je v uvodnem kolu z enakim izidom odpravila Italijo. O drugem finahstu bo odločalo današnje srečanje med Italijani in Zda. »Azzurri« so včeraj brez težav s 3:0 (15:4,15:5,15:6) premagali Japonsko, H ji je na tem turnirju usojena vloga Pe-pelke. Zmaga Italijanov ni bila nikoli pod vprašajem. »Japonci so se v Atlanti predstavili s premladim moštvom, da bi se lahko enakovredno upirali prvorazrednim nasprotnikom, je po srečanju priznal kapetan italijanskega moštva Andrea Gardini.
Selektor Velasco tudi tokrat ni poslal na igrišče Andreo Gianija, ki ba bo danes proti Zda zanesljivo lahko igral.
Standardnega podajaca Tofolija je v tem srečanju zamenjal mlajši Meoni, kot glavni tolkaC v diagonali s po-dajacem pa je v tretjem setu zaigral Lu-ca Cantagalli, Id je kot je dejal Velasco na tem mestu lahko pogostejše zabijal iz druge linije.
Italia-Japonska 3:0 (15:415:515:6)
Italija: Meoni, Bernardi, Bovolenta, Zorzi, Cantagalli, Gardini, Gravina, Bracci, Papi. Niso igrah Giani, Pasinato, Tofoli.
Japonska: Takahashi, Hirano, Otsu-bo, Sasaki, Mammo, K.Yamada, Hara-guchi, Ichihaski, Kamada. Ne: C.Yama-da, Murase. Kurinara.
Sodnika: Dalmir (Bra) in Blue (ZDA).
Vrstni red po 2. dnevu: Brazilija 4, Italija in ZDA 2, Japonska 0.
Danes: Japonska - Brazilija, Italija -ZDA.
H NOGOMET / DREVI V MILANUTl
Roberto Baggio prvič proti Juventusu
MILAN - Roberto Baggio drevi prvič proti Juventusu, odkar je prestopil k Milanu. Tradicionalna nasprotnika se bosta drevi (ob 20.30, neposredni prenos po Italia 1) potegovala za pokal Luigi Berlusconi v spomin na očeta Silvia Berlusconija. Medijsko napihnjeno srečanje je Cisto navadna prijateljska tekma, Ce vemo na primer, da je Juventus imel včeraj dva treninga, v Milan pa bo dopotoval šele danes, vseee-no pa vlada zanj veliko zanimanje. »Bojkoti-
ral« ga bo Gianluca Vialli, ki zaradi poškodbe ne bo igral-Stvar ni huda, a prvenstvo, ki se zaCenja cez dva tedna,je seveda pomembnejše. Trener Lippi bo pa lahko računal na Ravanellija in Jugoviča, ki bo nastopil kljub zlomu na levi roki.
Juventus si ne beli glave z rezultatom (važno je, da se izkažemo, pravi Lippi), Milan pa se mora pokloniti spominu na Berlusconijevega očeta in že-za-radi tega od igralcev pričakujejo boljšo igro.
PLAVANJE / EVROPSKO PRVENSTVO
NOGOMET / DREVI PROTI SCT OLIMPU1
Slovenijo bo zastopalo osem tekmovalcev
Pričakujejo vsaj tri uvrstitve v finale A
Prelomna tekma za Mariborčane
LJUBLJANA - Na Članskem evropskem prvenstvo v plavanju, ki bo od 22. do 27. avgusta na Dunaju, bo nastopila tudi osmerica slovenskih plavalcev. Vodstvo reprezentance pričakuje tri uvrstitve v finale A, med najboljšo osmerico, tekmovalci pa niso Zeleh napovedovati preveč in bodo raje presenetili z dobrimi dosežki.
Na Dunaju bodo nastopili: Igor Majcen, Metka Sparavec, Tanja Drezgic, Alenka Kejžar, Jure BuCar (vsi so izpolnili 100-odstotno normo), Nataša Kejžar (plavala je 0.22 odstotka slabše od norme), Nace Majcen in Marko Milenkovič. Slednja nista izpolnila norme, vendar je strokovni svet po krajši razpravi odločil, da vendarle odpotujeta na EP. Norme so določili tako, da še zagotavljajo uvrstitev med najboljšo šestnajsterico. Za tekmovalce bodo skrbeh trenerja Ciril Globočnik in Dimitri ManceviC, vodja poti Bogdan Čepic in fizioterapevtka Vesna Ferhc. Na Dimaju bo Slovenija imela tudi enega sodnika, to bo Miroslav Smerdu.
Reprezentanti so imeli v pri-
pravljalnem obdobju dobre razmere za vadbo. Pozimi so bili zelo zadovoljni s treningom v Sieni Nevadi, zato so bih razočarani, ko jim v Španiji niso tudi za zaključek priprav zagotovih boljše termine za trening in je tam vadila samo Metka Sparavec. Zato sta BuCar in Igor Majcen trenirala v Font Romeu v Franciji, Tanja Drezgic je bila na Reki, drugi potniki na EP pa so trenirali v Radovljici. Kot je poudaril Globočnik, bo izredno pomemben dopoldanski nastop, saj bo popoldne lahko nastopila samo šetnajsterica najboljših v posamezni disciplini, za druge pa bo tekmovanja konec že dopoldan.
Igor Majcen, Alenka Kejžar in ženska štafeta 4 x 100 metrov kravl imajo možnosti za uvrstitev v finale A, BuCar in Sparavčeva bi lahko prišla v finale B, drugi pa si želijo izboljšati osebne rekorde. Ce jim bo to uspelo, potem se bodo najbrž lahko uvrstih vsaj v finale B. Na prizorišče evropskega prvenstva bo ekipa odpotovala v nedeljo, prvi nastopi pa slovenske plavalce Čakajo v torek.
Jasna Milinkovič
MARIBOR - Vodstvo nogometnega kluba Maribor Branik, ki sta ga predstavila direktor kluba Željko Fundak in trener prvega moštva Branko Horjak, je pred nocojšnjim derbijem Četrtega kroga letošnjega slovenskega državnega prvenstva, v katerem se bosta ob 20. uri na štadion v Ljudskem vrtu pomerila Maribor Branik in SCT Olimpija, pripravilo krajši pogovor z novinarji. Željko Fundak je med drugim poudaril, da vodstvo kluba ni zadovoljno z dosedanjim izkupičkom nogometašev v vijoličastih majicah v prvenstvu »deseterice«, saj je daleč slabši od pričakovanj, vendar v klubu že bijejo plat zvona. Vse sile so namreč usmerjene v nocojšnjo tekmo, ki bi morala biti prelomnica za mariborskega prvoligaša. Zmaga proti »večnemu« nasprotniku bi namreč dvignila mariborskim nogometašem prepotrebno moralo pred povratno tekmo predkroga pokala UEFA s Skontom, ki bo prihodnji torek v Ljudskem vrtu. Trener Branko
Horjak pa je med drugim dejal, da so slabi izidi v prvenstvu posledica spleta različnih okoliscih’ predvsem pa virusa, ki se je nenadno pojavil na dihalnih organih večine igralcev in poškodb-zaradi cesar moštvo še na nobeni tekmi ni nastopilo v popolni p°' stavi.
Tako Fundak kot Horjak sta tudi povedala, da so igralci, ki so lotos prišli v Ljudski vrt, okrepiN® za Maribor Branik, vendar se niso pokazali vsega, kar znajo. To velja zlasti za PejoviCa in Zirojeviča, & se v igri vijoličastih še »išCeta«-Morda bo na nocojšnji tekmi zan gral tudi kapetan Aleš Križan, 1° je bil dalj časa poškodovan, saj se
ni igral na nobeni prvenstven tekmi, z znanjem in izkušnjami pa bi prav gotovo veliko prispeva1 k čvrstejši obrambi Mariborčanov-
Na pogovoru smo tudi zvedeli) da je klub do vseh igralcev porav nal obveznosti in da so zapisi v Delu, Ceš da naj bi Horjaka za menjal Pero Nadoveza, izmišljem Zmago Gomzi
KOŠARKA / ZAČETEK SEZONE ZA ZDRU2ENO EKIPO
Jadranovci se že vestno pripravljajo za nastop v B ligi
Po fakultativni vadbi zdaj nabiranje kondicije - Kristjan Rebula hitro okreva Oberdanu bo pomagal Vitez - Prvi uradni nastop 1.9. na 2. turnirju TKB
Košarkarsko prvenst-0 B lige se bo letos piCelo 23. septembra, puranovi fantje pa so že a delu (na sliki Foto ^oma). Priprave so se uradno« začele takoj j Velikem Šmarnu, to-a večina igralcev se po-j' že od 3. avgusta, ko je T16! novi trener Andrej remec na sporedu „ ultativno individual-n° vadbo.
dejstvo, da se je eeina igralcev (med nji-p1 tudi novi nakup Joe ulavita, op. ur.) ude-
Novi bener Andrej Vremec
iezua neobvi Priprav, cep ^ njih nih
zahteval, kaj
0 fantje ze' kar je se
zadovolj”
Jnžka sezon hodo
padli z dosti močnejšimi nasprotniki kot v lanskem zmagoslavnem tretjeligaškem prvenstvu. Trener Vremec je na sredinem prvem treningu seznanil igralce s programom vadbe. Do spetembra bodo jadranovci trenirali praktično vsak dan, polovica treninga bo namenjena nabiranju moči, polovica pa vadbi v dvorani. Navijači bodo lahko težo novega moštva prvič »stehtali« na 2. turnirju Tržaške kreditne banke, ki ga bo Jadran v tržaški športni palači organiziral 1. in 2. septembra, na njem pa bodo poleg združene ekipe predvidoma nastopili še dru-goligaš Cividale, ameriško potujoče moštvo Rod Island University in hrvaški prvoligaš Rijeka. V primera, da v športni palači ne bi pravočasno dokončali obnovitve poda, bo turnir v dvorani Ervatti. Sicer pa je Vremec napovedal, da bo Jadran do začetka prvenstva odigral osem do devet kontrolnih sreCanj, med nasprotniki pa bosta tudi videmski Bi li-gaš Latte Carso in slovenski prvoligaš Rogaška Slatina. Tik pred pričetkom ligaških bojev bo Jadran TKB skupaj z obema moštvoma Latte Carso (BI in Cl liga) ter tržaškim Don Boscom sodeloval tudi na tradicionalni trofeji Del Ne-gro.
Igralci za zdaj dobro prestajajo napore. V Članskem moštvu je ta Cas osem igralcev, ki vadijo skupaj z mladinci. Sandi Rauber se bo soigralcem pridružil v po-
nedeljek (a se je udeležil fakultativnih treningov), Kristjan Rebula pa še ni saniral poškodbe kolenskih vezi, vendar je dobra vest ta, da bo predvidoma okreval že novembra meseca in ne komaj januarja, kot je kazala začetna prognoza. Trener Vremec je v domačem krogu našel odgovor na vprašanje, kdo bo drug organizator igre. Deanu Oberdanu bo v tej vlogi namreč pomagal Boris Vitez. Skupaj z jadranovci trenira tudi Jan Budin, Cigar usoda je še neznana, odvisna pa je od milanskega Ste-fanela.
»Jan je trdno odločen ostati eno leto v Trstu. Zdaj je vse odvisno od Stefanela. Lahko nam ga posodi, ali pa mu prepreči, da igra. Mi bi Jana seveda z veseljem
sprejeli v svoje vrste,« je pojasnil predsednik Videni. Z Janom bi se lahko Jadran po ocenah vodstva potegoval za eno prvih šestih mest v ligi, tudi brez njega pa je moštvo dovolj solidno, da ne bi smelo imeti težav z obstankom.
»Upamo, da se bomo rešili pred začetkom povratnega dela,« pravi Vi-doni, ki si skupaj z ostalimi odborniki prizadeva, da bi moštvu zagotovil še enega sponsorja. Že na 2. turnirju TKB se bo vsekakor začela delitev abonmajskih izkaznic. Celoletna (16 tekem v športni palači) bo veljala 140.000 lir, višješolci pa bodo morali odšteti le 70.000 lir, za mlajše pa bo vstop v dvorano prost. Imetniki abonmajske izkaznice bodo lahko še z majh-
nim prispevkom prišli do knjige, ki jo ob 30. obletnici košarke pri nas pripravlja Branko Lakovič in je tik pred izidom. Naprodaj bodo tudi podporne izkaznice. Domače tekme bo Jadran TKB igral ob sobotah, s pričetkom ob 20.30. V športni palači bodo jadranovci imeli tudi en trening in sicer ob Četrtkih.
Sicer pa se bo uradni del sezone za društvo pričel že konec tega tedna, saj bo trener Vremec jutri z mladinsko vrsto odpotoval v Maribor, kjer bo Jadran nastopil na močnem enodnevnem mladinskem turnirju, na katerem bodo sodelovala še slovenska moštva BVVC Maribor, Slovan Ljubljana in Smelt Olimpija Ljubljana. (ak)
^CjADRANJE / CONSKO TEKMOVANJE V RAZREDU LASER IN EVROPA V TR2ICU
Popolno zmagoslavje Siene in Čupe v>evnx»
Od 13. do 15. t.m. je bila v Tržiču ISVOC) organizirana šesta conska regata laser v sklopu trofeje Parovel - Pellicani -Alberti - Colussi za razrede evropa, laser, ^20, 470 ter snipe. 82 tekmovalcev porazdeljenih po raznih kategorijah se je v posamičnih razredih pomerilo v štirih od Šestih predvidenih preizkušenj na regat-Jtem polju trapezoidne oblike. V nedeljo Je brezvetrje onemogočilo vsakršno Preizkušnjo, v ponedeljek je zmeren južni Veter (do 4 m na sekundo) omogočil dve Preizkušnji, v torek pa je zmerno močna hurja (do 8 m na sekundo) zaključila prav tako z dvema preizkušnjama letošnjo izvedbo te regate.
Tokrat je bila slovenska jadralna flota bua nekako enakomerno porazdeljena na štiri Sirenine ter štiri Cupine tekmovalce, ki so se odlično odrezali tako v razredu laser kot v razredu evropa. V razredu la-aer je v konkurenci 20 tekmovalcev standard (starejši) po skoraj dvoletni odsotno-sti z regatnih polj pozitivno presenetil Cu-Par Danijel Toscano (med drugim je bil državni mladinski podprvak v razuredu laser radial leta ’90). Osvojil je namreč zelo dobro drugo mesto in svoj nastop tako-e komentiral: »Po dolgem premoru sem
se ponovno odločil za tekmovalno udejstvovanje ter pri klubu pričel s treningi. Ze konec meseca pa nameravam nastopiti na državnem prvenstvu v Otrantu«. Na sedmem mu je sledil izvrstni Aleš Omari (Sirena), ki je s tem rezultatom tudi zmagal med mladinci, negativno pa je tokrat presenetil Mitja Bužan (Cupa) s komaj 12. mestom. Kristjan Kovačič (Cupa) je v razredu radial osvojil šesto mesto.
V razredu evropa pa so naši tekmovalci pripravili izjemno presenečenje in osvojili prva štiri mesta. Prvi je bil Miran Guštin (Sirena) pred Mauriziom Benčičem (Cupa), Paolom Tomšičem (Sirena) in Da-riom Košuta (Sirena). Za popolen slovenski monopol v razredu evropa vsi zasluzijo izredno pohvalo. Kot zanimivost lahko navedemo tudi podatek, da je Mau-rizio Benčič (ki je med drugim Cupin trener) jadral z veC kot 10-letno jadrnico, ki je v zadnjem Času predvsem služila kot zbiralnik smole in iglic s Cupinih smrek.
Slovensko »floto« že Čakajo nove bitke, o katerih bomo poročali konec tega meseca ob priliki letošnjih državnih prvenstev.
Končni vrstni red
Laser standard: 1. Andrea Nieverov (SVOC), 2. Danijel Toscano (Cupa), 3. Ste-
fane Rivoli (SCA).
Laser radial: 1. Nieverov Larissa (SVOC).
Evropa: 1. Miran Guštin (Sirena), 2. Maurizio Benčič (Cupa), 3. Tomšič Pavlo (Sirena).
Razred 420: 1. Priamo-Tomasin (SVOC).
Razred 470: Kantoni - Pontonutti (SVOC).
Razred snipe: Michel - Michel (SVOC)
(Domeniš)
NOVICE
Prvi gol Massara v japonski nogometni ligi
TOKIO - Daniele Massaro je v drugem prvenstvenem nastopu na Japonskem dosegel svoj prvi gol. S strelom z glavo naravnost v mrežo in s podajo soigralcu Terujošiju Itu je odločilno pripomogel k zmagi z 2:1 svojega moštva Shimuzi Pulse proti moštvu Urawa Red Diamonds. Rekorder po številu doseženih golov (24) v japonski ligi Salvatore Schillaci v prvih dveh kolih ni igral zaradi poškodbe.
Zanini osvojil pokal Bemocchi
LEGNA GO - Stefano Zanini je zmagovalec 77. kolesarskega pokala Bemocchi, na katerem so nastopili vsi najboljši italijanski kolesarji, ki se potegujejo za nastop v državnem dresu na svetovnem prvenstvu v Kolumbiji. Pokal Bemocchi šteje kot druga preizkušnja za lombardski triptih, ki običajno odloča o tem, kdo bo nastopil na SP, letos pa to le delno velja, ker bo prvenstvo šele oktobra meseca.
Zanini je bil v Sprintu šestih kolesarjev hitrejši od Di Basca in Missaglier. Proga je merila 209 km, prevozili pa so jo v 4 urah 58 minutah 10 sekundah s povprečno hitrostjo 42, 2 km na uro.Vrstni red: 1. Stefano Zanini; 2. Alessio Di Basco; 3. Gabriele Missaglia; 4. Flavto Vanzella; 5. Roberto Pistore itd.
Igor Štoka se je na turnirju Generali prebil do četrtfinala
Na teniškem turnirju »Half Pipe Cup«, ki ga je v Trstu organiziral Circolo Generali, je sodeloval tudi Član Gaje Igor Stoka, ki se je v močni konkurenci prebil vse do Četrtfinala, v katerem je zaradi poškodbe na nogi predal dvoboj z Vascottom. Pred tem dvoobjem je Stoka premagal Santarellija, Di Pretora in Nicolinija. Turnir je bil namenjen tudi igralcem kategorij C3 in C4, kar daje dosežku nek-lasificiranega Stoke še večjo težo. Končni zmagovalec je bil elan TC Triestino Andrea Ravalico, ki je v finalu s 6:2, 6:2 odpravil Diega Ziodata.
Lokostrelci Našega praporja in Zarje v Tomeču
Lokostrelci Našega prapora in Zarje bodo v nedeljo v TolmeCu sodelovali na deželnem turnirju v poljskem lokostrelstvu.
To bo zadnji nastop v zvrsti hunter & field pred zimskim premorom, ko se bodo spet začela dvoranska tekmovanja. V TolmeCu bodo poleg tekmovalcev iz naše dežele predvidoma nastopih tudi lokostrelci iz Slovenije.
Totip
1, — prvi	X
drugi	12
2. — prvi	2
drugi	IX
3. — prvi	2
drugi	IX
4,— prvi	1
drugi	X2
5,— prvi	2
drugi	IX
6. — prvi	1
drugi	12
Danes igra za vas Totocalcio
Andrej
Vogrič
Pistoiese - Perugia 1 Lucchese - Ancona 1 Bologna - Verona 1X2 Forfi - Foggia 1X2 Como - Pescara IX Reggina - Chievo 1 Monza - Padova X2 Fiorenzuola - Brescia 2 Ascoli - Salernitana 1 Lecce - Cesena 1 P. Vercelli - Alessand. X2 Rimini - Spal	IX
Catania - Ati. Catania X
Andrej Vogrič (letnik 1966) je pri nas znan predvsem kot odbojkarski podajač, prej Vala, v zadnjih treh sezonah pa Olympie. Z Valom je nastopil v deželnih D in C2 ligi, a tudi v Cl ligi, z Olympio pa v C2 ligi. Preden se je posvetil odbojki, pa je bil med začetniki lokostzrelstva pri Našemu praporu. Je tudi član smučarskega odsega Olympie, s katerim nastopa tudi na uradnih tekmovanjih, v poletnih mesecih pa se intenzivno ukvarja z malim nogometom. Pri SZ Olympia je tudi klubski tajnik.
Obvestila
ZSSDI,
obveSCa, da bo urad v Gorici zaprt do 20. t. m.
KK BOR
obveSCa, da bo v ponedeljek, 21. t.m., ob 19.30 na Stadionu l.maj sestanek staršev in mladih košarkarjev, ki bodo 27. t.m. odpotovali na enotedenske priprave v Radence.
SZ SLOGA in SD BREG
obveščata starSe, da so tečajniki nameščeni v Mežici v hotelu Peca; tel. 00386/602/35123 ali 35177 ob urah obedov.
® RAI 1
	Jutranja oddaja Unomat-
	fina, (7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00) dnevnik
	Nan.: Očetov pes
	Film: 11 ragazzo dai ca-pelli verdi (fant., ZDA ’48, r. J. Losey), vmes (11.00) dnevnik
	Poletna oddaja Verde mattina estate
	Vreme in dnevnik
D	Nan.: La signora del We-st (i. J. Seymour)
	Dnevnik
	Film: Le coppie (kom.. It. 70, i. A. Sordi, M. Vitti)
	Mladinska oddaja Solle-tico, vmes risanke
	Dnevnik, nato informacije o prevoznosti cest
	Nan.: Alf
	Variete: Poletje v Luna Parku
	Vreme, dnevnik in šport
	Film: VVaterloo (vojni, It-Rusija, r. S. Bondarčuk, i. R. Steiger, O. VVelles)
	Dnevnik
	Nan.: Ai confini deli’ al-dila (i. J. Di Acquino)
	Dnevnik, zapisnik, horoskop in vreme
	Danes v Parlamentu
	Dok. Videosapere: Filozofija in aktualnost
	Aktualno: Sottovoce
	Dok.: Creare immagine
RAI 2
6.30 7.20 8.05
9.30
11.30
12.00
12.10
13.00
Nad.: Atto d’ amore Dok.: V kraljestvu narave Variete za najmlajše Quante storie!, risanke Nan.: Lassie, 9.55 Saran-no famosi, 10.45 nad. Se-crets
TG2-33,11.45 dnevnik Risanke
Nan.: L’ are a del dottor Bayer
Dnevnik in vreme
Variete: Quante storie Di-sney, risanke Nad.: Paradise Beach. 14.45 Santa Barbara Dnevnik
Nan.: La grande vallata Dnevnik
Nan.: Zdravnik med medvedi Šport in vreme Sereno Variabile Nan.: Hunter Dnevnik in šport Risanke: Go-Cart Variete: Vita da cani (vodi Jocelyn)
Dnevnik in vreme Fiom: Sfida ali’ OK Cor-ral (vestern, ZDA ’57, i. B. Lancaster, K. Douglas) Komedija
^ RAI 3
6.00
8.40
9.10
11.00
12.30
12.35
14.00
14.30
18.45
18.55
19.50
20.30
22.05
22.30
22.55
23.50
0.30
8.30 Jutranji dnevnik, informacije, vreme Videosapere: Vodič za izbiro fakultete Film: Seguendo la flotta (glas., ZDA ’36)
Šport: EP v vaterpolu (2) Dnevnik
Film: II castello sulle Hudson (dram., ZDA ’40, i. A. Sheridan)
Deželne vesti, dnevnik Šport: motokros, SP v kanuju, skoki v vodo Aktualno: Mesec branja Vreme, dnevnik, deželne vesti
Šport: EP v vaterpolu, Italija-Grcija, moški Film: Giustizia criminale (dram., ZDA ’90, i. F. VVhitaker, J. Grey)
Brividi ultimo minuto Dnevnik, deželne vesti Nan.: Separazione Operne arije in zgodbe Dnevnik, pregled tiska, kultura in vreme
© RETE 4
7.20
7.45
14.00 15.05
17.00
20.30
22.35
0.30
Nan.: Tre nipoti e un maggiordomo Nad.: Piccolo amore, 8.30 II disprezzo, 9.35 Rubi,
10.30	La donna del mi-stero 2, 11.15 Senza pec-cato, 12.20 nan. La časa nella prateria, vmes
(11.25.13.30)	dnevnik Nad.: Sentieri
Film: Ridera (Cuore mat-to) (glas., It. ’67)
Nan.: Donne pericolose, 18.00 A cuore aperto,
19.30	nad. Senza pecca-to, vmes (19.00) dnevnik Film: Chi si fenna e per-duto (kom., It. ’60, i. Toto, P. De Filippo)
Film: Perche quelle Strane gocce di sangue...? (krim., It. ’72, i. E. Fene-ch, G. Hilton). vmes
(23.30)	dnevnik Pregled tiska
|s| CANALE5
	Na prvi strani
	Nan.: Časa doke časa
	Film: Tipi da spiaggia (kom., It. ’60)
	Nan.: Una bionda per papa, 12.00 Robinsonovi, 12.30 Časa Vianello
	Dnevnik TG 5
	Lezioni private
	Nad.: Beautiful, 14.10 Amarsi
	Nan.: Pappa e ... ciccia, 15.30 La tata
	Otroška oddaja, vmes risanke in nanizanka
	Kviza: Ok, il prezzo e giusto!, 19.00 La mota della fortuna
	Dnevnik TG 5. vreme, 20.25 Paperissima sprint
	Nogomet: Milan-Juventus
	Dnevnik
	Nan.: New York Police Department
	Nočni dnevnik Tg5
20.25
20.30
RAI 3
slovenski
program
Risanka: Filip Dnevnik
IT SLOVENIJA 1
B	Delfin Flipper, 4. del amer. nanizanke
m	Moja enciklopedija živali, 10. oddaja: kameleon
	Roka Rocka - MTV Un-plugged: Roxette
	2e veste
	Poročila, VS
B	Film tedna: Nasilja ni bilo, ponovitev
	TV dnevnik 1
B	Učimo se ročnih ustvarjalnosti, 33. oddaja
	Pasje mesto, kanadska risana nanizanka. 29/32 del
	Kate in Allie, 11. del angleške serije
	TV nocoj
	Risanka
	TV dnevnik 2, vreme, šport
	Fant iz kluba Flamingo, ameriški barvni film 1984
	Turistična oddaja
	TV dnevnik 3, vreme
	Šport
	Sova
	Brooklvnski most, 20/22 del ameriške nanizanke
	Seaquest, 19. del amer. nanizanke
	Brane Rončel izza odra, ponovitev
ITALIA1	|r SLOVENIJA 2
	Otroški variete	
	Nan.: Le strade di San Francisco	
	Odprti studio	
	Šport studio	
	Variete za najmlajše	
	Film: 11 bello il brutto il	
	cretino (kom.. It. ’67)	
	Nan.: Magnum P.L. 18.00	
	Tarzan	
	Variete: Bravissima	
	Nan.: Miami Beach	
	Odprti studio, vreme,	
	19.50 Šport studio	
	Variete: Nati per vincere	
	TV film: Un’ americana a Parigi (kom., ZDA ’93, i. C. Sellecca, E. Marinaro)	
	Film: Steel justice (fant., ZDA ’87, i. R. Cox)	
	Variete: Speciale cinema	
■m	Italia 1 šport	
IBfJ Variete: Bravissima		
	Nan.: Moj prijatelj Ricky, 2.00 Baretta	■
Forum Strta srca O,
Helenine oči,
18. del francoske nadaljevanke Omizje
Sova, ponovitev TV dnevnik 1 Regionalni studio Koper Znanje za znanje, učite se z nami TV dnevnik 2, vreme, šport
Podeželski utrip, angleška nanizanka, 4/10 del Človeška žival, angleška poljudnoznanstvena serija, 2/6 del Koncert simfonikov RTV Slovenija (Mozart. Schumann)
Hladni narezek,
francoski film (1979)
S TELE 4
A KANALA
13.30
20.30 21.45
19.30, 22.25, 0.25 Dogodki in odmevi TV film: Shaft (krim.) Nan.: Maguy
($) MONTECARLO
14.00
14.20
19.45
20.35
23.30
18.45, 20.35, 22.30, 24.00 Dnevnik, 13.30 Šport Šport: EP v plavanju Dok.: Albatros Film: Un videotape per 1’ assassino (krim., ’88)
Film
	Spot tedna,A-shop
	Luč svetlobe, ponovitev
	Kdo je ubil njenega moža?, ponovitev filma
	Vreme, risanka
	Luč svetlobe, 493. del
	Bemiy Hill, 5. del
	Obalna straža, 20. del
rJIRi	Vreme
jflB	Teden na borzi
j§	Prave krogle, ameriški film
	Charlie Parker, 1. del
5*8	Učna leta, 24. del
j®	Dracula, 1. del serije
m	Živeti danes - Prgišča pekla
Ul Koper
	Euronevvs
	Slovenski program: Poletni studio 2
	Primorska kronika
	Vsedanes - tv dnevnik
	Arktična odiseja, dokumentarni film
	V ospredju, avtor Bruno Agrimi
	Srečanje z zgodovino -avtor Ezio Giuricin
	Večer Jazz v S-l: »Ljubljana Jazz Selection«
	TV dnevnik
	Ameriški avtorji Karl Sandburg Leteči zdravniki, nan.
EEMF Avstrija 1
11.25
13.00
13.25
13.50
14.05
14.35
15.00
15.25
15.35
16.20
17.10
17.35
18.05
19.00
19.30
20.00 20.15
21.50 22.20
23.25
23.30
Housesitter, ameriška komedija Tiny Toon Mila Superstar Smrkci Evvoks
Ko so živali zapustile gozd
Kremenčkovi Mini čas v sliki Vesoljska ladja Enterprise -nova generacija,
Obalna straža: Romantični konec tedna Strašno prijazna družina: Nebeška ideja Zlata dekleta:
Dražba
Prijetna trojica:
Otroci
Pri HuxtabIovih: Huxtablov hotel za hrčke Cas v sliki, kultura Pogledi od strani Njen alibi, ameriška kriminalka Nogomet
Podkupljivi so vsi. ameriška kriminalka, 1992 Cas v sliki Millerjevo križišče, ameriški gangsterski film Režija: Joel Coen Ameriško velemesto v času prohibicije. Irski gangster Leo obvladuje prostitucijo, igre na srečo in celo policijo. Svetovalec in prijatelj Tom ga svari, naj ne začne prepira s stremuškim magij-




01.20
01.45
03.30
05.15
Strašno prijazna družina Dobrodošli v Avstriji, ponovitev Millerjevo križišče, ponovitev Obalna straža
raHEF Avstrija 2
m	Videostrani
	Vreme
	Cas v sliki
	Vsak dan s Schiejokom, ponovitev
HVA	Goreča obala
	Šport
	Šiling
	Cas v sliki
	Tekmeca: Kupčije z Napoleonom
	Pravica ljubiti
	EP v plavanju
	Cas v sliki
	Dobrodošli v Avstriji
	Zvezna dežela danes
	Cas v sliki, kultura
	Šport
	Derrick, nemška nanizanka
	Stefan Frank: Njuna sreča se je začela z lažjo
	Cas v sliki
	Vera. denar in kič
	Rimski čudež, kolumbijsko-španski film film
	Pogledi od strani
	Videonoč

Slovenija 1
5.00,	6.00.6.30, 7.30, 8.00,
9.00,	10.00, 11.00, 12.00,
13.00,	14.00, 18.00, 19.00,
21.00,	23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Radio plus; 9.35 Turistični napotki; 10.30 Pregled tiska; 11.05 Petkovo srečanje in Glasbena oprema; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 14.30 Poslovne informacije; 15.00 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.05 Studio ob 17-ih; 18.25 Gremo v kino; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Oddaja za pomorščake; 20.30 Slovencem po svetu; 22.30 Informativna odd. v tujih jezikih; 23.05 Nokturno.
Slovenija 2
6.30,	7.30, 8.30, 9.30,
10.30,	11.30, 12.30, 14.30,
16.30,	17.30 Poročila;
19.00	Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Zvezdni pregled; 8.00 Poslovne zanimivosti; 8.15 Rekreacija; 9.10 Koledar prireditev; 11.00 Country glasba; 11.50 Vreme;
12.00	Opoldne; 14.00 Drobtinice; 14.45 Gori. Doli. Naokoli; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.40 Petkova centrifuga; 17.35 Obvestila; 17.50 Šport;
19.30	Stop pops in novosti; 21.45 Igra; 22.20 Heavy metal.
Slovenija 3
7.00.	8.00, 9.00, 10.00, ll.ro, 12.00, 13.00, 14.00,
18.00,	22.00 Poročila; 8.05 Izobraževalni program;
10.05	Izbrana proza;
11.05	Reprize in soočanja; 12.05 Igramo in pojemo; 13.05 Zborovska glasba; 13.40 Glasb, tradicija; 14.05 Gymna-sium; 15.00 Šanson; 16.05 Od uverture do plesa;
17.00	Solistični koncert;
18.05	Odlomki iz opere Čarobna piščal; 19.30 Kje poleti ustvarjajo; 20.30 Koncert festivala Ljubljana 1995; 22.30 Igra; 23.55 Lirični utrinek.
Radio Koper
(slovenski program)
(Srednji val: 549 KHz, UKV 88,6,96,4,100.3,100.6,104. 3,107.6)8.30, 9.30, 10.30,
13.30,	14.30,19.00 Poročila; 12.30, 17.30 Dnevnik;
6.00	Glasba, koledar;
6.30	Osmrtnice: 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska;
7.40	OKC obveščajo;
7.45	Evergreen; 8.00 Modri val; 9:00 Servisne Informacije, prireditve; 9.10 Od vrha do dna;
9.45	Za in proti; 10.45 Kviz rubrika; 11.00 Aktualno in zanimivo; 12.30 Opold-nevnik; 13.00 Daj, povej... kontaktna odd.; 15.30 Dogodki in odmevi;
16.00	Glasba po željah;
16.45	Informativni servis;
17.30	Primorski dnevnik; 18.00-1.00 Glasbeni izbor.
Radio Koper
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30. 10.30,
13.30,	14.30, 16.30. 17.30, Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 6.45 Prireditve; 8.05 Horoskop;
8.40	Telefonski kviz; 9.00 Pred naše mikrofone; 9.50 Izbirali ste; 10.00 Pregled tiska; 10.05 E. Gallet-ti; 10.35 Souvenir d'ltaly;
11.00	Med vrsticami;
11.30	Aktualnosti; 12.00 Ballo e bello; 13.00 G\o-sba po željah; 14.00 Turistična odd.; 14.50 Singl® tedna; 15.00 Discoteca sound; 16.00 Modri val; 18.45 Folk studio; RMI.
R. Glas Ljubljane
5.15,	7.15, 10.15, 13.15-
14.15,	17.15, 19.15 Novice; 7.35 Vreme; 8.15 Napoved; 9.30 Kam danes;
11.00	Anketa; 12.00 BBC Novice; 12.15 Šport; 14.05 Pasji radio; 15.15 RGL komentira in obvešča;
16.10	Spoznajmo se;
17.00	Nemščina; 18.30 Evropa v enem tednu;
20.00	Rock; 1.00 RGL žur.
Radio Kranj
9.00,	14.00, 18.00 Gorenjska včeraj, danes, jutri;
5.30	Dobro jutro; 7.40 Pregled tiska; 10.40 Informacije, zaposlovanje; 12.30 Osmrtnice, zahvale; 13.00 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 19.30 Večerni pr.
Radio Maribor
6.00,	8.00, 9.00, 10.00,
11.00,	12.00, 13.00, 14.00,
15.00	Poročila; 17.00,
19.00	Dnevnik; 6.05 Kmetijski nasveti; 6.15 Horoskop; 6.45 Pregled tiska;
7.00	Kronika; 9.05 Štajerske miniature; 10.05 Evropa; 11.45 Infoservis; 12.10 Mali oglasi; 13.05 Kadar boš na rajžo šel; 14.00 Osmrtnice, obvestila;
15.10	Kmetijski nasveti;
15.30	Dogodki in odmevi;
16.00	Želeli ste; 17.30 Osmrtnice, obvestila;
18.00	Skriti kotiček; 19.30 Po domače; 20.00 Petkovi akvareli;23.15 Nočni pr-
Radio študent
0.00 Radio Kaki; 11-00 Borzni parket; 14.00 Kulturne recenzije & Napovedi; 15.00 OF; 19.ro TB: V okovih - Hard Sunshine Gore; 21.00 Te amo Guba!; 22.00 Idealna godba B. Benigarja - The De-dication Orchestra.
Radio Trst A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnikom 10.00, 14.00,
17.00	Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Afera Hreščak v tržaškem občinskem svetu; 8.40 Glasba, vmes (9.15) Pravljični kotiček; 10.10 Trieste Prima 1994; 11-30 Odprta knjiga: Mesto v zalivu (B. Pahor, r. M. Kravos, 17.); 12.00 Stari časi družabnosti; 12.40 Slovenske ljudske pesmi-’ DPZ iz Domžal; 13.45 šte-verjan 95; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Filozofi in literati; 14.30 Soft mušic;
15.00	Poletni mozaik;
17.00	Kulturna kronika;
17.10	Klasični album;
18.00	Kulturni dogodki;
18.30	Glasba za dobro voljo; 19.20 Napovednik.
Radio Opčine
11.30. 15.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 17.00 Izmenično Venus in Roz' poke časa in življenja; 18.15 Over noise.
Radio Koroška
18.10-19.00 Kulturna obzorja.	y
	
SLOVENIJA	

^OGRAM abonmajskih predstav
V SEZONI 95/96:
VeUKI ODER:
E^Dfago Jančar: HALSTAT, režija Franci
^l^an Anouilh: SKUSNJA, režija Dušan
j,aW. Shakespeare: OTHELLO, režija Vito
f Jean Genet: BALKON, režija Damir Zla-ar - Fray
JaW, ig, avgusta, ob 10. uri bo pred gledanem nastopilo ptujsko gledališče Zato s ernedijo Petra Turrinija Krčmarica. Pred-ava govori o spogledljivi, pa vendar po-
šteni krčmarici Mirandolini, ki mesa glave vsem moškim. Igrajo: Vesna PemaCiC/Voj-ko Belšak, Tadej Toš, Gregor Gec, Rok Vihar, Barbara Vidovič, Masa Židanik, Zvone Lesnik, Anica Strelec in Vesna Tomšič.
TRNFEST 95
KUD FRANCE PREŠEREN
Danes, 18. avgusta, ob 21. uri bo v prostorih Kuda gledališka predstava Roka roko ubije v izvedbi teatra Nasa Kabinet. Roka roko umije, obe pa obraz. Ko pa, recimo, desna ubije levo, ostane le še ena, obraz pa potemtakem za vedno umazan. Igrata: Matjaž Javšnik in Drago Milinovic (na sliki).
Jutri, 19. avgusta, ob 21. uri bo v Kudu ple-sno-gledališka predstava Kdo je narisal Staniču skakalnico v izvedbi gledališča Fo-urklor. V tej idilični pesnitvi o odraščanju v podalpski deželi nastopajo: Brane Potočan, Jana Menger, Sebastijan Starič in Dušan Teropsic.
Koproducenta Trnfesta '95 sta OSI - Slovenija in SOU Ljubljana, podprla pa ga je tudi Mestna občina Ljubljana.
[fURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
edalisce Verdi - Dvorana Tripcovich ednarodni festival operete 1995
s a8ajua gledališča Verdi bo zaprta do 12. Ptembra. Od tega datuma dalje bodo na polago novi abonmaji in eventuelne re-ervacije preostalih prostih mest.
Prad sv. Justa
K-Ulo
'{nedeljo, 20. t.m., ob 21.00 »II re leone« v ^ 1994), režija R. Allers in Rob Minkoff; Ponedeljek, 21. t.m., ob 21.00 -»La carica 101« (1961-1994), režija VVolfgang
Wainvvright.
§9B1SA
Q°nski grad
3- do 9. septembra bo na sporedu Alpe r'a Puppet festival.
koroška ________________________
q (l?tn° gledališče: jutri, 19. t.m. ob 20.00 -mzet »Carmen» opera v francoščini.
^IPRIMOŽ
^ulturni dom: danes, 18. t.m., ob 20.30 -ncert ansambla Korotan in MePZ Danica.
KAPLA
r* Resmanu v Podpeci bo jutri, 19. t. m., ob
VIDEM
Poletne prireditve
Palača Morpurgo: v Četrtek, 24. t.m., ob 18.30 - Koncert - Rossinijeva in Mozartova glasba.
Trg Matteotti : jutri, 19. t.m., ob 21.30 - Skupina The Terem Quartet (Petrograd)
V soboto, 26. t.m., ob 21.30 - opera »Don Pa-squale» in v torek, 29. t.m., ob 21.30 - Koncert ciganskih godb.
Giardino del Torso: danes, 18. t.m., ob 21.30 - Predvajanje filma »The Mask«; v torek, 22. t.m., ob 21.30 predvajanje filma »Naked«, v Četrtek, 24. in v petek, 25. t.m. bo na sporedu film »Speed«.
15. uri prireditev Delovne skupnosti »Koroška 95« z ogledom muzeja NOB, predavanjem Josepha Rauscha na temo »Partizanski bon na Koroškem«.
BELJAK
Kongresna hiša - Karantansko poletje: v nedeljo, 20. t. m., ob 20. uri koncert Litviskega nacionalnega simfoničnega orkestra.
RAZNE PRIREDITVE
SLOVENIJA
4- mednarodni fotografski na-
N TEČAJ EX TEMPORE j natečaju lahko sodelujejo fotografi ama-terji in profesionalci iz Slovenije in tujine, uvezen je katerikoli film (35 mm), ki zahte-a razvijanje E6 in ima največ 38 jmsnetkov. suk sodeluje z največ tremi filmi, ki jih pri-n^se s seboj. Filmi morajo biti poslikani na JrJttoCjl1 občin Idrija in Cerkno v soboto in edeljo (19. in 20.8.) do 20. ure. Tematika ni •nejena. Sprejem in označevanje zapakiranih filmov bo 19. in 20. 8. (6.00-12.00 in 14.00-20.00). Filme bo sprejemal fotograf "larjan Kurtanjek v nedeljo, 20.8., do 20.00 j'prostorih Foto M (Prelovceva Ib) v Idriji. •Razvijanje bo opravil organizator; udeleze-nnn Pri oddaji filma in prijavnice plača Trii™ razvijanja, okvirčke in poštnino, ncianska komisija bo med vsemi diapozitivi jzbrala ustrezno število za uradno projek-Ufio, ki bo v petek, 25.8., ob 20.00 v hotelu
Foto skupina
Idrija; tel. 065/72774.
POLETNA LIKOVNA SOLA (nadaljevalna)
(Rogaška Slatina, od 19. do 27. 8.) Namenjena je tistim likovnikom, ki bi radi izpopolnili svoje znanje. To je intenzivni osemdnevni tečaj, v katerem se udeleženci ne učijo risati, paC pa predvsem izraziti s Črto to, kar vidijo. Izhodišče je risanje geometrijskih teles v prostoru, nato pa risanje Človeške figure, ki je najprimernejša za raziskovanje večine likovnih problemov. Program obsega praktični in teoretični del. Celodnevnemu risanju bodo sledila predavanja in ogledi filmov iz zgodovine umetnosti ter predstavitve likovne ustvarjalnosti.
Informacije: Zveza kulturnih organizacij Slovenije, Stefanova 5, Ljubljana. Tel. 061/1259355,1262083.
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
IBST
"Musei di sera« (Večer v muzejih) sc'0'-	°b 20. uri bo dr. Lorenza Re-
•niti predavala o zbirki Antonina Rusco-zeju ln ^M'nee Opuich, ki jo hranijo v mu-
V torek, 29. t.m., ob 20.00 v mestnem muzeju Morpurgo (Ul. Imbriani 5) bo dr. Lorenza Resciniti predstavila kip Napoleona Bona-parteja Antonia Canove. Predvajali bodo tudi film »Maria VValevvska (ZDA 1937) in »La bella e la bestia (ZDA 1992).
Nocoj, ob 20.30, bo v ljubljanskih križankah nastopil
Litovski nacionalni simfonični orkester z dirigentom Jouzasom Domarkasom. Solistka na klavirju bo slovenska pianistka Sonja Pahor-Torre (na sliki).
Program: Grieg, Schonberg, Prokofjev.
	
SLOVENIJA	
ROGAŠKO GLASBENO POtFTJE ROGAŠKA SLATINA
Danes, 18. avgusta, ob 20.30 bo v zdraviliški kristalni dvorani nastopil APZ Tone TomsiC z zborovodjo Stojanom Kuretom.
BLED
Danes, 18. avgusta, ob 20.30 bo v župnijski cerkvi sv. Martina koncert klasične glasbe. Na-
Jutri, 19. avgusta, ob 20.30 bo v cerkvi sv. Martina nastopil Trio Lmvigana: Darko Brlek. klarinet, Igor Škerjanec, violončelo, Vladimir Mlinaric, klavir. Gosta: Volodja Balžarosky, violina, Cristoph Theiler, klavir. Program: Brahms. ŠKOFJA LOKA
Danes, 18. avgusta, ob 20. uri bo na mestnem hgu jazz koncert Alenke Godec.
HRVATINI
zevanje iz Cme na Koroškem in Zagreba ter Musische Aibeits Gemeinschaft iz Dunaja
PIRAN
Danes, 18. avgusta, ob 21. uri bo v piranskem križnem hodniku zaključni koncert piranskih glasbenih večerov. Nastopila bosta Marjan Trček, tenor, in Boris Šinigoj, lutnja Program: Dovvland, Puliti, Foscarini, Cacrini.
PRIJA
Danes, 18. avgusta, ob 20.30 bo na gradu-Gevverkenegg jazz koncert skupine Gre-entovvn jazz band.
stojta skupina Camerata Camiola Danes, 18. avgusta, ob 21. uri bo v zdravih- Danes, 18. avgusta, se bo ob 17.30 v kultur-skem parku v okviru festivala Okarina etno , nem domu začel dan glasbe na Festinvalu (fe-koncert Alfo Malagasy (Madagaskar). Nastopa stivalu kulturnih skupin invalidov). Nastojta-Joseph Rakotorahalahy s svojo skupino.	jo: Center Dolike Boštjančič, centra za izobra-
RAZSTAVE
SLOVENIJA
MODERNA GALERIJA
Razstava 21, MEDNARODNEGA GRAFIČNEGA BIENALA - LJUBLJANA je na ogled do 10. septembra v Modemi galeriji.
V	Mah galeriji je do 3. septembra na ogled razstava PETRE VARL-SIMONCIC z naslovom PITA MOJE MAME.
NARODNA GALERUA. Prežihova T
V	obeh zgradbah NARODNE GALERIJE je na-ogled razstava GOTIKA V SLOVENIJI; Slikarstvo in kiparstvo.
MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE. Celovška 23
Gotika v Sloveniji; razstavi Arhitektura in Nastanek, ogrožanje, reševanje likovne dediščine. NARODNI MUZEJ. Prešernova 20 Gotika v Sloveniji; Svet predmetov.
GALERUA lURUA. TrZažka 40 Na ogled je razstava skupine LEK : Veljko Aleksič, Tatjana Arh, Igor Boševski, Andrej Cvetko, Davorin Gros, Vincencija KonCan, Frida Lah-Gros, Mojca Plestenjak, Alojz Popelar, Jolanda VerSic-Zabjak.
MESTNI MUZEJ LJUBLJANA
V	Kulturno-informacijskem centru Križanke,-Trg francoske revolucije 7, je na ogled razstava fotografij popotresne arhitekture Branke Lapajne - DETALJ IN CELOTA.
JAKOPIČEVA GALERUA. Slovenska 9
Na ogled je pregledna razstava lesorezov iz obdobja 1935-1995 avtorja Lojzeta Spacala.
MESTNA GALERUA PIRAN
Razstava del bolgarsko-ameriskega avtorja CHRISTA je na ogled do 31. avgusta.
GRAFIČNI MUZEJ. ROGAŠKA SLATINA
Devetdeset grafičnih listov karikatur VVilliama Hogartha (1697-1764), londonskega slikarja in
bakrorezca, je na ogled do 9. 9.1995.
LIKOVNI SALON. CELJE
V	salonu je razstava Forma etema, ki predstavlja 18 mladih slovenskih umetnikov Akademije za likovno umetnost iz Ljubljane.
GALERUA EOURNA. Gregorčičeva 3
V	galeriji je razstava slik Žige Okorna. Razstava temelji na umetnikovi navzočnosti v galeriji. Obiskovalci so vabljeni k razgovom z umetnikom.
GALERUA SKUC. LJUBLJANA
V	galeriji je razstava fotografij Helen Sheenan (Irska) in Jožeta Suhadolnika. Razstava sodi v okvir 22. zasedanja mednarodnega sveta Amnesty International v Ljubljani. Mlada fotoreporterja razstavljata fotografije iz različnih kriznih Zarise (Dublin, Vukovar, Sarajevo, Mostar).
POKRAJINSKI MUZEJ. MARIBOR
Na ogled je razstava Filmska ustvarjalnost Metoda in Milke Badjura (na sliki) 1926-1965. GALERUA MEDUZA 2. PIRAN Na ogled je razstava grafik makedonskega umetnika Dimitra Mahdanova. Umetnik , ki je Študiral grafiko in slikarstvo v Ljubljani, se predstavlja s tridesetimi grafičnimi listi (na sliki: Perunika).
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST: Muzej Revoltella-Galerija moderne umetnosti (Ul. Diaz 27): do 10.9. razstavlja James Rosenquist; v Muzeju je na ogled tudi razstava o zavarovalnici Ganerali »Od orla do leva«.
Muzej Revoltella-Galerija v S.nadstr.
Do 21. t. m. bo odprta razstava ITALIA, ki sta jo pripravila Marco Belpoliti in Elio Gra-zioli v sodlovanju z Galerijo Continua iz S. Giminiana.
19.00 na
ogled razstava izkopanin antične Eble. Občinska galerija: na ogled je fotografska razstava »Soba in zavest«.
Milje - Sedež letoviscarske ustanove: danes, 18. t. m., ob 18. uri otvoritev razstave Luise Frausin Mineo in Michele Grassi.
Sesljan - Sedež letoviscarske ustanove: do 29. t. m. razstavlja Massimo Malipiero.
GORICA: V Pokrajinskem muzeju na gradu in v Coroninijevem dvorcu je do 31.12. odprta razstava »Ottocento di frontiera«.
V dvorani Deželnih stanov na gradu je do 17.9. odprta razstava Gotske cerkve v dolini SoCe in v Brdih.
Miramarski park- Konjušnica
Do 7.1.1996 je vsak dan od 9.00 do
ŠTANJEL: V Galeriji Lojzeta Spacala so na ogled do 30.9., poleg stalne zbirke, tudi novejša dela tržaškega umetnika. Urnik: od delavnikih 14-19 (razen ponedeljkov); ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10-12, 14-19.
KOROŠKA
CELOVEC: Deželna galerija: Do 10.9. bo na ogled razstava »Do danes-dve stoletji umetnosti na Koroškem«.
Škofijski muzej (Lidmanskygasse 10): odprt je do 15. oktobra.
BELJAK: Galerija Freihausgasse: na ogled je retrospektiva beljaskih umetnikov 1945-1995.
ŠENTJANŽ V ROŽU: K-k center, Stara sola: Do 15.9. je na ogled razstava Zorke Loi-skandl-VVeiss z retrospektivo slikarskih del »Od začetka do sedaj«.
TINJE: Galerija Tinje: Do 17.9. je na ogled stalna razstava lesorezov VVernerja Bergerja in sedemdelnega cikla Valentina Omana.
PLIBERK: Do konca septembra razstavlja VVerner Berg.
FJK

TRST
Grad sv. Justa
V	četrtek, 24. in v petek, 25. t.m., bo nastopil Frank Raya z reggage, blues, rap in rock skladbami.
V	torek, 29. t.m., ob 21.00 -
V	sodelovanju z Progetti di Allegria »Non entrate in quel castello«.
V	četrtek, 31. t.m., ob 21.00 -Nastop skupine Sirtos iz Grčije.
Miramarski park Luci in zvoki
Danes, 18. t.m., ob 21.00 in ob 22.15 «11 sogno imperiale di Miramare«.
Istočasno je v Konjušnici Miramarskega parka na ogled od 21.00 do 23.00 razstava izkopanin antične Eble.
PORDENON
V sredo, 13. septembra: Koncert Pina Danieleja skupno s kitaristom Pat Mathenyjem.
ZA RAZVEDRILO - ZANIMIVOSTI
22
Petek, 18. avgusta 1995
/
Horoskop
zapisal
B. R. K.
m.
<E
OVEN 21.3.- 20.4.: Na veliko se boste pripravljali na bližajoči se dogodek in se ga veselili kot otročiček. Ce skromno pričakujete majhno veselje, boste doživeli se več: veliko srečo.
BIK 21. 4. - 20. 5.: Nekdo vam bo ponudil možnost za dodaten zaslužek Čeprav vam denar ne smrdi, boste omahovali. Vase telo namreč potrebuje počitek, um pa sx'obodo.
DVOJČKA 21. 5. - 21. 6.: Prijazno pohvalo boste razumeli kot kritiko, zato boste nekaj Časa trmasti kot mula. Ko boste dojeli srž svoje občutljivosti, boste želeb slišati Se več.
RAK 22. 6. - 22. 7.: Nervozni boste in ne boste prav vedeli, kaj bi pravzaprav radi. NiC vam ne bo pogodu, hkrati pa se ne boste mogli dovolj ogreti za prav nobeno od toplih želja.
IEV 23. 7. - 23. 8.: Čeprav se boste poslužili bolj ab manj nedolžnih prevar, boste naj uspeh nadvse ponosni. Poskrbite vsaj za to, da tekmeci ne bodo izvedeb za nepošteno ozadje.
DEVICA 24 8. - 22.9.: Z nestrpnostjo se boste odzvali na predlog, ki naj bi bistveno posegel v vase delovne navade. Ker bo to predlog močnejšega, mu boste popustili.
TEHTNICA 23.9. - 22.10.: Presegb boste neko nezdravo navado. Na uspeh boste tako zelo ponosni, da ga boste glasno razglašali naokoli. Ce menite, da vas bo kdo posnemal, se motite.
ŠKORPIJON 23.10. - 22.11.: Odslej boste veliko bolj previdno izbirah nove znance. 2e prvega od njih boste presenetib z duhovito rešitvijo problema, ki mu Se sami niste videli dna.
STRELEC 23.11. ■ 21. 12.: Pred jesenjo boste skušali narediti nov življenjski načrt, zato boste veliko ur preždeti v samoti. Kombinirali boste nerealne zamisb z realnimi možnostmi.
KOZOROG 22. 12. - 20. 1.: Posvečali se boste sebi in svojim notranjim problemom, probleme drugih pa boste zanemarjali, kot da jih ni. Dokler jih gledate skozi svoje, jih res ni.
VODNAR 21.1. -19. 2.: Samokritično boste pregledali svoje življenje in dognati, da vas ne zadovoljuje. Zaželeti si boste sprememb. Začnite pri sebi, pa vam bo zagotovo uspelo.
RIBI 20. 2, - 20. 3.: Na delovnem mestu boste pripravljali revolucijo. Ker že vnaprej veste, da vam bo uspelo, boste nenavadno radoživi in optimistični. Razdelite slavo med druge.
OGROŽENE ŽIVALI
Afnarija, dolga dve oklavi
Sedem tisoč gibonov v ujetništvu
Giboni imajo zelo nenavaden, svojski krik. Oddajajo dolg, naraščajoč, oglušujoč hrup, Id ga je slišati skoraj tako kot protiletalsko sireno celo 15 kilometrov daleC. Nekateri jih imenujejo »pozabljene človeške opice«, ker so manj znani kot njihovi večji bratranci - gorile, šimpanzi, orangutani in ljudje. Pri tem so giboni verjetno najglasnejši od vseh primatov. Terrance Dillon Morin, ameriški zoolog in ustanovitelj posebnega centra na tajskem otoku Phuket, ki se ukvarja s spuščanjem živali, ki so bile vzgojene v ujetništvu, nazaj v naravo, s simpatijo imenuje krik svojih varovancev »afnarija, dolga dve oktavi«. Sosedom rejcev krotkih gibonov pa se zdi petje mnogo manj poetično.
»Včasih dobimo gibone od ljudi, ki so jim sosedje grozili, da jih bodo z njihovimi opicami vred pobili,« pravi Leonie Vejjajiva, ki od leta 1985 v Bangkoku vodi center za trpinčene živali. Vejjajiva, Morin in tajski Kraljevi gozdarski urad so pionirji kampanje, katere cilj je pregnati arije gibonov iz tajskih velemest. Danes živi tam približno sedem tisoC gibonov v ujetništvu, bodisi kot domače živali bodisi kot atrakcija za goste v re-
stavracijah, hotelih in živalskih vrtovih.
To je protizakonito, kajti giboni so navedeni v konvenciji za zaščito živali Cites in so od leta 1992 na Tajskem zaščiteni. Čeprav bele gibone še vedno lahko najdemo v prosti naravi v džunglah Indije, jim zaradi krčenja gozdov in morilske trgovine z živalmi grozi izumrtje. »Za lovce je edina možnost, da uplenijo gibonovega mladička, Ce ustrelijo njegovo mater. Ljudi zanimajo izključno mladici, ker
Še o gibonu...
Ta majhna, brezrepa opica, ima dolge okončine, poraščena je z dolgo in močno dlako, ki je lahko Cme, rjave ali rumenkaste barve. V dolžino meri od 45 do 63 centimentrov, težka je od pet do osem kilogramov. Živi na Sumabi, v Maleziji, na jugovzhodu Tajske in v Kambodži, in sicer v družinah, ki jih sestavljajo moški in ženski gibon ter vec mladičev. Navadno živijo na ozemlju, ki se razteza od tri do deset kvadratnih kilometrov. Najbolj gibčni in hitri so moški giboni, za katere so značilne dolge in moCne prednje okončine, zato od ene do druge veje skačejo z izjemno lahkoto. Ze zgodaj zjubaj si začnejo iskati hrano in so pri tem zelo glasni. Počitek si privoščijo opoldne, ko je v ekvatorialnem pasu zelo vroče. Do večera skačejo z drevesa na drevo, v mraku pa si poiščejo najbolj primemo zatočišče. Giboni so vegetarijanci, hrano si priskrbijo takore-koč mimogrede, ko visijo na eni od prednjih okončin. Samica po beh mesecih brejosti skoti enega samega mladica, ki ga doji vec mesecev.
se le mlade živali dajo ukro- ke mladih človeških opic. mebov, spustijo na svobo-titi,« pravi Paul Phillips, po-	»Odkar je od leta 1992 las-	do. Doslej šele pet parov,
močnik v Morinovem cen-	tništvo ilegalno, smo zbrali	Kako jim gre, bodo ugo-
trn na Phuketu. Sbokovnja-	na stotine tako imenovanih	tovili v kratkem. Na sose-
ki predvidevajo, da le eden	gibonov - begrmcev, ki jim	dnjem otoku Koh Tai so
od petih gibonovih mladi-	moramo nekako poiskati za-	Morin in njegovi pomocnib
ckov preživi brutalno meto-	toCišCe,« pravi Precha Rata-	izpustiti osem mladih gib0"
do lova. Se preden jih lahko	naporn, ki je v Gozdnem	nov. »Ne moremo se jim veC
za okroglih 400 dolarjev	uradu zadolžen za divje zi-	približati. Cisto divji so po-
prodajo trgovcem, jih velik	vali. Eno najbolj priljublje-	stali,« pravi Phillips, ki je
del konča zaradi strelnih	nih zatodSC je po mnenju	službo v Angliji obesil na
ran, padca z drevesa ali So-	gozdarjev Morinov center	klin, da bi lahko delal na
ka. Preživeli pa so zelo ce-	na Phuketu, dopustniškem	Phuketu in v nekem drugem
njeni kot ljube in srčkane	otoku 860 kilomebov južno	rehabilitacijskem projektu v
domače živali. Mali krzneni	od Bangkoka. S skrajno maj-	Chachoengsau, približno
klobčiči z inteligentnimi, be-	hrum proračunom, s prosto-	120 kilometrov vzhodno od
lo obrobljenimi obrazki se	voljnimi prispevki turistov	Bangkoka. Chachoengsao
oklepajo novih lastnikov ta-	in izkupičkom od prodaje	upravljajo neposredno iz
ko, kot bi se oklepati svojih	majic poskuša projekt pri-	Gozdarskega urada, prav ta-
mater. Kot otroci tudi oni	praviti krotke gibone na ži-	ko pa ima težave zaradi ni'
pobebujejo ljubezen in tele-	vljenje v divjini. V ta namen	zkega proračuna. »Skrbeti
sno bližino, morajo biti na-	je dal Gozdarski urad na vo-	moramo za stotine gibonov
hranjeni in previti.	Ijo gozdna področja v rezer-	in drugih opic, toda oba re-
Toda ko dopolnijo dve le-	vatu Khao-Phra-Thao na	habilitacijska cenba lahk°
ti, zelo hibo izgubijo svojo	Phuketu in dveh sosednjih	oskrbita manj kot sto živali,«
ljubkost. Postanejo predrzni,	otokih. Gibone odvajajo	pravi Precha. Predvsem pa
divji in celo agresivni. VeCi-	odvisnosti od ljudi, dokler	je pomembno, dodaja, pr®'
na lastnikov gibonov bi se	ne tvorijo parov in nato jih	prečiti krčenje gozdov in di'
svojih eksotičnih sostano-	prenesejo v vsakokrat bolj	vji lov v džunglah - rezerva-
valcev najraje spet znebila.	oddaljenih kletkah vedno	tih. Samo tako lahko zagoto'
Se toliko bolj to velja, ko se	globlje v džunglo. Končno	vimo, da petje gibonov v di-
v starosti štirih ali petih let	jih na otoku Koh Boi, veti-	vjini ne bo zamrlo,
popolnoma razvijejo glasil- kem sedem kvadratnih kilo-	Peter Janssen, dpa
SKANDINAVSKA KRIŽANKA
343	FRANCOSKI DIKTATOR (GEORGES BENJAMINI	LJUDSKO GLASOVANJE	PISATELJICA LINDGREN	PESNICA SEIDEL	OLIMPIJSKE IGRE	SESTAVINE PAPIRNE MEŠANICE	ŠVICARSKI DRAMATIK (JOHANNES)	AVTOR: BRANKO KOZULIC	TONSKA LESTVICA	1000 KG	AZIJSKI VELETOK	OKROŽJE, PODROČJE	AMERIŠKI PISATEU (JACK)	DROG ZA PLAVUENJE LESA	/	ZENSKO IME	AMERIŠKI REŽISER (MARK)	ITALIJANSKI NAFTNI KONCERN	PRIDELKI, ŽIVILA	VRSTA PAPIGE
MESTO V ROMUNIJI								TEŽAVEN POLOŽAJ							KRAPOVEC INC					
LESNA SNOV								IZDELOVAL OBLEK PEVKA REDZEPOVA												
EVROPSKA SKUNOST SVOBODNE TRGOVINE					LEPOTNI GRM									POT NEBESNEGA TELESA						
					RIMSKI DRŽAVNIK									FOTOGRAF SELHAUS						
ZUPAN POD FRANCOZI				KRAJEVNA SKUPNOST ZAREBRNICA			POŽELENJE ELIA KAZAN				ŠPAN. SLIKAR (JUAN) POKRAJINA V FRANCIJI							GL MESTO BABILONIJE RUDNINSKO GNOJILO		
RESA						IGRALKA STARC				AVS. DIRKAČ (NIKU						RUMENO RJAVA BARVA				
						IZOBLIKOVANA ŽUŽELKA				ZVEZDA V ORLU						MAROŠKA MERA				
KULTURNA RASTLINA									ANTON OCVIRK			BRAZILSKI LENIVEC			OTOK V TUAMOTU					BIBLUSKA OSEBNOST
									SIMON JENKO			PREBIVALKA IRSKE			AVST. SMUČ. (HANS)					
CHARLES NODIER			PEVEC JONES				PREDMESTJE LIEGA	OČETOV BRAT						ERBU SVEDSKI SMUČARSKI CENTER			ILOVICA REKA V ŠPANIJI			
			SLIKAR ŠUBIC					ANG. UPORNIK (ROBERT)												
NADZORNIK V STAREM RIMU					DANSKI PISATEU (JEPPEI) RADON								PESNIK ARTAUO ANDREJ BUDAL							
PLANOTA V FRANCJI									UTELEŠENJE BOGA											
LASTNOST UMETNIŠKEGA									NEMŠKI PISATEU (VVILHELM)						MLAJŠA ZELEZNA DOBA					
NH-LVi
•hevvh
‘ISONlHPIri
‘VllDVNHV^M1
‘aNonaAf^
‘ninoinv
‘aavtivv
‘aia3
‘091
‘33
‘3R11S
‘ptOl
‘ND
‘VVNV
‘IV
‘OV
‘\r~iuoa3N
‘VtDiO
-vanvT
‘VPI3
•\OIPl3
•im
‘gva303
‘VIS
‘s)l
‘H3PI
‘VJ.I930
•aaaNvaio
‘VJ-J3
‘HVNOio^aariO^
'VNINS31
‘VN331^
‘VUSLLS
‘VAONIV®
:ouABJop°A
:A31IS3a
V STISKI
Petek, 18. avgusta 1995
NASVET PSIHOLOGA
ODVISNOSTI
Odpoved samemu sebi
Gorišnice so za obrambo zdravih
Odvisnost žensk od psihotropskih drog
Uporaba psihofarmakoloških sredstev je eden kontrolnih mehanizmov
Ena od bralk, ki se j davila kot Novakov J Podlagala, da nekolil
"■aien tako nasprotu da se ljudi, ki imajo i
8nozo te ajj one dusev
s,,e.Zn*’ spravi tja, kam ^to je v psihiatric
Odgovor sem poiskale ^rn od spisov Franca I plie, ki je leta 1961 z ze ^nco in nekaterimi dru Z11 Predstavniki tako ime: I®!16 fenomenološke psih 1® začel spreminjati kla _ 0 psihiatrično ustanove °rici v terapevtsko sk Peost. Pred tem je bila us °va obdana z visokimi ov}> tri četrtine oseb, ki ^jej prebivale, pa je b Pfrvedenih tja proti svoji i J1'V spisu iz leta 1981 m ^ghn beremo:
Norišnice so v zgodov ® etn smislu nastale rambo zdravih. Podo USevnega bolnika, kot jo 710 danes v naSih ustai
organizacija in uebrk
'i® in resocializacije.
v trenutku svoje 1 v® iz družbe je bc ® tako močno ranlj l^adi njegove bolezt lerta se druga dirm aradi dobrega delt ^stanove in lazjeg; Jenih uslužbencev jt l®n postopno žrtvove ^ar je v njem se ost'
no bolj zožuje, iz; Prejšnje interese, po Prepustijo pobudan Pretrgajo vse vezi
;n)un življenjem, ki
® pripada vec, ko Prihodnostjo, za ka rnai° nikakršnih r
Prilagodijo se pravilom ustanove, ne glede na to, kako muCna in poniževalna so. Kot samo po sebi umevno sprejmejo izgubo svoje individualnosti, svojega človeškega dostojanstva in Se zadnjih ostankov avtonomije in odgovornosti...
»Idealni« pacient je, paradoksalno, tisti, katerega individualnost je v procesu institucionalne kariere povsem uničena. Je Cisto krotek in vedno na voljo osebju. To je bolnik, ki ne povzroča komplikacij s svojimi osebnimi odzivi, temveč se povsem prepusti avtoritetam, ki ga nadzorujejo. Tak je pacient, za katerega z zadovoljstvom pravijo, da se je »dobro prilago-dil»na okolje, in da »sodeluje« z osebjem. Tak pacient kot človek ne obstaja veC. Ce potem taisti človek, ki ni nevaren ne drugim ne sebi, dobi možnost, da se vrne v skupnost, bo odkril, da tam zanj ni mesta. Prii-siljen se je bil odpovedati sebi in se je navadil, da ne računa veC nase.
Tako Basaglia pred Štirinajstimi leti piše o psihiatričnih ustanovah, kamor bi po mnenju gospe Novakove sodili vsi tisti, za katere sodijo, da so duševni bolniki. Kdo lahko sodi o tem, kdo sodi tja, na ono stran nečesa, kar naj bi bilo »zdravo« in »normalno«. Kdo lahko tako lahkotno, kot se žal se vedno dogaja pri nas, spravi kogarkoli onstran pregrade, ki loči tiste, od katerih se zeli družba zaščititi?
Menim, da nihče razen tisti, ki se sam odloči, da bo iskal pomoč v »svetu na drugi strani«. Tam pa, kot pravi dr. Tanja Lamovec, pogosto »rešitev postane problem in zdravilo postane strup«.
Si predstavljate, da pokukate v ženske torbice, predale, skodelice, toaletne kovčke in se kam: koliko tabletk bi našli? Pa ne le tistih, ki preprečujejo nosečnost, klimaktericne tegobe in telesne bolečine, našli bi predvsem veliko tako imenovanih psihofar-makoloskih sredstev. Njihova velika poraba dokazuje, da mora ženska velikokrat pridobiti izgubljeno psihično stabilnost, da bi nemoteno opravljala zaupano ji »podpiranje treh vogalov«.
Velika poraba psiho-farmakoloških sredstev je eden izmed mehanizmov, ki pomaga blažiti napetosti znotraj manjših skupnosti, kot so družina, partnerska ali zakonska zveza ipd. Sprenevedali bi se, Ce bi zanikali, da je to v interesu družbe. Nic novega ne povemo, ce rečemo, da to družba potrebuje za blažitve lastnih konfliktov. Urejeno družino, partnerski ali zakonski odnos matere in žene, ki skrbi za stabilne in nemotene medčloveške odnose, družba potrebuje za blažitev konfliktov med posameznimi družbenimi skupinami.
Zenske, ki se znajdejo znotraj medicinskopsihi-atriCnega diagnosticiranja, si najpogosteje pridobijo naslednje diagnoze: nevrovegetativna di-stonija, prenapetost in izčrpanost, živčna preobčutljivost, psihovegetati-vna disregulacija ipd. Pogosto predpisovanje ne-vroleptikov, antidepresivov in trankvilantov, ki so najpomembnejša psi-hofarmatološka sredstva pri zdravljenju psihičnih težav, omogoča, kot pravi Darja Zaviršek, kemično discipliniranje in nadzor med visokim številom žensk ter je pogosto posledica odnosa med psihiatrom in njegovo obiskovalko.Odvisnost žensk od psihotropnih
drog je povezana z njihovim položajem v družini in družbi ter s socializacijo, ki vodi v odvisnost. Ali kot je zapisala Elizabeth Ettore: »Razlog, zakaj ženske uporabljajo psihotropne droge, je po-
doben razlogom, zakaj postanejo depresivne. Pogosto se vsakodnevne človeške stiske, ki jih doživljajo ženske, rešujejo tako, da se jim po »strokovni presoji« predpiše določeno kemično sredstvo. Pri tem pa seveda ne dobijo informacij o stranskih učinkih, povezanih s temi sredstvi, ki delujejo na centralni živčni sistem. Ti stranski učinki so diskinezija, ne-vroleptiCni parkinsonov sindrom ali akatizija. Kot poudarjata Peter Le-
hmann in David Hill, so spremembe centralnega živčnega' sistema, ki jih povzročijo nevroleptiki, podobne tistim, ki jih nevrologi imenujejo vnetje možganov, parkinsonova bolezen ali vidovica in v obliki tardivne diskene-zije prizadenejo tretjino vseh obiskovalcev in obiskovalk psihiatrov. Kemični »nadzor« vpliva tudi na zunanjo podobo ljudi. Počasna hoja, topi pogledi, previdni gibi, povešena ramena in glava so za površen pogled
le telesni dokazi norosti, za ostrejšega opazovalca pa odraz kemične »pomoči« oziroma nadzora nad človekom, ki se je znašel v hudi krizi. Zenske, katerih psihično trpljenje je izraz hudih življenjskih preizkušenj in konfliktov, resnično postanejo, kot zapiše Alexe Franke, »tihe in mirne«; brez nekdanjih nehumanih prisilnih jopičev pa jih danes umirijo drugače...
Pripravila: Katarina Lavš
Otrok potrebuje samo to, da je resnično ljubljen
Kljub goram popisanega papirja, skladovnicam mehko ali trdo vezanih knjig, stotinam posvetov, okroglih miz, simpozijev in konferenc na lokalni in svetovni ravni, Številnim zvenečim doktorskim nazivom in priznanjem za teoretični prispevek k razbistritvi tako imenovane starševske funkcije Se vedno prevladuje mnenje, da morajo starsi otroke »vzgajati«, ne pa zanje »skrbeti«. Poudarek na vzgoji namesto na skrbi ali Ce hoCete - to zablodo so drago plačali in bodo Se drago plačevali številni otroci, tudi na tem koS-cku Zemlje, ki mu je ime Slovenija in je imel moža, ki je zelo jasno napisal, da je »greh zoper naturo, ce so otroške sanje ogoljufane«...
Pojem vzgoje vključuje temeljno nezaupanje v psihobio-loške danosti otroka in prepričanje, da oblikujeta otrokovo osebnost zavestno usmerjanje in volja staršev. Pritrditi gre Marjanu Tosicu, ki je ze pred dobrim desetletjem zelo jasno povedal in napisal, da »nevrotičnemu starSu ugaja, da se v razmerju do svojega otroka končno poCuti pomembnega, da Čuti, da je nekdo«.
To praktično pomeni, da gledamo na otroka kot na predmet starševskih postopkov oziroma vzgojnih vplivov, ne pa kot na avtonomno osebnost v razvoju. Tako pravimo za otroke z delikventnim vedenjem, da so »vzgojno zanemarjeni«, kar pomeni, da si tako vedenje razla-
gamo z odsotnostjo dejavnosti drugih (staršev, vzgojiteljev, šole...), ki so se premalo »potrudili« (ce ne drugače, tudi s prisilo, zasmehovanjem, zastraševanjem ali kar psihičnim in fizičnim trpinčenjem...) usmeriti otroka na »pravo pot«. O tem, kaj bi roditelji morali in česa ne bi smeli početi, je bilo Ze veliko napisanega. Zal pa dosti manj o tem, kaj je sploh bistvo starševske vloge. Predvsem bi se morali zavedati, da biološki starsi niso nujno potrebni za otrokov zdrav razvoj. Tisto, kar vsak otrok resnično potrebuje, je bitje, ki je zmožno uresničevati starševsko vlogo na optimalen način. Naloga Starša pa je, da otrokovo bitje, ki je potencialno bogato, vendar nebogljeno,
»dopolni« v celovito bitje, ki lahko obstane in se Cim bolj popolno razvije.
Otrok bo zmožen občutiti tisto, kar se z njim dogaja, se odzivati tudi na ogrožujoCe situacije samo takrat, kadar bo čutil, da ima ob sebi starse, ki so vedno »na njegovi strani«. To pa lahko občuti le takrat, kadar starsi nezavedno ali zavedno (seveda vedno z »najboljšimi nameni«) ne bodo pritiskali nanj, naj potisne veliko svojih spontanih impulzov, dejanj, potreb, lastnosti in Čustev. Kadar mu bodo dovolili, da se bo dopolnil v tisto, kar resnično je, bodo storili največ in le s tem dokazali, da ga imajo zares radi. In zares radi imajo starši otroke takrat, kadar se otresejo miselnosti, da so otroci predmet njihovih postopkov, in jih prenehajo »vzgajati« ter začnejo zanje »skrbeti«. Res pa je, da vzgajamo lahko tudi brez iskrene in nesebične ljubezni, dosti težje pa je z nezlagano ljubeznijo za otroke preprosto skrbeti in jim biti v oporo pri nabiranju in doživljanju življenjskih izkušenj.
____EKVADOR IN KOLUMBIJA_
Radostni ples okoli ekvatorja m
J Vi
starega z novi
°dprte avtobi »Jafi tujki no 2rd avtomob ^®leblagovr
Zaradi
V ^ b°li m: 'elia za po; dalec na ju$ ^n®in posti baljnje poto ali jug. To< sPravil0 P£ tonosti. Da
Cel bruhati
pa je bilo ranjenih, kajti tedaj so se nahajati v bližini kraterja. Dolga leta mirujoči vulkan jih je presenetil pri znanstvenem delu. Sam kolumbijski predsednik je prišel na kraj nesreče, in sicer istega dne, kot smo se iz severa Kolumbije vrnili v Pasto.
Proti Karibom
Bil je konec tedna in vse letalske in avtobusne linije, ki so vodile na sever, so bile zasedene. Veliko ljudi potuje z letali, saj so ceste slabe, poti dolge, utrujajoče in prikrajšan si za mar-sikako norijo šoferjev. Kolumbija ima najbolj razvejan - pa tudi najbolj nevaren - letalski promet v Južni Ameriki.
Ostala nam je le ena možnost - taksi. To so stare ameriške limuzine Črne
barve z rumeno streho. Taksi kompanije so vozile na istih relacijah kot avtobusi, bili so le nekoliko dražji. Do Galija nas je Čakala dolga pot. Vozimo se po hribovitem svetu skozi mostove, tunele, visoke prepade, Cez zeleno pusto pokrajino. Nikjer ni znakov življenja, cesta je prazna, od Časa do Časa srečamo kak taksi, ki pelje iz nasprotne smeri. Za nami pelje se en taksi. Ugotovil sem, da tudi iz praktičnih in varnostnih razlogov. Najprej je tistemu, ki je peljal za nami zakuhala voda v motorju, nato je imel okvaro tudi nas avto, medtem smo mi uživali v občudovanju narave pod nami. Z lepo asfaltirane ceste smo kmalu zapeljali na slab in dotrajan asfalt, nato makadam, in to je potem
Vulkan Galeras nad Pastam (Foto: Željko Jugovič)
sledilo izmenično. Znakov	Snega drevesa ali pa so	nižje v dolino in pokrajina	nato veliki kot drevesa. Ob
ob cesti je bilo zelo malo in	pred luknjo postaviti kak-	je postala pusta, suha, ra-	cesti srečujemo prve znake
še ti so biti stari, popisani,	šno suho deblo ali kup ka-	stja skorajda ni bilo, le tu	civilizacije. Najprej zasel-
preluknjani od krogel. Ve-	menja. Ugotovil sem, da	in tam kakšno osuSeno ste-	ke, majhne vasi.
Cje luknje na cesti so bile tako pot izdrže le moCni, blo. Edini znak življenja so	Željko Jugovič
označene z vejicami kak- veliki avti. Spustili smo se kaktusi. Najprej majhni,	(Senadaljuje)
ZMERNO
JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN
6
66
6^6
TOPLA HLADNA	SREDIŠČE ANT1'.
RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER MEGLA FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLON^-
*
■\K|pyc||A
VREMENSKA SLIKA 1010	^ 1000
Nad severno in srednjo Evropo je območje visokega	^
1010 zračnega pritiska, nad severno Sredozemlje pa se je
odcepilo višinsko jedro hladnega zraka. Od seve-	—
rovzhoda doteka k nam razmeroma vlažen zrak.	1020	,
X3 ' <5 /S flB
^	' OS>° STOCKHOLM
Podatke pripravlja in posreduje Hidrometeorološki zavod.
-	19/260
AMSTERDAM
L°ND°=N^i0^
19/26
K0BENHAVN .
O
19/2S - _
BERLIN 16/25 o
PARIZ
° BRUSELJ
VARŠAVA o 17/24
6
1000
s
MOSKVA 17/21 o
1010
o KIJEV 22/28
17/27	14/M
ŽENEVA
(/Vj-	17^2
DUNAJ 0 16/22 UBLJANA
MILANO Jf^/V22
o lS/22^ /
(A)	1010
1 SOFIJA
17/24
BEOGRAD 0 21/25
SPLIT 22/26
SKOPJEo
1,mx r—
^ A ATENE ~	^
'že/za o.
. •loio’'.
'dolžina dneva	|	TEMPERATURE MORJA IN REK				
			°C		°c	
Sonce bo vzšlo ob 6.04 in		Portorož	19,0	Mura	17,2	
zašlo ob 20.07. Luna bo		Trst	21,4	Sava (Radovljica)	13,2	
zašla ob 14.23.		Malinska	21,8	Sora	15,2	
		Poreč	21,6	Ljubljanica	17,1	
		Split	22,8	Soča	17,7	
		M. Lošinj	22.8	Vipava	12,6	
		Dubrovnik	22,8	Bohinjsko jezero	20,0	
						V

mi
NAPOVED ZA POMORSTVO
Veter v slovenskem Primorju: zjutraj:
NE 12 do 25 vozlov
popoldne:
NE 10 do 20 vozlov
PLIMOVANJE
Danes: ob 2.46 najvišje 4 cm, ob 6.51 najnižje -9 cm ob 14.44 naj-visje 22 cm (i) 00.02 najnižje -18 cm
jutri: ob 16.31 najvisje 18 cm
TEMPERATURE V GOI
500 m 1000 m 1500 m 2000 m 2500 m 2864 m
°C
19
14
9
6
4
1
_y
/
BIOPROGNOZA
Vreme bo na splosno počutje ljudi vplivalo zmerno obremenilno.
V0X POPULI
Polne medu so cvetlice, ampak samo čebele najdejo sladkobo.
M
Žalostno prijateljstvo, ki ga je treba kar naprej kupovati.
DANES
GRADEC
13/21
O
KRANJSKA GORA _
12/19	13/22
TR21C
6<5
O
S. GRADEC 12/20
MARIBOR O 14/22
6
M. SOBOTA
o 13/22
—^N. GORICA GORICA 0 19/26 16/24 O v
61
O
KRANJ
CELJE O 13/22
LJUBLJANA
14/23
666$
ZAGREB
14/23
POSTOJNA O 14/21
°0 \> OPATIJA _r.l!E1t9/26
N. MESTO
o 13/2L
KOČEVJE
O	CRNOMEti
O
6^
6
m
POREČ •‘“‘N
1
Slovenija: Pretežno ohla. bo. Občasno bodo padav* ’ deloma nevihte. Najvisje te perature bodo od 18 do 2J< Primorskem do 27° C. , Sosednje pokrajine: P161,3,«-valo bo oblačno vreme 5 ^ I . vnimi padavinami. Ob Jadran b^ihal^iiem^una^g
JUTRI
TRBIŽ
d6
CELOVEC O 14/21

M. SOBOTA
O13/23
kra%kaGo^oi3/22 Ca^ o
KRANJ
9 GRADEC 12/20
MARIBOR O 14/23
6
OV1DEM
18/27
CELJE O 13/23
H
1
GORICA	19/27
O °
UWA
N. MESTO 13/24
ZAGREB
14/24
6

V Sloveniji: Tudi jutri se bo nadaljevalo nestalno vreme.
Obeti: V ponedeljek ne bo večje spremembe vremena	__g,,#
SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI.,.PA SE RES JE
Za spomin
Kitajska vojaka, ki se slikata pred veliko fotografijo jedrske eksplozije, najbr2 niti ne vesta, da po vsem svetu protestirajo proti kitajskim in francoskim jedrskim poskusom
Concorde potolkel rekord v letenju okoli sveta
NEW Y0RK - Concorde francoske letalske družbe Air France, ki je v torek ob 11.49 vzletel s tukajšnjega letališča z namenom, da postavi nov svetovni rekord v letenju okrog sveta, je včeraj po 31 urah in 27 minutah in 49 sekundah spet priletel v ameriško velemesto. Letalo je potol-Ido kar dva rekorda: prvega je leta 1988 postavilo letalo Gulfstream IV, ki je letelo v isti smeri zahod-vzhod in preletelo razdaljo v 36 urah 8 minutah in 34 sekundah, drugega pa sam Concorde vendar v obratno smer od vzhoda proti zahodu, za kar je porabil 32 ur 49 minut in 3 sekunde.
V Indiji si marsikdo kroji pravico kar sam
NEW DELHI - Indijski kmetje so se naveličali počasnega izvajanja pravice in korupcije policije. Sklenili so, da bodo kar sami napravili red; samo v zadnjem mesecu so Časniki poročali o 24 primerih linčanja zločincev. Besni kmetje so postopali na tak način predvsem v zvezni državi Bihar.
O prvem primeru je poročal kal-kutski dnevnik »Telegraph«. V vasi Tapusia so kmetje pred kratkim linčali kar sest pripadnikov roparske tolpe. Naslednjega dne so policisti s podporo prebivalstva linCah drugih sest kriminalcev v bližnjem Sar-fuddinpurju. Nekaterim pajdašem
šesterice je uspelo zbežati strahotni kazni. Tolpo je neki moški podkupil, da bi ustrahovala sorodnike, s katerimi se je prepiral za posest nekaterih zemljišč, očitno pa se sorodniki niso pustih ustrahovati.
V mestecu Mauzzafarpur so petim pripadnikom neke zločinske tolpe preprečili ugrabitev zdravnikovega sina. Ugrabitelje je skupina mož, ki je fantu priskočila na pomoč, pretepla do smrti. Do zadnjega podobnega primera je prišlo v Mohammedbazarju, v zahodni Bengali, kjer so linčali pet roparjev, ki so bili osumljeni umora dveh oseb med nekim ropom.
V zadnjih desetih letih se je v teh vzhodnoindijskih predelih kriminal izredno razširil. Namesto s krajanu in ropanjem se zločinci raje ukvarjajo z donosnejšimi ugrabitvami oziroma s »posegi« v primeru zemljiških sporov.
Razširitev loiminala je še pospešit neprikriti boj med velikim zemljiškimi posestniki visokih Jcast in revnimi kmeti nizkih kast. To je privedlo do pravega zakonskega vakuuma, zaradi Cesar je načelnik biharske pokrajinske vlade Lalu Prasad Yadav izjavil, da bodo oblasti postopale proti kriminalu in državo »počistile« ob uporabi »vseh potrebnih sredstev«.