
Ptuj, 10. avgusta 2000, letnik LIH, št. 32 - CENA 130 SIT
Dolžniki
v želji, da bi zakrpala letošnji proračun in porabnikom
zagotovila denar tudi zadnje mesece leta 2000, je vlada poka-
zala na seznam dolžnikov, ki državni blagajni dolgujejo velike
zneske. V slovenskih dnevnikih se je nato pojavil seznam pod-
jetij in posameznikov, ki državi dolgujejo največje zneske, in
marsikoga osupnil, saj so na seznamu tudi imena znanih in
navidezno uspešnih podjetij, njihove obveznosti do države pa
dosegajo nekaj deset- in tudi nekaj stomilijonske zneske.
Ko se država odloči za obliko javnega pritiska pokaže, daje
prek svojega aparata nesposobna izterjati dolgove, ki bi luknjo
v njeni blagajni občutno zmanjšali. Očitno v primeru večjih
dolžnikov ne učinkuje način izterjave dolgov malih. Pri teh
država oziroma njena davkarija ne odlaša z blokado računa
in "zamplembo" sredstev na njem, čeprav ob tem malega podje-
tnika pahne v težaven položaj, iz katerega se mnogokrat težko
izvleče. Pri tem prav nič ne pomaga tarnanje, da ima tudi
mali podjetnik veliko terjatev, da je v plačilni verigi običajno
na zadnjem mestu in da mora ob svoji majhnosti nemalokrat
pristati na skoraj nevzdržne pogoje, kijih diktirajo veliki inve-
stitorji in izvajalci, med katerimi je mnogokrat tudi država.
Plačilni nedisciplini pri nas ni videti konca. Država veli-
kih dolžnikov ne more nasilno izterjati, saj bi ogrozila številna
delovna mesta in še bolj obremenila proračun. To je tudi
razlog, da na tem področju ne sprejme odločnejšega zakona.
ie skupaj je, menijo strokovnjaki in predstavniki države,
stvar poslovne morale, ki pa se v naši državi (pre)počasi uve-
ljavlja. Je torej javna objava še zadnje, kar zmore država v
takih primerih? In že predvolilna trditev enega od ministrov,
da je za plačilno nediciplino kriva prejšnja vlada? Zagotovo
so sokrive tudi vse dosedanje vlade, tudi prva v samostojni
Shveniji, ki se je zapa-
dlih obveznosti lotila z       |     -_^
2,2-odstotnimi dnevnimi \M—    \ 'V^-^ ^ °
obrestmi. Je del dolgov      (J
še iz tistega časa?
PREDSEDNIK VLADE DR. ANDREJ BAJUK OBISKAL PTUJ IN MAJŠPERK
Premier dobil velilio podporo
"Nesmiselno je, da danes financiramo gradnjo cestnega
križa prelio državnih sredstev, ko bi to lahko delali že
deloma s privatnim kapitalom in tujimi investicijami na
osnovi koncesij. Tako delajo drugod, tako bi lahko delali
tudi že pri nas. To je edina racionalna pot. Odpreti se
moramo tujemu kapitalu, s pomočjo katerega lahko izpe-
ljemo tudi marsikatero investicijo na področju infrastruk-
ture," je med drugim povedal predsednik slovenske vlade
dr. Andrej Bajuk, ko seje v soboto srečal s ptujskimi gospo-
darstveniki in predstavniki občin na Ptujskem, ki jih je še
posebej zanimalo, kako do sredstev za gradnjo infrastruk-
turnih objektov v Halozah. Videmski župan Franc Kirbiš je
presednika vlade seznanil, da stane na njihovem območju
en vodovodni priključek kar 1,5 milijona tolarjev.
Po odhodu iz ptujske
Mestne hiše je premier odgo-
varjal tudi na vprašanja novi-
narjev. Največ jih je bilo glede
njegovega obiska na Ptuju in
ali je med tem obiskom iskal
tudi volilno podporo. "Prav
gotovo, vsi, ki smo se odločili,
da bomo delali'v politiki, pot-,
rebujemo podporo ne samo na
dan volitev, ampak tudi takrat,
ko delamo. Podpora državlja-
nov je včasih drugačna kot na
dan volitev. Zelo sem zado-
voljen z odzivom na vabilo
na današnji pogovor. Lahko
rečem, da sem v tem delu Slo-
venije dobil resnično veliko
podporo. Nismo pa govorili o
nobenih volitvah, saj tudi še
nismo v volilnem obdobju," je
med drugim odgovoril Andrej
Bajuk. Glede možnosti gospo-
darskega razvoja v Podravju
pa je menil, da je edina rešitev
za naš gospodarski napredek v
odgovorni zasebni iniciativi,
ki sicer potrebuje pomoč od
države, vendar ne v denarju,
temveč v ustvarjanju možno-
sti, da bodo njeni ljudi lahko
delali in ustvarjali. "Želim si
takšno Slovenijo, kjer bodo
državne ustanove zmožne
najti pravočasne odgovore na
pobude, ki jih je v naši državi
veliko," je še povedal sloven-
ski premier.
Več na strani 2.
MG
Predsednik vlade dr. Andrej Bajuk v družbi ptujskega župana
Miroslava Lucija. Foto: Črtomir Goznik
JURSINCI / PRED OBČINSKIM
PRAZNIKOM
Meliko za napredek,
$kA za tradkijo
Občina Juršinci je ena
izmed tistih novo nastalih
občin, ki so v letih obstoja
dosegle velike uspehe pred-
vsem pri izboljšanju cest,
oskrbi s pitno vodo in neka-
terih manjših ali večjih nalo-
žbah, ki občanom pomeni-
jo veliko, predvsem pa jim
omogočajo kvalitetnejše
življenje na tem lepem koncu
Slovenskih goric. Na vse to
bodo spomnili na priredit-
vah ob letošnjem občinskem
prazniku.
Stran 14 in 19.
Alojz Kaučič: "Moram priznati,
da občanke in občani sprem-
ljajo na.š program, ga moralno
in finančno podpirajo, da je
dosežen širok konsenz v občin-
skem svetu. Brez takšne pod-
pore in brez aktivnosti mnogih
naših občanov na različnih pod-
ročjih, pa naj gre za področje
kulture, športa ali gasilstva,
brez uspešnega delovaivja vseh
društev, ne bi šlo."
31. slovenski festival domače zabavne glasbe v Ptuju se je znova preselil pod milo nebo, na
Mestni trg - po prepričanju obiskovalcev; organizatorjev in nastopajočih, izredno uspešno.
(Več na strani 6.) Foto: Martin Ozmec
2

Četrtek, 10. avgust 2000 - TEDNIK
PTUJ / PREDSEDNIK VLADE DR. ANDREJ BAJUK OBISKAL MESTNO OBČINO PTUJ
Prednost na/ prevzame zasebna pobuda
PTUJSKI GOSPODARSTVENIKI PREDSEDNIKA VLADE SEZNANILI S TEŽAVAMI,
O KATERIH SE V UUBUANSKIH PISARNAH NIČ NE SLIŠI
Po obisku Majšperka, kjer se je srečal s člani in sim-
patizerji svoje stranke, je predsednik slovenske vlade dr.
Andrej Bajuk z ministrom za gospodarske dejavnosti dr.
Jožetom Zagožnom v soboto obiskal Ptuj, kjer se je pred
prihodom v Mestno hišo - tam se je pogovarjal z nekateri-
mi gospodarstveniki in predstavniki desetih občin na Ptuj-
skem - srečal tudi s člani svoje stranke in simpatizerji.
Pogovor v ptujski Mestni hiši je trajal manj kot uro.
"Vsak konec tedna smo na obi-
sku v različnih krajih naše države
z namenom, da prisluhnemo re-
sničnim težavam, o katerih se v
naših pisarnah v Ljubljani nič ne
sliši. Mislim, da je nujno potre-
bno, da državno vodstvo prislu-
hne dejanskim težavam, da jih
bomo lažje reševali," je uvodoma
na pogovoru z gospodarstveniki
in predstavniki občin na Ptuj-
skem povedal dr. Andrej Bajuk.
Zavzel se je za večjo vlogo zaseb-
ne pobude, saj le-ta lahko prinese
Sloveniji sadove, ki bodo trajni in
učinkoviti.
"Ne glede na to, kdo je v vladi,
vladni aparat v sebi nosi nezau-
panje do nedržavnih ustanov in
pobud, namesto da bi zaupal las-
tnim ljudem, kar je ironija drža-
vnega aparata. Država bi morala
bolj podpirati zasebno iniciativo,
ne pa da jo ovira in ji dirigira. Uk-
varja se z zadevami, ki ne sodijo
v njeno pristojnost. Prisotna je še
tam, kjer je ni treba, kjer bi mo-
rala biti, pa je ni," je med drugim
poudaril predsednik vlade Andrej
Bajuk, ki tudi ne more razumeti,
da je v Sloveniji še toliko biro-
kracije in da je mogoče, da je
na papirje o aktiviranju kamnolo-
ma (primer Majšperka) potrebno
čakati leto dni in več. Ne glede
na volitve bo vlada delala s polno
paro naprej, da bodo lahko nasle-
dnikom pustili izkušnje in skup-
ne pobude, ki pa jih nimajo malo,
je še poudaril Andrej Bajuk.
Tudi na ministrstvu za gospo-
darske dejavnosti bodo do volitev
delali s polno paro, dopustov po
besedah ministra dr. Jožeta Zago-
žna zanje ne bo. Cilj njihovega
dela in aktivnosti je, da država us-
tvari okolje, ki bo motiviralo in
olajšalo delo gospodarstvu. Nada-
ljevati bo potrebno proces priva-
tizacije, saj je še vedno več kot 60
odstotkov gospodarstva v družbe-
ni lasti. Cilj pa je tudi, da bi go-
spodarstvo razbremenili.
Direktor ptujske Perutnine dr.
Roman Glaser je menil, da drža-
va pri sprejemanju evropske za-
konodaje preveč hiti, zdi se mu,
da predpise vrtoglavo prevaja in
jih prepisuje, ne da bi se prej po-
svetovala s tistimi, ki jih bodo
prizadeli oziroma jim bodo krojili
usodo. Predsednik uprave Merca-
torja, SVS, d.d., Ptuj in generalni
direktor Stanislav Brodnjak, je
govoril zlasti o problemih trgo-
vine v celoti, o tem, da je cena
domačega kapitala še vedno pre-
visoka, po njegovem pa pred vo-
litvami tudi ne bi bilo pametno
spreminjati plač in delovne zako-
nodaje; kar pa zadeva same pod-
zakonske akte, so včasih takšni,
da jih je težko spraviti v življen-
je. Mag. Danilo Toplek, direktor
Taluma, je menil, da ni nujno, da
je država slab in neodgovoren go-
spodar, saj se v njihovem primeru
(prek Elesa so v posredni lasti dr-
žave) to ne kaže; so namreč na za-
četku novega razvojnega ciklusa
oziroma ambicioznega programa,
ki bo njihovo produkcijo močno
povečal. Kar pa zadeva projekt
termične obdelave podatkov, v
konzorcij je vstopilo čez sto ob-
čin, pa se soočajo s precej pe-
simističnim odnosom države pri
umeščanju projekta v ta prostor.
Izmed županov občin na Ptuj-
skem, ki so se udeležili pgoovora
s predsednikom vlade dr. Andre-
jem Bajukom, se je oglasil vi-
demski župan Franc Kirbiš ter
opozoril na prevelike vložke ob-
čanov v infrastrukturne objekte
na nerazvitih območjih, zanimal
pa se je tudi za sofinanciranje dr-
žave pri šolskem prostoru. Odgo-
vor predsednika Bajuka je bil, da
Slovenija pri teh vprašanjih ne
more v nedogled računati na pro-
računska sredstva in da bo po-
trebno tudi pri teh investicijah
angažirati zasebni kapital s pode-
ljevanjem koncesij. V nekaterih
regijah pa bo država še vedno pri-
sotna tudi pri teh investicijah. V
teh in podobnih projektih pa naj
bi prišlo tudi do združevanja ob-
čin oziroma do skupnega izvajan-
ja in tudi sofinanciranja projektov
skupnega značaja.
MG
Dr. Andrej Bajuk: "Država bi morala bolj podpirati zasebno
iniciativo, ne pa dajo ovira in ji dirigira." Foto: Č. Goznik
Dr. Andrej Bajuk z ministrom za gospodarstvo dr. Jožetom Za-
gožnom pri ptujskem županu Miroslavu Luciju
SVETA ANA / OBČINSKI PRAZNIK
Vinamemu lOO-leiime šolsivo
v občini Sveta Ana v Slovenskih goricah je bila zadnjo ju-
lijsko nedeljo osrednja slovesnost ob letošnjem občinskem
prazniku, ki so jo združili s proslavo ob 200-letnici osnov-
nega šolstva v tem delu Slovenskih goric. Odprli so obnov-
ljen hodnik med šolo in telovadnico in bogato razstavo o
zgodovini osnovne šole Sveta Ana.
Temu visokemu jubileju so na-
menili dobršen del prostora tudi
v zadnji številki občinskih No-
vic, v katerih je Ana Perko obja-
vila daljšo razpravo o zgodovini
šolstva v tem delu Slovenskih go-
ric. Avtorica je pripravila zanimiv
pregled dogajanja z navedbo te-
meljne literature, ki jo lahko za-
htevnejši bralci vzamejo v roke in
se spoznajo še z nekaterimi pod-
robnostmi. Zapis je solidna pred-
stavitev lokalne šolske zgodovine,
ki jo bodo zgodovinarji v bližnji
prihodnosti zagotovo podrobneje
raziskali in osvetlili, saj je še po-
sebej zanimiva zaradi znanih do-
godkov ob severni slovenski meji
v času pred prvo svetovno vojno
in takoj po njej.
Ana Perko je v svojem zapisu
o zgodovini šolstva na Sveti Ani
med drugim opozorila na začetke
organiziranega šolstva in zapisa-
la, da so se šolska vrata pri Sveti
Ani prvič odprla leta 1800. To so
bila vrata lesene hiše, ki je stala ob
cerkvi svete Ane in je bila prvo-
tno namenjena samo za prenoče-
vanje duhovnikov, ki so prihajali
k Sveti Ani maševat iz bližnjega
Svetega Jurija in iz Apač. Maše-
vali so ob nedeljah in večjih cer-
kvenih praznikih. Zemljišče, na
katerem je stala omenjena lesena
hiša, je bilo prvotno last apaške
župnije, pred ustanovitvijo šole
pa ga je kupil posestnik avstrij-
skega rodu, znan pod imenom Se-
mlitsch (Žemljic), ki je dovolil, da
so lahko hišo še naprej uporablja-
li tudi za potrebe župnije. Šola je
začela delovati kot enorazredni-
ca, obiskovali pa so jo otroci iz
sodni okrajev Cmurek, Lenart in
Gornja Radgona. Gre za kraje,
ki so razen redkih izjem tudi da-
nes vključeni v šolski okoliš Svete
Ane v Slovenskih goricah. Za pr-
vega učitelja je bil imenoval me-
žnar Tassel, njegovi učenci pa so
bili sprva odrasli ljudje, ki naj
bi jih v nedeljski popoldanski
šoli naučil osnovnega znanja pi-
sanja in računanja. Pri pouku
je uporabljal knjige z nabožno
vsebino(molitvenike), pisane v
nemščini. Učni jezik je bil nem-
ški, to pa je bil za podeželsko
mladino velik problem, saj tujega
)czika v glavnem niso obvladali.
Šolski inventar je bil zelo skro-
men: lesene klopi, nekaj miz in
peč. Učitelj je poučeval brez učnih
pripomočkov, plačilo je prejemal
v naturalijah, čeprav je bilo dolo-
čeno, da mu pripada letna plača v
višini 130 goldinarjev.
Prvega učitelja Tassla je nasledil
Hafgartner, ki je bil do mladine
zelo prizanesljiv in je pripomogel
k večjemu obisku otrok. Leta
1816 so pri Sveti Ani s pomočjo
prostovoljnih prispevkov župni-
je, denarjem takratnih oblasti in
s prostovoljnim delom domači-
nov postavili zidano šolsko stav-
bo z večjo učilnico in z manjšim
prostorom,ki je še naprej služil za
prenočevanje gostujočih duhovni-
kov iz Apač in od Svetega Jurija.
Zaradi potreb je postala zgradba
pretesna, leta 1864 so staro šolo
podrli in postavili novo. Nato so
jo znova preuredili leta 1894. Leta
1911 so šolsko zgradbo povečali z
nadzidavo in s tem pridobili nove
šolske prostore, s katerimi so iz-
polnili zahtevo iz odloka okraj-
nega šolskega sveta v Cmureku
iz leta 1906, da mora šola pri Sve-
ti Ani delovati kot petrazrednica.
Novo šolo so leta 1887 zgradili
tudi v bližnjem Lokavcu. Danes
je ta šola podružnica osnovne šole
Sveta Ana.
Marjan TOŠ
DESTRNIK / OBISK MINISTRA CIRILA SMRKOLJA
Ptofiovno o sanoiiu potoka Rogoznm
Občino Destrnik je minuli konec tedna obiskal minister
za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Ciril Smrkolj. Z go-
stitelji se je pogovarjal zlasti o potrebni sanaciji potoka
Rogoznica, ki po podatkih občine Destrnik ogroža že okoli
400 hektarjev obdelovalnih površin in blizu 200 kmetij
tega območja. Kmetijsko ministrstvo bo, kot je na Destrni-
ku zagotovil Ciril Smrkolj, za sanacijo prispevalo 52 mili-
jonov tolarjev.
Destrniški župan Franc Pukšič
obisk kmetijskega ministra Cirila
Smrkolja ocenjuje za koristnega
ter dodaja, da upa, da bodo tokra-
tne obljube, ki sicer niso prve, za-
res zadnje in bo kmalu prišlo do
potrebne sanacije potoka, ki ob
neurjih poplavlja in odnaša zemljo
na okoli 400 hektarjih kmetijskih
zemljišč. Kmetijsko ministrstvo
naj bi po županovih besedah za
sanacijo potoka v prvi fazi ozi-
roma za sanitetni poseg, s čimer
bodo poglobili strugo potoka, ure-
dili prekate, nasipali obrežja, kjer
so ta nižja, zagotovilo 52 milijo-
nov tolarjev, 8 milijonov jih bodo
prispevali Destrničani sami, sred-
stva pa naj bi prispevala tudi ptuj-
ska občina. Minister Smrkolj je
Destrničanom tokrat obljubil, da
bodo sredstva zagotovili, potem
ko bo občina pripravila vso pot-
rebno dokumentacijo za pričetek
del. Celotna regulacija potoka bi
po ocenah občine Destrnik stala
od 15 do 20 krat več. Ureditev po-
toka po besedah župana Pukšiča.
ni le problem destrniške občine,
temveč tudi lenarške in ptujske.
V drugi fazi ureditve Rogoznice,
ko naj bi prišlo tudi do dejanske
regulacije potoka, pa je pričakova-
ti, da bo sredstva za sanacijo pri-
spevalo tudi ministrstvo za okolje
in prostor.
Destrničani so ministra Smrko-
lja opozorili tudi na nekaj drugih
problemov destrniškega kmetijs-
tva, med drugim težave v Pesniški
dolini, povezane z vzdrževanjem
melioracijskih jarkov in lastniš-
tvom kmetijskih zemljišč. V obči-
ni pričakujejo, da se bodo stvari
kar se da hitro uredile, saj je nji-
hovem območju, katerega glavna
gospodarska panoga je prav kme-
tijstvo, kar nekaj evropsko pri-
merljivih kmetij, tudi z več kot
100 glavami živine.
ak
ILIRIKA- BORZNOPOSREDNIŠKAHISA/TEDENSKI KOMENTAR
Afo/o denmia
Tečaji vrednostnih papirjev na Ljubljan-
ski borzi so pod vplivom dopustniškega
razpoloženja in odsotnosti investitorjev, saj
na trgu ni zaznati večjega povpraševanja.
Ob zelo nizkih prometih, ki so se dnevno
gibali okoli 200 milijonov tolarjev brez upo-
števanja aplikacij in poslov s svežnji, se je
slovenski borzni indeks le nekoliko okre-
pil, saj je njegova vrednost porasla za pol
odstotka na 1.686 indeksnih točk.
Pretekli trgovalni teden se je najbolje
končal za lastnike farmacevtskih delnic.
Vrednost Leka je porasta do 32.000 tolar-
jev, kar je pomenilo dober odstotek višje
kot prejšnji teden. Enak porast svoje vre-
dnosti je dosegla tudi delnica Krke, za ka-
tero so biii investitorji pripravljeni plačati
malo manj kot 26.000 tolarjev. Pretekli te-
den je završalo tudi pri pivovarniških delni-
cah. Vrednosti delnic so se naglo zvišale
po objavi informacij o zanimanju tujcev za
Pivovarno Laško. Najpogosteje omenjana
Heineken in Krombacher naj bi za delnico
podjetja iz Laškega ponujala 50 mark, kar
je bistveno več, kot delnica trenutno kotira
na trgu, vendar pa je ta cena za lastnike še
vedno prenizka. Tako se je tečaj delnice
Pivovarne Laško povzpel za 1,2 odstotka
na vrednost 4.500 tolarjev. Rasti Laškega
je sledila tudi delnica Pivovarne Union, ka-
tere vrednost se je okrepila za poldrugi
odstotek na vrednost 41.200 tolarjev, zad-
nji trgovalni dan v preteklem tednu pa so
se posli gibali med 41 in 42 tisoč tolarji.
Vročica okoli prodaje Simobila se je oh-
ladila, delnice vpletenih podjetij, ki so la-
stniki ponudnika mobilne telefonije, pa so
izgubile na svojih vrednostih. Čeprav bo
prodaja operaterja skoraj zagotovo reali-
zirana, očitno investitorji pred dokončnim
podpisom pogodb še ne nameravajo pla-
čevati delnic po višjih cenah. Vrednost In-
tereurope se je vrnila v območje 2.400
tolarjev, Istrabenzova pa se je z 2.830 to-
larjev, kolikor je znašala ob objavi novice,
znižala na 2.740 tolarjev. Na prostem trgu
se je izmed pomembnejših delnic najbolj
okrepila delnica Gorenja. Zanjo se je zani-
malo več različnih investitorjev, ki so povi-
šali tečaj delnice za več kot tri odstotke,
enotni tečaj je močno presegel 2.100 tolar-
jev. Prav tako je 150 milijonov tolarjev vre-
den posel z delnico Colorja zopet obnovil
govorice o prevzemu medvoškega podjet-
ja, kar je imelo pozitiven vpliv na ceno del-
nice, ki je porasla za 2,5 odstotka na 4000
tolarjev.
Podobno kot v najvišji borzni kotaciji so
se gibale vrednosti delnic pooblaščenih
investicijskih družb. Indeks PIX se je pre-
tekli teden okrepil za nekaj več kot odsto-
tek, njegova vrednost je presegla 1.250
indeksnih točk. Izmed polnih PID-ov se je
najbolj znižata vrednost Zlati moneti I, ka-
tere vrednost je padla za 2.9 odstotka na
58 tolarjev. Znižanje vrednosti je posledica
trgovanja brez upravičenja do dividende
za preteklo poslovno leto. Vrednosti osta-
lih že zapolnjenih pooblaščenih investicij-
skih družb so porasle, največ med njimi
Nacionalni finančni družbi I, ki kotira ma-
lenkost pod 78 tolarji, in Triglavu Stebru
I, katerega vrednost je porasla za odsto-
tek na 88.5 tolarja. Še nekoliko več so na
svojih vrednostih pridobile "dvojke", saj so
njihove vrednosti v povprečji pridobile več
kot 2 odstotka.
Malenkost toplejši veter je pretekli teden
popihal na slovenski trg kapitala, za kate-
rega pa ne moremo reči, da bo trajal kaj
dalj časa kot vsi doslej. Denarja na trgu je
še vedno premalo, da bi lahko dolgoroč-
neje potiskal tečaje delnic navzgor Kljub
temu ne smemo izgubiti upanja, saj so te-
čaji delnic nakupno še vedno zelo ugodni,
rasti v prid pa govorijo tudi pozitivna priča-
kovanja o polletnih rezultatih podjetij.
Maljai Bemik,
flirika ■ bonnoposredniška hiša, d.d.
TEHNIK je naslednik Rujskega
tedfiiio oziroma Našega dela, ki
ga je ustanovi! Okrajni odbor OF
Ptuj leta 1948.
Izdaja RADIO-TEDNIK, d.o.o., Ruj.
Direktor: Franc Lačen.
Uredništvo; Jože Šmtgoc
(odgovorni urednik), Jože Bračič,
Majda Goznik. Viki Klemenčič
Ivanuša, Martin Ozmec (novinarji),
Slavko RibariC (vodja tehnične
redakcije) in Jože Mohorič
(grafično-tehnični urednik).
Naslov: RADIO-TEDNtK, p.p. 95,
Raičeva 6, 2250 Ptuj;
tel. (02) 749-34-10,
mali oglasi 749-34-15, 749-34-37;
faks (02) 749-34-35.
Oglasno trženje: (02) 749-34-12
Celoletna naročnina 6.760 tolarjev
za tujino 13.520 tolarjev.
Žiro račun: 52400-601-47280
Tisk: Delo Roto.
Davek na dodano vrednost je vraču-
nan v ceno izvoda in se obračunava
v skladu s 7. točko 25. člena Zakona
o davku na dodano vrednost. Uradni
list 23.12. 1998, Š189.
Nenaročenih fotografij in rokopisov
ne vračamo.
Strani na Internetu:
vww.radio-tednik.si.
E-poSta: tednik@amis.net
nabiralnik@radio-tedntk.si
TEDNIK - Četrtek, 10. avgust 2000
POROČAMO, KOMENTIRAMO
3
Izvedeli smo
Izvedeli sme
SKORBA / 40 LET PTUJSKEGA VODOVODA
Še vedno pijemo zdravo In neoporeino vodo
v Komunalnem Podjetju Ptuj ;»o v petek, 4. avgusta, na os-
rednjem črpališču v Skorbi proslavili 40 let ptujskega vo-
dovoda, ko je minister za okolje in prostor dr. Andrej Umek
svečano odprl nad/.orni center za upravljanje vodovodnega
sistema ter s pomočjo računalnika zagnal nov, že peti glo-
binski vodnjak, gl(»bok 150 m.
O pomenu obeh vodooskr-
bnih pridobitev in 40-letnem
razvoju ptujskega vodovoda je
govoril direktor Komunalnega
podjetja Jože Cvetko. Črpališ-
če v Skorbi je bilo zgrajeno že
leta 1947, leta 1954 je bil izdelan
projekt za vodovod mesta Ptu-
ja, Zgornjega in Spodnjega Bre-
ga, Skorbe, Vičave, Rogoznice
ter Zgornje in Spodnje Hajdine,
leta 1956 so pričeli gradnjo vo-
dovodnega rezervoarja na Pano-
rami in primarnega vodovoda
Skorba-Ptuj, ptujski vodovod
pa je začel uradno obratovati 8.
avgusta 1960, ko je v Ptuj prite-
kla voda.
V naslednjih treh letih so na-
daljevali gradnjo vodovodnega
omrežja po mestnih ulicah, od
leta 1964 do 1967 so vodovod-
no omrežje gradili na Dravskem
polju, leta 1968 po naseljih Haj-
dina, Rogoznica in Spuhlja. Od
leta 1971 do 1974 so zgradili vo-
dovod Lancova vas-Podlehnik
ter razširili črpališče v Skorbi,
leta 1975 so zgradili regionalni
vodovod Majšperk-Lancova vas,
v letih 1976 do 1980 vodovod
na Ptujskem polju, v letih
1981-1985 nadaljevali gradnjo
vodovodnega omrežja v Sloven-
skih goricah in Halozah, pri
izkopih pa so pomagale tudi
mladinske delovne brigade.
Velik razvoj je ptujsko vodo-
vodno omrežje doživelo od leta
\988 do 1990, predvsem na ob-
močju Slovenskih goric, Haloz
in Ptujskega polja. Od leta 1991
do 95 so gradili vodovod na
Ptujskem polju in delno na
Dravskem polju do meje z ob-
čino Maribor, leta 1995 je bil
zgrajen in začel obratovati prvi
globinski vodnjak v Skorbi, v
letih 1996 do 2000 pa so vodo-
vodno omrežje širili predvsem
na območju Haloz in Sloven-
skih goric ter na še nepokritem
območju mesta Ptuja.
V Komunalnem podjetju Ptuj
danes gospodarijo z 800 km ce-
vovodov, ki s pomočjo 100 vo-
dnih črpalk, nameščenih v 43
objektih in 25 vodohranih, os-
krbujejo s pitno vodo več kot
100 tisoč prebivalcev na ob-
močju 21 občin v Spodnjem
Podravju. Tako so z vodovo-
dnim omrežjem v celoti pokri-
te mestna občina Ptuj, občine
Kidričevo, Dornava, Gorišnica,
Juršinci, Destrnik, Markovci,
Hajdina, Starše. Ptujski vodo-
vod imajo tudi v občinah Majš-
perk, Videm, Podlehnik, Žeiale,
Trnovska vas. Sv. Andraž, Zavrč
in Cerkvenjak, vendar je v teh
občinah še nekaj območij, kjer
ga še gradijo. Delno pa z vodo
iz ptujskega sistema oskrbujejo
tudi občine Ormož, Duplek,
Slovenska Bistrica in Lenart.
Posebej je pomembno, da je
ptujska voda zdrava in neopo-
rečna, kar redno kontrolirajo v
Zavodu za zdravstveno varstvo
Maribor.
O pomenu oskrbe z zdravo
vodo, za kar so v Ptuju skrbeli
že stari Rimljani, je govoril tudi
župan mestne občine Ptuj Mi-
roslav Luci in poudaril, da je
voda vir življenja. Tega se za-
vedajo tudi v Komunalnem po-
djetju Ptuj, zato se je zahvalil
vsem njihovim delavcem in jim
ob jubileju čestital. Hajdinski
župan Radoslav Simonič pa je
opozoril na premajhno skrb za
ohranjanje čiste pitne vode in
narave. Izrazil je začudenje za-
radi molka pri izbiri trase nove
avtoceste ter zahteval takojšnjo
intervencijo države, gradnjo ka-
nalizacije ter zaščito vodooskr-
bnih pasov. Minister dr. Andrej
Umek pa je ob odprtju novega
nadzornega centra poudaril, da
smo ena redkih držav, ki si lah-
ko privošči, da ima vsak držav-
ljan na voljo zdravo pitno vodo
iz pipe, in obljubil, da to mini-
strstvo ne bo nikoli proti jasno
izraženim lokalnim interesom,
še posebej če bodo s področja
ekologije in varstva narave.
Slavje ob 40-letnici ptujskega
vodovoda so kulturno začinili
pevci moškega pevskega zbora
ptujske Komunalne pod vod-
stvom Jožeta Drnikoviča ter
gledališki igralec in povezova-
lec Tadej Toš. Ob koncu pa so
ptujski komunalci pripravili še
čudež, saj so poskrbeli, da je iz
vodovodne pipe ob najstarejši
vodni črpalki teklo - ne boste
verjeli - odlično haloško vino.
In je teklo in teklo tako da je
bilo ribam v bližnjem testnem
bazenu kar malce nerodno in so
v noč celo zardevale.
M. Ozmec
Direktor Komunalnega pod-
jetja Ptuj Jože Cvetko. Foto:
M. Ozmec
Minister Andrej Umek (sedi) je novi globinski vodnjak zagnal
prek računalnika iz da^inskega nadzornega centra
SAN FRANCISCO / HALO^AN IN
SAUVIGNON 1998 NAVDUŠILA
Nova odliiia zu
pfuiskm vinm
Iz Združenih držav Amerike so v začetku prejšnjega tedna
sporočili razveseljivo vest o uspehu ptujskih vin na med-
narodnem ocenjevanju vin v Kaliforniji. Izmed šestnajstih
poslanih vzorcev iz Slovenije je bilo v kategoriji blizu 3
tisoč vin iz vsega sveta nagrajenih šest slovenskih, od tega
sta bronasto medaljo prejela tudi ptujski haložan in sau-
vignon, oba letnika 1998.
Novice o uspehu ptujskih
vin na junijskem mednarodnem
ocenjevanju v San Franciscu so
bili še posebej veseli v Vinarstvu
Slovenske gorice - Haloze, KK
Ptuj. "Gre za eno najbolj znanih
mednarodnih ocenjevanj vin v
svetu. V San Francisco smo po-
slali vina, ki jih ima ptujska klet
v večjih količinah in jih lahko
najdemo tudi na prodajnih po-
licah, medtem ko na slovenska
ocenjevanja vin večkrat damo
predikete, ki jih imamo v manj-
ših količinah. Ponosni smo, da
lahko kupci segajo po vinih, ki
so tudi v Kaliforniji navdušila,"
je povedala enologinja ptujske
kleti Lidija Veber.
V San Franciscu sta bila na-
grajeni ptujski polsuhi vini, kar
ne preseneča, saj gredo svetov-
ni trendi potrošnje vin v smeri
polsuhih in suhih vin. Ptujčani
so na ocenjevanje v San Fran-
cisco poslali dva vzorca in za
oba prejeli bronasti medalji. Se
posebej so v kleti veseli odličja
za zvrst haložan, kjer se po be-
sedah Vebrove čuti enologovo
delo pri kombinaciji sort. Sau-
vignon ali muškatni silvanec pa
je, kot meni Vebrova, sorta, ki
v Halozah dosega izredne kvali-
tete in sortne značilnosti.
V ptujski kleti so ob odličjih
zadovoljni tudi s prodajo vin,
sokov in žganih pijač v prvi
polovici leta. Kot dodaja Igor
Jakolič, vodja komerciale v Vi-
narstvu Slovenske gorice - Ha-
loze, KK Ptuj, so v prvem
poletju dosegli izredno dobro
prodajo, nekoliko presenetljiv
pa je podatek, da se je vidno po-
večala prodaja polsladkih ptuj-
skih vin.
V vinogradih Haloz in Slo-
venskih goric pa že dozoreva
grozdje za vina letnika 2000.
Enologinja Lidija Veber doda-
ja, da se s takšnim, kot bo 2000,
verjetno še nismo srečali. A je-
sen bo kmalu in čas za ocene
vin letnika 2000 prav tako. Kdo
ve, ali bodo tudi ptujska vina
letnika 2000 posegala po odlič-
jih vidnih mednarodnih ocen-
jevanj.
AK
Enologinja Lidija Veber pri
svojem vsakodnevnem delu
COVORISE...
... DA je imel prvi mož slo-
venske vlade ob obisku na Ptuju
okoli sebe več varnostnikov, prvi
mož mestne občine pa samo ene-
ga, kosmatega, štirinožnega.
... DA premier Bajuk ni ostal
na izbiri štajerske lepotice. Men-
da ima z na zunaj lepimi, prijaz-
nimi in lepo govorečimi Slovenci
in Slovenkami že po nekaj me-
secih zelo bndke izkušnje.
... DA bo njegova nova stran-
ka, temelječa na krščanstvu, tako
in tako dala raziskati, ali m bila
morda Eva Slovenka.
... DA 50 Slovenke nekoč rade
romantično sanjarile(I) v slo-
venskih gozdovih. Danes je tam
enako domače kot v stanovan-
ju: povsod vidiš wc školjke, tele-
vizorje, postelje, pralne stroje in
hladilnike.
... DA nekateri naredijo vse,
da pridejo v časopise. Priprav-
ljeni so biti celo veliki dolžniki
državi.
... DA je v državi zavladalo
neverjetno zatišje. Toda ne vese-
limo se prehitro, poslanci se bodo
kmalu vrnili.
... DA stranke za bližnje vo-
litve iščejo samo najboljše kan-
didate z lastnostjo, da se znajo
hitro pokvariti.
... DA bomo šli na letošnje vo-
litve nekoliko prej zaradi tega,
ker smo se sedanje garniture že
navolili.
... DA b(^ čas letošnjih volitev
za dobršen del Slovenije pravi
pravcati praznik. Takrat bo na-
mreč vrhunec trgatve.
4
KULTURA, aOBRAZeVANJE
Četrtek, 10. avgust 2000 - TEDNIK
PTUJ^ ORMOŽ / PREDSTAVLJAMO LETOŠNJE ZLATE MATURANTE
Zgled za druge
Za vse letošnje maturante so nastopile ene najdaljših po-
čitnic, ki bodo trajale do prvega oktobra letos, ko se bodo
pričeli spopadati z i/.branim študijem. Te dni so že prejeli
obvestila o vpisu na želeni študij.
Tudi v šolskem letu 1999/2000
so se maturantje ptujske gimna-
zije izkazali na maturi. Štirim
je uspelo doseči 30 in več točk,
vseh 34 točk pa je dosegla Maja
Plohi iz Sobetincev, od koder je
doma tudi lanski zlati maturant
Matej Horvat, ki se je odločil za
študij medicine. Zlati maturan-
ti ptujske gimnazije v prejšnjem
šolskem letu so še Črto Kreft,
Bojan Potrč in Katjuša Štih.
JIRŠOVCI /
Bojan bo farmacevt
Bojan Potrč je doma v Jiršov-
cih 32 pri Destrniku. Na matu-
ri je dosegel 32 točk; na višjem
nivoju je opravljal preizkus iz
matematike in nemščine, kot iz-
birna predmeta pa si je izbral
kemijo in angleščino. Je Zoisov
štipendist.
"Še vedno me navdajajo me-
šani občutki, nisem pričakoval
takšnega uspeha. Na začetku
sem imel veliko treme, strah me
je bilo. Morda je takšen uspeh
tudi posledica boljše razporedit-
ve med pisnim in ustnim delom
pri letošnji maturi. 14 dni časa
smo imeli na no voljo, da smo se
lahko dobro pripravili na ustni
del. Mojega uspeha na maturi so
bili zelo veseli tudi doma. Gim-
nazijo obiskuje tudi moja mlajša
sestra, tudi njej gre učenje dob-
ro od rok," je o vtisih z letošnje
mature povedal Bojan Potrč.
V Jiršovcih po Bojanovih be-
sedah ni veliko mladih, ko pa se
dobijo, v glavnem igrajo nogo-
met, včasih tudi košarko, sam
pa tudi rad kolesari. Občasno
bere, v glavnem kakšne revije
in časopise. Največkrat prebira
Tednik, ker prinaša največ no-
vic o dogajanjih v bližnji in
daljni okolici. Letošnje počitni-
ce bo Bojan preživel bolj delav-
no, rad bi dobil tudi počitniško
delo, da bo v jeseni, ko bo pričel
študirati v Ljubljani, lažje. Od-
ločil se je za študij farmacije.
SOBETINCI /
Maja si želi advokaturo
Maja Plohi, ki je na letošnji
maturi zbrala vseh 34 točk, je
doma v Sobetincih 37/a. Odlo-
čila se je za študij prava, ker se
ji zdi zanimiv. Pravo študira že
njena sestra Vladka, ki je gim-
nazijo končala lansko leto.
Maja je ocenila, da matura ni
bila težka, celo matematika se ji
ni zdela težka, da pa bo imela
vseh 34 točk, ni pričakovala v
nobenem primeru. Uspeha so
bili veseli tudi doma. Maja pra-
vi, da celo presenečeni, saj nihče
ni pričakoval takšnega rezulta-
ta. Pri maturi ji je z nasveti do-
sti pomagala sestra Vladka.
V prostem času Maja rada
bere, kolesari, v prejšnjih letih
pa sta s sestro med počitnicami
obiskovali jezikovne tečaje v tu-
jini. Letos v tujino ne gresta,
zelo pa se veselita skupnih po-
čitnic v Poreču. V Sobetincih
pa mladi nimajo veliko mož-
nosti za preživljanje prostega
časa. Na voljo jim je le eno špor-
tno igrišče. "Če hočeš kaj doži-
veti, se moraš odpeljati na Ptuj,"
pravi Maja, ki je tudi Zoisova
štipendistka.
O svojih načrtih je Maja po-
vedala, da si želi, da bi z Vlad-
ko nekaj skupaj delali. Želita si
skupno advokaturo.
PRŠETINCI / Katjuša bi
bila napovedovalka
Katjuša Stih iz Pršetincev 45
pri Sv. Tomažu v občini Ormož
je na letošnji maturi zbrala 30
točk. Skupaj s še tremi matu-
ranti ptujske gimnazije bo 2.
septembra letos prejela spriče-
valo s pohvalo, ki ga dobijo le
najboljši.
Katjušin cilj na letošnji ma-
turi je bil zbrati 20 točk, za vsak
predmet po štiri, na koncu jih je
bilo 30, kar je bilo zanjo veliko
presenečenje. Na višjem nivoju
je opravljala preizkus iz nem-
škega jezika, kot izbirna pred-
meta pa si je izbrala geografijo
in psihologijo. Doma so bili
z njenim dosežkom na maturi
zelo zadovoljni. Ima starejšo se-
stro, ki pa je že diplomirala.
Študij bo nadaljevala na fa-
kulteti za družbene vede, želi
postati novinarka oziroma na-
povedovalka. To delo jo že od
nekdaj privlači. Nekaj izkušenj
ima s šolskega radia, v gimnazi-
ji pa je pisala za šolski časopis.
V prostem času se rada druži
s prijateljicami, gleda zanimive
oddaje na televiziji, zelo rada
pa tudi bere zanimive knjige
s področja geografije in znan-
stvenih odkritij. V Pršetincih,
kjer je doma, je okrog 52 hišnih
številk, pa zelo malo mladih.
Njenih let je samo eno dekle,
nasploh je v njihovi vasi vedno
manj mladih. Tudi možnosti za
zabavo je malo; če se želiš zaba-
vati moraš na Ptuj, v Ormož ali
Ljutomer, pravi Katjuša, ki bo
del letošnjih počitnic preživela
tudi na morju.
PTUJ / Črto bo študiral
matematiko
Ptujčan Črto Kreft je na leto-
šnji maturi dosegel 31 točk. Za
izbirna predmeta si je izbral fi-
ziko in kemijo.
"Sama matura je potekala po
pričakovanjih. Da bom dosegel
takšen rezultat, nisem bil po-
vsem prepričan. Četudi si vsa
štiri leta odličen, to še ne pome-
ni, da bo rezultat dober. Štiri-
najstdnevni premor med pisnim
in ustnim delom letošnje matu-
re je po mojem tudi prispeval k
temu, da so bili letošnji rezulta-
ti ptujskih maturantov na ma-
turi še boljši od lanskih," je o
vtisih o letošnji maturi povedal
Črto Kreft, ki se je odločil za
študij matematike v Ljubljani.
Za zdaj še ne ve, kaj bo delal po
končanem študiju, to prepušča
bodočnosti.
Črto je eden tistih ptujskih
gimnazijcev, ki je dosegel nekaj
odličnih rezultatov na tekmova-
njih mladih v državnem merilu
iz posameznih znanj. Osvojil je
zlato Cankarjevo priznanje za
tretje mesto v državi, bronasto
pa na državnem tekmovanju v
kemiji. Vsi ti rezultati skupaj so
mu prinesli naziv dijaka genera-
cije na ptujski gimnaziji.
V prostem času igra v godal-
nem orkestru ptujske glasbene
šole, ukvarja pa se tudi z zbo-
rovskim petjem. Če le ima čas,
obiskuje najrazličnejše koncer-
te, družabne dogodke, kjer je
veliko ljudi, ker se rad srečuje
z ljudmi. Poletno dogajanje na
Ptuju se mu zdi v redu, potre-
bno pa ga bo kvalitetno nad-
graditi. Del letošnjih počitnic
je preživel na morju in v gorah,
septembra pa bo v okviru Druš-
tva slovenskega in danskega pri-
jateljstva obiskal Dansko, kamor
ga pošilja ptujska gimnazija. Tja
bo odpotoval avtobus mladih
Slovencev, ki se bodo po najbo-
ljših močeh trudili promovirati
svoj rojstni kraj in državo. Črto
se bo predvsem trudil predsta-
viti slovenske kulinarične pose-
bnosti, vinsko kulturo in druge
prednosti naše države in mesta,
iz katerega prihaja. S seboj bo
vzel tudi masko kurenta.
MG
Bojan Potrč.
Foto: Črtomir Goznik
Maja Plohi. Foto: MG
Katjuša Štih. Foto: MG
Črto Kreft. Foto: MG
Natečaj in okrogla miza Droge med mladimi
Informacijski center za mlade Infočuk v sodelovanju s
fundacijo Odsev se sliši pripravlja okroglo mizo na temo
Droge med mladimi. Na okrogli mizi, ki bo predvidoma v
sredini novembra, se bodo mladi pogovarjali s strokovnja-
ki o tej vedno pereči problematiki.
Svoj pogled na to temo pa lahko mladi izrazijo skozi ka-
kršnikoli umetniški izdelek s področja fotografije, literatu-
re, likovne umetnosti, filma in glasbe. Prispevke zbiramo
do vključno 1.11. 2000 na naslov: INFOČUK - Knjižnica
Nova vas. Cesta proletarskih brigad 61 a, 2000 Maribor, s
pripisom Za natečaj - DROGE MED MLADIMI.
Pogoj za udeležbo na natečaju je starost od 15 do 19
let. Udeležence natečaja čakajo nagrade. Datum odprtja
razstave prispelih del in podelitev nagrad bo znan v začet-
ku novembra.
Več informacij lahko dobite po telefonu (02) 331 58 82
ali elektronski pošti: robert@mb.sik.si
FILMSKI KOTIČEK
Fantovšiina
(Bachelor party)
Večina deklet sanja o poroki v belem. Toda
še pred tem tako pričakovanim dnevom je tre-
ba skozi nujno zlo: dekliščino, in še huje, fan-
tovščino, moro vsake neveste.
Rick Gassko (Tom Hanks) je mlad voznik
avtobusa, ki se končno odloči, da bo popeljal'
svojo izvoljenko Debbie pred oltar. Pred vsto-
pom v zakonski jarem pa se morata posloviti
od samskega stanu z dekliščino oziroma s
fantovščino; slednja si celo prisluži naziv naj-
bolj odštekane zabave v zgodovini.
Zaplet je dokaj običajen: "dobro" dekle se
želi poročiti s, kot se izkaže, malce bebavim
izbrancem, na poti k sreči pa jima ležijo šte-
vilne ovire v obliki nevestinega očeta, bivšega
fanta in predporočnih dvomov. Na koncu se
seveda vse lepo izide. Vendar je vprašljivo,
ali poroka med zaljubljencema res predstavlja
klasični "happy end", saj je očitno, da dekle
iz visoke družbe ne bo našlo sreče s spreobr-
njenim ženskarjem, pa še tako neinteligentnim
primerkom povrtiu. Menda pa nauk tega filma
ni ljubezen vse premaga, pač pa ljubezen je
slepa.
Film je označen kot komedija, kar daje novo
dimenzijo tej filmski zvrsti. Morda naj bi bilo
smešno bingljanje ženskih prsi, ki jih v filmu
ne manjka, za njimi pa tekajo smešno potre-
bni moški, katerim je alkohol uničil že vse mo-
žganske celice, zato "mislijo" z nadomestnim
organom — genitalijami. Film, ki ga res ne gre
zamuditi.
Pravijo, da je Brad PitTna začetku svoje ka-
riere preoblečen v kuro vabil goste v svojo
hollywoodsko restavracijo. Vsekakor je s tem
za svojo kariero naredil več kot Tom Hanks, ki
je svojo zvezdniško pot začel v komedijah, kot
je Fantovščina.
Nataša Žuran >
Lepo je z otroki v gorah
Počitnice se vse prehit-
ro prevešajo v drugo polo-
vico, zatorej ne odlašajte
s prijetnostmi, ki si jih lah-
ko pripravite v poletnem
času. Vem, mnogim so de-
narnice v slabi kondiciji,
da bi lahko razmišljali o
bol} potratnih dopustova-
njih. in mnogi si ne želijo
drugega razen domačega
miru, saj jih službene in
družinske obveznosti čez
leto izčrpajo. A saj veste:
počitnice na domačem
vrtu so delavne in v sta-
novanju se da postoriti to
in ono, česar ostale dni
pač ni bilo časa. In doma-
či mir v senci radi pre-
motijo obiski, tisti vabljeni
in oni drugi. In po tak-
šnem dopustu je človek še
bolj utrujen, kakor prinaša
utrujenost tudi čezmerno
poležavanje in posedanje
pred televizorjem.
Pravo mero za oddih, a
tudi za družinski proračun,
dajejo krajši izleti v gore,
kjer lahko z malenkostnimi
stroški doživite prelepe tre-
nutke s svojo družino ali s
prijatelji.
Seveda je nujna priprava
in samoorganizacija izleta v
gore, da bo srečanje z nara-
vo zares prijetno in varno. V
današnji Tednikovi knjigar-
nici vam predstavljam odlič-
no knjigo 2 otroki v gdre, ki
je namenjena vsem ljubite-
ljem narave in sproščenih,
aktivnih počitnic. Knjiga je
vodnik za vse, ki želijo le-
pote domačih gora in nara-
ve deliti z otroki ali pa bi se
radi tudi brez njih podali na
lažji izlet (gorska svežina se
odlično prilega v soparnih
poletnih dneh).
Avtorja knjige sta zakon-
ca Urška in Andrej Sitar,
navdušena planinca in stro-
kovnjaka, ki sta z gorniš-
tvom omrežila tudi svoje
otroke. Avtorica je vzgojite-
ljica predšolskih otrok z bo-
gatimi izkušnjami vodenja
skupin v gore. Odlična po-
znavalca gora in srčna lju-
bitelja narave sta izbrala 77
izletov po vsej Sloveniji ter
jih nazorno in bogato ilustri-
rano predstavila na sto de-
veti n devetdeseti h straneh
knjige večjega formata.
Uvodnim besedam avto-
rice sledi poglavje Družina
na izletu v gore, ki zajema
navodila za izbiro cilja, opis
i priprav in izvedbe izleta, po-
\ doživljanje izleta. Naslednje
poglavje je namenjeno od-
pravi v gore s skupino ot-
rok in nadaljuje z navodili
za varnost izletnikov in va-
rovanje narave. Pred sami-
mi predstavitvami izletov je
razlaga v knjigi uporablje-
nih gorniških izrazov in na-
potilo za branje opisov.
Vsak izlet je opremljen
[ z reliefnim zemljevidom ali
j skico poteka poti, avtorja
; navajata naravne in kultur-
j ne zanimivosti, ki si jih velja
I ogledati na izletu. Opisu iz-
leta so dodane kratke zgo-
i dbe, zanimivosti, legende,
I pesmice, ki so povezane s
' krajem izleta.
Privlačna in  pregledna
knjiga Z otroki v gore je izšla
leta 1998 prt založbi Sidarta
iz Ljubljane. Knjigo je ilustri-
ral Tomaž Lavrič (znameniti
ilustrator Mladine, avtor Di-
areje), zemljevide je prispe-
j val Tadej Maligoj, skice pa
Jurij Kolenc. Knjiga ima zra-
I ven kazala na začetku še na-
i vedeno literaturo (posebej
poučno, vodnike in zemtje-
: vide) in abecedno kazalo.
V mladinskem oddelku
Knjižnice Ivana Potrča si lah-
I ko izposodite še naslednje
I poučne knjige, ki so pove-
I zane s preživljanjem proste-
j ga časa v naravi: Približajmo
I otrokom naravo (vodič k na-
ravi za starše in vzgojitelje
avtorja Josepha Cornella),
Počitniški priročnik Romana
Anfossa, V gorah Christiana
VVeissa, Gore Tatjane Kor-
diš, Življenje v gozdu Bar-
bare Taylor, V gozdu in na
travniku Reneja Kayserja,
Lep dan kliče Željka Ko-
I zinca. Slovenske planinske
koče Kazimirja Rapoše, Pre-
živetje  v  naravi  Andreja
Dvorska, Sto slovenskih vr-
hov Stanka Klinarja, 111 iz-
letov po slovenskih gorah
Andreja Stritarja, Vodnik po
planinskih postojankah v
Sloveniji Joža Dotypika in
Kolesarski izleti po Sloveniji
Sebastjana Veharja.
V mladinskem oddelku
Knjižnice Ivana Potrča, Mali
^ grad, Prešernova 33, vas
pričakujemo vsak dan od
I osmih do petnajstih, ob so-
botah pa do dvanajstih.
Liljana Klemenčič
TEDNIK - Četrtek, 10. avgust 2000
PO NAŠIH KRAilH
5
pTUJ / Z OSREDNJE PRIREDITVE OB PRAZNIKU MESTNE OBČINE
le skupno delo rodi sadove
v spomin na datum potrditve drugega ptujskega statuta
iz leta 1513 praznujejo Ptujčani svoj občinski praznik;
letošnji je bil peti. Osrednje prireditve so potekale na
^am praznik, 5. avgusta. Osrednje proslave na dvorišču
niinoritskega samostana se je udeležil tudi predsednik
vlade Republike Slovenije dr. Andrej Bajuk z ženo Ka-
tarino in ministrom za gospodarstvo dr. Jožetom Zagož-
nom ter nekateri drugi gosti. V kulturnem programu
so nastopili Ptujčani, ki so že priznani slovenski igral-
ci: Vojko Belšak, Gregor Geč in Tadej Toš, nadarjena
ptujska violonistka Mojca Menoni, ki igra v simfonič-
nem orkestru RTV Slovenija, Martin Sikur, violončelist
iz Kopra, ptujski pihalni okerster in ptujski ansambel
popperkeg z jazz glasbo.
Slavnostni govor je imel ptuj-
ski župan Miroslav Luci, ki je
spomnil na dosežke v mestni
občini v zadnjem letu in na na-
loge, ki jo čakajo še v tem in
v začetku prihodnjega leta. "Vsi
do sedaj izvedeni projekti v me-
stni občini Ptuj so rezultat do-
brega sodelovanja med vsemi
političnimi strankami in Listo
KS v mestnem svetu, občinsko
upravo, mestnim svetom, sveti
mestnih in primestnih četrti ter
občani. Za veliko pridobitev v
občini so zaslužni tako posame-
zniki kot javni zavodi, podjetja
in organizacije s področja druž-
benih in gospodarskih dejavno-
sti. Z doseženim seveda nismo
zadovoljni, zato imamo tudi na-
črte. V naslednjem letu se mora
pričeti gradnja ptujske obvo-
znice, adaptacija oziroma no-
vogradnja ene izmed ptujskih
osnovnih šol ter usposobitev
vsaj ene osnovne šole za potrebe
devetletnega šolanja. Načrtuje-
mo pa tudi gradnjo večnamen-
ske dvorane, ki jo športna,
kulturna in druga javnost že
nestrpno pričakuje," je med
drugim poudaril ptujski župan
Miroslav Luci na osrednji slo-
vesnosti ob petem prazniku me-
stne občine Ptuj.
Najvišje priznanje mestne ob-
čine Ptuj ob petem prazniku je
prejel Dijaški dom Ptuj ob svo-
ji stoletnici za izjemne zasluge
na področju vzgoje in izobraže-
vanja. V njegovem imenu ga je
prejel ravnatelj Matjaž Neudau-
er. Dr. Antonu Stresu se je me-
stna občina zahvalila s plaketo,
ker je bil po njegovi zaslugi uza-
konjen institut ptujske naslovne
škofije. Plaketo mu bodo pred-
stavniki mestne občine Ptuj iz-
ročili ob drugi priložnosti, ker
se sobotne podelitve iz opravi-
čljivih razlogov ni udeležil.
Turistično ponudbo mesta je
izjemno obogatilo podjetje Golf
invest, uspelo mu je na prefi-
njen in občuten način umestiti
igrišče za golf v nadvse občutlji-
vo okolje naravnih in kulturnih
dragocenosti Ptuja z okolico.
Uspeh v turizmu prinaša pove-
zava sodobnega načina življenja
z naravno in kulturno dedišči-
no, mestna občina Ptuj se je za
korak k temu cilju podjetju Golf
invest zahvalila s plaketo mes-
tne občine Ptuj, ki jo je v nje-
govem imenu prevzel direktor
Franc Mlakar. Konrad Smigoc,
obrtnik z modnim moškim in
ženskim krojaštvom iz Spuhlje,
vodi družinsko obratovalnico,
ki šiva uniforme in druga sve-
čana oblačila. Lansko leto je
praznovala 30-letnico uspešne-
ga dela. Za kvalitetno delo ga
je župan mestne občine Ptuj na-
gradil s pečatom mesta Ptuja z
likom sv. Jurija.
Ptujski župan je s priznan-
jem - pečatom mesta Ptuja z li-
kom sv. Jurija - nagradil tudi
ptujskega galerista Alojza Pet-
roviča, ki je pred petimi leti v
Vošnjakovi ulici na Ptuju uredil
galerijo Drava, v kateri so dos-
lej razstavljali mnogi likovniki,
fotografi in zbiralci. S svojim
delom pomaga likovno izobra-
ževati Ptujčane in promovirati
naše mesto.
S pečatom mesta Ptuja je ptuj-
ski župan nagradil tudi dol-
goletno delo in prizadevanja
na področju razvoja osnovnega
zdravstva na Ptujskem Cirila
Korparja, dr. med., specialista.
Kot splošni zdravnik je pričel
delati v ptujskem zdravstvenem
domu pred skoraj 40 leti. Konec
60. let je začel z dr. Ljubo Neu-
dauerjevo razvijati zdravstveno
varstvo predšolskih otrok. Nekaj
let je bil tudi direktor združene-
ga zdravstvenega doma Ptuj, na
začetku 90. let pa se je zaposlil
na Zavodu zdravstveno varstvo
- enoti v Ptuj, kjer se je posvetil
ekološki problematiki. Tudi Ci-
rilu Korparju bodo priznanje iz-
ročili ob drugi priložnosti, ker
se v soboto iz opravičljivih raz-
logov podelitve ni udeležil.
Po končani proslavi, ki jo je v
je zadnjem delu že motil rahel
dež, je ptujski župan udeležence
povabil v minoritsko klet, kjer
so prazniku mestne občine naz-
dravili s kozarčkom ptujskega
vina. Zatem se je slavje preseli-
lo na Mestni trg, kjer je zabava
trajala do zgodnjih jutranjih ur,
ko se je v resnici vlilo.
MG
Fotografije: Črtomir Goznik
Ptujski župan Miroslav Luci na osrednji prireditvi ob prazni-
ku mestne občine Ptuj: "Že v letošnjem letu pričakujemo za-
četek del pri rekonstrukciji minoritske cerkve, pri kateri sta
se občina in država zavezali za gradnjo fasade kot del obnove
mestnega jedra. Tako intenzivno izrabljamo priložnost, ki seje
ponudila ob preselitvi ptujske pošte v nove, sodobne prostore.
Celotno srednjeveško mestno jedro mora ostati prioriteta za
načrtno, strokovno in premišljeno obnavljanje."
^ kulturnem programu so nastopili mladi ptujski igralci, ki
postajajo vse bolj znani tudi v slovenskem merilu. Vojko Bel-
^3k, Gregor Geč in Tadej Toš so navdušili z izborom Partljiče-
^'h besedil.
Konrad Šmigoc, obrtnik, ki ima
moško in žensko modno kro-
jaštvo v Spuhlji, je prejel pečat
mesta Ptuja z likom sv. Jurija
Alojz Petrovič, galerist iz Ptu-
ja, je prejel pečat mesta Ptuja
z likom sv. Jurija
V imenu podjetja Golf invest
je plaketo mesta Ptuja prejel
direktor Franc Mlakar.
Proslave ob prazniku mestne občine se je udeležil tudi predsednik slovenske vlade dr. Andrej
Bajuk z ženo
MOŠKANJCI / PREDSTAVITEV MALE
VAŠKE KRONIKE
Veseli Moškmiiani,
znani po liiliu
Moškanjci so največja vas v občini Gorišnica, od prej-
šnjega tedna pa so bogatejši za drobno knjižico z naslo-
vom Mala kronika vasi Moškanjci. !\jen avtor je znani
domačin Ivan Obran, ki ga je k pisanju in zbiranju po-
datkov o rojstni vasi vzpodbudilo marsikaj, tudi januar-
ska oddaja Rajžamo iz kraja v kraj, ki jo je ekipa Radia
Ptuj posnela v Moškanjcih. Kronika nosi podatke od
leta 1430 do 2000 in je zanimiv pregled preteklosti, ki
se prepleta s sedanjostjo, je pa tudi prva zapisana zgod-
ba te vasi. Moškanjci so znani po letališču, po liiku in
urejenosti, tamkajšnji ljudi pa so pravi veseljaki.
Župan občine Gorišnica Sla-
vko Visenjak je Mali vaški kro-
niki Moškanjci na pot med
drugim zapisal, da se ljudje pre-
malo zavedamo svojih korenin
in se preveč oziramo na prido-
bitve sodobnega časa, pozablja-
mo pa na ljudi in dogodke, ki
so se zgodili včeraj ali nekoč.
Tudi preteklost je po županovih
besedah pomembna, saj ljudem
daje moči in volje, da lažje nare-
dijo kaj tudi za jutri.
Kronološkega pregleda vasi v
besedi in sliki je bila vesela tudi
Slavica Cvitanič, v občini pred-
sednica komisije za kulturo, ki
je dejala, da je izdaja kronike
pomemben dogodek ob prazni-
ku občine in praznik v kultur-
nem dogajanju občine. Vpbčiiu
si namreč prizadevajo, da bi lju-
di bogatili s kulturo, in to jim
kar dobro uspeva, Cvitaničeva
pa je ob tem še izrazila upanje,
da bo moškanjski knjižici sledi-
la še kaka druga vas.
MUHA V VAŠKEM GRBU
Največje delo je opravil avtor
male kronike Ivan Obran, ki je
nekaj mesecev zelo pridno zbi-
ral podatke o svoji vasi, prav so
mu prišli rokopis sedaj že po-
kojnega očeta Franca Obrana,
ki je zapustil zbrane podatke o
številu in prebivalstvu Moška-
njcev. Pri pripravi knjižice je
uporabil še podatke iz kronike
železniške postaje Moškanjci, ki
jih je zbral in sestavil Franc Go-
lob, nekaj podatkov je vzel še iz
knjige domačina Petra Firbasa,
ki opisuje znamenja v župniji
Sv. Marjete. Seveda ni šlo brez
Krajevnega leksikona in podat-
kov o pomembnejših ljudeh iz
Moškanjcev (knjiga Draga Baj-
ta: Kdo je kdo), v kroniki pa je
I. Obran podrobneje opisal zem-
ljiško posest, gospodarstvo vasi,
pomembnejše objekte, zgodo-
vinske znamenitosti in pomem-
bnejše izobražene Moškanjčane.
Posebno pozornost v knjižici
namenja štirim izobražencem
- doktorjem znanosti, ki izha-
jajo iz Moškanjcev: Stanku Oj-
niku, Tiliki Obran-Kren, Veri
Preac-Murši' in Mariji Skalar
-Mlinari', ni pa pozabil omeniti
še župana Slavka Visenjaka, ki
je doma iz Moškanjcev.
"Skozi stoletja se je v naši
vasi marsikaj dogajalo. Pohvali-
mo se lahko, da so mnogi vaš-
čani mnoge dogodke zapisovali,
večina pa se jih je ohranjala in
prenašala po ustnem izročilu iz
roda v rod. Da to vse ne bi šlo v
pozabo in da bi se Moškanjčani
še bolj zavedali svojih korenin,
sem na pofeudo našega župana
vaško kroniko dopolnil z najra-
zličnejšimi podatki. Pri tem so
mi pomagali še Stanka Gačnik,
Peter Firbas, Branko Firbas,
Hedviga Fric, Slavica Cvitaničj
Branko Zupanič in fotografinja
Džurdža Laura. Vsem bi se rad
zahvalil za pomoč. In ker pravi-
jo, da iz malega raste veliko, trd-
no upam, da bomo čez nekaj let
dobili razširjeno in dopolnjeno
Veliko kroniko vasi Moškanjci,"
je na predstavitvi povedal avtor
I. Obran.
In še nekaj je v vaški kroniki,
česar bralec nikar ne bi smel
spregledati: vaški grb. Zanimi-
vo, tudi v Moškanjcih so ga
imeli, in to s kar malo nenava-
dnim simbolom - muho.
T. Mohorko
Avtor vaške kronike Ivan Obran
6
Četrtek, 10. avgust 2000 - TEDNIK
FESTIVAL DOMAČE ZABAVNE GlASBE PTUJ 2000
PTUJ / 31. FESTIVAL PRELOMNIC IN REKORDOV
Slavie prerodoviev in Štaierskih baronov
Najstarejše in po mojem prepričanju tudi najlepše sloven-
sko mesto Ptuj je bilo v petek, 4. avgusta, v znamenju novih
viž 31. festivala domače zabavne glasbe Slovenije, ki je
izzvenel v znamenju prelomnic in morda tudi rekordov.
Potem ko je prvih nekaj let gostoval na čudovitem in izred-
no akustičnem arkadnem dvorišču minoritskega samosta-
na, zadnjih nekaj let pa v manj prijaznem okolju športne
dvorane Center, smo ga organizatorji iz Radia in Tednika
tokrat vrnili mestu in ljubiteljem polk in valčkov. Letošnji
festival se je namreč prvič v svoji zgodovini dogajal pred
Mestno hišo, prvič je bil za obiskovalce brezplačen in prvič
mesec dni prej kot običajno; noja, zlobneži bi lahko dodali
še to, da se je prvič pripetilo, da ni bilo treba odpirati dež-
nikov, saj je bilo vreme naklonjeno. Vsekakor pa se je prvič
pripetilo tudi to, daje festival lahko spremljalo okoli 3.500
obiskovalcev, kar je svojstven rekord.
Prijeten je bil pogled na os-
rednje dobro osvetljeno prizo-
rišče 31. festivala na ptujskem
Mestnem trgu, saj je bil poln do
zadnjega kotička, enako pa tudi
bližnje sosednje ulice. Ocenju-
jejo, da si je nastop 16 ansam-
blov s po dvema skladbama na
letošnjem festivalu ogledalo od
3.500 do 4.000 obiskovalcev od
blizu in daleč. Ambient je bil
edinstven, naravno čudovit in
scenarist Jože Napotnik se je
pravilno odločil, ko je na oder
postavil le stilno ograjo z ro-
žami, velikega Orfeja ter napis
Ptuj 2000. Mestna hiša in oko-
lje Mestnega trga sta bila na-
mreč ena sama čudovita kulisa.
Pohvaliti velja ozvočenje prire-
ditve, za kar je tokrat poskrbela
firma Albin Promotion iz Lov-
renca na Dravskem polju, pri-
jetno novost in osvežitev pa je
povzročil tudi voditeljski par
Danica Godec in Peter Kirič, ki
tokrat prireditve nista vodila z
odra, ampak kar z balkona Me-
stne hiše.
Generalni pokrovitelj letoš-
njega festivala je bila Mestna
občina Ptuj, saj je bil praznik
polk in valčkov ena glavnih
prireditev ob petem občinskem
prazniku, pokrovitelj festivala
pa Perutnina Ptuj.
In po čem bomo še pomnili 31.
festival domače zabavne glasbe
Slovenije? Po dobrih ansam-
blih, dobrih skladbah in šte-
vilnih nagradah. Komisija za
besedila v sestavi Jože Šmigoc,
Liljana Klemenčič in Brane Zu-
pane je ocenila, da je najboljše
besedilo napisala Fanika Po-
žek, in sicer skladbo Prvi sneg,
ki so jo izvedli Mladi Dolenjci
iz Novega mesta. Strokovna ko-
misija, ki ji je tokrat predse-
doval Anton Horvat, v njej pa
so bili še Ivo Ciani, Edvard
Holnthaner, Dušan Kobal ter
Ivo Umek, je bronaste orfejeve
značke prisodila ansamblom:
Krona iz Ptuja, Kompromis iz
Ormoža, Izvir iz Dobrne ter Slo-
venskogoriškemu kvintetu od
Sv. Jurija ob Ščavnici. S srebrno
orfejevo značko so se okilili an-
sambli: Revirčani iz Trbovelj,
Kranjski muzikantje iz Kranja,
ki so bili izbrani tudi za naj-
boljšega debitanta, pa ansambel
Marjana Kočevarja iz Senovega,
Pik expres iz Radelj ob Dravi
ter Vita iz Loma pod Storži-
čem. Zlate orfejeve značke pa so
si pripeli in priigrali ansambli:
Prerod iz Ptuja, ki je kot najbo-
ljši ansambel prejel tudi najviš-
je festivalsko priznanje, zlatega
orfeja, ter nagrado za tretjo zla-
to orfejevo značko. Mladi Do-
lenjci iz Novega Mesta, Strk iz
Ljutomera, Cvet iz Radeč, ki je
prejel tudi nagrado za tretjo zla-
to orfejevo značko, Podkrajski
fantje iz Velenja, prav tako dobi-
tniki nagrade za peto zlato orfe-
jevo značko, in ansambel Melos
iz Valburge. Nagrado za najbo-
ljšo melodijo je komisija priso-
dila Edvinu Fliserju za skladbo
Slavčki več ne pojo v izvedbi an-
sambla Prerod, Korenovo pla-
keto za najboljšo pevsko izvedbo
je strokovna komisija tokrat
prisodila prikupni pevki Viki
Kolarič iz ansambla Strk. Ob-
činstvo, ki je tudi tokrat gla-
sovalo z glasovnicami, pa je
prvo nagrado prisodilo ansam-
blu Štajerski baroni iz Dravske-
ga polja za skladbo Mami za
praznik.
Direktor festivala ter Radia in
Tednika Franc Lačen je bil z
31. festivalom vsestransko za-
dovoljen, saj je o njem povedal:
"Zelo sem zadovoljen, saj smo
se pravilno odločili, ko smo fe-
stival spet postavili na prosto.
Zagotovo bomo tak način in
termin obdržali tudi v bodoče.
Priznati moram, da smo imeli
veliko sreče tudi z vremenom,
saj je vse naokrog deževalo, le
v Ptuju ne. Kvaliteta nastopajo-
čih ansamblov je bila letos zelo
dobra, pa tudi tisti, ki so nasto-
pili prvič, so se potrudili, tako
da je splošen vtis odličen. Pre-
pričan sem, da je bila z letošnjo
predstavo v Ptuju zadovoljna
tudi strokovna komisija!"
IN KAJ PRAVIJO
OBISKOVALCI?
Za nami je torej še en tradici-
onalni festivalski večer. Obisko-
valce sem povprašal, kaj menijo
o tem, da se je festival preselil
iz dvorane na mestne ulice, in
dobil sem dokaj enake odgo-
vore: večina je bila zelo zado-
voljna, nekateri pa so imeli še
kakšno dobronamerno pripom-
bo organizatorjem.
Zlatka Bakač: "Vsaka miza bi
morala imeti prograrn festivala.
Postrežba ni preveč dobra, ker
je premalo osebja in čakamo že
skoraj eno uro na naročilo."
Gizela Brumec: "Vse je odli-
čno razen postrežbe. Premalo je
šankov in stranišč."
Franc Horvat: "Tukaj sem
prvič in sem zelo navdušen. Po-
strežba je super. Menim pa, da
bi moral biti en ekran pred bla-
govnico, ker je tudi tam dosti
ljudi."
Marija Lah: "Najbolj me moti
to, da ni glasovnic na vsaki mizi
in da je oder prenizek, drugače
pa sem zadovoljna."
Stanko Glažar: "Zelo sem za-
dovoljen z organizacijo in tudi s
tem, da je festival prestavljen za
en mesec."
Alojz Kmetec: "Pri postrežbi
bi lahko sodelovalo več osebja.
Oder bi tudi lahko bil malo vi-
šji, da bi se bolje videlo."
Dragica Zoreč: "Super je to,
da se festival odvija na svežem
zraku. Moti me kamera, ki bi
morala biti nekje višje, da ne bi
zastirala pogleda."
Marjan Selinšek: "Postrežba
je zelo slaba, čeprav je veliko
mladih punc. Lahko bi bilo tudi
več sedežev."
Vsi obiskovalci, pa so enotne-
ga mnenja, da bi bilo potrebno s
kulturnim programom zapolni-
ti tudi druge dni poletnih me-
secev.
Za konec pa še to: 31. festival
domače zabavne glasbe Slove-
nije sta v celoti posnela Radio
Slovenije ter TV Slovenija -
ekipa regionalnega studia Ma-
ribor in prepričani smo, da si
bo oddajo o letošnji festivalski
prireditvi v Ptuju lahko kmalu
ogledalo tudi slovensko TV ob-
činstvo. Kakorkoli že, slovenska
scena domače zabavne glasbe je
bogatejša za 31 novih melodij,
od katerih bodo nekatere zago-
tovo kmalu postale uspešnice.
O tem pa seveda kdaj drugič.
Na svidenje prihodnje leto, na
32. festivalu, pred Mestno hišo
seveda!
Martin Ozmec
Anketa: Ozren Blanuša
Predsednik komisije Anton Horvat izroča Korenovo plaketo
najboljši pevki letošnjega festivala Viki Kolarič iz ansambla
Strk
31. festival so si med 3.500 gledalci ogledali tudi župani iz Ptu-
ja, Kidričevega, Juršincev in Vidma. Foto: M: Ozmec
Ivo Umek izroča Edvinu Fliserju nagrado za najlepšo melodijo
31. festivala
Najboljši letošnji ansambel, »prerojen« ptujski Prerod, je postal prepričljiv trojni zmagovalec
Občinstvo je za najboljši ansambel izbralo Štajerske Barone z
Dravskega polja
Direktor festivala Franc Lačen (prvi z leve) je s člani strokov-
ne komisije budno spremljal dogajanje na Mestnem trgu
Svoje vtise o festivalu so nam zaupali: Zlatka Bakač, Gizela Brumec, Franc Horvat, Marija Lah, Stanko Glažar, Alojz Kmetec.
Dragica Zoreč in Marjan Selinšek. Foto: O. Blanuša
Voditeljski par Danica Godec in Peter Kirič seje tokrat ogla-
šal kar z balkona Mestne hiše
fCDNIK - Četrtek, 10. avgust 2000
OD TOD IN TAM

ORMOŽ / 23. SEJA OBČINSKEGA SVETA ,
iupan zapustil sejo
jSa 23. seji občinskega sveta Ormož so svetniki v petek, 28.
julija-i obravnavali prostorskoureditvene pogoje v občini.
Izvrševanje proračuna v prvi polovici letošnjega leta, bodo-
či ormoški mu/ej, skupne razvojne programe in ustanovi-
tev subregije Priekija, komunalni prispevek, povišanje cen
Yode in komunalnih odpadkov, razpis koncesije za pogre-
bne dejavnosti, ormoško knjižnico, posledice suše v občini
ter druge manjše, a vendarle pomembne zadeve.
Zapletlo se je že takoj na za-
četku pri potrditvi dnevnega
reda. Zupan Vili Trofenik je
sejo zapustil po tem, ko je ve-
čina svetnikov hotela umakniti
z dnevnega reda tri točke, po-
vezane predvsem s povišanjem
cen zbiranja, čiščenja in dis-
tribucije vode, odvajanja odpa-
dnih in padavinskih voda in
odvoza komunalnih odpadkov.
Sporen je bil tudi sklep o ele-
mentih za določitev komunal-
nega prispevka, ki ga do sedaj
v občini ni bilo. Odbori, ki
naj bi tovrstno problematiko
predhodno obravnavali, se na-
mreč zaradi dopustov niso ses-
tali. Svetniki pa so tudi menili,
da bi tovrstne podražitve pome-
nile za občane preveliko finanč-
no obremenitev. Mnenje župana
pa je bilo, da bi se morale nave-
dene tri sicer nepopularne točke
nujno obravnavati. Komunal-
nega prispevka v občini Ormož
namreč do sedaj niso pobirali,
nobeno gradbeno dovoljenje (v
skladu s pozitivno zakonodajo)
pa po njegovem mnenju ne bi
smelo biti izdano brez plačila
komunalnega prispevka. V po-
vezavi s spornima točkama o
povišanju cen vode in odvoza
smeti pa je župan izjavil, da
v bodoče ne bi mogel prevzeti
odgovornosti za izvajanje gos-
podarskih javnih služb, če ob-
činski svet ne bi odločal o tako
nujni problematiki, ki je bila
tudi ključni razlog za sklic zad-
nje poletne seje. Glede na to, da
se počitnice (članov občinskega
sveta) začnejo po poslovniku 1.
avgusta in končajo 10. septem-
bra, se je županu argument sve-
tnikov, da so bili odbori v juliju
nesklepčni in se niso sestali za-
radi dopustov, zdel nespreje-
mljiv. S posebnim pismom je
namreč župan že predhodno po-
zval predsednike odborov, naj
se zaradi nujnosti zadeve vseka-
kor sestanejo in problematiko
obravnavajo. To so bili torej ra-
zlogi, da je Viliju Trofeniku kri
tako zavrela, da je sejno sobo
enostavno zapustil.
V nadaljevanju seje, ki jo je
vodil svetnik Otmar Medik, so
se svetniki vendarle dogovorili,
da naj omenjene točke ostanejo
na dnevnem redu, nakar je vo-
denje seje ponovno prevzel Vili
Trofenik. Navedene sklepe so
kasneje z dopolnili tudi potr-
dili. Odslej bo torej potrebno
tudi v občini Ormož plačati ko-
munalni prispevek kot plačilo
sorazmernega dela stroškov op-
remljanja stavbnega zemljišča z
javno infrastrukturo (vodovod-
no omrežje, kanalizacija, elektri-
ka - trafo postaja, ceste, pločniki,
javna razsvetljava, hidrantno
omrežje...). Komunalni prispe-
vek bodo plačali investitorji no-
vogradenj, pa tudi lastniki že
zgrajenih stavb, če se bo zemlji-
šče naknadno komunalno opre-
mljalo. Določili pa so tudi tiste,
ki so opravičeni plačila prispev-
ka. Na ta način zbrana sredstva
bodo šla v občinsko blagajno.
Kljub nasprotovanju nekate-
rih svetnikov so prevladali argu-
menti ekonomske tržne logike.
V zadnjih štirih mesecih letoš-
njega leta se bo na račun poviša-
nja cene vode občinska blagajna
povečala za 6.700.000 tolarjev.
Voda za gospodinjstva in negos-
podarstvo bo od 1. septembra za
25 % dražja zaradi usklajevanja
s stopnjo rasti inflacije oz. rastjo
cen življenjskih potrebščin. Za
53 % bo višja cena odvajanja od-
padnih in padavinskih voda za
gospodinjstva in negospodars-
tvo, ki je bila zvišana nazadnje
leta 1997. Za 34 % pa se bodo
prav tako s 1. septembrom povi-
šale cene ravnanja s komunalni-
mi odpadki, ki se niso povečale
od leta 1997. Že od marca lan-
skega leta so potekala pogajan-
ja z izvajalcem del, podjetjem
Letnik Saubermacher, d.o.o., iz
Lenarta. Cene, ki so bile doslej
bistveno manjše kot na Ptuju in
v Ljutomeru, bodo kljub povi-
šanju še vedno nekoliko nižje
kot drugod. Glede na to, da bo
v ceno v bodoče vključen tudi
organiziran odvoz kosovnih od-
padkov, pa bo v občini Ormož
verjetno rešeno tudi vprašanje
divjih odlagališč. "Razlogov" za
odvažanje le-teh v gozdove v
bodoče več ne bo.
MUZEJ ORMOŽ,
SUBREGIJA PRLEKUA...
Tudi ostala problematika, ki
so jo svetniki obravnavali na
zadnji poletni seji, ni zane-
marljiva. Uvodoma so sprejeli
predloge odlokov o prostorsko-
ureditvenih pogojih za južni ni-
žinski ter vzhodni in zahodni
gričevnat del občine. Pogovori
o problematiki sanacije ormoš-
kega glinokopa pa bodo poteka-
li v prihodnje.
Po obravnavi poročila o izvr-
ševanju proračuna za prvo polo-
vico leta, ki znaša nekaj več kot
822 milijonov tolarjev, so sve-
tniki sprejeli tudi osnutek od-
loka o izločitvi organizacijske
enote Ormož iz javnega zavoda
Pokrajinski muzej Ptuj ter os-
nutek odloka o ustanovitvi ja-
vnega zavoda Muzej Ormož. S
tem je bil narejen korak bliže
k ustanovitvi ormoškega muze-
ja, ki bi naj pričel delovati s
1. oktobrom. Nato so svetniki
sprejeli tudi sklepa o pristopu
k pripravi skupnega razvojnega
programa za Prlekijo (pripravila
ga bo Prleška razvojna agencija,
katere direktor je Goran Soster)
ter podpisu pisma o nameri o
ustanovitvi subregije Priekija, v
katero naj bi bile združene ob-
čine Ormož, Ljutomer, Razkri-
žje, Križevci in Veržej. Končno
bo objavljen tudi razpis za iz-
vajanje koncesije za pogrebne
dejavnosti.
Za nadaljnje tri mesece so sve-
tniki imenovali Željko Nardin
Milovanovič za vršilko dolžno-
sti direktorice ormoške knjiž-
nice ter se dogovorili, da bodo
v septembru po hitrem enofaz-
nem postopku po uskladitvi ob-
ravnavali ustanovitveni akt in
statut Knjižnice Franca Ksavra
Meška. Svetniki so prisluhnili
tudi poročilo o posledicah suše,
ki je kmetovalce v občini Ormož
prizadela veliko bolj kot drugje
v Sloveniji. Končna ocena škode
znaša 736 milijonov tolarjev.
Dodatno pa so uvrstili na dne-
vni red dve točki, povezani
s premoženjsko-pravnimi zade-
vami.
Majda Fridl
PTUJ / O POTRJEVANJU NOVIH ZDRAVSTVENIH IZKAZNIC
Samopostrežni terminal v Termah?
Ptujsko zdravilišče je ob Splošni bolnišnici Ptuj in javnem
zavodu Zdravstveni dom Ptuj ustanova z največjim obis-
kom pacientov na Ptuju. S svojo zdravstveno dejavnostjo
pokriva območje Ptuja z okolico vključno z Mariborom,
njegovo bližnjo in daljno okolico. V ambulanti fizioterapi-
je letno zdravijo okrog tri tisoč petsto pacientov. Poleg tega
delajo na območju ptujskega zdravilišča še štiri zasebne
ambulante oziroma ordinacije: stomatološka abulanta, gi-
nekološka ambulanta, ordinacija za slikovno diagnostiko -
rentgen in ultrazvok ter dermatovenerološka, ki letno sku-
paj opravijo več kot šest tisoč pregledov, kar pomeni, da
se letno na območju ptujskih Term zdravi skupaj blizu kot
deset tisoč pacientov.
Ker pa je zdravilišče od mesta
oddaljeno tri kilometre, nasta-
jajo veliki problemi pri ažurira-
nju podatkov na novih karticah
zdravstvenega zavarovanja. Naj-
bližnji terminal za potrjevanje
kartic je v centru mesta oziroma
v objektu v Cučkovi 2 (dva sta
še v prostorih osnovnega zdrav-
stva na Potrčevi, eden pa tudi
na kirurškem oddelku ptujske
bolnišnice). Zunaj Ptuja so sa-
mopostrežni terminali v Kidri-
čevem, Majšperku in Gorišnici.
Zaradi stalne širitve zdravs-
tvene dejavnosti v Termah, ki je
posledica odpiranja novih zase-
bnih ambulant, postajajo Terme
center zdravstvenih aktivnosti
na desnem bregu Drave, pou-
darja direktorica ptujskih Term
Slavka Gojčič. To in število pa-
cientov naj bi prepričalo območ-
no enoto Zavoda za zdravstveno
zavarovanje Maribor, da bi ter-
minal za ažuriranje podatkov
na zdravstveni kartici postavili
tudi v Termah. To je tudi želja
vseh pacientov, ki obiskujejo
ambulante na njenem območ-
ju.
Pobudo ptujskih Term na Ob-
močni enoti Maribor Zavoda za
zdravstveno zavarovanje Slove-
nije sprejemajo, vendar jim je v
prvi fazi zmanjkalo denarja, da
bi lahko na vseh želenih loka-
cijah, kjer naj bi praviloma sta-
li samopostrežni terminali, le-te
tudi postavili. Brez dvoma pa
bodo podatki, ki jih bodo pri-
dobili do konca letošnjega leta,
osnova za oceno prometa in
aktivnosti na posameznem ter-
minalu, kot tudi podlaga za mo-
rebitne preelitve in dopolnitve
mreže samopostrežnih termina-
lov, še poudarjajo.
Možni lokaciji za peti ptujski
samopostrežni terminal sta Ter-
me in nova lekarna na Bregu.
MG
... PA BREZ ZAMERE
Vse najboljše^ Rtu j!
Kaj bi lahko človek zapisal ob
pravkar minulem občinskem pra-
zniku in kako bi lahko komen-
tiral manifestacijo, ki smo ji bili
priča? Pravzaprav nič novega, bi
lahko rekli. Vseeno pa poskusimo
zapisati misel ali dve, ki se nam
lahko porodijo ob tem dogodku.
V prvi vrsti je potrebno ugoto-
viti, da tokratne manifestacije v
sobotnem delu prireditev ni v to-
likšni meri pokvaril dež, kot se je
to redno dogajalo v prejšnjih le-
tih. Mati narava nas sicer tudi to-
krat ni pozabila opomniti, da ji je
za takšne stvari, kot je nekakšen
občinski praznik, prav malo mar
ter da bi, če bi se ji tako zahotelo,
obiskovalci prireditev v mestnem
jedru imeli občutek, kot da so v
osrčju tropskega deževnega goz-
da, ne pa v najstarejšem sloven-
skem mestu. Vendar pa, kot že
rečeno, obiskovalci tokrat niso bili
deležni brezplačne prhe. Kar je,
gledano z vidika obojih, tako obi-
skovalcev kot tudi organizator-
jev, vsekakor dobrodošlo dejstvo.
Nekaj premočenih oblačil je sicer
bilo, vendar pa so bila le-ta v pre-
cejšnji meri predvsem posledica
politega piva ali vina, ne pa toli-
ko vremenskih razmer.
Vremenski pogoji so bili torej
kar ugodni, če pa jih primerjamo
s preteklimi leti, pa kar navdušu-
joči. Kot posledico tega smo lahko
v petek in soboto bili priča maso-
vnemu romanju mladega in sta-
rega v ptujsko mestno jedro. Res
krasno je bilo videti, kako se tudi
bivši občani, ki že nekaj časa ne
spadajo pod okrilje mestne obči-
ne, za Ptujsko noč vseeno še ve-
dno potrudijo priti v nekdaj svoje
matično mesto. Ker pa je v to-
likšni,množici ljudi različnih ge-
neracij in provenience popolnoma
normalno zaslediti tudi temu pri-
memo število (glasbenih) okusov,
je na tem mestu potrebno odgovor-
nim za to fešto vseeno priznati, da
so svojo nalogo opravili precej so-
lidno, saj je vsakdo lahko našel
kaj zase. V petek so na svoj ra-
čun prišli ljubitelji raztegovanja
meha in irhastih hlač, popularnih
lederhoz, v soboto pa se je našlo
kaj tudi za tiste, katerih glasbeni
okus ni tako pristno slovenski in
vezan na domačo grudo, kar lah-
ko vsekakor trdimo za cenjeno
publiko, kije svoja srca s priljub-
ljenimi vižami ogrevala v petek.
Tukaj vsekakor nočem trditi, da
je katera od glasbenih zvrsti, ki
smo jih lahko slišali pretekli vi-
kend, boljša ali slabša od drugih,
saj je to stvar osebnega okusa vsa-
kega posameznika (čeprav bi vam
v neuradnem pogovoru zlahka
naštel svoje favorite, kar se kvali-
tete in prezentacije tiče), pravim
samo, da si s tega vidika, se pravi
z vidika zadovoljevanja različnih
okusov množice, organizatorji en-
krat za spremembo zaslužijo tudi
pohvale.
Vendar pa tudi tokrat ne gre vse
tako gladko, kot se morda zdi na
prvi pogled. V glavo se mi nam-
reč že plazi malce hudobna misel.
Ne morem si kaj, da mi ta ma-
nifestacija ob mestnem prazniku
ne bi vsaj malo bila podobna igri-
cam in feštam, ki so jih svojčas
prirejali rimski cesarji, da bi za-
dovoljili in pomirili nezadovoljni
plebs. Pa smo spet tam. Panem et
circenses! Naj gre vse k hudiču,
naj nam suša umči tri četrtine pri-
delka, naj ljudje izgubljajo službe,
naj samskim ženskam vzamejo
pravico do biomedicinske pomoči
pri zanositvi, glavno je, da nam
oblast (lokalna in državna) da
kruha in iger, da nam da naše
veselice. Vsakdo z malce boljšim
darom opazovanja je lahko pred-
vsem v soboto videl, da se konzu-
miranje alkohola in razpoloženje
ni kaj prida razlikovalo od norčij,
ki so jih zganjali graditelji naše-
ga mesta. No, morda so manjka-
le le skupinske orgije. Čeprav je
tudi vsakemu bedaku jasno, da
je dolžnost mestnih očetov (in se-
veda tudi mestnih mamk, da ne
bo pomote) ob mestnem prazniku
organizirati praznovanje le-tega,
kar je tudi prav, pa se vseeno ne
morem znebiti občutka, da mestni
oblastniki to priložnost izkoristijo
za promocijo tako sebe kot (mor-
da v manjši meri) tudi politične
opcije, kateri pripadajo.
Če pa smo že pri dolžnostih me-
stne oblasti, potem se na tem me-
stu vprašam, ali ni dolžnost te iste
oblasti tudi to, da končno enkrat
obnovi grajsko restavracijo, kije v
sramoto mestu in meščanom. Ka-
kršenkoli drugačen odgovor na to
vprašanje kot pa pritrdilen bi bil
skregan z zdravo pametjo. Pre-
našanje odgovornosti na državo,
ki potem spet s prstom kaže na
koga drugega, je tukaj brezpred-
metno. Ce celo v tako pomembnih
stvareh, kot je obnovitev grajske
restavracije, ki je neločljiv del
gradu, le-ta pa glavni tvorec ve-
dute in podobe Ptuja, kar pomeni
imidža mesta, prenašamo odgo-
vornost na državo, potem se lah-
ko vprašamo, čemu sploh imamo
lokalno oblast in mestno občino.
Nobena mestna oblast, ki ni spo-
sobna rešiti tega vprašanja, si ne
zasluži zaupanja mesta. Kar za-
deva mene osebno, že nekaj let
ne hodim na sprehode na grajski
grič, saj ne prenesem več pogleda
na to sramoto mesta Ptuja. Kar
se mene tiče, dragi mestni očetje
in mamke, prihodnje leto ob mes-
tnem prazniku ne potrebujem no-
benega koncerta in fešte, najlepše
darilo mestu in mem osebno bi
bilo odprtje prenovljene grajske
restavracije. Verjemite mi, bil bi
najsrečnejši človek na svetu. Pa
še volil bi vas.
Gregor Alič
CiRKVENJAK / SLOVENSKOGORIŠKI FORUM IZJEMNO DELAVEN
Cerkveniak od pradavnine do današnjih dni
v nestrankarskem civilnem združenju "Slovenskogoriški
forum" iz Cerkvenjaka nadaljujejo priprave na izdajo mo-
nografije občine Cerkvenjak. Projekt je že podprlo občin-
sko vodstvo, uredniški odbor pa je pritegnil k sodelovanju
številne ugledne strokovnjake in raziskovalce z maribor-
ske in ljubljanske univerze ter s Slovenske akademije zna-
nosti in umetnosti.
Monografija naj bi izšla pre-
dvidoma junija prihodnje leto
in bo velik prispevek k celo-
vitemu poznavanju cerkvenjaš-
kih goric. Tudi sicer je temeljna
skrb Slovenskogoriškega foru-
ina, ki ga vodi Marjan Žmavc,
skrb za ohranjanje identitete
domačih krajev in ljudi, za va-
•"ovanje naravne in kulturne
dediščine ter za ohranjanje zgo-
dovinskega spomina. Posebno
pozornost namenjajo tudi spre-
"^lianju aktualnih dogajanj, z\a-
sti nekaterih posegov v prostor
ob predvideni gradnji avtoceste
po Slovenskih goricah med Le-
nartom in Cogetinci v krajinsko
občutljivi dolini Brengove pred
Cerkvenjakom. Nekaj pobud in
strokovnih rešitev so že posre-
dovali projektantom ter mini-
strstvu za okolje in prostor in
ministrstvu za kulturo. Zavze-
majo se za optimalne strokovne
rešitve in so proti politizaciji
tako občutljivih vprašanj.
Med prvimi uresničenimi na-
logami Slovenskogoriškega fo-
ruma iz Cerkvenjaka pa je izid
knjižice z naslovom Cerkvenjak
od pradavnine do današnjih dni
avtorja Marjana Zmavca. V
njej je strnjeno, a dovolj pregle-
dno predstavil zgodovino obči-
ne Cerkvenjak, njene naravne
in družbeno-geografske značil-
nosti, razvoj in gibanje prebi-
valstva, ljudske šege in običaje,
gospodarski razvoj, bogato in
razvejano društveno dejavnost,
turistično ponudbo in perspek-
tive gospodarskega razvoja ob-
čine Cerkvenjak. V knjižici so
predstavljeni številni kulturno-
zgodovinski spomeniki in znani
Cerkvenjačani ter njihova dela.
Knjižica je dragocen prispevek
k poznavanju lokalne zgodovi-
ne in bo služila za dodatno pro-
učevanje posameznih dogodkov
v pretekli in polpretekli zgodo-
vini.
Pomembna je tudi njena do-
kumentarna vrednost in pro-
mocijska funkcija, odlikujejo pa
jo tudi bogata slikovna oprema,
izbrane fotografije in številni
statistični podatki, koristni za
vsakdanjo rabo. Na predstavit-
vi knjižice se je zbralo veliko
domačinov in uglednih gostov,
med njimi tudi prof. Viktor
Vrbnjak z mariborske pedago-
ške fakultete in nekdanji rav-
natelj cerkvenjaške OS Milan
Nekrep. Oba sta pozdravila
tovrstna prizadevanja Sloven-
skogoriškega foruma, ki so od-
mevnejša v širšem prostoru. Za
knjižico Marjana Žmavca pa je
prof Viktor Vrbnjak ocenil, da
je to koristno in potrebno delo,
pisano za ljudi.
Marjan TOS
8
ZANIMIVOSTL REPORTAŽE
Četrtek, 10. avgust 2000 - TEDNIK
PTUJ / Z IZBORA ZA MISS ŠTAJERSKE 2000
Najlepša je Antonija
V soboto je v okviru ptujske poletne noči na IMestnem
trgu na Ptuju, kjer je večtisočglavo zabaval ansambel Fa-
raoni, kot gostja pa je nastopila tudi mlada ptujska pevka
Vlasta Merc-Venera, potekal tudi letošnji izbor za miss
Štajerske.
To je bil hkrati zadnji letošnji
regijski izbor, po oceni glavnega
organizatorja pa tudi najboljši gle-
de organizacije in po številu ob-
činstva, saj ga je spremljalo med
pet in šest tisoč ljudi. Kljub temu
da je prireditev občasno motil dež,
to ni motilo ne občinstva ne de-
klet. Nekaj minut pred polnočjo
so bile izbrane še zadnje tri naj-
lepše v okviru osmih regijskih iz-
borov v okviru letošnjega izbora
za miss Slovenije.
Za naslov miss Štajerske se je
potegovalo petnajst deklet z ob-
močja Štajerske; čast deklet s Ptuj-
skega je rešila Valerija Vidovič iz
Tibolcev v občini Gorišnica.
Dekleta so se občinstvu predsta-
vila v štirih izhodih: v oblačilih
za prosti čas, v športnih oblačilih
iz ptujskega Big Stara in modnih
očalih Očesne optike iz Ptuja, v
kopalkah Lisce ter večernih obla-
čilih modnega studia Barbare Pla-
več iz Ptuja. Žirijo je vodil ptujski
župan Miroslav Luci, pomagali
pa so mu še Alenka Vindiš, So-
nja Plaveč, Majda Goznik, Sil-
va Čuš, Davorin Topolovec,
Albert Bane, Klavdija Miko, Er-
vin Hojker in Samo Žerdin.
Najlepše tri zadnjega regijskega
izbora so postale: 24-letna
cvetličarka-aranžerka (po poklicu
ekonomsko-komercialna tehnica)
Tanja Lipič od Sv. Trojice, ki je
bila izbrana za drugo spremljeval-
ko, 22-letna študentka Pedagoške
fakultete v Mariboru Maša Mere
je postala prva spremljevalka, na-
slov miss Štajerske 2000 pa si je
pripela 20-letna študentka Visoke
zdravstvene šole v Mariboru An-
tonija Novak iz Lehna na Pohor-
ju. Najlepše so prejele lepa darila
ptujskih obrtnikov in podjetni-
kov: Zlatarstva Bojana Tofanta ter
Zlatarstva in filigrana Jasmina Ha-
sanagiča, Cvetličarne Roža, Big
Stara, Turistične agencije Kurent,
Očesne optike Kuhar, kozmetičnega
studia Olimpic in modnega studia
Barbare Plaveč.
Najlepše na Štajerskem leta
2000 so povedale:
Tanja Lipič, druga spremlje-
valka: "To je stopnica za naprej,
nova priložnost. Vse jemljem kot
veselje, kot hobi."
Maša Mere, prva spremljeval-
ka: "Uvrstitve sem vesela, presene-
čena sem, saj nisem pričakovala,
da bom med prvimi tremi. Kako
bo dalje, bomo videli."
Antonija Novak, miss Štajer-
ske 2000: "Zmaga mi je v veliko
veselje, je najlepše darilo za roj-
stni dan, ki ga bom praznovala to
soboto (12. avgusta). V šolskem
letu 2000/2001 bom tudi diplomi-
rala na visoki zdravstveni šoli v
Mariboru. Naslednja stopnica v
mojem izobraževanju je magistr-
ski študij, načrtujem pa tudi dok-
torat."
MG
Letošnjega izbora za miss Štajerske seje udeležilo petnajst deklet, prijavo pa jih je oddalo 24
Najlepše na Štajerskem letos: Tanja Lipič, druga spremljevalka, Antonija Novak, miss Štajer-
ske 2000, in Maša Mere, prva spremljevalka. Fotografije Črtomir Goznik
Čeprav seje za izbor za miss Štajerske prijavilo več Ptujčank,
je na koncu pogum zbrala le Valerija Vidovič iz Tibolcev v ob-
čini Gorišnica (na desni)
PTUJ / ODPRLI VIČAVSKO POT
Sprehodimo se ob Dmvi
v nedeljo, 30. avgusta, je pred domom krajanov Vičava
potekala otvoritev preurejene sprehajalne poti na Vičavi.
Pričela se je ob 10. uri z otvoritvenim govorom Rozike Oj-
steršek, nadaljevala pa z bogatim kulturnim programom.
"Pri organiziranosti občine ma-
njka glas ljudi, ki problematiko
in želene izboljšave svojega kraja
najbolje poznajo," pravi Rozika
Ojsteršek, vodja projekta Dedki,
babice in vnuki za lepšo in boljšo
kvaliteto življenja v lepem narav-
nem okolju. Ideja o ureditvi poti
se je porodila že leta 1997 v sklo-
pu univerze za tretje življenjsko
obdobje, ki deluje v sklopu Ljud-
ske univerze Ptuj. Kljub težavam,
ki so jih spremljale na poti do iz-
vedbe, se niso predali in so izpe-
ljali stvari do konca. Odnos do
starejših je spoštljivejši, strpnej-
ši, večkrat zelo ljubezniv, so misli,
ki so vodile ga. Ojsterškovo. Leta
1998 se jim je pridružila še Anka
Osterman ter s pomočjo Sorošove
fundacije iz Londona priskrbela
del finančnih sredstev, projekt pa
je podprlo tudi slovenska filan-
tropska institucija za prostovolj-
no delo.
Sprehaljalna pot, ki vodi od
ptujske vojašnice do doma kraja-
nov na Vičavi, je namenjena pred-
vsem starejšim občanom, ki lahko
po stopnicah pridejo čisto do Dra-
ve in se spočijejo ter uživajo na
klopcah ob vodi. Na žalost pa tiši-
no in šumenje vode občasno zmo-
ti glasba iz ptujskih toplic. Edina
ovira je pogrezanje zemlje pri Ko-
laričevi domačiji. Vendar bo ta re-
šena najverjetneje že jeseni letos,
če bo mestna občina Ptuj pravo-
časno dobila železniške pragove
od Slovenskih železnic, s kateri-
mi bodo preprečili pogrezanje ze-
mlje. Zato priporočajo vsem, ki se
bojijo višine, predvsem pa starej-
šim, naj se na pot odpravijo od
doma krajanov, saj je pot pri Kola-
ričevih zelo ozka in dokaj nevar-
na. Pot je namnjena tudi otrokom
iz vrtca in je tudi učna pot OŠ
Olge Meglic.
Zaenkrat še pot in prostor ob
vodi nista osvedjena vendar dela-
jo tudi na tem, saj ne želijo, da
bi tja prihajali nezaželeni ptujska
vandali, ki se nimajo kam dati.
Gospa Rozika je še dejala: "Po-
kazalo se je, da če je volja, se s
kupnimi močmi lahko vse dose-
že," in se zahvalila vsem, ki so
kakorkoli pomagali pri izvajanju
projekta, predvsem pa Slovenski
vosjki iz vojašnice Ptuj, Sloven-
skim železnicam - delavnice Ptuj,
ptujski Komunali, slovenski fi-
lantropiji, Janezu Gorniku in Jo-
žetu Huzjak.
Ozren Blanuša
TEDNIK - Četrtek, 10. avgust 2000
PO NAŠIH KRAJIH
9
KUUČAROVCI PRI ORMOŽU / RAZVITJE
GASILSKEGA PRAPORA
Slovesno i novim praporom
v soboto, 29. julija, so člani PGD KJjučarovci pri Ormožu
na svečanosti razvili nov gasilski prapor. Ob tej priložnosti
so podelili priznanja za požrtvovalno delo najzaslužnejšim
članom.
Za 105 članov leta 1929 us-
tanovljenega PGD Ključarovci
je bila slovesnost, ki so se je
udeležili predstavniki Občinske
gasilske zveze Ormož, številnih
gasilskih društev, predstavniki
krajevne skupnosti in lovskih
družin, pomemben dogodek.
Prapor je razvil ormoški župan
in poslanec v državnem zboru
republike Slovenije Vili Trofe-
nik. Predal ga je predsedniku
PGD Metodu Belšaku, ta pa
praporščaku Francu Ravšlu.
Blagoslovil ga je pater Albin
Znidarič. V kulturnem progra-
mu so sodelovali ljudski pevci
s Huma ter člani domačega ga-
silskega društva. Slovesnosti je
sledila gasilska veselica, ena iz-
med mnogih v tem poletnem
času. Zbrane so zabavali člani
glasbenega ansambla Mitreji iz
Ptuja.
Leta 1959, ob tridesetletnici
društva, je bil razvit prapor z 22
srebrnimi in 38 zlatimi žebljič-
ki, ki ga je na sobotni prireditvi
nadomestil nov. Leta 1997 se je
namreč PGD Ključarovci pre-
imenovalo v PGD Ključarovci
pri Ormožu. Gasilci, ki živijo v
Ključarovcih pri Ljutomeru, so
jih namreč pri registraciji druš-
tva prehiteli ter se poimenovali
pod imenom PGD Ključarovci.
Upravni odbor pa je sklenil, da
naj se izdela nov prapor, na ka-
terem bo izpisano novo ime.
Krasi ga dvajset trakov in 67
žebljičkov darovalcev, ki so po-
magali pokriti stroške izdelave
prapora.
Prireditev je bila priložnost
za podelitev priznanj najzas-
lužnejšim članom društva. Za
požrtvovalno delo so priznanja
prejeli poveljnik in nižji gasil-
ski častnik Franc Stuhec ter ga-
silca II. stopnje Viktor Štuhec
in Franc RavšI. Posebno druš-
tveno priznanje pa je prejel ga-
silec II. stopnje in praporščak
Franc Rajh, ki je prapor druš-
tva ponesel že 512 krat.
IZ ZGODOVINE
DRUŠTVA
Na sobotni svečanosti je pred-
sednik društva Metod Belšak
predstavil nekaj pomembnih
zgodovinskih prelomnic v dol-
goletnem delovanju društva.
Člani leta 1929 ustanovljenega
PGD Ključarovci so tri leta
kasneje pričeli gradnjo gasilske-
ga doma. V društvu se je raz-
vijala tudi kulturna dejavnost.
Pod vodstvom učitelja Tomaža
Sepca je bil 1932 leta ustanov-
ljen pevski zbor. Leta 1939, ko
je bil gasilski dom dograjen in
odprt, so člani društva kupili
novo motorno brizgalno. Pros-
tovoljna gasilska četa je kmalu
po koncu druge svetovne vojne
pričela ponovno delovati. Po-
membna pridobitev je bila na-
bava poltovornega avtomobila
za prevoz gasilcev in gasilske
brizgalne, ki so ga leta 1950 nad-
gradili, pet let kasneje pa zame-
njali za prirejen chevrolet. Ob
štiridesetletnici obstoja društva
ga je nadomestil jeep z avtopri-
kolico, ki je zdržal celih dvajset
let. V orodno vozilo TAM-80T,
ki ga je nadomestilo in je še
sedaj v uporabi, so leta 1995
vstavili novo motorno brizgalno
ter ob 70-letnici obstoja društva
prvič organizirali tudi občinsko
tekmovanje.
Dozidav, preureditev in pole-
pšav pa je bil deležen tudi ga-
silski dom. Leta 1959 je bila
napeljana elektrika. S finančni-
mi sredstvi, pridobljenimi na
tombolah, srečolovih in drugih
prireditvah, je bil tudi dozidan
in prenovljen. Sedanjo podobo
pa je pridobil z adaptacijo leta
1985.
Majda Fridl
PGD Ključarovci pri Ormožu, ki je leta 1929 ob ustanovitvi
štelo 24 članov, jih združuje danes v svojih vrstah 105, od tega
tudi 28 žensk ter 15 pionirjev in mladincev. Foto: Majda Fridl
Predsednik Prostovoljnega
gasilskega društva Ključaro-
vci pri Ormožu Metod Belšak
PORTOROŽ / DOMAČI LETALSKI PROMET DOBIL PRVO
INTERNO LINIJO
I Albatrosom Airlines tudi do Portoroža
Ptujsko podjetje Albatros Airlines je prejšnji petek na por-
toroškem letališču predstavilo novost letošnje turistične
ponudbe - redno čartersko panoramsko povezavo med Ma-
riborom in Portorožem. Albatros Airlines je poletom name-
nilo 12-sedežno poslovno-turistično letalo Cessna Grand
Caravan, na slovensko obalo pa je z njim mogoče z mari-
borskega letališča poleteti 4 krat tedensko.
Slovenski letalski promet je
s petkovim letom letala Cessna
Grand Caravan dobil prvo in-
terno povezavo med Štajersko
in Primorsko. Letalska poveza-
va naj bi postala stalni del ponu-
dbe novega domačega letalskega
prevoznika Albatros Airlines, ki
ima svoj sedež na Ptuju. Po naro-
čilu izdelano 12-sedežno ameriš-
ko letalo Cessna Grand Caravan,
vredno okoli milijon in pol ame-
riških dolarjev, je bilo v Slove-
nijo pripeljano februarja letos.
Letalo je z lastnimi sredstvi ku-
pilo lani ustanovljeno podjetje
Albatros Airlines, ki ga vodi Sil-
vo Sok, ob njem pa so zaposleni
še štirje piloti. Čeprav gre v tem
primeru za dokaj tvegano nalo-
žbo, Silvo Sok ostaja optimist.
Poleg redne povezave s Porto-
rožem, kjer se nadejajo večjega
zanimanja turistov in poslovne-
žev, omenjeno podjetje nudi tudi
prevoze po želji potnikov. Leta-
lo je primerno za panoramske
lete in prevoz tovora. Pristane
lahko na vseh športnih letališ-
čih po Sloveniji in seveda tudi
mednarodnih. Najdlje so z njim
doslej poleteli do Dubrovnika in
Črne Gore, razmišljajo pa tudi o
letih v Sarajevo.
Petkove predstavitve nove le-
talske povezave v Portorožu so
se udeležili tudi minister za turi-
zem in malo gospodarstvo Jan-
ko Razgoršek, podžupan občine
Maribor Jože Protner, piranska
županja Vojka Stular in dire-
ktorja letališč v Mariboru in
Portorožu Aleš Walland in
Anton Kovšca. Tako minister
kot predstavniki občin in leta-
lišč so novost v ponudbi letal-
skih prevozov kot tudi privatno
iniciativo ptujskega podjetnika
pozdravili. Tako portoroško kot
mariborsko letališče sta nove-
mu slovenskemu prevozniku v
prvem letu delovanja ponudili
brezplačne storitve za pristanke
in oskrbo letala.
Letalo bo v času turistične se-
zone iz Maribora proti Portorožu
letelo štirikrat tedensko: v torek,
petek, soboto in nedeljo. Cena
povratne vozovnice je 14.990 to-
larjev, enosmerne pa 7.990.
AK
Poskusni let je uspel, cessna grand caravan ponovno na ma-
riborskem letališču. Tretji od leve direktor podjetja Albatros
Airlines Silvo Sok z ženo Petro
SLOVENJA VAS / VESELJE OB NOVEM GASILSKEM VOZILU
Napredek za požarno varnost
v prostovoljnem gasilskem društvu Slovenja vas se vese-
lijo novega gasilskega avtomobila, ki so ga svečano preda-
li namenu minulo nedeljo, 6. avgusta, na slovesnosti pred
tamkajšnjim gasilskim domom. Nova gasilsko-tehnična
pridobitev je veljala dobrih 7,3 milijona tolarjev in pomeni
velik napredek za požarno varnost tudi v širšem okolju.
Kot je povedal predsednik slo-
venjevaškega gasilskega društva
Damijan Pleteršek, so se na
nedeljsko slovesnost dobro pri-
pravili, saj so pred tem sami s
prostovoljnim delom obnovili
fasado gasilskega doma. Sreds-
tva za barvo in ureditev okolice
doma ter delno asfaltiranje je
prispevala občina Hajdina, ki je
poleg gasilske zveze MO Ptuj
izdatno pomagala tudi pri no-
vem avtomobilu.
Ta se od starega loči po cis-
terni, ki zmore 600 1 vode, po
visokotlačni črpalki in dveh di-
halnih aparatih, ki bosta omo-
gočala tudi gašenje iz močno
zadimljenih prostorov.
V imenu 2.800 gasilcev iz 24
gasilskih društev Gasilske zve-
ze MO Ptuj je slovenjevaškim
gasilcem ob novi pridobitvi čes-
tital predsednik zveze Franci
Vogrinec. V slavnostnem nago-
voru pa se mu je pridružil še
hajdinski župan Rado Simonič.
Ta je poudaril, da je gasilstvo
ob Rdečem križu in zadnje čase
tudi Karitas edinstvena huma-
nitarna organizacija. Tiste, ki so
proti financiranju gasilske deja-
vnosti, pa je opozoril, da imajo
srečo, ker še niso okusili og-
njene nesreče. Ob vsem tem je
ugotovil, da humanost nikoli ne
pozna političnih opredelitev.
Župan Rado Simonič je klju-
če novega vozila izročil povelj-
niku GD Francu Klemnu, ta pa
jih je zaupal vozniku Boštjanu
Matjašiču, ki je vozilo preiz-
kusil. Novo pridobitev so za-
tem blagoslovili še farni župnik
Marjan Fesel ter župnika Ivan
in Pavel Pucko. Po podelitvi
zahval botrom in donatorjem je
udeležence slovesnosti razved-
ril mladi harmonikar Benjamin
Matjašič, zatem pa so se skupaj
z gosti in krajani pošteno pove-
selili še na veselici s Štajerskimi
baroni.
M. Ozmec
Novega gasilskega vozila v Slovenje vasi so poleg gasilcev vese-
li tudi botri (desno na fotografiji)
Poveljnik Franc Klemen (levo) in predsednik GD Slovenja
vas Damijan Pleteršek sta se s posebnimi priznanji zahvalila
vsem, ki so pomagali pri nakupu vozila. Foto: M. Ozmec
OD TOD IN TAM
SREDIŠČI OB DRAVI/Sejem domaie obrti
V torek, 15. avgusta, na dan Marijinega vnebovzetja, bo ob
10. uri v kapeli Žalostne matere Božje v Središču ob Dravi slav-
nostna maša. V času od 9. do 12. ure pa bo pri kapeli potekal
tudi sejem domače obrti in turistične ponudbe. Na manjši raz-
stavi bodo predstavljeni tudi šopki iz domačega cvetja.
Majda Fridl
DESTRNIK/ 19. kmeiki praznik
Turistično društvo Destrnik prireja to nedeljo tradicionalni,
že 19. kmečki praznik. Prireditve bodo pričeli z dopoldansko
otvoritvijo razstave dobrot iz medu, ki jih pripravljajo članice
Društva kmetic in turistični podmladek na tamkajšnji osnovni
šoli. Osrednje prireditve se bodo pričele ob 14. uri s pozdra-
vom gostov in kulturnim programom. Ob 15. uri bo povorka
s prikazom pozabljenih kmečkih opravil, običajev in obrti, ob
16.30 bo podoknica, ob 18. uri pa bodo podelili priznanj za
najbolj urejene kmetije in stanovanjske hiše v občini Destrnik.
ak
BORL / Četrta "Pesem klopotiev"
Na gradu Bori bo 15. avgusta ob 14. uri tradicionalna prire-
ditev Pesem klopotcev, ki jo že četrto leto organizirata komisi-
ja za kulturo občine Gorišnica in Kulturno-prosvetno društvo
Francka Kozela iz Cirkulan, sodeluje pa tudi Društvo sadjarjev
in vinogradnikov Haloze s postavitvijo klopotca.
MG
LESKOViC/S. kmeiki praznik
Turistično društvo Klopotec Leskovec in tamkajšnji aktiv žena
prirejata to nedeljo tradicionalni 5. kmečki praznik. Prireditve
bodo pričeli ob 11.15 s prikazom domačih obrti v Halozah in
otvoritvijo kulinarične razstave ter nadaljevali s kmečkimi igra-
mi ter kulturnim programom, ki ga bodo pripravili v sodelova-
nju z osnovno šolo Leskovec, mešanim pevskim zborom in
ljudskimi pevkami iz Leskovca. V okviru kmečkega praznika
bodo podelili priznanja za najlepše urejene domove v občini
in nagrajena vina. Najboljši nogometaši turnirja v malem nogo-
metu bodo prejeli pokale, najbolje uvrščene ekipe v kmečkih
igram pa nagrade. Po uradnem delu bo zabava s plesom s
skupino Petovio iz Ruja.
ak
DRAVCI / f. krajevni praznik in zagon klopotta
Krajevna skupnost Soviče-Dravci-Vareja in KTD Klopotec va-
bita v soboto, 12. avgusta, na 1. krajevni praznik in tradicional-
no prireditev - zagon klopotca. Prireditve se bodo pričele ob
16. uri. Ob 16.30 bodo odprli novo asfaltno cesto v Sovičah,
ob 18. uri pa zagnali klopotec in phčeli družabne igre, tem pa
bo sledilo družabno srečanje krajanov in gostov.
10
OO TOD IN TAM
Četrtek, 10. avgust 2000 - TEDNIK
PTUJ / PREDSTAVILI DELO ZAVODA ZA ZAPOSLOVANJE
REPUBLIKE SLOVENIJE IN OBMOČNE SLUŽBE PTUJ
fsce/o lroWfi€irfe,
prevei procfa/afcev
Letos je na podlagi statuta /avoda Republike Slovenije za
zaposlovanje pričela poskusno delovati nova območna slu-
žba Zavoda za zaposlovanje v Ptuju kot ena od dvanajstih,
kolikor jih deluje na območju Slovenije. Poleg nje je letos
pričela poskusno delovati tudi območna služba v IVbov-
Ijah. V okviru območnih služb v večjih občinah delujejo
tudi uradi za delo. V okviru ptujske delujeta urada za delo
na Ptuju za petnajst občin na Ptujskem in v Ormožu.
20. julija so predstavniki zavo-
da v prostorih mestne občine Ptuj
organiziran javno predstavitev, na
kateri sta podatke o organizira-
nosti Zavoda Republike Slovenije
za zaposlovanje in nove območne
službe Ptuj predstavila generalni
direktor zavoda Jože Glazer in
direktor območne službe Ptuj
Žarko Markovič. Dobro obiskane
predstavitve so se udeležili pred-
stavniki občin na Ptujskem, go-
spodarstva, obrti, izobraževanja
in kadrovskih služb v podjetjih.
Temeljne pravne podlage za de-
lovanje zavoda za zaposlovanje
Republike Slovenije so zapisane
v zakonu o zaposlovanju in zava-
rovanju za primer brezposelnosti,
zakonu o tujcih in v statutu zavo-
da. Njegov temeljni cilj je zmanj-
ševanje brezposelnosti, temeljna
dejavnost pa posredovanje zapo-
slitve. Kot je povedal direktor
Zavoda Republike Slovenije za za-
poslovanje Jože Glazer, želijo delo
zavoda organizirati tako, da bodo
po celi Sloveniji zagotovili enako
kvaliteto storitev. Tudi zato v za-
dnjih letih veliko pozornost po-
svečajo ne samo brezposelnim,
temveč tudi delodajalcem in
programu štipendiranja. Večjo
pozornost dajejo poklicnemu us-
merjanju in informiranju. Sloven-
ski zavod za zaposlovanje je bil
med prvimi tremi v Evropi, ki je
tudi na zaposlitvenem področju
pričel delati po Internetu. Za ob-
močne službe pa velja, da naj bi se
s svojo dejavnostjo čim bolj prib-
ližale značilnostim svojega obmo-
čja.
Lani je zavod iz proračuna za
izvajanje vseh oblik svoje dejav-
nosti prejel 62 milijard tolarjev;
od tega so jih 46 odstotkov po-
rabili za izplačila denarnih nado-
mestil in pomoči, 24 odstotkov za
štipendiranje in 23 odstotkov za
izvedbo programov zaposlovanja.
Največji problem na Ptujskem je
strukturna brezposelnost: le 20 do
25 odstotkov je med vsemi iskal-
ci zaposlitve na tem območju tako
imenovanih zaposljivih iskalcev,
ker imajo primerno izobrazbo, to
je takšno, po kateri delodajalci
povprašujejo. Problem je tudi, ker
se povečuje delež iskalcev zapo-
slitve, starejših od 50 let, vedno
več je tudi žensk. Prav tem vpra-
šanjem v zavodu in območni slu-
žbi Ptuj želijo posvetiti osrednjo
pozornost. V okviru tega že raz-
vijajo program "Tisoč novih mož-
nosti", v okviru katerega starejšim
in težje zaposljivim država pokri-
va 80 odstotkov stroškov njihove
zaposlitve v neprofitnih organiza-
cijah.
Na območju delovanja Obmo-
čne službe zavoda za zaposlovan-
je Republike Slovenije na Ptuju
je bilo v lanskem letu izraženih
5832 potreb po delavcih, od lega
jih je bilo pokritih 3600 - v 88
odstotkih iz vrst brezposelnih. Po
podatkih konec junija letos je bilo
na območju upravnih enot Ptuj in
Ormož prijavljenih 5880 iskalcev
zaposlitve, od tega 1050 v Ormo-
žu in 4830 na Ptuju. Delodajalci
na tem območju v tem trenutku
v glavnem povprašujejo po ko-
vinskih in gradbenih delavcih, za
kovinarje je na voljo 100 prostih
delovnih mest, ob tem pa je na
tem območju med iskalci zapos-
litve več kot 350 prodajalk, 150
frizerk in 150 šivilj, kar samo
potrjuje veliko strukturno brez-
poselnost na območju delovanja
območne službe Ptuj. V Sloveniji
je v tem trenutku 103.555 brezpo-
selnih, kar kaže na zmanjševanje
njihovega števila. Za samo obmo-
čno službo Ptuj velja, da se je
število brezposelnih v prvem pol-
letju letos zmanjšalo za deset od-
stotkov. Podatki o delu v prvem
polletju tudi kažejo, da so v ob-
močni službi Ptuj delo dobro za-
stavili, da so uspešni na področju
zaposlovanja, vključevanja v javna
dela, pri programih izobraževan-
ja, na področju samozaposlovanja
in poklicne rehabilitacije. Dobro
teče tudi zaposlovanje invalidov,
dogaja se celo, da že zmanjkuje
denarja za povračila prispevkov
delodajalcem. Predvsem pa si po
besedah direktorja območne eno-
te Ptuj Žarka Markoviča prizade-
vajo, da bi zmanjšali strukturno
brezposelnost, za kar imajo na vo-
ljo vse ukrepe aktivne politike
zaposlovanja. Pri razvoju novih
zaposlitvenih programov pa velja
še posebej opozoriti na tri zaposli-
tvene programe kooperativ s sku-
paj 50 zaposlenimi, pri katerih
so k sodelovanju pritegnili večino
občin.
Do konca leta v območni služ-
bi Ptuj načrtujejo preselitev dela
službe v Vodnikovo 2.
MG
VLADIMIR KAJZOVAR
Kratek pregled zgodovine potujoiega
knjižniiarstva na Ptujskem (3.)
Za leto 1964 so si knjižničarji izbrali geslo: Knjigo v vsako
družino! Ljudske knjižnice v občini so bile v veliki zadregi.
Milo rečeno, razmere so bile nevzdržne.
Knjižnica na Ptujski Gori je
bila na šolskem hodniku, v Go-
rišnici v prenatrpanem kabinetu
z omarami in zvezki. Nekatere so
sicer dobile prostore v gasilskih
in zadružnih domovih, a ti so bili
po nekaj let neprepleskani, neoči-
ščeni, z od vseh strani prinesenim
pohištvom, s praznimi buteljkami
in kozarci od veselic, kar nikakor
ni moglo biti kulturno žarišče.
Najslabše se je v tem pogledu od-
rezala knjižnica v Muretincih v
nevzdržnem, nepočiščenem skla-
dišču med vsakovrstno navlako.
Samo 9 knjižnic je imelo v svo-
jem knjižnem fondu nad 500
knjig: Borovci, Bukovci, Muretin-
ci, Žetale, Majšperk, Lovrenc na
dravskem polju, Kidričevo, De-
strnik, Juršinci. V zadnji sezoni
je kupilo nove knjige le 10 knjiž-
nic. Knjižnica v Kidričevem, ki je
bila najmočnejša, ni poslala no-
benega poročila, druga po obse-
žnosti, v Majšperku, ni kupila
nobene knjige. Do 10 knjig so ku-
pile knjižnice Destrnik, Trnovska
vas, Videm, 10-20 Ptujska Gora,
Vitomarci in Žetale, 20-30 Buko-
vci, Juršinci in Stoperce, največ,
44, pa knjižnica v Borovcih. Knji-
žničarji so ponovno zatrdili, da se
morajo rešiti te kulturne revščine,
urediti knjižne prostore, ki bodo
privabljali s svojim urejenim vi-
dezom, vzgojiti morajo pravega,
vnetega knjižničarja, v odročnih
krajih pa pripravljati bralne ve-
čere, knjižne razstave in v večjih
krajih tudi obiske domačih pesni-
kov in pisateljev.
V letu 1965 ugotavljajo, da je
število bralcev na podeželju že
tako močno upadlo, da je grozila
nevarnost, da bi delovanje knji-
žnic zamrlo. Že od svoje usta-
novitve leta 1962 si je občinska
matična knjižnica prizadevala us-
tvariti čim tesnejši stik z vaškimi
knjižnicami. V septembru je tri-
članska komisija obiskala vseh
25 knjižnic prosvetnih društev in
jim predala knjižne kolekcije ter
se pogovorila o vnovični oživitvi
knjižnic.
Ljudska knjižnica v Kidriče-
vem je ponovno oživela leta 1966.
Novo urejena knjižnica pa je do-
bila še manjši prostor od prejšnje-
ga, ki se mu je morala odreči. Prav
zaradi utesnjenosti ni bil mogoč
prosti pristop, knjižnica je bda
brez čitalnice. Sicer zelo skrbni
urejevalci niso najbolje poznali
strokovne postavitve knjig in jih
tudi enotno ovili v papirnati ovoj,
kar je seveda vzelo knjigi njeno
estetsko svojstvenost. Marljivemu
\ odboru so ob otvoritvi zaželeli
čimveč uspeha pri delu.
Ljudska in študijska knjižnica
je praznovala v letu 1978 pomem-
bne jubileje: 30 let študijske knji-
žnice, 20 let združitve Ljudske in
Študijske, 85 let nastanka knjiž-
nice ptujskega Muzejskega druš-
tva. Ob tem se ponovno ugotavlja,
kako vaške knjižnice še komaj
životarijo, potujoča knjižnica pa
je organizirana še vedno s kovč-
ki. To je povsod drugje že preži-
vela oblika. Razmišljali so tudi o
ustanovitvi tako imenovane "vza-
jemne knjižnice", s kakršno se je
ponašal Maribor. O njej so govori-
li, da je lep primer svobodne me-
njave dela v knjižničarstvu. Tudi
bibliobusi niso bili nobena red-
kost. Ti so poleg določenih krajev
obiskovali tudi delovne organiza-
cije. Za ptujsko področje bi zaradi
slabih cest in gričavnatih terenov
morda ustrezal kombi po vzoru
Tržiča, čeprav ima bibliobus mno-
ge prednosti, saj je to dejansko
knjižnica v malem in to zelo pre-
gledna. V letu 1979 je imela po-
tujoča knjižnica že 6000 knjig.
Višji knjižničar Simon Petrovič,
ki je opravljal tako matično slu-
žbo kot vodil potujočo knjižnico,
je v tem letu pomagal pri razstavi
ob 200-letnici šolstva v Cirkula-
nah, v Trnovski vasi, izpostavil je
zlasti veliko izposojo knjig v Kid-
ričevem.
Število knjig se je v letu 1982
povzpelo na 8.652,4.725 jih je bilo
v izposoji v podeželskih knjižni-
cah. Referent za matično službo
si je prizadeval posredovati dob-
ro knjigo bralcem na podeželju in
delavcem v delovnih organizaci-
jah. Nudil je strokovno pomoč 14
delujočim prosvetnim knjižnicam
in pomagal pri urejanju nekaterih
strokovnih in šolskih knjižnic.
Ustanovil je dvoje novih izposo-
jevališč v delovnih organizacijah
in pripravil potujoče razstave. Žal
pa je bil pri zamenjavi kolekcij
vezan na redne avtobuse, neredko
pa celo na lastno prevozno sred-
stvo, v tem primeru kolo.
Konec prihodnjič
PTUJ / V BOLNIŠNICI DOBRO POSLUJEJO
Vse za izgradnlo novega
dializnega €entra
MED PRVIMI SI JE ODZVALA OBČINA KIDRIČEVO
V prvem polletju letos so v ptujski bolnišnici
dobro poslovali, zaključili so ga s pozitivnim
rezultatom. To je po besedah direktorja bolni-
šnice Lojzeta Arka, dr. stom., specialista čelju-
stne kirurgije, odgovorne delavce v bolnišnici
spodbudilo, da še smeleje pristopijo k realizijl
projekta gradnjega novega dtaliznega centra, za
katerega potrebujejo tristo milijonov tolarjev.
Polovico zneska so pripravljeni iz svojih sred-
stev zagotoviti sami, za drugo polovico pa priča-
kujejo pomoč širšega okolja, občin na Ptujskem
in Ormoža. Direktor bolnišnice Lojze Arko je v ta
namen že opravil prve pogovore z županom mes-
tne občine Ptuj Miroslavom Lucijem in z njim že
tudi podpisal dogovor o sofinanciranju dializne-
ga centra. Prispevek mestne občine k tej investi-
ciji bo v dvakratnem znesku od prispevka drugih
občin na Ptujskem, od katerih pričakujejo sofi-
nanciranje. Pogovarjal pa se je tudi že z županom
občine Ormož Vilijem Trofenikom in županom
občine Kidričevo Alojzem Šprahom. Na pogovo-
rih je sodelovala tudi dializna pacientka gospa
Tušek. Kidričevski župan je za gradnjo novega di-
aliznega centra v ptujski bolnišnici doslej poka-
zal največjo mero razumevanja. Že v letošnjem
letu so se svetniki občine Kidričevo odrekli sej-
ninam v korist gradnje dializnega centra v višini
sto tisoč tolarjev. Občina Kidričevo pa bo letos|
prispevala še dodatnih 500 tisoč tolarjev Polegi
tega bodo na občinskem svetu Še proučili mož-
nost dodatnega financiranja v okviru proračuna
leta 2001. Že z dosedanjimi odločitvami v korist
bolnikom je občina Kidričevo lahko zgled, kako
pomagati ljudem, ki so življenjsko odvisni od di-
alize.
. ........................_.......................................MQ
SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI
Dr, Bajuk - dvojni predsednik
Premier dr Andrej Bajuk je od
konca preteklega tedna tudi pred-
sednik nove slovenske stranke
Nove Slovenije (NSi) Krščansko
ljudske stranke. Dr. Andrej Bajuk
in Lojze Peterle sta to novo stran-
ko ustanovila potem, ko sta se kot
podpredsednika razšla z združeno
SLS SKD Slovensko ljudsko stran-
ko zaradi razlik v pogledih na vo-
lilni sistem in očitno tudi sicer na
posamezna druga aktualna (politi-
čna) vprašanja.
Vsekakor ni nobena skrivnost,
da sta tako Bajuk kot Peterle že
nekaj časa delovala drugače od
stališč in razmišljanj vodstva Za-
gožnove združene stranke, to pa
seveda niti kratkoročno niti dolgo-
ročno ne bi moglo ostati brez huj-
ših negativnih posledic za delo in
življenje stranke. Bajuk in Peterle
sta bila pravzaprav vrhunsko ugla-
šena z voditeljem druge koalicij-
ske stranke - z Janezom Janšo,
predsednikom SDS. To pa se je
kar prevečkrat videlo kot popolna
premoč SDS v vladajoči koaliciji,
kar za pozicijo in ugled SLS SKD
Slovenske ljudske stranke v javno-
sti in pri volivcih zagotovo ni bilo
spodbudno. S tega vidika je prav-
zaprav dobro, da je tako hitro priš-
lo do odkritega razkola in razhoda
med Bajukom, Peterletom in pre-
ostalim vodstvom SLS SKD Slo-
venske ljudske stranke, ker je šele
tako vse skupaj bistveno bolj raz-
vidno.
Ni moč soglašati s tistimi opa-
zovalci in komentatorji, ki opozar-
jajo, da se je z nastankom nove
stranke slovenska politična scena
še dodatno zapletla ali celo zame-
glila. Najbolj zadovoljen bi prav-
zaprav moral biti zmeren del SLS
SKD Slovenske ljudske stranke,
tisti, ki programsko prisega na
zmerno, tvorno in dialoško vlogo
te stranke kot desnosredinske po-
litične opcije. Po prvih znamenjih
sodeč je namreč jedro nove stran-
ke ostalo neokrnjeno, k Bajuku in
Peterletu so odšli predvsem posa-
mezni (znani) nosilci najbolj ekstre-
mnih stališč na slovenski desnici
in nekateri stari in novi politični ne-
zadovoljneži, ki v novi stranki vidi-
jo novo možnost za svoj (ponovni)
politični vzpon. Tako sta pravza-
prav Bajuk in Peterle poskrbela
za predčasno in hitro "čiščenje" in
razjasnjevanje razmer v združeni
stranki, do česar bi prej ko slej tudi
brez njiju moralo priti.
Dosedanje izkušnje ob združe-
vanju različnih strank v Sloveniji,
še zlasti ob nastajanju velike LDS,
kažejo, da ob takšnih premikih
in spremembah neizbežno prihaja
tudi do odpadanja posameznih
skupin in posameznikov ter do po-
skusov ustanavljanja čisto novih
strank. Vendar pa so takšni odpa-
dniki doslej v glavnem slabo kon-
čali.
KONKURENCA
KOMU
Dr Andrej Bajuk in Lojze Peter-
le sta glede perspektiv Nove Slo-
venije zelo optimisična. čeprav ni
razvidno, na čem temeljita takšen
svoj optimizem. Sploh ne dvomi-
ta, da stranka ob bližnjih parla-
mentarnih volitvah ne bi prišla v
parlament. Najbrž lahko z veliko
gotovostjo računata na glasove
ekstremnejšega deia desnih voli-
vcev, ki pa se je doslej dobrikal
predvsem Janševi SDS. Ali to po-
meni, da z novo stranko izgublja
del glasov Janševa stranka? Vse-
kakor doslej še noben poslanec,
minister ali kateri drugi pomem-
ben funkcionar ni prestopil v Baju-
kovo in Peterletovo stranko.
Dr. Andrej Bajuk je na ustanov-
nem kongresu Nove Slovenije de-
jal, da bo šele čas pokazal, ali gre
za zgodovinsko pomembno deja-
nje. Janez Janša, predsednik SDS,
misli, da je bila ustanovitev nove
stranke "logičen korak tistih, ki so
bili razočarani nad neverodostoj-
nostjo in nekredibilno politiko vod-
stva SLS SKD Slovenske ljudske
stranke, ki so v nekaterih potezah
izničile stranko, s katero so se
vsaj formalno enakopravno zdru-
žili." Janša je prepričan, da bo z
novo stranko mogoče skleniti ve-
rodostojno koalicijsko partnerstvo
pred volitvami in po njih. Tudi dr
Andrej Bajuk računa na uspešno
koalicijsko sodelovanje z Janševo
SDS. Odprta pa pušča tudi vrata
za sodelovanje z Zagožnovo SLS
SKD Slovensko ljudsko stranko,
čeprav manj navdušeno in manj
optimistično. "Prepričan sem, da
Slovenija potrebuje močno politič-
no opcijo na pomladni strani. Koli-
kor bo mogoče, bomo našli skupni
jezik tudi s SLS SKD Slovensko
ljudsko stranko. Med nami nam-
reč ostajajo močne povezave, ki
nni dajejo upanje, da bomo sode-
lovali tudi v prihodnje ..."
KAJ BI MORAL
STORITI DR. BAJUK
Dr Bajuk je dejal, da bo Nova
Slovenija demokratična politična
stranka, ki želi v javnosti pove-
zovati vse državljane Slovenije, ki
sprejemajo slovenske in evropske
kulturne, demokratične, domovin-
ske, moralne in socialne vredno-
te.
Starosta SLS in SKD Ivan Oman,
ki je med drugim znan tudi kot ne-
izprosen kritik posameznih potez
v lastnih političnih vrstah, pa je us-
tanovitev nove desne stranke oce-
nil takole: "Tega, da bosta Bajuk in
Peterle izstopila iz stranke, na za-
četku nisem pričakoval, ko so se
stvari zaostrile, pa je bilo s tem
treba računati. Rekel bi, da je ne-
zaslišano, da Bajuk ne odstopi
kot predsednik vlade, kar bi kjer-
koli v katerikoli demokratični dr-
žavi predsednik vlade, ki je obrnil
hrbet svoji stranki, vsekakor nare-
dil. To, da Bajuk in Peterle usta-
navljata novo stranko, pomeni, da
je bil pripravljen načrt za rušenje
komaj združene stranke. Pa še to:
Peterle je osem let ponujal združi-
tev m zagotavljal, da se je priprav-
ljen umakniti z vodilnega položaja.
če je on ovira za združitev. Zdaj
se je jasno pokazalo, da ti njegovi
predlogi niso bili iskreni in da ni
bil pripravljen prenesti tega, da ni
bil izvoljen za predsednika stran-
ke. Svoj čas, ko smo bili nekateri v
SKD kritični do vodenja stranke, je
Peterle vedno zatrdil, da se mora
manjšina prilagoditi večini. Mi, ki
smo seveda bili manjšinska frakci-
ja v SKD, smo se podrejali večini
in nismo rušili stranke ali ustanav-
ljali nove. On je očitno to pozabil."
Komentator Dela se podrobneje
ukvarja z vprašanjem, kdo so lju-
dje, ki se pojavljajo med ustanovi-
telji nove stranke: "Na kongresu je
bilo predvsem veliko večno razža-
ljenih in nezadovoljnih. Obrazi, ki
smo jih doslej srečevali predvsem
na raznih protestih - ponavadi po-
vezanih s socialdemokrati, pred-
vsem pa njihovim predsednikom
Janezom Janšo -, ljudje z roba po-
litičnega in družbenega dogajan-
ja, ki so se iz političnega spanca
zbudili šele v začetku devetde-
setih in so torej glavne politične
spremembe, ki so se dogajale v
osemdesetih, prespali, spregleda-
li in zavestno pozabili (ali pa res
ne vedeli), zakaj je bil prehod v de-
mokracijo tako mehak. Druga sku-
pina, močno številna na kongresu,
pa so bili politiki, ki niso nikoli us-
peli. Bili so zraven, nikoli pa niso
postali pomembni oziroma je nji-
hova zvezda zasijala le za toliko
časa, da so samo začutili mikav-
nost oblasti. Prihajajo tako rekoč
iz vseh političnih strank in gibanj
slovenske desnice ... Tretja skupi-
na, majhna, so nekdanji krščanski
demokrati, ki so ostali zvesti nek-
danjemu predsedniku stranke Loj-
zetu Peterletu in ki hkrati podpirajo
tudi novega predsednika dr Baju-
ka... Zares presenetljivo je le, daje
to prva stranka, kjer so v vseh or-
ganih zelo očitno zastopani ljudje,
ki zagovarjajo stališče, da je bila
med drugo svetovno vojno komu-
nistična nevarnost večja od oku-
pacije in da je bil zato oborožen
odpor na strani okupatorja proti
odporniškemu gibanju (torej kola-
boracija) legitimen ..."
Jak Koprive
TEDNIK - Četrtek, 10. avgust 2000
PO MASIH KRAJIH
Hi
PTUJ / MNOŽIČNA OSMA RANCARIJA
Naihitrejši felnarii in ribiie
v ptujskem brodarskem društvu Ranča so v počastitev pra-
znika mestne občine Ptuj v soboto, 5. avgusta, izvedli 8.
tradicionalno tekmo z rancami po Dravi, ki je bila v vseh po-
gledih ena najboljših, zagotovo pa najbolj množičnih doslej.
Izpred pomola ob restavraciji
Ribič je od 16. do 20. ure v pre-
sledku treh minut startalo rekor-
dnih 31 petčlanskih ekip, skupaj
155 tekmovalk in tekmovalcev.
Te je na mostu za pešce spremlja-
lo nekaj sto gledalcev, in skoraj
toliko tudi na cilju ob Rancini
čolnarni v Budini, tako da so le-
tošnja pričakovanja organizator-
jev v vseh pogledih presežena.
Na cilj pred pomolom v Bu-
dini so v moški konkurenci naj-
hitreje priveslali rancarji ekipe
Felnar pred ekipo Komunalnega
podjetja in Kluba ptujskih štu-
dentov. Nehvaležno 4. mesto so
si priveslali lanski favoriti Lan-
gobardi, 5. mesto pa je dosegla
ekipa VGP II - Rebro. Kot zani-
mivost velja omeniti, da so na 8.
mesto priveslali mladi osnovno-
šolci, podmladek Ranče iz Ptuja.
V ženski konkurenci so slavile
Ribice pred ekipo Dravskih ščuk
in tretjeuvrščeno ekipo Divjih
rac.
Najbolje uvrščenim so nekaj
po 21. uri ob razglasitvi rezulta-
tov izročili priznanja in pokale,
veselo rancarijo pa so zaokrožili
ljubljenci ptujskega festivalskega
občinstva. Štajerski baroni.
M. Ozmec
Člani BD Kanca so dobro poskrbeli za varnost tekmovalcev
med veslaivjem po Dravi. Foto: M. Ozmec
Na startu ob pomolu pri restavraciji Ribič je rancarje z mostu za pešce bodrila nekajstoglava
množica
VURBERK/ ŠTAJERSKA POJE IN PLEŠE 2000
Ohranianje liudskega plesa in petja
v petek in soboto je bilo na grajskem dvorišču na Vurberku
ponovno živahno. Turistično društvo Vurberk je tudi letos
organiziralo prireditev Štajerska poje in pleše 2000, ki je
bila dobro obiskana.
V petek so imeli prvič srečanje
ljudski pevci in folklorne skupi-
ne in udeležba je bila zelo dobra.
Nastopilo je 28 skupin pevcev in
pevk ter šest folklornih skupin.
Kot gostje so dogajanje popes-
trili folkloristi iz Semiča v Beli
krajini, ki so prikazali "semiško
ohcet". Grajsko dvorišče na Vur-
berku se je ponovno dokazalo
kot izjemen prostor za takšne
prireditve. Mogoče je prireditev
trajala malo predolgo, toda nas-
topajoče skupine in poslušalci so
kljub temu vztrajali do konca.
V soboto so popoldan najprej
zapele male vokalne skupine, ki
jih je bilo letos deset. Še posebej
razveseljivo je, da je med njimi
veliko mladih. Na tradicional-
nem srečanju pevskih zborov je
letos nastopilo 25 moških, žen-
skih in mešanih pevskih zborov.
Na koncu so skupaj zapeli še tri
narodne pesmi. Dobrega razpo-
loženja ni zmotil niti rahel dež.
Turistično društvo Vurberk se
je ponovno izkazalo kot dober
organizator. Predsednik društva
Jože Plazar in tajnik Janez To-
plak sta povedala, da so zelo vese-
li nad tako dobro udeležbo vseh
skupin. Ob koncu prireditve pa
so že snovali načrte za prihodnje
leto, ko mislijo uvesti še nekaj
sprememb.
MS
Jože Plazar, predsednik TD Vurberk, in Janez Toplak, tajnik,
sta imela veliko dela s pripravami, toda pravita, da je vse po-
zabljeno, ko vidiš uspehe
PTUJ / MINILA SE ENA PTUJSKA NOC
Zabma za stare m mlade
v soboto, 5. avgusta, je bila
še ena Ptujska noč. Kljub
nekaterim tehničnim teža-
vam, ki so pestile predvsem
skupini, ki sta nastopili
pred gledališčem, se je na
koncu vse izteklo skorajda
po pričakovanjih.
Prizorišča so bila kot vedno do
zdaj tri. Pred Mestno hišo je bil
izbor miss Štajerske in nastop
skupine Faraoni z novim pevcem,
pred gledališčem skupini Popper-
keg in Hudobni volk, pri Blago-
vnici pa sta nastopala ansambel
Prerod in pevka Lara Barucca.
Popperkegovci so se predstavili
kot izredno tehnično podkovana
jazz skupina, vendar to za publi-
ko ni bilo dovolj in vzdušje je po-
časi začelo padati, tako da so se
nekateri odpravili na sprehod po
mestu. Pribiližno okrog polnoči,
ko se je na odru pojavil Hudobni
volk (kljub težavam z ozvočen-
jem), se je prostor pred gledališ-
čem spet napolnil in vzdušje se
je vzdignilo do vrhunca, saj je to
bil eden izmed boljših nastopov
te zelo obetavne ptujske skupine.
Pred Blagovnico je bil program
malo zgrešen. Ne vem, od kod za-
misel, da postavijo na oder ob an-
sambel Prerod, ki je sicer prikazal
zelo dober nastop in ponudili ob-
činstvu zelo dober program in za-
bavo, pevko Laro Barucco. Sicer
je bil tudi njen nastop odličen,
vendar je to le pevka za mlajšo
generacijo.
Predvsem mladi pričakujemo
naslednje leto bolj premišljen pro-
gram.
Ozren Blanuša
Utrinek z nastopa Hudobnega volka
ZAMENCI / SLOVENCI RADI GOBARIMO
1f znameniv gob
člani prostovoljnega gasil-
skega društva Žamenci so
v nedeljo pripravili tradicio-
nalni gobarski praznik. Zgo-
daj zjutraj so se odpravili v
gozd po gobe in jih potem
razstavili v gozdu ob prire-
ditvenem prostoru. Našli so
106 različnih vrst gob, od
tega veliko užitnih in po-
gojno užitnih. Tistih naj-
bolj strupenih na razstavi
ni bilo.
Strokovno vodstvo po gobarski
razstavi je opravljal Anton Poler,
določevalec, pri Gobarski zvezi
Slovenije, in ob tem povedal veli-
ko koristnih nasvetov glede pre-
poznavanja, nabiranja in uživanja
gob. Anton Poler je med drugim
dejal, da moramo gobe ob nabira-
nju nositi v košari, ker tako trosi
pridejo ponovno v ozračje in se
lahko razmnožujejo naprej. Naj-
večja napaka je, da gobarji nosijo
gobe v vrečkah. Najbolj zdravo
je, da tistih gob, ki jih ne pozna-
mo, ne trgamo ali uživamo. Gobe
pa moramo prekuhati in jih ne
smemo uživati z alkoholom. De-
jal je še, da smo Slovenci znani
kot gobarji, toda držati se bomo
morali tudi zakona, ki pravi, da
lahko dnevno ena oseba pobere
največ 2 kilograma gob.
Svoj del k razstavi je prispeva-
lo tudi Lovsko društvo Dornava
- Polenšak, ki je razstavilo trofe-
je ptic, lisic in drugih živali. Ta
del razstave je še posebej privlačil
najmlajše. Obiskovalci prireditve
v Zamencih so si lahko ogledali
okolico tudi s konjskega hrbta, za
kar so poskrbeli člani konjeniš-
kega kluba Ptuj. Prikazali pa so
tudi preskakovanje ovir s konji.
Na gobarskem prazniku so po-
stregli z gobarskimi in drugimi
domačimi specialitetami, za do-
bro voljo pa so poskrbeli člani
ansambla Mladi Dolenjci s humo-
ristom.
MS
Anton Poler je predstavil gobe iz naših gozdov
12!
PO MilŠfff KRAJIH
Četrtek, 10. avgust 2000 - TEDNIK
SPODNJI LESKOVEC / RASTE
NO\^ SODOBEN HLEV \
''Driuvnf ogledi
uspešnih kmetij
čas dopusta je poslanec s ptujskega območja Alojz Vese- \
njak konec minulega tedna izkoristil in na svoje območje
povabil vodjo sektorja za razvoj podeželja pri Agenciji za;
kmetijske trge in razvoj podeželja Igorja Hrovatiča. Prek!
omenjene agencije poteka objava in realizacija vseh razpi-
sov sredstev za razvoj kmetijstva. j
Povabilo je torej imelo na-
men predstavnika agencije se-
znaniti z nekaj naprednimi in
perspektivnimi kmetijami na
našem območju, ki se bodo še
hitreje razvijale in izpolnje-
vale državne načrte o razvoju
kmetijstva, če bo država pri
investicijah sodelovala z ugo-
dnimi krediti in nepovratni-
mi sredstvi. Alojz Vesenjak je
tako svojemu gostu pokazal
nekaj naših uspešnih kmetij:
bila sta v Gajevcih na praši-
čerejski kmetiji Pignarjevih,
v Forminu na vrtnarski kme-
tiji Kelenčevih in v Spod-
njem   Leskovcu   na   kmetiji
Vindiš-Belšak, kjer pravkar
gradijo velik, sodoben hlev za
30 do 40 krav molznic, s kate-
rim bodo za nekajkrat poveča-
li sedanjo prirejo mleka.
JB
Slika: Gosta z družino gostiteljev pri ogledu novogradnje hle-
va za 30 do 40 krav molznic
SOBETINCI / ZDRUŽITVENI ZBOR
STRANKE SLS-hSKD
Složni pred volitvami
Pred lovskim domom v Sobetincih je bil petek združitveni
zbor članov in simpatizerjev združene stranke SLS + SKD
v občini Markovci, ki sta se ga udeležila tudi minister za
okolje in prostor Andrej IJmek in predsednik sveta združe-
ne stranke in njen glavni tajnik Jože Zupančič.
Zbrane je najprej pozdravil
in nagovoril markovski župan
Franc Kekec, tudi predsednik
občinskega odbora nove stranke.
Po predstavitvi vodstva je priso-
tne pozval k še večji složnosti in
enotnosti pred bližnjimi jesen-
skimi volitvami. "Združili smo
se v želji, da bi postali močnejši.
Uspešni bomo, če nas bo veliko,"
je še dodal župan Kekec. Zbrane
sta pred gasilskim domom v So-
betincih pozdravila tudi minis-
ter za okolje in prostor Andrej
Umek in predsednik sveta stran-
ke in njen glavni tajnik Jože Zu-
pančič. Slednji je poudaril, da
stranka SLS -I- SKD posluje po-
zitivno ter da je do podobnih
zborov doslej prišlo že v 162 od
skupaj 192 slovenskih občin. V
stranki so prepričani, da bodo
po jesenskih volitvah oblikovali
novo slovensko vlado, saj na vo-
litvah pričakujejo dobro tretji-
no vseh volilnih glasov, je še
dejal glavni tajnik stranke Jože
Zupančič. "V Gorišnici še ni-
smo tako daleč," pa je v poz-
dravnem govoru med drugim
poudaril predsednik SLS iz ob-
čine Gorišnica Janez Horvat in
sosedom zaželel veliko uspehov
pri nadaljnjem delu.
Občinski odbor stranke
SLS + SKD v Markovcih šteje 22
članov. Upravni odbor sestavlja-
jo Franc Obran, Karel Stanko
Majcen, Slavko Mar, Ivan Svrž-
njak in Franc Kekec, ki tudi
predseduje občinskemu odboru
združene stranke. V odboru ver-
jamejo v uspeh stranke na bliž-
njih volitvah in si želijo, da bi
imeli v prihodnje v parlamentu
tudi svojega poslanca.
ak
OD TOD IN TAM
MOSTJE / Spominska slovesnost ob 8. avgustu
V spominskem parku Laze v Mostju, kjer je pred 58 leti padla
Slovenskogoriška-Lackova četa, je bilo v torek, 8. avgusta ob
18. uri spominsko srečanje borcev in udeležencev NOB s ptuj-
skega območja, članov ptujskega društva izgnancev, društva
vojnih invalidov Ptuj in kluba brigadirjev. Več kot 200 udeležen-
cev je pozdravil predsednik območne borčevske organizacije
Ivo Rau. O aktualnih razmerah je kritično razmišljal slavnostni
govornik Stane Lepej, pridružil pa se mu je tudi predstavnik
mariborske borčevske organizacije. V kulturnem programu so
nastopili pevci Moškega komornega zbora Ptuj pod vodstvom
Franca Lačna ter recitatorka Kulturnega društva Rogoznica. 12
delegacij borcev, brigadirjev in skupnosti pa je položilo vence k
spomeniku v Mostju in drugim spominskim obeležjem, posve-
čenim borcem slovenskogoriške čete.
-OM
POLENŠAK/ Obiinsko sreianje upokojeniev
• V soboto so se na Polenšaku srečali upokojenci iz občine
Dornava. Na začetku sta jih pozdravila Franc Pisanec, predse-
dnik upokojenskega društva Polenšak, in Janez Cigula, predse-
dnik društva Dornava. Prijetno počutje jim je zaželel tudi Franc
Šegula, župan občine Dornava.
Upokojenci se radi družijo, zapojejo stare ljudske pesmi in
tako so pred kratkim na Polenšaku sestavili tudi vaški mešani
pevski zbor, ki je v soboto zapel prvič. Upokojenci so povedali,
da se radi veselijo ter si želijo več podobnih druženj.
MS
PTUJ / Mednarodni simpozij o Dravi
Tretjega avgusta je ptujski Rotary club, ki ga v rotarijanskem
letu 2000/01 vodi Lojze Arko, obiskal guverner rotarijanskega
Districta 1910 F Gunter Ertler. Ptujski rotarijanci so ga seznanili
s programom dela v novem rotarijanskem letu, ki je po njego-
vem mnenju zelo dober, guverner pa jih je seznanil z glavnimi
nalogami rotarijancev v svetovnem merilu, med katere sodita
odprava nepismenosti in odstranitev min. Ptujski rotarijanci so
guvernerja seznanili tudi s predlogom, da bi na Ptuju v letu
2001 organizirali mednarodni simpozij o Dravi in ekologiji, ki naj
bi povezal vse rotarijance, ki živijo in delajo ob Dravi. Guverner
je predlog sprejel in ga bodo vključili v program aktivnosti Dis-
tricta 1910. Simpozij naj bi bil 4. maja 2001.
MG
JANEŽOVCI / Tekmovanje vinogradnikov in
kletarjev
V torek, 15. avgusta, na dan Marijinega vnebovzetja, bo Pri
Mici v Janežovcih že deseto, jubilejno tekmov^je vinogradni-
kov in kletarjev. Pričelo^ bo ob 14. uri s postavitvijo klopotca
in nadaljevalo z različnimi tekmovalnimi igrami, kot so hoja s
hoduljami, tek s sodom, tek v vreči, natakanje in pitje vina ter še
druga presenečenja za gledalce. Ob ponudbi domačih dobrot
bodo vinogradnike, kletarje in seveda obiskovalce zavrteli člani
ansambla Stajerband.
JOS
LENART / OOZ Lenart kmalu na Internetu
V Območni obrtni zbornici Lenart pripravljajo spletne strani za
predstavitev na Internetu. Na njih bo mogoče najti številne kori-
stne informacije, od glasila v elektronski obliki, možnosti izpisa
obrazcev potrebnih pri odprtju oziroma razširitvi obrti, do mož-
nosti postavljanja vprašanj v zvezi z zakonodajo ter vzpostav-
ljanja povezav s sorodnimi institucijami in ustanovami. Spletne
strani, ki jih preko javnih del pripravlja Iztok Hrast, bodo name-
njene tudi oglaševanju lenarških obrtnikov in podjetnikov.
ak
LOVRENC / 7. SREČANJE UPOKOJENCEV PODRAVJA IN PRLEKIJE
Upokojenm nko le mnmim omelih^
10 predvsem Ijudie
v organizaciji Območne zveze društva upokojencev Ptuj je
pod velikim šotorom na igrišču v Lovrencu na Dravskem
polju v soboto, 5. avgusta, potekalo sedmo srečanje upo-
kojencev Spodnjega Podravja. Okoli 2.500 zbranih upoko-
jencev je pozdravil Mirko Bernhard, predsednik območne
zveze DU Ptuj, ki v 22 društvih združuje več kot 9.240
članov. Slavnostni govornik je bil Vinko Gobec, predsed-
nik Zveze društev upokojencev Slovenije, ki v 444 društvih
združuje več kot 265.000 članov, ti pa zastopajo interese
vseh 430.000 upokojencev na območju Slovenije.
Predsednik Mirko Bernhard
je poudaril, da so k temu, kar
imajo danes, ne glede na razne
gospodarske in druge težave pri-
spevali večinski pozitivni delež
prav ti, ki so sedaj upokojenci
- in prav zaradi tega izražajo
zahtevo po dostojnem življenju
v tretjem življenjskem obdobju.
Spomnil je na upokojensko ges-
lo Dodajmo letom življenje, to,
kar doživljajo, pa je po njego-
vem mnenju navadno životarje-
nje. Zato je današnji družbi in
organom oblasti sporočil, da so
tu in da se ne bodo pustili-od-
riniti na obrobje dogajanj v slo-
venski državi.
Po dobrodošlici kidričevskega
župana Alojza Špraha, pokrovi-
telja srečanja, je predsednik Zve-
ze društev upokojencev Slovenije
Vinko Gobec v slavnostnem na-
govoru poudaril, da upokojenci
niso le množica osivelih in one-
moglih ljudi, ampak predvsem
več kot 430.000-glava množica
ljudi, državljanov, ki si zaslužijo
boljše življenje, kot ga doživlja-
jo. Ob tem je opozoril na to, da
tvorijo upokojenci kar 29 odsto-
tkov volilne populacije, zato se
bo njihov glas na jesenskih voli-
tvah še kako poznal.
V tej smeri in še bolj kritično
je razmišljal tudi Janko Kušar,
predsednik Demokratične stran-
ke upokojencev Slovenije, zato se
je zavzel, da upokojenci združijo
moči, saj bodo le tako glasnejši
in bolj verjetno tudi uslišani.
V drugem delu srečanja upoko-
jencev v Lovrencu so skrbi pre-
usmerili na prijetnejše teme in
se potrudili, da so letom resni-
čno dodali življenje. V bogatem
kulturnem programu, ki bi mu
lahko rekli tudi upokojenski kul-
turni maraton, so se zvrstili člani
tamburaškega orkestra iz Goriš-
nice, moški pevski zbor in ljudske
pevke s Hajdine, moški kvintet
iz Rogoznice in Pevke druge po-
mladi iz Kidričevega, ljudske pe-
vke iz Lovrenca ter žanjice in
Vesele Polanke iz Cirkovc.
M. Ozmec
Krofe so ponudili tudi predsedniku ptujske zveze Mirku Ber-
nhardu (z očali) in predsedniku Zveze društev upokojencev
Slovenije Vinku Gobcu
Več kot 2.500-glavi množici upokojencev sta se pridružila tudi
(z desne) kidričevski in videmski župan. Foto: M. Ozmec
PTUJ / GLEDALIŠČE GOSTUJE V DOMINIKANSKEM SAMOSTANU
Uspeli gledališki paletni padvig
člani ptujskega gledališča so poskrbeli
za svojo publiko tudi v času, ki mu zaradi
dopustov in predajanja užitkom tako radi
rečemo mrtva sezona ali čas "kislih kuma-
ric". V ponedeljek so premiemo uprizorili
šaljivi enodejanki A. P. Čehova Snubec
in Medved, primerni poletnemu času in
lahkotnejšemu življenjskemu stilu. Odli-
čen ambient na dvorišču dominikanskega
samostana daje enodejankama posebno
žlahtnost, in kar je najpomembnejše, ne
odvrne nas od gledališkega odra.
Režiser Zvone Sedlbauer je izkoristiti
možnosti samostana, mladi potencial ptujskih
igralcev Vojka Belšaka, Gregorja Geča, Ta-
deja Toša in gostujočih, ptujski publiki že po-
znanih igralk Alenke Tetičkovič in Vesne
Pemarčič.
Čeprav se je režiser držal originalov tekstov,
lahko v njih v več življenjskih situacijah pre-
poznamo aktualne dogodke današnjega časa,
igralci pa jih še dodatno začinijo s humorjem.
V prvi enodejanki. Snubec, nas opozori,
da nas vsakodnevni materialni, politični in
medsosedski malenkostni odnosi lahko odvrne-
jo tudi od tako goreče in želene stvari, kot je
ljubezen. Potem se zgodi, čeprav samo navide-
zna, SMRT, ki mlado damo spravi k razmiš-
ljanju in ji v zavest požene spoznanje, da je
mrtev človek vendarle njena življenjska pri-
ložnost - ljubezen, za njegovo smrt pa je sokri-
va zaradi svoje trme, nepopustljivosti. Ko se
izkaže, da je hud prepir snubca le onesvestil,
imamo občutek, da bo dogodek mlada toliko
spametoval, da si bosta odpustila izrečene be-
sede in se prepustila toku ljubezni. To le ne-
kajminutno ljubezensko idilo ponovno uniči
prepir Tudi na koncu vendarle oba prevza-
mejo čustva in tako je konec srečen, čeprav
se ne moremo znebiti občutka, da je to le za-
tišje pred ponovnim sporom. Očeta igra Gre-
gor Geč, Natalijo Alenka Tetičkovič in snubca
Vojko Belšak.
V odmoru smo gledalci imeli možnost posede-
ti na prizorišču in opazovati zvezde ali pa lepo-
te stare arhitekture, ki nam jo ponuja znameniti
križni hodnik dominikanskega samostana.
Druga enodejanka A.P Čehova, Medved,
kjer sta poleg Gregorja Geča zaigrala Vesna
Pemarčič in Tadej Toš, nas opozarja, da ve-
likokrat po smrti najdražje osebe le-tej pri-
pisujemo lastnosti, za katere dobro vemo, da
jih nikoli m imela. Za črnino in žalovanjem
se velikokrat skrivajo ljudje, ki niso razčistili
svojih osebnih zamer do umrlega človeka ali
pa mu za časa njegovega življenja niso upali
ali uspeli povedati, da so jih njihova dejanja
zelo prizadela. Tudi v predstavi se žalujoča
vdova odloči za osamitev samo zato, da bo
svojemu rajnemu možu dokazala, da je boljša
in plemenitejša od njega. Vendar ne za dolgo.
Če se od začetka zelo brani tujca, ki je sicer
prišel po denar, ki mu ga je bil dolžan pokojni
mož, na koncu po vseh komičnih pripetljajih
zmaga ljubezen.
Občinstvo je novi enodejanki sprejelo z nav-
dušenjem, vsi tisti, ki bi se radi prepričali na
svoje oči, pa imate priložnost danes, jutri, v so-
boto in v ponedeljek ob 21. un. Ptujskim gleda-
liščnikom je ponovno uspelo z majhnimi sredstvi
narediti dobro in publiki všečno predstavo.
Marija Slodnjak
f CDNIK - Četrtek, 10. avgust 2000
PO NAŠIH KRAJIH
13
PTUJ / VELIKA HUMANITARNA AKCIJA SONČKA
Noviii za sonini iutri
živimo v času, ko je vsakega izmed nas strah za lastno živ-
ljenje ali socialno varnost. Starši invalidnih otrok pa so v
«ikrbeh, kako kvalitetno bodo živeli njihovi otroci. Da bi
l)ilo njihovo življenje kvalitetnejše in da bi lažje prema-
govali težave, se povezujejo v društva. Sonček je društvo,
lii združuje osebe s cerebralno paralizo in drugimi mož-
ganskimi poškodbami ter njihove svojce, prijatelje in stro-
kovne delavce. Ustanovili so ga starši otrok s cerebralno
paralizo in strokovni delavci ptujske in ormoške regije,
da bi omogočili otrokom ter odraslim invalidnim osebam
enake možnosti vključevanja v okolje, v katerem živijo.
"Danes društvo šteje že 235
članov, pridružujejo pa se vedno
novi. Društvo SONČEK nudi
svojim članom celovito zgodnjo
strokovno obravnavo, se zavze-
ma za njihovo vzgojo, izobraže-
vanje, usposabljanje ter delo in
življenje med vrstniki. Tudi od-
raslim osebam, ki so sposobne za
samostojno življenje, zagotavlja
sredstva in možnosti samostoj-
nega bivanja, drugim pa zaseb-
nost bivanja v družini, bivalni
skupnosti ali zavodu. Prav tako
si prizadeva vsem osebam, ki so
končale katerokoli obliko izob-
raževanja ali usposabljanja, pri-
dobiti ustrezno zaposlitev. Za
vse to potrebuje društvo SON-
ČEK svoje prostore; te nam je
uspelo pridobiti. Toda sami pro-
stori niso še dovolj, potrebujemo
še opremo, delovne pripomočke,
material in seveda strokovnjake.
Zato se ponovno obračamo po
pomoč na ljudi dobre volje," je
med drugim povedal predsednik
društva Vilibald Tbmašič.
Da bi ljudi seznanili z delom
v društvu in hkrati poskušali
zbrati čim več denarinih prispe-
vkov za nakup pripomočkov in
opreme v varstveno-delovnem
centru Sonček, sta člana druš-
tva Daniela Cartl in Dušan Ris
lani dala idejo za humanitarno
akcijo pod sloganom Novčič za
sončni jutri. Akcija je bila us-
pešna, saj so zbrali 1 tono in
62 kilogramov kovancev, kar je
znašalo več kot 1,3 milijona to-
larjev. Zbrana sredstva so na-
menili za nakup opreme v
varstveno-delovnem centru.
Letošnja akcija se bo priče-
la v soboto, 12. avgusta, ob 8.30
uri na Novem trgu na Ptuju
pred Mercatorjevo blagovnico.
Društvo, njegove člane, delo
in njihove izdelke boste lahko
spoznali na priložnostni sto-
jnici, kjer bodo Sončkovi izdel-
ki tudi naprodaj. Za prijetno
vzdušje bo poskrbel ansambel
Ptujskih 5.
Kovance tolarjev in tujih va-
lut, ki jih ljudje zadržujejo doma,
boste lahko oddali na različnih
mestih, ki bodo ustrezno ozna-
čena. Med njimi so: vse pos-
lovalnice menjalnice LUNA v
Ptuju in Mariboru, vse otroške
trgovine Pikapolonice, izbrane
trgovine Mercatorja SVS, po-
slovanlinice Nove Ljubljanske
banke. Nove KBM ter še mnoge
druge lokacije po Sloveniji.
Akcija Novčič za sončni jutri
bo trajala do 20. oktobra, ko
bodo kovance prešteli na veli-
kem, že tradicionalnem dobro-
delnem koncertu, ki bo v športni
dvorani Šolskega centra Ptuj.
Marija Slodnjak
Predsednik društva za cere-
bralno paralizo Ptuj- Ormož
Vilibald Tomašič Foto: -OM
In memoriam Vladimir Ban
Na prvi poletni dan je tiho in
neopazno v 88. letu odšel iz ob-
čestva živih. Na ormoškem po-
kopališču je legel k počitku, da
bi v družinski grobnici užival
večni mir. Toplota, ki je bila v
njegovem srcu, se je razodevala
v njegovem delu in besedi. Tak
bo vedno ostal v spominu vseh,
ki so ga poznali in spoštovali.
"Zgodovina je rodila spozna-
nje, da je kultura bistvena se-
stavina človekove osebnosti in
njegovih ustvarjalnih teženj ..."
Tako je pokojni Vladimir med
drugim zapisal v uvodniku za
Ptujski zbornik IV v letu 1975
kot takratni predsednik skupšči-
ne temeljne kulturne skupnosti
Ptuj. Kultura v najširšem pome-
nu besede - ne le poklicna in lju-
biteljska, temveč tudi v odnosih
do ljudi, humanost, poštenost in
socialna pravičnost mu je bila
skozi vse življenje glavno vodilo.
To je dvigalo plemenitost in čla-
htnost vsemu njegovemu delu in
odnosom do ljudi. Sprejel je res-
nico, da je v pravu največja ume-
tnost, zato si je ta poklic tudi
izbral in v službi prava deloval
vse do smrti.
Nekaj drobcev iz njegovega
življenja in dela.
Rojen je bil 31. marca 1913 v
Celju. Mladost je preživel v Or-
možu, kjer je bil njegov oče ugle-
den, socialno čuteč in spoštovan
odvetnik. To je vplivalo tudi na
Vladimirja, da se je že kot gi-
mnazijec v Mariboru in potem
študent prava v Zagrebu pri-
družil naprednemu mladinske-
mu gibanju. Povezan je bil tudi
s ptujsko-ormoškim območjem,
sodeloval z dr. Jožetom Potrčem
in kmetom Jožetom Lackom. Po
diplomi na pravni fakulteti je
začel sodniško kariero v Celju.
V aprilski vojni 1941 je bil kot
mlad častnik odpeljan v nemško
vojno ujetništvo. V taborišču je
ostal do konca vojne, ker kot za-
veden Slovenec ni priznaval pri-
ključitve našega dela domovine k
nemškemu rajhu, in sodeloval je
v ilegalnem odporniškem giban-
ju. Na prvem zasedanju takratne
okrajne skupčšine v Ptuju, avgu-
sta 1945, je bil izvoljen za sodni-
ka okrajnega sodišča v Ptuju. Tu
je delal, bil vzornik in svetovalec
mlajšim ter celih 16 let predsed-
nik okrajnega - občinskega sodi-
šča. Izpolnjeval je pogoje, da bi
na ta položaj lahko bil izvoljen
še za eno mandatno dobo, a se je
umaknil, da je dal prostor mlaj-
šim. Poln delovnih moči je po-
tem v Ptuju odprl samostojno
odvetniško pisarno, jo vodil 3
leta, potem pa je tudi to prepu-
stil mlajšim. V pravnih zadevah
pa je delal in pomagal ljudem še
naprej - do konca lanskega leta.
Vsa leta je v Ptuju deloval v
društvenem življenju, predvsem
v lovski družini in lovski zvezi,
v avto-moto društvu in v huma-
nitarnih organizacijah. Posebej
velja poudariti njegovo organi-
zacijsko delo v ptujskem kul-
turnem življenju. Sodeloval je
pri ustanovitvi temeljne kultur-
ne skupnosti Ptuj in bil prvi
predsednik skupščine te skupno-
sti. S svojimi sodelavci je veliko
naredil. Imel je izjemen smisel
za pobude, širino, šarmantnost
in smisel za šalo. Zato je bil pri-
ljubljen, ljudje so ga spoštovali,
užival je naklonjenost in zaupa-
nje. Te vrline so še zlasti prišle
do izraza na številnih srečanjih
- delovnih, kulturnih in tudi
družabnih. Iz obdobja njegovega
predsedovanja so znana vsakole-
tna kulturna srečanja, v okviru
katerih je bil tudi ptujski festival
narodnozabavne glasbe, redna
kulturna in prijateljska srečanja
z zamejskimi Slovenci, obnova
zgradb, v katerih so delovali po-
samezni zavodi s področja kul-
ture. V tem obdobju je bilo
uvedeno posebno priznanje zas-
lužnim kulturnim delavcem - ol-
jenka, ki jo je takrat podeljevala
kulturna skupnost, danes pa je
to uvrščeno med priznanja Me-
stne občine Ptuj.
To je le nekaj drobcev iz njego-
vega dela, ki pa so kot biseri obo-
gatili ptujsko kulturo v nekem
obdobju. Veliko, kar je pokojnik
dal Ptuju, prehaja v pozabo, če
ni zapisano za lokalno zgodovi-
no. S svojim delom in življen-
jem je dokazal, da pravo ni samo
umetnost in znanje, temveč tudi
človečnost in doslednost. Slava
spominu nanj!
Franc Fideršek
Frant Tomanii - Matii 1933 - 2000
Franc Tomanič - Matic, je umrl
mnogo prezgodaj, 14 dni pred
svojim 67. rojstnim dnem.
Prispevek Matica, k razvoju
ptujskega gospodarstva, ptujske
in slovenske trgovine ter seveda
Mercatorja je izredno velik. Te-
žko si našel sogovornika, ki je
tako globalno, vendar pa z ob-
čutkom za nianse znal analizira-
ti gospodarske ali kakršne koli
druge dogodke. Svetovljan, šolan
ekonomist, trgovec z dušo in sr-
cem, človek, direktor, ki se ni bal
mlajših, ambicioznih. Prav zara-
di tega je bil njegov pečat v dru-
žbi Mercator MIP Ptuj, ki jo je
vodil do upokojitve, tako velik.
Čeprav rojen v Slovenj Grad-
cu , je bil v celoti naš, ptujski. Po
končanih šestih razredih gimna-
zije si je pridobil tehnično izo-
brazbo v železničarski prometni
šoli. Zanimivo je bilo poslušati
njegovo zgodbo o prvi službi na
železniški postaji v Ljutomeru.
Premalo dinamično za Matica,
ki ga je tedaj pritegnila tudi glas-
ba, igral je celo v glasbeni sku-
pini. Hotel je več in 1952. leta se
je vpisal na ekonomsko fakulte-
to v Ljubljani. Tedaj so študirali
redki iz našega okolja in domov
se je vrnil med prvimi diplomi-
ranimi ekonomisti. Velikokrat je
govoril o posameznikih in uve-
ljavljenih, uglednih kolegicah in
kolegih, s katerimi je navezal sti-
ke na fakulteti.
Pomemben del svoje poklicne
kariere, kar 18 let, je Matic pre-
živel v že tedaj zelo ugledni firmi
Perutnina Ptuj. V sedemdesetih
letih je soustvarjal perutninarski
SOZD. V procesu globalizacije
ter potrebnih povezovanj bi bilo
to izjemno dobra podlaga tudi za
danes.
Matic je začel svojo poklicno
pot v trgovini marca 1977. Leto
za tem je prevzel vodenje delov-
ne organizacije Izbira Ptuj in leta
1979 vodenje združenih podjetij
Izbira in Panonija v funkciji gla-
vnega direktorja v podjetju Mer-
cator Izbira Panonija Ptuj. To
veliko družbo je uspešno vodil
14 let.
V poslu je tako kot v življen-
ju: leta minevajo kot blisk, tre-
nutki lahko trajajo kot večnost.
Matic je velikokrat govoril, kako
mu je poklicana pot kljub vsem
težavam - in teh ni bilo malo -
minila izredno hitro.
Poleg družine, žene Seke, obeh
hčera Saše in Mojce, vnukinj in
vnuka je imel še drugo veliko
ljubezen, naravo, lov. Tudi v lov-
skih organizacijah je bil vedno v
središču dogajanj in zelo cenjen
lovski kolega. Bil je funkcionar
v številnih organih lovske druži-
ne. Zveze lovskih družin Ptuj -
Ormož in Lovske zveze Sloveni-
je, poleg tega pa tudi kinolog.
Po Matičevi upokojitvi sva se
videvala vsakih nekaj mesecev.
Če ni bil s čim zadovoljen, če
so naši ljudje nestrokovno opra-
vljali storitev, če se je preveč in
grdo pisalo o Mercatorju, je po-
klical sam in prišel na obvezno
sladko kavo. Vedno je bil oster
in pošten kritik napak, ki smo
jih storili. Ob za Mercator - SVS
težkih časih so bile njegove iz-
kušnje izredno dragocene.
Do konca je aktivno sodeloval
v klubu Mercatorjevih malih
delničarjev Petka in se udeleže-
val skupščin koncema kot poob-
laščenec malih delničarjev. Pred
zadnjim zasedanjem skupščine,
ki je bila 16. 6. 2000, sem ga
poklical zlasti zaradi tega, da si
rezervira termin za zasedanje.
Prišel je k meni v pisarno, dolgo
sva govorila. Prepričan sem, da
je čutil, kako se bo razširila bole-
zen. Opazil sem skrb v njegovih
očeh. Posebej ga je skrbelo, kako
bodo ob njegovi bolezni vzdržali
najdražji, ga. Seka, hčerki, vnu-
kinje in vnuk. Ob odhodu je na
vprašanje, ali ga lahko pridemo
v bolnico obiskat, odgovoril, da
mi bo to sporočil. Sporočila ni
bilo, Matic je popustil, omagal.
Kako smo ga v Mercatorju ce-
nili, je pokazala tudi udeležba na
zadnjem slovesu. Vsi so bili tam,
Miran Goslar, Matičev vzornik,
mu je tudi spregovoril v slovo.
Prišel je Zoran Jankovi' z vso
ekipo in skoraj vsi nekdanji ko-
legi direktorji družb koncema.
O Maticu je kolega Čerin za-
pisal v svoji knjigi Vsi moji
predsedniki: "Toda če ne bi bilo
direktorjev s tako širino, kot jo
ima Matic, tudi ne bi prišlo do
podiranja tozdovskih plotov."
Matica je Mercator ob svoji
50-letnici oktobra lani postavil
med svoje velikane, dodelil mu
je posebno Mercatorjevo prizna-
nje, ki so ga dobili le štirje najve-
čji: Matic, Miran Goslar, Adolf
Osterc (ustanovitelj Mercatorja)
in starosta slovenskih tržnikov
v trgovini Franci Prvinšek. Pri-
znanja smo bili v veseli vsi, zla-
sti seveda Ptujčani, saj je bilo to
priznanje za vse nas, Ptujčane.
Maticu smo hvaležni za vse, kar
nas je naučil in nam zapustil.
4. julij 2000 je bil vroč poletni
dan, ko smo se poslovili od nje-
ga - dobrega človeka, glavnega
direktorja.
Stanislav Brodnjak,
predsednik uprave Mercator - SVS

Obnovili Nlaiinovo kapelo
Ob cesti v Dolanah stoji ka-
pela, ki stajo 1895 postavila
zakonca Jožef in Jožefa Maj-
cenovič. V njej so bili tudi
trije kipi svete družine, a so
jih leta 1989 ukradli in tako
so bili za vedno izgubljeni.
Domačini so s sredstvi in pro-
stovoljnim delom kapelo obno-
vih. V njej je zdaj kip matere
Božje, delo Karla Matka iz Nove
Cerkve v Savinjski dolini. V so-
boto, 29. julija, na predvečer tra-
dicionalnega romanja pri bližnji
cerkvi sv. Ane, je domači župnik
pater Emil Dreu slovesni bla-
goslovil obnovljeno kapelo, ob
tem pa se je zbralo tudi mnogo
domačinov.
Tekst in foto:
MS
V slovo sošoku Borisu Bušljetu
ZAKAJ? Še danes odmeva to
preprosto, kratko vprašanje in
išče odgovor. A ni preprosto!
Zakaj je usoda hotela tako, da
je Tvoje življenje ugasnilo tedaj,
ko bi moralo najbolj goreti? za-
kaj Te je tvoja sreča z motorjem
pripeljala v tako tragično nesre-
čo?
Pred petimi leti se je razkleni-
la naša skupna osemletna pot. A
fistale so močne vezi, ostalo naše
trajno prijateljstvo, ki si ga Ti
2nal odlično ohranjati. Od tedaj
smo se srečevali, eni pogosteje.
drugi redkeje. Pred dobrim me-
secem dni smo ponovili našo
slovesnost. Zrelejši, polni novih
izkušenj, nekateri s spremenje-
no zunanjostjo ali notranjostjo,
smo se zbrali na obletnici valete.
Želeli smo utrditi prijateljstvo,
se pogovoriti o šolskih dneh in
obuditi spomine. Saj ne, da bi
pozabili drug drugega ali da bi
pozabili naše skupne šolske dni.
A vendar, prijetneje se je nasme-
jati skupaj. In veš, Boris, prav
prijetno je bilo smejati se s Te-
boj. Ob vsej Tvoji prisrčnosti in
razigranosti je bilo to preprosto.
Veš, čez nekaj let bomo ponovili
srečanje, starejši bomo in morda
drugačni. Nekateri bodo prišli,
drugi ne. Žal pa moramo spreje-
ti kruto resnico, da Ti zagotovo
ne boš več med nami...
Čeprav je te dni nad našim
krajem obstal temen oblak, ga
bo pregnala misel na Tvoj is-
kreni nasmeh in srečno prija-
teljstvo, ki ga bomo obujali s
prižiganjem svečk.
Tvoji sošolci iz OŠ Hajdina
141
OBČINA JUKSINCI
Četrtek, 10. avgust 2000 - TEDNIK
JURŠINCI / POGOVOR Z ŽUPANOM ALOJZOM KAUČIČEM OB OBČINSKEM PRAZNIKU
Veliko za napredek^ skrb mm tradi€ijo
Občina Juršinci je ena izmed tistih novo nastalih občin, ki
so v letih obstoja dosegle velike uspehe predvsem pri izbo-
ljšanju cest, oskrbi s pitno vodo in nekaterih manjših ali
večjih naložbah, ki občanom pomenijo veliko, predvsem pa
jim omogočajo kvalitetnejše življenje na tem lepem koncu
Slovenskih goric. Ponosni pa so tudi na svoje prednike in
preteklost, zato si jo prizadevajo ohraniti. Še posebej so ve-
seli, da jim je uspelo urediti muzej v cimprani hiši, kakršne
so danes prava redkost. V njej so uredili spominsko sobo
izumitelju, tovarnarju in velikemu rojaku Janezu Puhu.
Občina Juršinci praznuje svoj
občinski praznik na godovni dan
sv. Lovrenca, ki je tudi zavetnik
tamkajšnje farne cerkve. V sobo-
to bodo ob 12. uri odprli obnov-
ljeno cimprano hišo v Sakušaku,
osrednja prireditev pa bo v ne-
deljo ob 11.30 na prostem v cen-
tru Juršincev, če bo vreme slabo,
pa v tamkajšnji dvorani.
Ker so prazniki priložnost, ko
se oziramo po opravljenem delu
in uresničitvi načrtov, smo se o
tem pogovarjali z Alojzom Kau-
čičem, županom občine Juršin-
ci.
TEDNIK: Kako bi ocenili delo
in dosežke v občini v času od
lanskega praznovanja?
Alojz Kaučič: "V občini smo
imeli več projektov. V preteklem
obdobju smo največ denarja na-
menili za novogradnjo in po-
sodobitev naših cest, v to smo
vložili okrog 80 milijonov to-
larjev. Letos smo tudi uresničili
projekt, na katerem smo delali
štiri leta, to je ureditev Puhove
spominske sobe in muzeja. Smo
tudi v zadnji fazi priprav na za-
četek gradnje večnamenske dvo-
rane, telovadnice in vrtca. To
je velik uspeh, saj na tem pro-
jektu delamo že pet let; z veli-
kimi težavami smo dosegli, da
ne odstopamo od prvotnih idej-
nih projektov in da bo naša več-
namenska dvorana v izmerah, ki
zagotavljajo sodoben razvoj raz-
ličnih športnih panog, hkrati pa
bo dvorana s približno 400 sede-
ži zagotavljala vse pogoje za raz-
lične kulturne, glasbene in druge
prireditve. V ta namen je bilo
vloženih blizu 20 milijonov to-
larjev, ki smo jih porabili za
pridobitev projektne dokumen-
tacije, lokacijskega in gradbene-
ga dovoljenja. Prav tako imamo
vsa soglasja za gradnjo, za kar je
bilo potrebno v letošnjem prora-
čunu zagotoviti 51 milijonov to-
larjev.
Moram priznati, da občanke in
občani spremljajo naš program,
ga moralno in finančno podpira-
jo, da je dosežen širok konsenz
v občinskem svetu, brez takšne
podpore in brez aktivnosti mno-
gih naših občanov na različnih
področjih, pa naj gre za področje
kulture, športa ali gasilstva, brez
uspešnega delovanja vseh druš-
tev, ki so pripravljena potrpeti na
račun gradnje, saj dobivajo manj-
ša sredstva za svoje delovanje iz
občinskega proračuna, ne bi šlo."
ŠE ZMERAJ KMETUSKA
OBČINA
TEDNIK: Vaša občina je še
vedno pretežno kmetijska.
Kako pa je razvita ta panoga, ki
ji država v zadnjih letih ni naj-
bolj naklonjena?
Alojz Kaučič: "Tako kot ste
že sami ugotovili, država kmetij-
stvu ni najbolj naklonjena, po-
leg splošnega slabega stanja pa
nas v kmetijstvu pestijo neneh-
ne elemetarne nesreče. Letos gre
za veliko sušo, ki je v naši občini
prizadela predvsem trsne nasade
in vinograde v kar 50 odstotkih,
poljščine in travinje pa do 40 od-
stotkov. Od države pričakujemo.
da bo s svojim deležem pripo-
mogla k temu, da bodo nekatere
kmetije sploh lahko preživele."
TEDNIK: Je država dovolj hi-
tra in konkretna pri pomoči?
Alojz Kaučič: "Običajno mine
preveč časa od takrat, ko se zbe-
rejo podatki, pa do takrat, ko dr-
žava nameni sredstva. Kažejo pa
se še drugi problemi: v prejšnjih
letih so si naši kmetje pomagali
z uvozom cenenih krmnih žit iz
različnih evropskih držav, največ
iz Madžarske, zdaj pa je težava v
tem, da so se žita na tem trgu zelo
podražila. Država bi morala pri-
skočiti na pomoč z uvozom krme
za živino, da bo lahko preživela
osnovna čreda. Kmetje so nam-
reč letos imeli le en odkos sena."
TEDNIK: Kako je v vaši obči-
ni na področju gospodarstva?
Alojz Kaučič: "Smo pretežno
kmetijska občina, na področju
gospodarstva smo šibki. Pri nas
ni namreč nobenega obrata, ki bi
zaposloval več delavcev. Tako je
tudi na področju zasebništva. Na
tem področju je še več možnosti,
želimo pa si, da bi avstrijsko po-
djetje Puch pri nas zgradilo ma-
njši obrat z mirno dejavnostjo,
ki bi zaposlovalo od 20 do 30 de-
lavcev. Seveda se bomo zavzema-
li za mirne dejavnosti in s takšno
vsebino, da ne bodo okrnili na-
ših naravnih biserov."
ZELENI TURISTIČNI
BISER
TEDNIK: Občina Juršinci
ima odlične pogoje za različne
oblike turizma, saj imate še ve-
liko zelenih kotičkov neokrnje-
ne narave ter drugih kulturnih
in naravnih danosti. Kako vse
omenjeno uspevate približati
turistom, ki jim lahko ponudite
tudi nekaj turističnih kmetij in
drugih za obiskovalce privlač-
nih točk?
Alojz Kaučič: "Zaenkrat nam
kar uspeva, toda ta turizem še
ni povsem zaživel. Ne samo v
naši občini, temveč nasploh v
Sloveniji. Predvsem čutim veliko
pomanjkanje in praznino pri pro-
pagandnih materialih, ki bi na ra-
zličnih turističnih borzah, sejmih
in drugih prireditvah pripomogli
k temu, da bi turizem zaživel."
TEDNIK: Ali imate namen
vložiti več sredstev v promocij-
ski material, ki vam ga prima-
njkuje?
Alojz Kaučič: "Naj izpostavim
nekatere naše posebnosti, ki bi
jih radi promovirali in pokazali
turistom, ki pridejo na Ptujsko.
Ena teh je prav gotovo Puhov
muzej v stari cimprani hiši, pa
razgledni stolp na Gomili, v na-
ših krajih so tudi mnoge dobro
urejene turistične kmetije, ki po-
nujajo odlična vina in dobro hra-
no, pridelano v teh krajih in
po naših navadah. Iz občinskega
proračuna pa bomo v prihodnje
morali nameniti delež sredstev
za promocijo in tako pritegniti
turiste. Sama ponudba ni dovolj,
če gostje zanjo ne vedo."
TEDNIK: Verjetno pa imate
tudi dolgoročne načrte, da bi
ohranili neokrnjeno naravo ter
prijazno okolje?
Alojz Kaučič: "Prav gotovo.
Če ne bomo skrbno gledali in na-
črtovali prihodnosti, bomo hitro
izgubili svoje prednosti - neo-
krnjeno okolje. Zato načrtujemo
gradnjo čistilne naprave, kana-
lizacije in to bo prioriteta takoj
po tem, ko bomo zgradili večna-
mensko dvorano. Zaradi nizkih
sredstev v občinskem proračunu
pa bomo morali večji del name-
njati za omenjeno gradnjo."
TEDNIK: Ste državni svetnik
in tako imate vsaj majhen po-
gled v to, kam vse država name-
nja svoja sredstva. Menite, da
je pravilna razporeditev sred-
stev in pomoč manjšim obči-
nam, tudi takšnim, kot je vaša,
ki še vedno nosijo predznak ge-
ografsko manj razvite?
Alojz Kaučič: "Haloze in Slo-
venske gorice so tukaj prikraj-
šane in mislim, da država ni
prijazna do tega svojega ozemlja,
saj so nas lani in letos prizadele
velike naravne katastrofe. Mis-
lim, da letos zadnje leto dobiva-
mo demografska sredstva. Novi
zakon, ki predvideva enakome-
ren regionalni razvoj, bi moral
tudi Slovenskim goricam in Ha-
lozam odmeriti nekoliko večji
kos finančne pogače za njihov
razvoj. V državi bo moral nekdo
o tem razmišljati, sicer bodo ne-
katera območja v Sloveniji začela
zaraščati, propadati in vprašanje
je, ali bo tam še kdo zmogel in
hotel živeti."
PESTRO DRUŠTVENO IN
DRUŽABNO ŽIVLJENJE
TEDNIK: Optimizem in do-
bro voljo med ljudi velikokrat
prinaša društveno in družabno
življenje. Kako je razvito v vaši
občini?
Alojz Kaučič: "Naša društva
so zelo aktivna in pripravljajo
različne prireditve in prinašajo
v naš prostor nekaj živahnosti,
življenja ... Domačini tako po-
zabijo na vsakdanje težave in se
sprostijo, za vse obiskovalce od
drugod pa so naše prireditve ve-
lika zanimivost."
TEDNIK: In kaj bi povedali ob
6. občinskem prazniku občan-
kam in občanom za prihodnost?
Alojz Kaučič: "Našim občan-
kam in občanom bi svetoval, da
optimistično gledajo v prihod-
nost. Včasih je pač tako, da je
kakšno obdobje treba le prežive-
ti. Ne obupati, ne iskati naklju-
čnih krivcev, temveč z voljo in
energijo poskušati premagovati
vse ovire, ki so na poti do na-
šega skupnega cilja, ta pa je, da
bi bila tudi naša občina nekoč
tako razvita, da bi bilo občan-
kam in obačnom omogočeno do-
stojno življenje na tem malem,
vendar lepem koščku Slovenskih
goric. Želim, da bi obiskali pri-
reditve ob 6. občinskem prazni-
ku in skupaj proslavili uspehe,
ki smo jih dosegli."
TEDNIK: Ali je vaš novi ose-
bni videz povezan s kakšnim
pomembnim dogodkom v ob-
čini ali ste si želeli zgolj spre-
membe?
Alojz Kaučič (v smehu): "Sem
človek sprememb. In tako sem si
po osemnajstih letih zaželel tudi
drugačen videz."
Marija Slodryak
V občini Juršinci traja praznovanje občinskega praznika
že od sobote. Jutri bodo postavili velik šotor, kjer bodo
osme Juršinske noči pod topoli. Jutri ob 19. uri bodo v pro-
svetni dvorani v Juršincih odprli razstavo fotografij Radisla-
va Komandina-Rada, doktorja medicine, z naslovom Juršinci
včeraj in danes. Jutri bo tudi strelska tekma za pokal občine
Juršinci. V soboto ob 12. uri bo odprtje Puhove cimprače in
muzeja v Sakušaku. Ob 10. uri bo ekipno tekmovanje v judu,
ob 14. uri 2. gasilsko tekmovanje, ob 15. uri pa pri ribniku v
Juršincih ribiško tekmovanje.
V nedeljo bodo ob 9. uri odprli razstavo likovnih del varo-
vancev vrtca v Juršincih. Osrednja prireditev ob 6. občinskem
prazniku bo v nedeljo ob 11.30 uri, ko je tudi Lovrenška ne-
delja. Pripravili so kulturni program, podelili pa bodo tudi
občinska priznanja. Dobitniki letošnjih priznanj so: kmetija
Hrga iz Dragoviča, ki je izrazito govedorejska kmetija in
kmetija Stanka Toplaka iz Mostja, ki ima različne dejavno-
sti (vinogradništvo, trsničarstvo ...), obrtnik Krampelj, ki za-
posluje največ ljudi v občini. Društvo gospodinj, ki se zelo
vključuje v delo in življenje kraja, in ribiškemu društvu, ki
zelo skrbi za ohranjanje okolja.
V obnovljeni cimprani hiši bo Puhov muzej
Društveno in družabno življenje je v juršinski občini zelo pestro
Tlidi mladi rod se navdušuje nad folkloro
Župan Alojz Kaučič
f gpNIK - Četrtek, 10. avgust 2000
PO NAŠIH KRAJIH,
19
JURSINCI / LJUBEZNIVA GOSPODINJA - SRCE DRUŽINE
GospocMif/e ifobffe svof dom
Lahko bi dejali, da se je v Juršincih na vsakem koraku
občutilo, da imajo pridne in iznajdljive gospodinje. V ne-
deljo, 30. julija, so sicer imele svoj praznik, toda kljub
temu so članice Društva gospodinj pripravile veliko doma-
čih specialitet ter vse potrebno za praznovanje. Tako so vsi
obiskovalci od blizu in daleč začutili prijaznost in ljubez-
nivost domačinov.
Juršinčani so s slovesnostjo iz-
kazali ne le ljubezen do zemlje
in gospodinj, ampak tudi spoštlji-
vost do tradicije. Gospodinje so za
svoj praznik izbrale godovni dan
zavetnice sv. Marte.
Marta Toplak, ki je predsed-
nica prvega tovrstnega društva v
Sloveniji, se je ob novem gospo-
dinjskem domu zahvalila vsem
za obisk in pomoč pri njihovem
delu. Gospodinje se zavedajo, da
sodoben način življenja prinaša
veliko novosti, zato imajo v druš-
tvu izobraževanja, želijo pa ohra-
niti tudi stare recepte za jedi,
oblačila in dokumentirati način
življenja v tem predelu Sloven-
skih goric. In moram reči, da jim
tako eno in drugo dobro uspeva.
Ker je osnovna celica vsake na-
selbina dom, so tudi juršinške
gospodinje v nedeljo odprle gos-
podinjski dom, ki so jim ga dali
v najem na turistični kmetiji To-
plak. Med številnimi povabljeni-
mi gosti so bili tudi prof. dr. Jože
Krašovec, redni član Evropske in
Slovenske akademije znanosti in
umetnosti ter avtor najnovejšega
prevoda Biblije, prof. dr. Cvetka
Tod, Boris Jež, direktor Uprave
Republike Slovenije za pospeševa-
nje kmetijstva, in še mnogi drugi.
Govorili so pomenu gospodinje, o
darežljivosti ženske ter o pomenu
doma.
Dr. Jože Krašovec je po prire-
ditvi povedal: "Dan pred priredi-
tvijo sem malo dvomil, ali bi se
podal v Juršince, saj sem se komaj
vrnil iz Južne Afrike. Toda danes
vidim, da sem se pravilno odločil.
Nikoli še nisem bil na kakšnem
podobnem prazniku. Ta praznik
lahko poudarimo kot vzorčni pri-
mer tudi za druge, saj je pokazal,
da so krajani povezani z zemljo,
da imajo čut za družinsko življen-
je, za gospodarstvo in tudi kultura
je na presenetljivo visoki ravni."
V kulturnem programu smo
lahko slišali in videli veliko av-
tentičnega in starega. Nastopile so
ljudske muzikantke Vesele Polan-
ke, članice PD Cirkovce, ki zelo
dobro sodelujejo s folklorno sku-
pino Vinka Koržeta Cirkovce, in
ljudske pevke Zanjice ter folklor-
na skupina Zahvala jeseni Juršin-
ci, ki je ime prevzela po edinstveni
prireditvi v kraju Juršinci, kjer
ohranjajo in razvijajo dediščino.
zapele pa so tudi gospodinje.
Domači župnik Štefan Casar
in dr. Jože Krašovec sta blagoslo-
vila notranjost in zunanjost doma
gospodinj, v katerem sta dve učil-
nici in kuhinja ter kip sv. Marte.
Peti gospodinjski praznik se je
nadaljeval pred Lovskim domom
v Juršincih. Tam je kuharski moj-
ster Janez Štrukelj predstavil bo-
gastvo jedi, zlasti štruklje, in svojo
knjigo, ki bo izšla v jeseni. Zapeli
pa so Juršinški fantje in domače
pevke.
Juršinške gospodinje so v lov-
skem domu pripravile bogato raz-
stavo starih jedi, peciva, kruha in
drugih dobrot. Še dobro, da je
razstava bila prodajna.
Marija Slodryak
Na novem gospodinjskem domu je zavetnica sv. Marta; kipec
je na prireditvi odkril dr. Jože Krašovec
Gospodinje imajo doma sešita svečana oblačila: rdeča žamet-
ne obleke, bele bluze in zelene predpasnike
ZAVRC / CESTNA INFRASTRUKTURA
(A trgatvi ie po asfaltu
Tudi v občini Zavrč so bila v juliju dela v komunalni infra-
strukturi v polnem zamahu. Potem ko je izgradnja vodo-
vodnega sistema po naseljih Turški Vrh, Drenovec in Ko-
renjak pretežno že zaključena, saj je dokončan glavni vo-
dooskrbni vod in nanj priključenih nekaj gospodinjstev ob
cesti, pa je na omenjenih območjih zdaj v ospredju moder-
nizacija cest. Pripravljalna dela cestarji opravljajo na lo-
kalnih cestah Turški Vrh - Drenovec in Korenjak ter na
krajšem odseku javne poti od Škrinjarja do Kristoviča.
Kot smo izvedeli na sedežu ob-
čine Zavrč, so na cesti v Korenjak
pripravljalna dela že pri koncu, v
teh dneh pa delavci ceste gramo-
zirajo in pripravljajo tamponsko
plast za asfaltno prevleko. Asfal-
tirali bodo dobri 1100 metrov lo-
kalne ceste, kar bo za haloško
naselje, ki bo kmalu dobilo tudi
vodovodne priključke, velika in
dragocena pridobitev. Tudi na ce-
sti v Turški Vrh so v minulih
dneh pričeli pripravljalna zemelj-
ska dela, ponekod so lokalno ce-
sto kar precej razširili, sicer pa
bosta obe na novo asfaltirani lo-
kalni cesti po novem široki 3 me-
tre. Lokalna cesta Turški Vrh z
javno potjo vred bo že sredi sep-
tembra asfaltirana v dolžini blizu
5 kilometrov. Predračunska vred-
nost modernizacije omenjenih lo-
kalnih cest in javne poti znaša 111
milijonov tolarjev, občani pa bodo
k investiciji po pogodbah prispe-
vali 15 milijonov tolarjev.
Župan občine Zavrč Miran Vuk
pa je v prejšnjem tednu povedal,
da so modernizacijo cest pričeli
nekoliko kasneje, kot je bilo pla-
nirano, ker se je zataknilo pri iz-
biri izvajalca, vendar so tudi to
uspeli rešiti po najboljši poti. Do
občinskega praznika, ki bo tudi
letos proti koncu septembra, bodo
nekatere haloške ceste že ureje-
ne, pravi župan Vuk, tako da se
domačini v jeseni lahko nadejajo
večjega števila gostov iz mestnih
središč, predvsem tistih, ki so se
do sedaj bali podati po blatni ces-
ti do vinogradov in vikendov. Do
trgatve se bo v Turški Vrh, Dre-
novec in Korenjak že mogoče za-
peljati po asfaltni cesti, otvoritve
moderniziranih cest in tudi vo-
dovodnega sistema pa župan ob-
ljublja ob letošnjem občinskem
prazniku.
Tekst in foto:
T. Mohorko
Na cesti v Korenjak so gradbinci opravili že skoraj vsa pripra-
vljalna in tamponska dela.
JURŠINCI / DRUŠTVO ROJAKA
JANEZA PUHA
Društvo, ki presega
obiinske meje
z ustanovitvijo Društva ro-
jaka Janeza Puha postajajo
Juršinci kraj, kjer se zbi-
rajo ljubitelji starih vozil
od blizu in daleč. Društvo
ohranja tehnično dediščino,
predvsem pa zapuščino ve-
likega izumitelja, tovarnar-
ja in rojaka Janeza Puha.
Predsednik društva Vlado
Slodnjak je povedal, da
društvo ni zaprto le v okvi-
re občinskih meja, temveč
so člani z različnih območij
Slovenije pa tudi tujine.
"Društvo ima 140 članov. Samo
v občini Juršincih imamo že okrog
50 starodobnih motorjev in nekaj
avtomobilov. Ponosni smo na naj-
starejše motorno kolo PUH, let-
nik 1928, model 250, ki ga boste
lahko videli tudi v našem muzeju.
Veselimo se občinskega praznika
in odprtja muzeja. Srečni smo, da
nam je ministrstvo za klutro že
drugo leto zapored odobrilo fi-
nančna sredstva za ta projekt, sre-
čo pa smo imeli tudi s tem, da
smo našli odličnega izvajalca del
Jožeta Kramplja, domačina, ki je
s svojim podjetjem odlično izve-
del vsa gradbena in tesarska dela.
Vsi ljubitelji Puha in starodobnih
vozil ste vabljeni v Sakušak," z ve-
likim navdušenjem razlaga Vlado
Slodnjak.
MS
Vlado Slodnjak, predsednik
društva rojaka Janeza Puba
20
OD TOD IN TAM
Četrtek, 10. avgust 2000 - TEDNIK
PREJELI SMO
Odprto pismo
Brigiti Ačimovič,
članici uprave Talum,
d.d., Kidričevo
Pišem vam v zvezi z odpušča-
njem delovnih invalidov iz vaše-
ga podjetja, kriteriji, postopki in
načinom, s katerim je bilo ome-
njeni populaciji delavcev odvzeto
človeško dostojanstvo ter kršene
človekove pravice po vseh merilih
in konvencijah, tako slovenskih
kot mednarodnih. S lo ugotovit-
vijo se strinja tudi Urad za člove-
kove pravice RS, kar je nedvomno
pokazatelj stanja, v katerega ste
nas pripeljali z vašimi odločitva-
mi izključno vi s svojo ekipo, ki
je sodelovala v projektu "čišče-
nja" podjetja TALUM z odpuš-
čanjem delovnih invalidov. Vaša
ekipa nam je res priskrbela delo
drugje, kar zakon nedvomno do-
pušča, vendar postopek ugotav-
ljanja presežkov med delovnimi
invalidi ni bil korekten, kar doka-
zuje kup nepravilnosti, ki vam jih
seveda ne mislim posebej pred-
stavljati, glede na to da so izum
vas in vaše ekipe. Verjetno ste bili
prepričani, da smo bebci, ker v
nasprotnem ne bi zadeve izpeljali
na tako amaterski način, kot ste jo,
ali pa ste bili prepričani, da pač Ta-
lumovi gospodi nihče nič ne more,
da je vsemogočna!? Ob vsem tem
ste pozabili, da se RS ne začne in
konča v ptujsko-mariborski regi-
ji. Zame in ljudi, ki so me poobla-
stili za zastopanje, se je vse skupaj
sicer začelo v omenjeni regiji, kje
pa se bo končalo, pa lahko samo
predvidevam; po vsej verjetnosti
bo to ustavno sodišče RS ali na
koncu koncev pred Mednarod-
nim sodiščem za človekove pravi-
ce.
Seveda se boste takrat verjetno
sklicevali na poslovno zmoto, to
pa, mislim, ne bo zadostovalo, saj
ste bili pred tem večkrat opo-
zorjeni na napake, a jih s svojo
molčečnostjo in dokazano nepri-
stopnostjo v smislu popolne za-
prtosti na naše dopise, v katerih
smo iskali samo posredovanje do-
kumentacije v zvezi s kvalitetnim
ugovorom na vašo odločitev pri
Komisiji za varstvo pravic podjet-
ja TALUM. S takšnim ravnanjem
in obnašanjem ste nam odvzeli
ustavno pravico zagovora na ome-
njeni komisiji, kar je posledično
vplivalo na sklep o neutemeljeno-
sti pritožb na vašo odločitev, ki pa
je po mojem v samem postopku v
nasprotju z zakonom, saj sem se,
recimo v mojem primeru, uteme-
ljeno opravičil, ker sem bil na dan
obravnave naročen pri zdravniku
specialistu, vendar se tudi ob tak-
šnem dejstvu opravičilo ni upoš-
tevalo, kar dokazuje, da se vam je
moralo zelo muditi, da ne bi po-
djetje novega delodajalca že prej
prišlo v situacijo, v kakršni je se-
daj, in bi vam ostal kakšen inva-
lid več v TALUMU. Sicer pa moj
primer sploh ni pomemben, ome-
nil sem ga pač za primer, saj se
v osnovi ne razlikuje kaj dosti od
drugih odpuščencev, ki jih zasto-
pam pri iskanju pravice in dos-
tojanstva, ki nam ga je TALUM
preko vas odvzel z prezaposlitvi-
jo v umetno ustvarjeno podjetje z
vašo zagotovitvijo, da so delovna
mesta ustrezna.
V pogovoru z direktorjem Za-
voda za zaposlovanje na Ptuju
sem izvedel, da je Zavod sode-
loval v podobnih primerih, ven-
dar na človeški in kulturen način,
tako da so se vsedli skupaj z delo-
dajalci in delavci ter zadeve ure-
dili na vsestransko zadovoljstvo,
kar bi lahko bil vzorec tudi pri na-
šem odpuščanju, še posebej zato
ker smo svoje zdravje pustili v
tej tovarni in njenih elektrolizah,
čeprav (tako mimogrede) ob spre-
jemu v službo nismo bili povsem
točno seznanjeni z nevarnostjo
dela za zdravje.
Nihče od nas ni pričakoval kaj
nemogočega od TALUMA v smi-
slu zagotovitve ustreznih delov-
nih mest, temveč smo bili vsi po
vrsti pripravljeni na premestitev
oz. prezaposlitev, če za nas res ni
več dela v TALUMU, vendar smo
imeli pravico do zaposlitve, ne pa
izključno pravice do CSD, pred
katerega vrati se nahajamo sedaj.
Za ogromno delavcev TALUMA
ste našli dobre rešitve, če pogle-
damo nazaj, ko se je dosti ljudi
upokojilo ob pomoči podjetja, po-
magali ste mnogim, da so šli s
pomočjo podjetja na svoje ali ka-
morkoli že. Dosedanje delovanje
in drža TALUMA do presežnih
delavcev je bilo dobro, z velikim
poudarkom na sociali in zagotovi-
tvi ustreznih rešitev v obojestran-
sko zadovoljstvo. Zato me tembolj
preseneča vaš odnos do ljudi, ki
ste jih prezaposlili v zasebno po-
djetje brez perspektive in najos-
novnejših pogojev za poslovanje
in zagotovitve dela za zdrave de-
lavce, kaj šele za invalide. Zani-
ma me, koliko je to stalo TALUM
in kam je šel denar, s katerim so
bila, vsaj mislim tako, prikazana
delovna mesta pri novem deloda-
jalcu!? Vseeno je TALUM še ve-
dno državno podjetje, in če mi
odgovora ne želite podati vi, po-
tem ga bo dala država.
Moja predvidevanja v sestavku,
objavljenem v medijih januarja
letos, so se sedaj izkazala za točna,
ko sem zapisal, da je prezaposli-
tev delovnih invalidov iz TALU-
MA v zasebno podjetje (ki mu je
TALUM obljubljal za zaposlitev
njegovih invalidov ogromno, na
koncu pa je pustil novega delo-
dajalca na cedilu z invalidi vred)
samo vmesna postaja pred konč-
nim ciljem - prevalitve invalidov
iz vašega podjetja na ramena drža-
ve in breme davkoplačevalcev. Ta
moja predvidevanja so sedaj pos-
tala dejstvo, pred katerim si več
nihče v tej državi ne zapira oči. Ob
tem sem prijetno presenečen nad
zavzetostjo ustanov in institutov,
v katerih pristojnosti je omenjena
problematika, in željo za sodelo-
vanjem le-teh.
Pooblaščenec odpuščenih delo-
vnih invalidov iz podjetja TA-
LUM, d.d.
Zdenko KOLAR
PREJELI SMO
Prvi sodni epilog
Čevljarstva Kidričevo
čevljarstvo Kidričevo, d.o.o., je prvo podjetje
v Sloveniji, ki je šlo po poti namernega stečaja -
z odpustitvijo delavcev - in divjega lastninjenja,
pri čemer je ena oseba, N. J., postala 85-odstotni
lastnik. Po šestih letih pa se kolo obrača v nas-
protno smer. Delavci, nekateri člani Neodvisne-
ga sindikata, smo uspeli dokazati nezakonitosti
pred stečajem in je zato uvedena (sprožena) gla-
vna obravnava na mariborskem sodišču zoper
obdolženko N.J., in sicer zaradi samoimenova- •
nja za direktorja pred stečajem in kasnejšo po-
dajo soglasja za stečaj.
Ker je podružnica NSS Čevljarstva Kidričevo
oktobra 1994 poslala ovadbo zoper N.J. zaradi
samoimenovanja za direktorja pred uvedbo ste-
čaja, je policija na osnovi zavzetja podjetja čla-
nov sindikata leta 1995 podala le ovadbo na
tožilstvo, to pa je na osnovi preiskovalnega pos-
topka podalo obtožni predlog na sodišče v Ptuju.
Sicer pa je ptujsko sodišče krajevno nepristojno,
saj je N. J. pod pristojnostjo mariborskega sodi-
šča in tudi kaznivo dejanje je bilo storjeno na
mariborskem področju, zato je zadevo posredo-
valo sodišču v Mariboru.
Mariborsko sodišče je letos maja in junija dva-
krat razpisalo glavno obravnavo z vsemi (dva-
najstimi) pričami, vendar se obdolženka prvič
na poziv sodišča ni odzvala (razlog je bila slu-
žbena odsotnost), drugič pa zaradi terapije, ki
ji teče še danes. Menimo, da je razlog neudele-
ževanja glavne obravnave absolutno zastaranje
(kazenski pregon po 15. 7. 2000 ni več mogoč).
Glede zakonitosti uprave podjetja je treba po-
jasniti: na osnovi navodil generalne družbene
pravobranilke RS se je sestala zakonita skupšči-
na izven podjetja, da sprejme sklepe za vzposta-
vitev zakonitega stanja, in sicer da se zakonita
uprava vrne v Čevljarstvo Kidričevo. Tudi po
zakonu o stečaju sledi, da se po ustavljenem ste-
čaju pooblastila vrnejo upravi, ki je vodila pod-
jetje do stečaja. V našema primeru pa je stečajni
upravitelj brez vsakršnih pooblastil imenoval
ponovno N.J. za direktorico in ji s tem omogočil
lastninjenje po "njeni lastni želji".
Zakonita uprava sicer "deluje" izven podjetja,
da vzpostavi zakonito stanje v podjetju in čaka
na spremembo pooblaščencev v sodnem regis-
tru na Ptuju že od 23. 12. 1996. Da se ni izvr-
šila sprememba pooblaščenca, je bila zoper dva
člana skupščine sprožena ovadba policije, po-
dana tudi na tožilstvo, kar je bilo dovolj, da
registrsko sodišče na Ptuju ni izvršilo sklepa za-
konite skupščine družbenega podjetja o spre-
membi zakonitega pooblaščenca.
V tem času je N.J. pridobila 85-odstotni delež
družbenega podjetja, ne glede na to, da proti
njej teče kazenski postopek za prej omenjeno
samoimenovanje za direktorja in podajo sogla-
sja za stečaj. Proti obdolženki je že bil vložen
premoženjsko-pravni zahtevek; vsebina le-tega
je neprekinjena delovna doba, izpad osebnega
dohodka za šest let in tako naprej.
Zakonita uprava podjetja je dosegla status na
Vladi RS, ki se je zavzela za "rešitev" kidričev-
skega Čevljarstva, da se vzpostavi zakonito sta-
nje z vrnitvijo uprave na sedež podjetja in da se
razveljavi divje lastninjenje in omogoči lastnina
vsem zaposlenim do stečaja.
Še vedno nam ni jasno, zakaj tožilstvo prega-
nja zakonite člane uprave namesto utemeljeno
osumljenih na osnovi dokumentov in dokazov,
ter navsezadnje, kako lahko v šestih letih zasta-
ra pregon za storjeno kaznivo dejanje, ki je klju-
čno, da je podjetje šlo v stečaje in je danes v zelo
slabem stanju, brez trgov in perspektive za ve-
čje število zaposlenih. Ob tem se poraja vpraša-
nje, kaj bi se razvilo iz tega podjetja, če bi ostalo
sodelovanje z italijanskim podjetjem Benetton
Nordica, ki pa je na žalost že prekinilo sodelo-
vanje že v času, ko se je pripravljal scenarij ste-
čaja.
V tem času je zadeva glede lastninjenja pono-
vno na prvostopenjskem sodišču na Ptuju, kjer
se pričakuje vpis 25 družbenikov, ki so sodelo-
vali v lastninjenju, da se jim prizna pravica do
deleža in s tem pridobijo tudi pravico do sou-
pravljanja. Zakonita uprava čaka na vpis pobla-
ščenca v sodni register na Ptuju, v sodelovanju s
slovensko vlado in tamkajšnjimi odvetniki (ne-
kateri so posebej najeti za naš primer) sode-
lujemo kot uprava pri vzpostavitvi zakonitega
stanja in odpravi divjega lastninjenja Čevljars-
tva Kidričevo.
Zaradi utemljenih sumov poneverbe in s tem
pridobitev velike materialne koristi je podanih
več novih kazenskih ovadb, le-te pa zastarajo
šele čez 20 let od storitve dejanja.
Predsednik podružnici NSS Čevljarstvo Kid-
ričevo:
Milan KRUŠIČ
fCDNIK - Četrtek, 10. avgust 2000
OD TOD IN TAM
21
SLOVENSKA BISTRICA /
STO PETINSEDEMDESET LET IMPOLA
Tovarna so tudi liudie,
ne samo stroji
po dobrih in tudi malo manj dobrih časih v minulih 175
letih obstoja impola, d.d., nas je zanimalo, kakšen je seda-
nji Impol, ki zaposluje okoli 870 delavcev, od tega 30 za
določen čas, in njegov razvoj v zadnjem času. Tako je pred-
sednik uprave Impola Jernej Čoki, univ. dipl. inž., govoril
o projektu upravljanja s človeškimi viri ter pridobitvi ISO
14001 in o certifikatu za zdravje in varnost pri delu, ki naj
bi ga dobili do konca tega ali v začetku prihodnjega leta.
Pred približno tremi leti so se
zaradi tega, ker je kovanje posto-
pek nadaljevanja njihovega proiz-
vodnega procesa, v Impolu, d.d.,
odločili, da bodo pričeli kovati
aluminij doma, na domačem dvo-
rišču. V Impolu namreč izdelujejo
aluminijaste palice iz vseh mogo-
čih zlitin, kovači pa jih kasneje
razrežejo na določeno dolžino in
iz njih naredijo odkovek, tega pa
nato uporabijo v avtomobilski in-
dustriji za najrazličnejše namene.
ALUMINIJ ZA
AVTOMOBILSKO
INDUSTRUO
"V Impolu vemo, da aluminij
kot lahek in ekološko neoporočen
material, ki se da zelo dobro reci-
klirati, vedno bolj prodira v avto-
mobilsko industrijo. Zato smo se
pred tremi leti odločili, da zgradi-
mo kovačijo in pričeli smo iskati
strateškega partnerja v Sloveniji.
Ker ga doma nismo našli, med
drugim so bili tudi ponesrečeni
poskusi z Uniorjem iz Zreč, smo
se razgledali po tujini ter se po
Internetu spoznali z vodstvom
Stampala iz Torina v Italiji. Ti
sodijo v skupino z imenom EU-
RALCOM in so poznani kot od-
lični kovači aluminija. Z njimi
smo našli skupni jezik in posta-
vili v Slovenski Bistrici na noge
novo proizvodnjo kovanja alumi-
nija. Pri tem so nas vodili tudi
drugi vidiki, med drugim manjši
stroški kovanja, kot so v Italiji.
Konec je bilo tudi prevažanja alu-
minijastih palic v Italijo, kjer so
jih kovali, in prevoza odpadkov,
ki so pri tem nastali in jih je bilo
potrebno na novo pretaliti, do-
mov v Slovensko Bistrico. Ti stro-
ški sedaj odpadejo, ker je nova
kovačnica na dvorišču Impola. S
prvim januarjem 2000 je proizvo-
dnja stekla, na novo smo zaposli-
li štirideset ljudi, delo pa poteka v
dveh, tuintam, odvisno od potreb,
pa tudi v treh izmenah. Firma se
še bori z začetnimi problemi v
proizvodnji, vendar je v aprilu
in maju že pričela dajati pozitiv-
ne rezultate. Tako upamo, da se
bo vloženi kapital pričel razmero-
ma hitro vračati," je o Stampalu
SB (Slovenska Bistrica) povedal
predsednik uprave Jernej Čoki.
Kovačnica je za Impol velika
pridobitev ne samo zaradi novih
delovnih mest, temveč v prvi vr-
sti zaradi tega, ker imajo tako
na svojem dvorišču kupca svojih
proizvodov, sočasno pa so se v po-
gajanjih z Italijani dogovorili, da
tudi njihova proizvodnja v Tori-
nu jemlje Impolov material, saj so
v Impolu zelo kvaliteten proizva-
jalec palic za kovanje aluminjskih
proizvodov in jih z uspehom pro-
dajajo tudi drugim kupcem v Ev-
ropi.
Kakšni so poslovni rezultati v
Impolu, d.d.? Predsednik uprave
je med drugim omenil, da so
v prvih štirih letošnjih mesecih
kljub nekaterim začetnim teža-
vam (predvsem zaradi visoke cene
dolarja, kajti Impol kupuje suro-
vine v tej valuti, prodaja pa v
markah ali evrih, pri tem pa nasta-
nejo tečajne razlike, a jih z veliko
težavo uspeli spraviti v ceno svo-
jih izdelkov) poslovali v skladu s
pričakovanji sorazmerno ugodno.
Proti koncu leta se bo krivulja us-
pešnosti brez dvoma dvignila, ker
trenutno dolar izgublja vrednost,
prav tako pa so na svetovnem trgu
za malenkost nižje cene alumini-
ja. Naročil za svoje izdelke imajo
dovolj, pri nekaterih programih
celo preveč, tako da bojazni za us-
pešno poslovanje ni.
PROJEKT UPRAVTJANJA
S ČLOVEŠKIMI VIRI
Tudi na področju zaposlovanja
morajo v Impolu, d.d., spremljati
svetovno konkurenco in si ne mo-
rejo privoščiti, da bi bila njihova
produktivnost nižja kot v deželah,
kamor izvažajo. Izjemno pomem-
bno je, da niso konkurenčni samo
v klasičnem pomenu, temveč s ce-
lotno ponudbo, tudi s kakovostjo
zaposlenih. Skupaj z dansko sve-
tovalno hišo TMI, ki ima svojo
podružnico tudi na Ptuju, se uk-
varjajo s projektom upravljanja s
človeškimi viri in upajo, da bodo
iz tega potegnili pomembne re-
zultate. To pa so v prvi vrsti zado-
voljni ljudje, ki jim je omogočeno,
da dobro delajo in tudi dobro zas-
lužijo.
Jernej Čoki je o tem povedal: "Z
vsemi delavci smo naredili anke-
to in iz nje razbrali, da medse-
bojni odnosi niso najboljši, zato
smo sklenili, da moramo prav na
tem področju nekaj storiti. Sedaj
z zaposlenimi vsako leto opravi-
mo anketo in ugotavljamo, ali je
bilo pri tem kaj narejenega. Anke-
ta je pokazala, da se stanje na vseh
področjih izboljšuje. Vpeljali smo
letni intervju z vsakim delavcem,
kjer se nadrejeni in podrejeni sre-
čata kot enakovredna partnerja in
se pogovorita o vseh problemih,
nastalih na delovnem mestu, tudi
o tem, kaj bi moral predpostavlje-
ni izboljšati v odnosu do delavca
in obratno. V ta namen je na-
rejen poseben računalniški pro-
gram, kjer je vidno, kaj so se
ljudje med sabo pogovarjali ozi-
roma dogovorili. Ko se po enem
letu ponovno srečata, je potrebno
ugotoviti, ali sta tisto tudi naredi-
la ali ne."
V jesenskih mesecih bodo pro-
jekt nadaljevali predvsem na po-
dročju nagrajevanja.
EKOLOŠKI CERTIFIKAT
- VSE BOLJ NUJA
Preden so se v Impolu lotili pro-
jekta pridobitve ekološkega certi-
fikata, so že več let zaporedoma
poskušali reševati svoje ekološke
probleme. Menili so, da v tako
presojo lahko gredo le, če imajo
ekološke probleme ustrezno reše-
ne. Tovarna mora v osnovi ustre-
zati vsem predpisom s področja
ekologije, ki so trenutno v velja-
vi.
"Ekološki certifikat zavezuje, da
boš nekatere stvari reševal še na-
tančneje, kot to predpisuje zako-
nodaja, in da boš na področju
ekologije delal še naprej tako. Zato
pridejo ustrezne komisije vsake
pol leta preverjat, ali delaš tako.
Imeti moraš vzpostavljen sistem,
kar pomeni, da so usposobljeni
notranji presojevalci ekološkega
sistema. Ti presojajo, ali celotna
tovarna deluje v skladu z dogovor-
jenim in predpisanim sistemom,
če pa ne deluje in pri tem odkrije-
jo napake, jih je potrebno odpra-
viti. Preden dobiš ta certifikat,
te zunanja presojevalska komisi-
ja, v našem primeru iz BVQ Lju-
bljana, presodi dvakrat: najprej
preverijo dokumentirani sistem,
kako imaš vse skupaj napisano,
potem pa preverijo, ali imaš tisto,
kar je napisano, tudi vpeljano v
praksi," je o sistemu preverjanja
za certifikat ISO 14001 povedal
Jernej Čoki.
V zadnjih dveh letih so v ta na-
men v Impolu vložili približno 2
milijona mark, v zadnjih osmih
letih pa v celotno izboljšanje oko-
lja 12 milijonov mark. Za naprej
imajo napisan natančen program,
koliko še nameravajo vlagati v iz-
boljšanje okolja.
Impol, d.d., živi in dela znotraj
industrijske cone, kjer je še 29 ra-
znih firm, nastalih iz nekaterih
programov nekdanjega Impola.
Mnoge od teh so v zasebni lasti
in Impol zahteva sedaj od njih, da
izpolnjujejo vsaj tiste minimalne
ekološke standarde, ki jih predpi-
suje zakonodaja.
S poslovnega vidika ima po-
sedovanje ekološkega certifikata
prednost še posebej tam, kjer želi-
jo proizvajati ekološko neoporeč-
ne izdelke. Sčasoma bo tudi Impol
od vseh svojih dobaviteljev zahte-
val ekološki standard za njihove
izdelke.
CERTIFIKAT ZDRAVJA
IN VARNOST PRI DELU
Z ISO 14001 v Impolu, d.d.,
ne bodo zaključili vseh prizade-
vanj za izboljšanje okolja, temveč
že želijo nov certifikat - OH SAS
18001, v okviru katerega bodo
vložili vse napore za zdravje zapo-
slenih in varnost pri delu, saj je
tudi zakonodaja s tega področja iz
leta v leto ostrejša. "Želimo, da bi
imeli v tovarni zdrave, zadovolj-
ne in tudi socialno preskrbljene
ljudi, ker edino na ta način vi-
dimo bodočnost tovarne. Tovarna
vendarle niso samo stroji, temveč
tudi ljudje. Kako bodo delali lju-
dje, tako bodo delali tudi stroji.
Upamo, da bomo ta certifikat do-
bili še v tem letu," je poudaril Jer-
nej Čoki.
"Ob 175-letnici Impola bi dodal
še tO, da bomo v čast tega visokega
jubileja odprli kovačijo alumini-
ja, nov obrat za izdelavo profilov,
v katerega smo vložili 16 milijo-
nov mark; obrat bo začel normal-
no delati v avgustu. V jubilejnem
letu bomo prejeli certifikat ISO
14001, in če bo sreča, še certifikat
OH SAS 18001," je za konec pove-
dal predsednik Impolove uprave.
Vida Topolovec
Predsednik uprave Impola,
d.d., univ. dipl inž. Jernej
Čoki. Foto: VT
Poslovna stavba Impola. Foto: VT
UTRINKI IZ 175-LETNE ZGODOVINE IMPOLA
že pred 1825. letom so ob potoku Bistri-
ca delovale majhne kovačnice, kjer so kovali
razna orodja in predelovali baker. 1825. leto
štejejo za začetek industrije kovanih in ba-
krenih izdelkov. Vse do prve svetovne vojne
so širili proizvodni program izdelkov in poli-
zdelkov iz bakra, medenine in brona. Po po-
polnem zastoju obratovanja med prvo vojno
sledi oživitev ter širitev proizvodnje na po-
dročju valjanih izdelkov in žic. 1952. leta je
zadnje obdobje proizvodnje bakrenih in me-
deninastih izdelkov, po tem letu se postopno
preusmerijo na predelavo aluminija. K temu
je deloma pripomogla zgraditev tovarne alu-
minija v bližnjem Kidričevem in seveda tudi
to, da je postajal aluminij vse bolj kovina
prihodnosti. Po 1960. letu se Impol vključu-
je v mednarodno okolje ter v tehnološki vrh
panoge. Sledila je rekonstrukcija in moder-
nizacija valjame, proizvodnjo so povečali s
17 tisoč na 30 tisoč ton letno. V letih med
1975 in 1980 so postavili obrat za proizvod-
njo in oplemenitenje folij, zgradili novo halo
za proizvodnjo stiskanih proizvodov, moder-
nizirali izdelavo žičnih izdelkov in pričeli
proizvodnjo varilnih materialov. V tem času!
so povečali proizvodnjo na 40 tisoč ton letno.
Med letoma 1980 in 1990 so postavili novo
dvorano za ilnalizacijo aluminija, rekons-
truirali ter modernizirali livarno z ureditvi-
jo ustrezne površinske in toplotne obdelave
ulitkov, pričeli priprave na uvedbo sodobne
tehnologije za proizvodnjo visoko kvalitet-
nih sliskanih in vlečenih izdelkov. Po letu
1990 je bila vrsta naložb v modernizacijo
stiskalniškega programa z namenom izbo-
ljšanja ponudbe na področju stiskanih in
vlečenih palic ter cevi. Podjetje postane iz-
vozno usmerjeno na zahodne trge, kamor
proda 80 odstotkov svoje proizvodnje. Na
področju valjarstva so prestrukturirali pro-
gram v proizvodnjo zahtevnejših izdelkov
(rondel, rebrastib pločevin). Pridobitev stan-
darda ISO 9001 v letu 1992 potrdi poslovanje
v skladu z najvišjimi zahtevami mednarod-
nega okolja. 1995. leta so ga ponovno potr-
dili ter nadaljevali prizadevanja za celovito
obvladovanje kakovosti. 23. junija 2000 pri-
dobijo za sistem ravnanja z okoljem certifi-
kat ISO 14001, konec tega leta ali v začetku
2001 pa pričakujejo certifikat zdravja in var-
nosti pri delu ISO 18001.
NJIVERCE
Papirnita Menosano
v Njivercah pri Kidričevem sta Romana in Zdenko Pavli-
nič odprla lično urejeno papirnico, v kateri bosta svojim
strankam ponujala mnogo stvari. V avgustu, ko morajo
starši poskrbeti za otroke, ki hodijo v šolo, bo ponudba še
posebej pestra.
O tem, kako sta prišla na idejo,
da z možem Zdenkom odpreta
prodajalno, nam je Romana Pa-
vlinič povedala: "Delam v šoli
in vem, kaj šolarji potrebujejo;
ker delam v računovodstvu, vem,
kateri obrazci so potrebni. Mož
Zdenko je trgovec in mi je 'stro-
kovna' opora. Z otvoritvijo trgovi-
ne se je izpolnila moja davna želja,
nekoč priti na svoje. Prodajali
bomo učbenike, delovne zvezke,
čtivo za rezvedrilo in izobraževa-
nje, didaktične pripomočke, raz-
ne obrazce za pisarne, birotehniko
od faksov do računalnikov itd.
Imamo tudi fotokopirnico. Neko-
liko kasneje načrtujemo še vezal-
nico s plastifikatorjem."
Romana Pavlinič se bo potru-
dila, da bodo na razpolago tudi
koleki za upravno takso in se iz-
ključno zaradi njih ne bo potreb-
no voziti na Ptuj.
Danilo hlajnšek
MARIBOR / NAKUPOVALNO SREDIŠČE SUPERLATIVOV
Interspar, Hervis, imporium, Big
Bang... odslej pod eno streho
Mariborski Europark, ki bo odprl vrata konec avgusta,
i 28.000 kvadratnimi metri prodajnih površin, 63 specia-
liziranimi trgovinami in butiki ne bo le največje in naj-
sodobnejše nakupovalno središče v Sloveniji, temveč tudi
središče, ki bo obiskovalcem ponujalo celo vrsto nakupo-
valnih doživetij.
Kupci in obiskovalci bodo na-
nireč pod streho Europarka odslej
■la enem mestu našli pestro ponu-
dbo kulinarike, modnih oblačil,
obutve in dodatkov, potrebščin za
dom in prosti čas ter bogato sto-
ritveno ponudbo. Ob tem pa bo
la voljo več kot 1.500 brezplač-
nih parkirnih mest, velik prostor
2a otroke z igrali v treh nivojih in
^oba za kino ter staršem najmlaj-
ših namenjena in posebej zanje
Urejena soba za dojenje in previ-
lalnica za otroke.
Za nakupovalna doživetja bodo
^ pritličju novega nakupovalnega
središča skrbeli Interspar, ki v
^Mariborskem Europarku odpira
š^oj največji (hiper)market v Slo-
^^niji, trgovina z modnimi obla-
čili Emporium s ponudbo več kot
50 blagovnih znamk v dveh etažah
ter velik kulinarično-gostinski del
z veliko zunanjo teraso in izbra-
no ponudbo različnih mednarod-
nih kuhinj. V zgornji etaži bodo
obiskovalce med drugim pričaka-
le največja slovenska in prva to-
vrstna Intersparova panoramska
restavracija z več kot 400 sedeži
in zunanjo teraso, največja šport-
na trgovina Hervis in največja slo-
venska trgovina z elektro, zabavno
in belo tehniko Big Bang Mega,
pod streho Europarka bo prav
tako mogoče najti New Vorker in
Humanic (prvi tovrstni trgovini v
Sloveniji), Stiefelkonig, Palmers,
Naf Naf, Benetton, Chevignon,
DM, trgovino Sportina, v Slove-
niji največjo trgovino s ponudbo
optike, banko, lekarno, frizerja,
turistično agencijo in še drugo
ponudbo, skrbno izbrano in ura-
vnoteženo po tako imenovanem
branžnem miksu in uveljavljenih
mednarodnih merilih.
Europark bo arhitektonsko po-
polnoma prilagojen invalidom,
avtobusno postajališče pred njim
bo z njim povezano z velikim te-
kočim trakom, v notranjosti pa
bo za povezavo etaž in garaž skr-
belo sedem električnih dvigal vi-
soke nosilnosti ter v osrednjem
delu dvoje tekočih stopnic.
Europark, ki ga Maribor po av-
strijskem Salzburgu in madžarski
Budimpešti dobiva tretji v Evro-
pi, bo torej nakupovalno središče,
kot ga na Slovenskem še ni bilo. S
svojimi prednostmi in posebnos-
tmi bo obiskovalcem poslej ponu-
jal vse tisto, kar so doslej v drugih
nakupovalnih središčih iskali za-
man ali si le želeli.
22
IMimiVOSTL REPORTAŽE
Četrtek, 10. avgust 2000 - TEDNli
TOMAŽ KLINKON / JUŽNA AMERIKA (ČILE, BOLIVIJA,
PERU, EKVADOR, KOLUMBIJA) - 14.
Ma€hu Pi€hu
Tretji dan pohoda na Machu Pichu je bil precej smešen.
Vsaj zame. Ponovno smo se vzpenjali, nato pa spuščali. Še
preden sem se zavedel, sem druge pustil za sabo in se pri-
ključil skupini, ki je startala pred nami. Hodil sicer nisem
hitro, a enakomerno in brez večjih postankov. Prišel sem
na vrh drugega najvišjega hriba te poti, na višino 3998
m. Razgled je bil prekrasen. Nasploh je okolje, po kate-
rem sem hodil tisti tretji dan, izjemno in najlepše. Na-
daljeval sem mimo ruševin z imenom Soyacamarca in se
nato spuščal do reke Rio Aobamba. Na tem mestu so ne-
kateri drugi kampirali in se šele prebujali. Šel sem mimo
Qonchamarca, tunela in nekih drugih inkovskih zapuščin.
Sledil je Phuyupatamarea s 3650 metri. To je kraj, kjer so
bile svečane kopeli in še sedaj teče voda. Od tam naprej je
inkovska pot prenovljena in je nekoliko krajša od prvotne.
Začela se je strmo spuščati.
Spust je bil ravno tako napo-
ren kot vzpon, predvsem pa bolj
nevaren. Ta del sestavljajo neš-
tete v kamen narejene stopnice,
po katerih sem precej hitel, vse
dokler se nisem spotaknil in
se komaj rešil pred padcem v
prepad. Šele takrat sem začutil
od strahu povzročeno pospeše-
no razbijanje srca.
Že kmalu po deseti sem se
ustavil na mestu, kjer je bila
postavljena neka hiša, dovolj
prostorna za predah. Odločil
sem se počakati vsaj nekoga iz
naše skupine. Zazdelo se mi je,
da bi lahko odšel predaleč in se
izgubil. Malo za menoj je prišel
eden naših nosačev, ki sem ga
prepoznal in si nekoliko odda-
hnil. Med čakanjem sem ugoto-
vil, da gredo nekateri portierji
iz posameznih skupin naprej,
da bi rezervirali mesta za šoto-
re. Skupin je dosti, prostor pa
omejen, le prvi lahko izbirajo.
Nosače sem opazoval, kako se
med prostim časom zabavajo z
raznimi igrami in se ob tem ve-
selijo kot otroci. Njihovo delo
se mi je zdelo pretirano napor-
no in sem bil toliko bolj prese-
nečen, ko sem videl veselje že
ob navadnem, iz kruha sesta-
vljenem zajtrku in nasploh ob
vsaki malenkosti. Takrat sem se
večkrat retorično vprašal, kako
malo potrebujejo nekateri, da
bi bili zadovoljni in koliko dru-
gi, ki jim je vedno premalo. Edi-
na pijača, ki sem jo v krčmi
lahko dobil, je bilo pivo. Kljub
lastni dehidraciji sem ga ponu-
dil članu naše odprave. Kazalo
je, da prvič pije iz steklenice.
Kljub temu pa je bil požirka več
kot vesel. Dejanje se mi je obre-
stovalo že zvečer, ko so nosači
okrog mene kar plesali in mi po-
nujali že tretji dan enako hrano.
Med počivanjem sem si sezul
čevlje, sezul nogavice ter opazil,
da imam prste na nogah precej
zatečene in žuljave. Na prstih
po rokah ni bilo oteklin, le vre-
znine, in niso bili v nič boljšem
stanju kot prsti na nogah. Vse
to mi je govorilo, da je bil moj
tempo vendarle nekoliko pre-
hud. Urni kazalec je preskako-
val z enajst na dvanajst, potem
na trinajst, štirinajst, petnajst in
šestnajst. Ob štirih popoldan so
se pojavili ostali nosači ter mi
začudeni takoj začeli streči z že
davno minulim kosilom. Malo
kasneje je ves popečen prišel
Jose (slučajno so ga polili z vre-
lo juho), nato Tina pa tudi Ta-
dej in Ema. Vsak prišlek me je
spraševal, kako sem, kaj je bilo
in da jih je bilo strah, da sem
se izgubil. Nekateri so govorili,
da so že mislili, da bodo morali
pome v Čile.
Ugotovil sem, da sem se slu-
čajno ustavil na mestu, kjer smo
še zadnjič prenočili.
MACHU PICHU
Zvečer smo debatirali o vsem
mogočem. Najbolj "za foro" sta
bila Amera R. in D., Nizozem-
ca E in S., vsi naši in Američan-
ki K. in S. Tudi do tedaj zaprti
Nemci so postali bolj komuni-
kativni. Pred spanjem smo si
ogledali po plasteh zgrajene, v
bližini ležeče inkovske terase,
neki slap in dan se je končal.
Naslednje jutro smo se zbudi-
li še posebaj zgodaj. Želeli smo
videti sončni vzhod nad Mac-
hu Pichom. Ker je imela celot-
na ekipa že zelo malo hrane, je
bil naš jedilnik bolj klavrn. Za
spremembo smo jedli palačin-
ke (debele skoraj centimeter),
kruh z marmelado in po izbiri
standardni nescafe ali mate de
coca. V strahu, da ne zamudi-
mo, smo se vsi skupaj kar se je
dalo hitro odpravili proti za to
predvidenem mestu. Tako smo
prispeli na cilj skoraj eno uro
prezgodaj (štiridnevni napori so
mi povzročali bolečine v
cah in otekline na prstih). Z n
strpnostjo pričakovan dogod,
se mi takrat ni zdel nič pose
nega. Nato pa smo se turističj
sprehodili do že vidnega Macj
Picha ter se tik pred njim us|
vili. Jose nam je pripovedov
o nastanku in drugih značilne
tih izgubljenega mesta, meni]
se tega niti približno ni Ijubj
poslušati, le fotografiral sem.
Prvi pogled na Machu Pichu
Četrti dan, tik pred prihodom v Machu Pichu. Hrib v ozadj
se imenuje Huayna Pichu
FORMIN / PRI ZBIRATELJICI OKRASNIH SVEC
KataminSh 333 barvitih sveih
Priznati moram, da še nisem srečala zbiratelja, ki bi se
pohvalil s tolikšnim številom okrasnih svečk, kot jih ima
gospa Katarina Žavcer iz Formina. Zanjo nismo vedeli, vse
dokler nas o njej ni obvestil njen vnuk Robert in v pismu
napisal, da je njegova velika želja, da bi babico predstavili
v našem časopisu in tako ljudem povedali, da je tudi zbira-
nje okrasnih svečk lahko prijeten konjiček. Seveda nas je
zanimalo, malce pa smo bili tudi radovedni, ali vse to drži.
Bogata zbirka okrasnih svečk
pri Zavcerjevih obiskovalca poz-
dravi že v predprostoru in kaj
hitro je treba verjeti, da se v
dveh velikih zastekljenih oma-
rah skriva več kot 300 svečk naj-
različnejših oblik. Te so v lasti
Katarine Žavcer, ki si je že pred
leti rekla, da bo postala zbira-
teljica okrasnih sveč; k temu jo
je navdušil njen mož. Prvo sve-
čko v obliki dedka Mraza ji je
prinesel iz Nemčije, kjer je pred
dnevi zaključil dolgoletno zača-
sno delo, potem pa ob skoraj
vsaki vrnitvi še svečke mnogih
drugih oblik. Tudi sorodniki in
prijatelji so gospo Katarino več-
krat presenetili s kako svečo in
tako se jih je do danes nabralo
natančno 333.
"Vse imam preštete, vsako po-
sebej dobro poznam in vsaka
mi je zelo draga," je ob našem
obisku povedala gospa Katari-
na, ob tem pa dodala: "Vsaka
moja svečka ima svojo zgodbo,
o njih bi vedela marsikaj pove-
dati. Imam sveče in svečke naj-
različnejših velikosti in oblik -
od vrtnic, sadnih kup in slado-
ledov, palčkov, živali do hišk,
cerkvic, školjk — skratka skoraj
vse, kar sploh obstaja v našem
okolju. Z leti se jih je nabralo
ogromno in poličke na steni so
postale premajhne, zato sva jih z
možem spravila v steklene oma-
re, pa tudi te počasi postajajo
pretesne. Bova dodala še kako.
Morda se moj hobi komu zdi
nenavaden in čuden, vendar
osebno pri tem zelo uživam in
s ponosom vedno znova zrem
v svečke, ki so del mojega živ-
ljenja. Zelo so mi pri srcu, pa
čeprav kdo najprej pomisli, da
so neke vrste igrače. Nobene od
svečk, ki jih imam v zbirki, pa
še nisem prižgala. Doma priž-
gemo katero od čisto navadnih
sveč, da nam popestri praznični
dan."
Ni kaj, gospa Katarina ima za-
nimiv konjiček, ki ji krajša uri-
ce v prostem času. Svoje okrasne
svečke rada pokaže vsakemu še
tako radovednemu obiskovalcu
in pove, da pa ji je med vsemi
svečkami najdražja tista, ki jo je
pred časom dobila od vnuka in
njegove prijateljice. V veselje ji
bo, nam je zaupala, če bo spo-
znala še koga, ki zbira okrasne
svečke, ali pa morda vzpodbu-
dila koga, da svojo sedaj še bolj
skromno zbirko z leti dodobra
zapolni.
T. Mohorko
Katarina Žavcer ob svojih okrasnih svečkah. Foto: TM
ORMOŽ
Od L avgusta modra cona
Od torka, 1. avgusta, so par-
kirišča v centru Ormoža tudi
dopoldan bolj prazna kot pona-
vadi. Razlog je časovna omeji-
tev parkiranja in uvedba plačila
v že nekaj časa označeni modri
coni na Skolibrovi ulici pri ob-
čini Ormož, na Kerenčičevem
trgu ter na parkiriščih ob Vra-
zovi in Poštni ulici.
Cena za uro parkiranja je 100
tolarjev od ponedeljka do petka
med 7. in 17. uro ter v soboto
od 8. do 13. ure. Na dveh parko-
matih, prvi stoji pred NKB Ma-
ribor na Ptujski cesti, drugi pa
v Vrazovi ulici, je mogoče opra-
viti plačilo z bankovci za sto to-
larjev. Če boste plačali z "večjim"
denarjem, vam bo parkomat vr-
nil znesek v žetonih, ki jih boste
lahko uporabili kasneje.
Kazlog za uvedbo modre cone
je povečanje fiuktuacije ter spro-
stitev parkirišč v centru mesta.
Še vedno pa je mogoče v nepos-
redni bližini centra parkirati na
ustreznih parkiriščih tudi brez-
plačno.
Gre za prvo fazo uvedbe mo-
dre cone, ki se bo v bodoče še
razširila na druga parkirišča v
mestu. Za kontrolo bodo skrbe-
li za to usposobljeni redarji oz.
komunalni nadzorniki.
Majda Fridl
GIMNAZIJA PTUJ
Slovo tuje govoreiih asistento%
Ob koncu šolskega leta sta svoje delo na ptujski gimnaziji
zaključila asistentka za francoski jezik Celine Doucet in
asistent za angleški jezik Matt Singer. Po skoraj enolet-
nem poučevanju in bivanju na Ptuju se spet vrnila domov.
Celine je pred odhodom v Fran-
cijo povedala, da se je na Ptuju
zelo dobro počutila in da ji je
všeč zanos, s katerim so se učen-
ci pri urah francoščine lotevali
dela. Zelo zadovoljna je bila z
njihovim sodelovanjem pri po-
uku, povedala pa je tudi, da se
je z dijaki srečevala tudi izven
šole, kar se ji zdi v tako maj-
hnem mestu skoraj neizogibno.
Ampak so jo vedno lepo spreje-
li, je povedala. Očaral jo je tudi
utrip samega mesta in zelo rada
se je sprehaja in občudovala nje-
gove lepote.
Matt je bil veliko bolj zgovoren.
Njegov rojstni kraj je Liverpo-
ol, in kot pravi sam, zna od vse-
ga najbolje potovati. Spominja
se svojih prvih vtisov ob priho-
du na Ptuj. Prispel je v soboto
zvečer in mesto se mu je zdelo
prazno, brez življenja. Tako prvi
vtis zanj ni bil najprijetnejši.
Vendar je kmalu spremenil svoje
mnenje, saj ga je mesto očaralo s
svojo pestrostjo, skoncentrirano
na tako majhnem kraju. Ptuj-
ski gimnazijci so ga presenetili
s svojim znanjem angleškega je-
zika, saj so presegli njegova pri
čakovanja. Zelo rad je delal :
njimi, čeprav meni, da so ko
posamezniki veliko bolj prijet
ni, a znajo biti kot skupina vča
sih preveč samosvoji. Ampal
izven šole so se prav dobro razu
meli in hitro našli skupen jezik
Matt bo naslednje leto nadalje
val svoje delo v Koreji.
Jana Skazfi
Matt Singer
Celine Doucet
I f gPNIK - Četrtek, 10. avgust 2000
lA mATEK CAS
23
INFO - glasbene noviie!
v glasbi je izredno težko ponavljati uspehe in običajno si
poslušalci ustvarimo merilo po kakšni uspešnici. To merilo
navadno ni realno, saj ne vklučuje glasbenikovega načina iz-
ražanja, s katerim se v vsaki pesmi posebej predstavlja.
Ameriška pevka MADONNA je letos kraljevala na lestvicah s
klasiko Dona McLeana z naslovom American Pie, ki jo je po-
snela za svoj film The Next Best Thing. Mega glasbena zvez-
da tokrat nadaljuje glasbeno pot prejšnjega albuma Ray of
Light in tako nova računalniško ter sintisajzerska plesna pe-
sem MUSIC **** zveni neobdelano, pa čeprav jo je produci-
ral priznani VVilliam Orbit.
Britanska pevka SONIOUE je kariero začela pri skupini S
Express in je bila po razpadu te skupine DJ-ka, saj se je za-
bavala z analognimi gramofoni, vinilnimi ploščami in mikser-
jem. Leta 1998 je izdala prvo neuspešno single ploščo I Put
a Speli on you, medtem ko letos pevka blesti s hitom It Feel
So Good. SONIOUE uporablja tudi v novem plesnem koma-
du SKY *** iste house sekvence; komad najdete na albumu
Hear my Cry.
HEATHER SMALL je pevka skupine M-People in je letos po-
snela svoj debitantski projekt Proud. Gospa SMALL blesti v
izvrstni mešanici house in pop glasbe v komadu HOLDING
ON ****.
Švedska pevka LUTRICIA McNEAL si je delček slave pripe-
la s komadom Ain't That just the Way. LUTRICIA je tokrat pre-
stopila v valujoče r&b vode v komadu SODAPOP ***, ki ga je
produciral nadarjeni mladenič Stephen Lipsom.
>>>
Ameriški pevec in raper SISOO je v osnovi član skupine Dru
Hill, vendar se je uspešno predstavil tudi kot solist s koma-
dom Thong Song. SISOO je v prejšnem tednu skočil s 55.
na 2. mesto ameriške glasbene lestvice s temo INCOMPLETE
***, ki jo najdete na uspešnem albumu UnLeash Dragon.
>>>
James Todd Smith je pravo ime raperja LL COOL-a J-a, ki
se je s to glasbeno zvrstjo začel ukvarjati že pri devetih letih.
Že v najstniških letih je podpisal sanjsko glasbeno pogodbo
z založbo DeF Jam, za katero je prvi album z naslovom Radio
posnel leta 1985. Ladies Lover Cool James se po treh letih
vrača na sceno s komadom IMAGINE THAT ****, ki ga lahko
ocenim za mehak ali soft rap s primesmi soula.
EMINEM je najpopularnejši beli raper vseh časov, saj je pro-
dal več plošč kot Vanilla Ice, ki je bil popularen s hitom Ice Ice
Baby. Raper je še v modi s komadom The Real Slim Shady,
medtem ko ameriške radijske postaje že pospešeno rolajo
njegovo hudomušno, vendar manj atraktivno rap temo THE
WAY I AM *** z multiplatinaste zgoščenke The Marshall Mat-
hers LR
>>>
Škotski band TEXAS je zablestel s uspešnico I Don't VVanna
Lover, medtem ko njihove tri največje uspešnice nosijo naslo-
ve Say what you VVant, In our Lifetime in Summer Son. Kvartet
bo kmalu spet visoko na lestvicah z lahkotno skladbo LIKE
LOVERS ****, ki se naslanja na pop/rock in r&b glasbeni stil
in na fantastični vokal senzualne Sharlen Spiten.
MARK KNOPFLER je gonilna sila super skupine Dire Straits
ter je do sedaj posnel pet filmskih albumov in en solo album
z naslovom Golden Heart. Virtuoz na kitari je ponovno v formi
v tipični ročk pesmi WHAT IT IS ****, ki napoveduje njegov
drugi solistični album Sailling to Philadelphia.
> JV JV
Ameriški band BON JOVI že kar sedem tednov vztraja na
1. mestu svetovne glasbene lestvice s hitom lt's my Life;
podatek povzemam iz britanske glasbene revije VVorIdpop
(www,v\/orldpop.com). Kvintet je z albuma Grush snel novo
ročk himno SAY IT ISNT SO *****, ki prinaša realno, vendar
dvopomensko besedilo.
David Breznik
[/MUbd? dopisniki
HiaiSKOVALNA
HALOGA
gilo je med poletnimi poči-
tnicami. Nekega dne smo se
jVlaja, Rok in jaz odpravili v
5tar grad, ki stoji v Kungoti.
§ kolesi smo se pripeljali do
gradu in jih skrili v visoko
(favo. Pogovarjali smo se.
Maja je rekla: "To ni pra-
vično, da ne obnovijo gradu.
Vsak čas se bo podrl." Bila
sem prepričana: "Da, res je!
^mpak mi smo otroci. Starej-
šim ni mar za naše občutke
o gradu!" Tudi Rok je mislil
tako.
Prišli smo do stopnic. Od-
pravili samo se v klet. Tla so
bila peščena. S svetilkami smo
opazovali tla in strop. Bil je za-
zidan v loku. Videli smo tudi
mrtvo mačko. Bilo nas je gro-
za.
Odšli smo na prosto in se
razgledovali. Dejala sem: "Po-
glejte te terase z loki okrog
kvadratnega dvorišča." Maja je
rekla: "Res je bilo tukaj lepo."
"Rad bi izvedel kaj več o gra-
du," je dodal še Rok.
Povzpeli smo se po devet-
najstih stopnicah in prišli na
teraso. Ogledovali smo si znak,
ki je bil vtisnjen v steno.
"Predstavlja zmaja in morsko
deklico!" sem navdušeno za-
kričala. "Pssst!" sta me utišala
Maja in Rok. Odpravljali smo
se skozi vrata, na katerih je bil
napis: "Nevarno, omet odpa-
da!"
Naenkrat se je izza vrat pri-
Vazala senca. Sprva sem misli-
la, da je duh. Bil je ves umazan
in imel je razmršene lase. To je
bil človek, ki živi v sobi v gra-
du in ne mara obiskovalcev.
Začel je: "Zakaj ste tu?" Pre-
strašena sem jecljala: "V šo-li
smo-o do-bili raziskovalno-o
nalo-ogo-oo o gradu." Verjel
nam je. Toda brž ko je videl
Majino svetilko, nas je zmer-
jal z nesramneži, lopovi in ki-
dričansko bando. Prestrašeni
smo odšli. Ker nas ni pustil na
cesto, smo morali pot potroji-
ti preko blatnih polj in skozi
gozd.
Mislim, da se tja več ne vr-
nem, čeprav si želim'. Mogoče,
toda le v spremstvu odraslih.
Maša Krajnc, 6. a,
OS Kidričevo
TRIDNEVNE POČITNICE
Pozdravljeni! Sem Nina.
Pred kratkim sem dala dol
mavec. To je bilo v petek, ko
So drugi prišli s tabora. Seve-
da sem bila zelo žalostna zato,
ker nisem mogla zraven na
tridnevni tabor. Drugi so šli
na tabor, jaz pa k babici. Mis-
lirn, da sem se dokaj zabavala.
Sicer pa sem imela veliko do-
niotožja. Babica in dedek sta
nie kot vedno razvajala. Obi-
skat sta me prišli Herta in
•^jena psička Ara. Ara je moj
hišni ljubljenček. Zraven Are
so tu še štiri muce: Miki, Pika,
^ica in Pikica. Prosti čas sem
porabila za sprehode do Ljud-
skega vrta. Zdaj, ko nimam
^eč mavca, sem zelo sprošče-
saj sem prej ves čas pazila
nanj.
^ina Jančič, 3. a,
OŠ Ljudski vrt
TISOČ LET ČASA
čas je neumrljiv in neustav-
ljiv pojem. Ravno, ko želiš, da
bi se ustavil, ta hiti kot pono-
rel, in ko želiš, da bi čim hi-
treje tekel naprej, pa se vleče
in vleče.
Medtem minevajo leta, sto-
letja in tisočletja. Čas je nekaj
notranjega in včasih ga noče-
mo priznati, ampak vsak mora
dojeti, da se ves ne da ustavi-
ti. So dnevi, trenutki sreče in
dobrote, ki si jih potihoma za-
želimo, da ne minejo. Včasih
pa se mi zazdi, kot da je čas
hiša iz kart: če vzameš eno, se
vse podre.
Čas se ne bo nikoli izgubil,
toda pazi, da se ne izgubiš v
času ti.
Anja Plohi, 6. b,
OŠ Velika Nedelja
NAŠKUŽA
Naš kuža je falot,
nam skočil je čez plot,
pa smo ga ujeli
in z vrvico pripeli.
Naš kuža je falot,
nam skočil je čez plot.
Takrat ga ujel je
sosedov velik Foks.
Nismo ga ujeli,
nismo ga zapeli,
a čez nekaj žalostnih dni
spet k nam pribiti.
Mitja Korošec, 4. a,
OŠ Mladika, Ptuj
MOJE SANJSKE
POČITNICE
Rada bi šla na morje. Tam bi
se kopala in vozila z ladjo. Na
morju bi si kupila verižico in
obesek.
To si zelo želim!
Tamara Teodorovič, 2. b,
OŠ Ljudski vrt
MOJE SANJSKE
POČITNICE
Počitnice bi rada preživela v
Londonu. Tam bi si ogledala
celo mesto. Kupila bi si kak-
šen spominek. Mislim, da bi
se imela lepo.
Nuša Podiesnik, 2. b,
OŠ Ljudski vrt
IGRALI SMO SE
NOGOMET
Razdelili smo se v štiri eki-
pe. Mi smo najprej igrali z
ekipo OŠ Videm 4. b. Z njimi
smo izgubili. Gol nam je dal
David. Bili smo zelo jezni.
Drugič smo igrali z ekipo OŠ
Videm 4. a. Rezultat je bil
1:0 za nas. Odločilni gol je
dal Matej. Jani pa je zelo dob-
ro branil sedemmetrovko. Na
koncu smo bili tretji. Upali
smo, da bomo boljši, saj smo
se doma zelo pripravljali. Pa
nič zato, saj so tudi Slovenci
isti dan v Belgiji bili skoraj
tako dobri kot mi.
Darjan Purg, 4. r.,
OŠ Sela
SPOMINJAM SE
Bila sem stara 5 let. Hodila
sem v vrtec na Ptuj. Večkrat
smo hodili na sprehode.
Spomnim se dneva, ko smo
odšli k potoku. Vzgojiteljici
sta staršem naročili, naj nam
obujejo nekaj nepremočljive-
ga. Ko smo se zjutraj vsi zbra-
li, smo odšli k potoku. Ponoči
pa je deževalo, zato je bilo vse
spolzko, čeprav je bil lep son-
čen dan. S sabo smo si vzeli
veliko koco. Usedli smo se na-
njo. Dva v naši skupini sta od-
šla brez dovoljenja k potoku.
Vzgojiteljica ju je zagledala in
hitreje stekla k njima. Ko je
prišla do njiju, sta se ji izmuz-
nila. Vzgojiteljica je hitro sto-
pila za njima in naenkrat se ji
je spodrsnila in padla je v po-
tok. Bila je vsa mokra, mi pa
smo vsi debelo buljili vanjo.
Tega dogodka se iz svojega
ranega otroštva najbolj spo-
minjam.
Andreja Slavinec, 6. a,
OŠ Velika Nedelja
MOJA SOBA
Moja soba je moj dom. Daje
mi zavetje pred starši in brat-
cem, ki so včasih zelo nadle-
žni. V njej se počutim toplo
kot sonce, ki nas greje, spro-
ščeno kot spomladanska roža
na travniku in veselo kot kak-
šna dobra vila, ki razveseljuje
ljudi. Pomaga mi pri učenju,
ki je včasih zelo težko, saj se v
njej resnično dobro počutim.
Že ko vstopiš vanjo, posta-
neš vesel, saj te očarta s svo-
jimi pisanimi barvami, ki se
kakor mavrica na nebu preli-
vajo ena v drugo. Že ko smo
hišo gradili, sem v tem pro-
storu čutila nekaj posebnega,
veličastnega, neko toplino, ne-
kaj, česar se ne da opisati. Ve-
likokrat me tudi pomiri, če
me kdo pošteno razjezi. Ko
sem bila še otrok, me je va-
rovala pred duhovi, ki so nas
kot otroke strašili. Čeprav je
bila to samo otroška "fanta-
zija", sem se in se še zdaj v
njej resnično dobro počutim.
V njej se počutim majhno, in
kar mi nudi ona, mi ne more
nuditi nihče drug. Čez nekaj
let, ko bom vstopila vanjo, mi
bodo misli ušle nazaj v otroš-
tvo, kjer zdaj jaz in moja soba
skupaj preživiva veliko lepih
in včasih tudi žalostnih tre-
nutkov.
Jasna Tominc, 7. a,
OŠ Kidričevo
1. Life is a RoHercoaster - RONAN KEATING
2. Breathless - THE CORRS
3. We Will Ročk you - FIVE
4. Let's Get Loud - JENNIFER LOPEZ
5. The One - BACKSTREET BOYS
6. Lucky - BRITNEV SPEARS
7. Doesn't Really l\/Iatter - JANET JACKSON
8. Uncle John from Jamaica - VENGABOVS
9. The Real Slim Shady - EMINEM
10. Ročk DJ - ROBBIE VVILLIAMS

Lujzek
Drgoč - dober den vsoki den!
Drgoč pod brajdami, ki so
mokre od jutranjega deia in
mi od cajta do cajta kakšna
kapljica podne na šrajbma-
šino. Vremen je takšno, kak
da bi se že jesen na poletje
sprovlala. Hladna in že malo
meglena nedela. Z Mico sma
zrno t rana kak štora pesa. Bla
sma na ptujskem festivalu polk
in valčkov, bla sma na srečaji
upokojencov v Lovrenci na
Dravskem polju, bla sma na
proslavi mestne občine Ptuj
in bla sma malo tudi duma
pri svojih Hvalicah. Rečen
vam, vsepovsodik sama poli-
tika predjesenskimi volitvami.
Upokojenci navijamo za svoje,
stric Bajuk, kije bija na obiski
na Ptuju in v Majšperki pa še
na ptujskem radiji, pa seveda
drgoč za svoje. Saj se ve, zakaj
je priša na obisk v Majšperk in
na Ptuj: da bi svoje prepriča,
da naj voli volijo za jegovo
novo stranko. Prav in pošteno,
samo neforbati naroda, kije
tak že celi povprek preforban z
oblubami, od kerih nega nibe-
nega haska.
Dobro, zadosti politike in
strankarskega podjebovaja.
Začnimo že enkrat misliti po
slovensko in ne samo meds-
trankarsko. Pošljimo šefe totih
strank malo na dopust, da
bomo meli mir v deželi Slove-
niji. Groza, vam rečem. Slo-
venci smo priden in delovni
narod, zaj pa nas toti stran-
karski Indijanci kregajo med
seboj in več ne vemo, kdo
koga rdečo ali pa črno forba.
Namesto da bi fkuper stopli
in Evropi dokazali, da smo že
dugo v Evropi, ne pa, da kle-
čeplazimo pred toto skupnos-
tjo. Jaz pač mislim po kmečko
in mislim, da se ne motim.
Tak, pa smo na kunci. Dež
je bija vreden zlata, samo pre-
malo ga je bilo. V gorici se mi
trsi in grozdeki sušijo, koruza
se je malo poprovila, trova na
travniki tudi zeleni, drgačik
pa provega veselja ni.
Tejko za gnes in srčno do
drugega tjeda.
Vas podavlja vaš Lujzek
EMINEM
HOGOMET / EN DRUGO- IN ŠTIRJE TRETJELIGAŠI
Jaienia se naš nogometni ples!
jjubitelji nogometa po vsej Sloveniji so bili zelo zadovoljni
i zadnjimi uspehi slovenske reprezentance na Evropskem
prvenstvu v Belgiji in na Nizozemskem. V slabo voljo jih
(liso mogli spraviti niti skrhani odnosi med selektorjem
Slovenije Srečkom Katancem in zvezdo evropskega in slo-
\yenskeg» nogometa Zlatkom Zahovičem. Polagoma se vse
misli nogometnih navdušencev na našem ožjem območju
jelijo k Aluminiju iz Kidričevega, ki bo tokrat naš edini
^rugoligaš in štirim tretjeligašem: Ptuju, Hajdini, Gerečji
yjisi in Stojncem.
I Pa lepo po vrsti. V taboru dru-
goligaša Aluminija so z visoko
zmago v pokalnem tekmovanju
proti Beli krajini pokazali, da
so pripravljeni na prvenstvo in
prvo srečanje v Ljubljani, kjer se
bodo v nedeljo pomerili z ekipo
Viator&Vektor. Nekaj poškodb
ni skazilo dobrega razpoložen-
ja, saj so tudi tisti igralci, ki ne
nastopajo pogosto, pokazali, da
znajo igrati - in to celo dobro. V
Kidričevem se niso odločali za
spektakularne drage nakupe. V
svoje vrste so pritegnili Majcna,
Fridauerja in Jevčeviča, kar naj
bi ob obstoječem kadru bilo do-
volj vsaj za ponovitev lansko-
letne uvrstitve na četrto mesto.
Prvi krogi in zadnje minute so
v minulem prvenstvu Alumini-
ju odvzele višje mesto, mogoče
celo tisto, ki je vodilo v višji
rang tekmovanja. V klubu dela-
jo preudarno in po načrtih. No-
benega brezciljnega zaletavanja
v steno oziroma v prvo ligo ni in
ne bo. Nihče pa jim ne brani vi-
šje uvrstitve, kot je bila v minuli
sezoni.
Tokrat bo tekmovanje v 3.
SNL - sever zelo zanimivo. Iz
MNZ Ptuj bodo v tej ligi nasto-
pile štiri ekipe: Hajdina, Gerečja
vas, Ptuj m Stojnci. Z izpadom
Drave iz drugoligaške konku-
rence je ptujski nogomet izgubil,
a je obenem z uvrstitvijo TK-EL
Stojnce pridobil. Več bo derbi-
jev, več bo gledalcev itd. Nogo-
met v tretji ligi bo torej pridobil
na zanimivosti in razburljivosti.
Eden izmed kandidatov za vi-
soka mesta je vsekakor ekipa
Ptuja /prej Drave/, vsi drugi pa
naj bi se borili za zlato sredino.
In če bo res tako, potem ne bo
težav. Gerečja vas je okrepljena
z nekaterimi igralci Aluminija,
ki trenutno niso v prvem planu
pri trenerju Branku Horjaku in
bodo vsekakor hoteli dokazati
svojo vrednost in predvsem to,
da se mora na njih računati. In
ravno zaradi tega bi lahko bili
"vijoličasti" iz Gerečje vasi, ki
so zraven tega dobili še sponzor-
ja Unuk Speda, nekoliko višje,
morda celo pod vrhom. Hajdi-
na ni doživela večjih pretresov v
igralskem kadru, TK-El Stojnci
kot novinci v ligi pa pričakujejo
zlato sredino.
Kot smo že zapisali, bo največ
pridobil nogomet, in ko bodo lo-
kalni derbiji, bo to zares pravi
nogometni spektakel. Sicer pa se
že v prvem krogu srečata občin-
ska ligaša iz občine Hajdina Ge-
rečja vas Unuk Sped in Hajdina.
RAZPORED - NEDELJA
OB 17. 00: LJUBLJANA - Via-
tor &Vektor - Aluminij.
3. SNL - SEVER: sobota ob
17.30 uri: GEREČJA VAS: Ge-
rečja vas Unuk Šped - Hajdina;
STOJNCI: TK-EL Stojnci - Ko-
vinar Mascom
Tekst in foto:
Danilo Klajnšek
Vsi so optimistično razpolo-
ženi: direktor Gerečje vasi
Unuk Špeda Ivan Ornik
IVener Hajdine Bojan Špehonja
IVener Ptuja Jože Hadler
KOLESARSTVO
Perutnina Ptuije na dobri poti
Kolesarski klub Perutnina Ptuj je končal prvi del sezone,
ki je bil zelo uspešen. S svojimi uvrstitvami so zmešali
štrene mnogim, ki se imajo za velike v slovenskem kolesar-
stvu. O minulem obdobju smo se pogovarjali z direktorjem
Kolesarskega kluba Perutnina Ptuj Renejem Glavnikom,
ki slovi v kolesarskem športu pod imenom "Špartanec'. Vsi
pa vemo, kaj to pomeni: trdo, trdo in še enkrat samo trdo
delo ter dobri rezultati.
TEDNIK: Ali so kolesarji Pe-
rutnine Ptuj dosegli tisto, kar
^ so načrtovali pred pričetkom
sezone?
"Od pričetka priprav na novo
sezono, ki so se pričele z zače-
tkom novembra lanskega leta,
f smo vse priprave opravili v Is-
f tri, kjer smo hkrati nastopaU na
: vseh tekmovanjih oziroma dir-
kah. To so bile enodnevne dir-
j ke, pet jih je bilo v Istri. Že v
začetku nam je forma naraščala
in dejstva so na dirkah pokaza-
la, da so fantje pokazali praktič-
no več, kot smo pričakovali."
TEDNIK: Koliko dirk ste pre-
vozili od začetka priprav do za-
četka avgusta?
"Kolesarji Perutnine Ptuj so
opravili 86 startov. Vrteli se
bomo okrog sto startov in to je
pokazatelj, da je bil naš klub
stalno vprežen v delo, tekmova-
nja, dokaz dobrega dela pa je EP
na Poljskem in SP Prvi del je
bil namenjen dirki po Sloveni-
ji, kjer smo dosegli maksimum.
S takšno ekipo in glede na dru-
ge klube v Sloveniji smo dali in
dosegli maksimalno in prikazali
največ do sedaj."
TEDNIK: Za nekatere laike
nenadoma se je vrnil v kole-
sarski vrh Mitja Mahorič, za
vas in poznavalce kolesarstva
pa to ni bilo naključje ...
"Res je, Mitja Mahorič se vra-
ča v staro dobro formo. Nanj
sem stalno računal, toda posta-
viti sem ga moral pred dejstvo:
ali še tekmovati ali ga povleči
kot trenerja v klub. Pokazalo se
je, da je bila taktika zelo dobra,
da sem ga prepričljivo pripravil
do tega, naj tekmuje. Vedel pa
sem, da on zmore kaj takega, da
še zmore loviti dober rezultate
- in to je sedaj prikazal. Mitja
pa še ni rekel zadnje besede v
slovenskem kolesarstvu. V gla-
vnem so se uresničile moje iz-
jave! Na dirki po Sloveniji je
pokazal vso svojo moč in ener-
gijo, ko je zmagal v najtežji eta-
pi."
TEDNIK: Ste dober poznava-
lec kolesarstva. Ste kaj prese-
nečeni nad rezultati, ki zares
niso slabi?
"Rekel bi, da nisem presene-
čen, saj smo dobro delali in pri-
dno nabirali točke, kar je dokaz
našega dobrega dela in seveda
pripravljenosti kolesarjev. Re-
zultati povedo pač vse!"
TEDNIK: Ptuj ne bo ostal
brez kolesarske dirke, saj je za-
njo veliko zanimanje ...
"Dirka za nagrado Perutnine
Ptuj, za nagrado Janeza Puha bo
v Ptuju. 2. septembra pričnemo
nočni kriterij po starem mes-
tnem jedru. Kolesarstvo se je vr-
nilo v staro jedro mesta Ptuja,
tako kot je bilo to na začetku.
Veliko vzpodbud, da dirke po-
tekajo v starem mestnem jedru,
je dal župan MO Ptuj. Dr. Ro-
mao Glaser, Stanko Brodnjak in
še drugi želijo oživiti staro mes-
tno jedro in kolesarstvo je rav-
no pravšnje, da to stori. Menil
sem, da je to najboljše in sprin-
ti bodo to seveda poživili. To bo
spektakel, kjer bo kaj videti. Ne
nazadnje pričakujem tudi naše
olimpijce, kar bo dodatna pri-
vlačnost dirke. Vsaj upam, da
bodo Hvastja, Hauptman, Stan-
gelj, Klemenčič k nam prišli
pred SP To bo obliž in obenem
preizkus za tekmo pred SP To bo
dejansko zaključek sezone kole-
sarstva v Sloveniji!"
TEDNIK: Ne bo pa minilo
tudi brez cestne dirke?
"Na tej dirki bodi nastopali
samo mlajši in starejši mladinci,
elite in člani do 23 let. Dirka v
nedeljo v začetku septembra bo
potekala po standardni trasi in
ljubitelji kolesarstva bodo vse-
kakor prišli na svoj račun. Kot
vedno, tudi tokrat ne bo lahkain
bo tik pred SP marsikaj pokaza-
la."
TEDNIK: Ali ste zadovoljni z
dosežki v sezoni 2000?
"Mislim, da smo z rezultati v
tej sezoni še korak višje, dosegli
smo dobre uvrstitve in rezulta-
te. Tudi to nam nekaj pomeni.
Kar se pa tiče našega trenerja
Roberta Pintariča, bi dejal, da
smo izredno zadovoljni z nje-
govim delom, enako tudi naši
kolesarji. Odnosi so na želenem
nivoju in sodelovanje prav tako.
Sicer pa raje počakajmo še zad-
nji del kolesarske sezone in bo
ocena še realnejša. Zaenkrat smo
zelo zadovoljni."
Tekst in foto:
Danilo Klajnšek
'^ene Glavnik, direktor KK Perutnina Ptuj
KARTI NG
Trije Ptuiiani na stopniikiah
AMD Ptuj že dvaintrideset let organizira karting dirke na
Ptuju - zadnja leta na kartodromu v Hajdošah. V nedeljo
so izvedli mednarodno dirko za pokal Slovenije in Hrva-
ške. Že v Hajdošah ni bilo toliko tekmovalcev, njihovih
spremljevalcev, šotorov, prikolic ... Skorajda premalo pro-
stora je bilo za vse. Preko osemdeset voznikov in voznic
mini formule je pač naredilo svoje.
Že v petek in soboto je bilo
zelo živahno. Vsi vozniki so bili
že dan pred dirko na prizorišču
in na treningih pilili svojo for-
mulo. V nedeljo pa je šlo zares.
Župan Hajdine Rado Simonič
je bil slavnostni govornik, dir-
ko pa je svečano otvoril ptujski
podžupan Milan Čuček.
Naziv najboljšega dirkalca bi
lahko pripisali mlademu Ljub-
ljančanu Davidu Rotarju, ki je
slavil v dveh kategorijah. Bilo
je tudi veliko nezadovoljnih, saj
nekaterim motorji niso delova-
li, kot so pričakovali. Sicer pa je
bilo po pravilu tako, da so bili
najboljši tisti, ki so bili najhit-
rejši že v predfinalnih vožnjah,
razen v kategoriji FC 125 ku-
bičnih centimetrov. Tokrat so
se izkazali tudi ptujski vozniki,
saj so osvojili tri tretja mesta, z
malo več sreče pa bi njihov iz-
tržek lahko bil še boljši. Tako
Ptujčani ponovno posegajo po
najvišjih mestih in v prihodnje
bo tega še več, saj že dolgo časa
niso imeli tako številčne ekipe
kot letos.
REZULTATI: kategorija N-
60: 1. David Rotar, AMD Mo-
ste Ljubljana, 2. Klavdija Seni-
ca, AMD Sportstil Ljubljana, 3.
Alex Damiš, AMD Ptuj; skupno
po štirih dirkah: 1. David Rotar,
AMD Moste Ljubljana, 160, 2.
Urban Stare, AMD Žinex Lju-
bljana, 128, 3. Klavdija Senica,
AMD Sportstil Ljubljana, 127
točk. Kategorija A 100 - juni-
orji: 1. David Rotar, 2. Domen
Kerman, oba AMD Moste Lju-
bljana, 3. Davor Hvala, AMD
Ptuj; skupno: 1. Domen Ker-
man, AMD Moste Ljubljana,
152, 2. Luka Lisjak, KK Porto-
rož, 136, 3. Davor Hvala, AMD
Ptuj, 119 točk. Kategorija ICA
- 100: 1. Ivan Stojišič, 2. Aleš
Prek, 3. Asja Zupane - vsi AMD
Moste Ljubljana; skupno: 1.
Ivan Stojišič, 150, 2. Aleš Prek,
142, 3. Asja Zupane, 112 točk -
vsi AMD Moste Ljubljana. Ka-
tegorija FC 125: 1. Aleš Repič,
AMD Moste, Ljubljana, 2. Ne-
nad Lazič, KK Dinamo, 3. Fri-
derik Vajnhendl, AMD Ptuj;
skupno: 1. Aleš Repič, AMD
Moste Ljubljana, 2. Friderik
Vajnhendl, AMD Ptuj, 116, 3.
Alen Pevec, KK Lucija, 108
točk. Ekipno: 1. AMD Moste
Ljubljana 160, 2. AMD Ptuj 124
točk; skupno: 1. AMD Moste
Ljubljana 632,2. AMD Ptuj 491,
3. AMD Šlander Celje 242 točk.
Saxo pokal - 1. dirka: 1. Marc
Skodlar, 2. Simon Bradeško, 3.
Marko Mihič - vsi Sportstil Lju-
bljana. Saxo pokal - 2. dirka: 1.
Marc Skodlar, 2. Simon Brade-
ško, 3. Boris Oven - vsi Sportstil
Ljubljana.
Danilo Klajnšek
Zmagovalci v dirki A-100 juniorji: 1. David Rotar, 2. Domen
Kerman, oba AMD Moste Ljubljana, 3. Davor Hvala, AMD
Ptuj. Foto: Langerholc
Neučakani vozniki na startu. Foto: Langerholc
26
ŠPORT
Četrtek, 10. avgust 2000 - TEDNIH
LENART / NASTAJA SPORTNO-REKREACIJSKI CENTER
Polena (dokonino) oživljena?
Zametki bodočega lenarškega športno-rekreacijskega
centra Polena segajo v daljno leto 1947, ko je bila zgra-
jena prva tekmovalna steza za kasače. Progo so nato
razširili še za tekmovanja kmečkih dvovpreg in galop-
ske dirke, leta 1950 pa temeljito posodobili in odprli
nov hipodrom. To se je zgodilo 13. avgusta 1950, ko je
bil v središču Slovenskih goric "konjerejski dan" z veli-
kimi kasaškimi in galopskimi dirkami.
Zanimanje za konjeniški šport
je bilo takrat izjemno, tudi gle-
dalci so množično prihajali na
konjske dirke. Med tekmovalci
sta bila izjemno znana Ivan Pir-
her in Ladislav Omerzu, ki je
bil večkrat med najuspešnejšimi
jahači galopskih konj v nekda-
nji Jugoslaviji. Kot zanimivost
velja omeniti, da so na lenarške
konjske dirke vozili gledalce iz
Maribora z avtobusi. Nato je ko-
njeništvo doživljalo vzpone in
padce. Polena je dolgo sameva-
la, občasno so jo uporabljali za
različna atletska tekmovanja in
nekatere zabavne prireditve, že
konec 70. let pa so bili narejeni
prvi resni načrti za njeno uredi-
tev.
Takrat so v Lenartu na glas ra-
zmišljali o gradnji kopališča in
drugih športnih objektov. Iz le-
pih načrtov ni bilo nič, sredi 80.
je Poleno zarasla trava. K življe-
nju so jo znova obudili konjeni-
ški zanesenjaki konec leta 1990,
ki so leto kasneje zgradili novo
tekmovalno stezo za kasače in
oživili nekoč popularen konje-
niški šport. Prav konjeništvo je
bilo poleg rokoborbe ena parad-
nih lenarških športnih panog in
to tradicijo skušajo na neki na-
čin ohraniti in prenesti na mlaj-
še rodove.
Pred tremi leti so na Poleni
zgradili novo sodniško tribuno,
temeljito obnovili tekmovalno
stezo za kasače, ki je z lanskimi
in letošnjimi posegi zadostila
pogojem za pridobitev ustrezne
licence Kasaške zveze Sloveni-
je. Poleg tega so zgradili novo
varovalno ogrado, preuredili
nogometno igrišče, asfaltirali
dovozno pot, postavili javno raz-
svetljavo in pomožno nogomet-
no igrišče, prav v teh dneh pa
gradijo igrišče za odbojko na mi-
vki. Polena je priljubljeno zbi-
rališče rekreativcev, s pridom jo
uporabljajo lenarški atleti, ki do-
segajo izjemne rezultate na do-
mačih in tujih tekmovanjih, na
voljo je šolarjem in varovancem
vrtca.
Zato ni naključje, da je obči-
na Lenart prisluhnila številnim
pobudam športnih klubov in or-
ganizacij, ki imajo največji in-
teres za celovito ureditev tega
športnega kompleksa, in pris-
topila k izdelavi ureditvenega
načrta. Z njim bodo jasno op-
redelili prostorske pogoje, reši-
tye v zvezi z infrastrukturnimi
objekti in napravami, pogoje za
varovanje delovnega in bivalne-
ga okolja in pripravili več idej-
nih rešitev . Ureditveni načrt
bo zajemal tudi funkcionalne in
oblikovalske rešitve, ureditve po
posameznih področjih in parce-
lacijski načrt. Odlok o ureditve-
nem načrtu bodo po sprejetju na
občinskem svetu objavili v Ura-
dnem listu, kjer bo tudi objav-
ljen sklep o javni razgrnitvi.
Javna razprava bo trajala 30
dni, pripombe pa bodo skupaj
s stališči občinskih svetnikov
upoštevali pri pripravi predloga
ureditvenega načrta.
Marjan Toš
PLANINSKI KOTIČEK

Najvišji vrh naše države - Triglav (2864 m) predstavlja
simbol slovenstva in nanj si želi vsak prebivalec Slo-
venije. Že same priprave in kasnejši vzpon proti vrhu
ter srečanje z Aljaževim stolpom pomenijo zadovoljstvo
posebne vrste. V želji, da bi družno doživeli te gorske
trenutke, organiziramo ptujski planinci v soboto in ne-
deljo, 26. in 27. avgusta, vzpon na IViglav.
(26. in 27. 8. 2000)
Udeleženci izleta se zberemo
v soboto, 26. avgusta, ob 4. uri
na avtobusni postaji Ptuj, od
koder nas bo posebni avtobus
popeljal do Aljaževega doma v
Vratih. Od tukaj bo potekal
vzpon v dveh skupinah.
- Prva skupina se bo povzpela
do prelaza Luknja ter se po Bam-
bergovi poti čez Plemenice pov-
zpela na vrh Triglava. Sestopili
bomo do Triglavskega doma na
Kredarici, kjer se bomo srečali z
drugo skupino in prenočih.
- Druga skupina bo krenila z
avtobusom v dolino Kot ter se
po lažji poti povzpela do Stani-
čeve koče. Po daljšem počitku z
malico se bomo povzpeli čez Rž
do Kredarice, kjer bomo skupaj
s člani prve skupine prenočili.
V nedeljo bo sledil skupni
vzpon na Triglav, kjer bo tradi-
cionalni krst prvopristopnikov,
ustrezno pa bomo proslavili naš
vzpon na najvišji vrh Slovenije.
Sestopili bomo do Tržaške koče
na Doliču, kjer bo daljši počitek
za malico. Po stari italijanski
mulateri bomo sestopili preko
prelaza Luknja nazaj v dolino
Vrat, od koder nas bo posebni
avtobus odpeljal nazaj v Ptuj.
Za izlet na Triglav je potre-
bna popolna planinska oprema
za visokogorje (planinski čevlji,
topla obleka, rezervna obleka,
nahrbtnik, pelerina ali "goretex
jakna, kapa ...). Hrana in pijača
iz nahrbtnika in v kočah ob poti.
Cena izleta vključuje prevoz s
posebnim avtobusom, prenoči-
šče na Kredarici in organizacijo
izleta ter znaša za odrasle člane
PD 5.700 SIT, za mlade planin-
ce člane PD 5.400 SIT ter ne-
člane PD 7.500 SIT. Prijave z
vplačili sprejemamo v pisarni
PD Ptuj, Prešernova 27, do tor-
ka, 22. avgusta., oziroma do za-
sedbe 30 prostih mest. Vodil bo
Uroš Vidovič s sovodniki.
U.V.
ODBOJKA
Imšhovii - novi trener Granita
Odbojkarji Granita iz Slovenske Bistrice so v minuli sezo-
ni dosegli želeni cilj - ostali so v družbi prvoligašev. V novi
sezoni so želeli narediti kvaliteten napredek v strokovnem
delu, saj so bili zelo blizu tega, da se dogovorijo za sode-
lovanje z znanim hrvaškim odbojkarskim strokovnjakom
profesorjem Vladimirjem Jankovičem. Skorajda bi se vse
dobro končalo in bi priznani hrvaški strokovnjak prevzel
vadbo bistriških odbojkarjev, toda samo pet dni pred pri-
četkom priprav na novo sezono je prišlo do odpovedi s stra-
ni hrvaškega strokovnjaka. Razlog so zdravstvene težave v
družini in obveznosti tega priznanega strokovnjaka na fa-
kulteti za šport v Zagrebu.
Granitovci so potem aktivira-
li vse tiste zveze in ljudi, s ka-
terimi so se prej pogovarjali. Po
besedah sekretarja OK Granit
iz Slovenske Bistrice Edija Ple-
vnika so se dogovorili za pet-
letno sodelovanje s trenerjem
reprezentance BiH Mirsadom
Imširovičem. Ta bo prevzel va-
dbo člansko ekipo in tudi nad-
zor nad vsemi selekcijami v
Granitu. S tem so v Slovenski
Bistrici rešili strokovno vpraša-
nje za daljše obdobje in to naj
bi v prihodnjem obdobju obro-
dilo sadove, saj je mednje prišel
priznani strokovnjak, ki je že
delal v Slovenski Bistrici pred
tremi leti. Tako bodo bistriški
odbojkarji lahko delali in vadi-
li vsak dan.
Priprave na novo sezono so
bistriškin odbojkarji pričeli v
ponedeljek v domači športni
dvorani.
Danilo Klajnšek
Ameritan Express - zmagovale€ derbija
Minulo nedeljo je bilo v Lju-
tomeru sila zanimivo. Kar 2500
gledalcev je spremljalo 9 at-
raktivnih kasaških dirk, med
katerimi je bil tudi že X. slo-
venski kasaški derbi. Do cilje
ravnine ni bilo znano, kdo
bo srečni zmagovalec, a na
koncu je slava pripadla Ame-
rican Expressu na vajetih Da-
mijana Oražma iz Ljubljane.
Zmagovalec je zaslužil kar 750
tisoč slovenskih tolarjev.
Rezultati dirk: 1. dirka: 1.
Den MS (Slavič, Ljutomer), 2.
Leona III (Makovec, Ljutomer),
3. Valley Walkin Vita (Hrovat,
Ljubljana Stožice); 2. dirka: 1.
Aleksander (Sagaj, Ljutomer),
2. Fidelia (Seršen, Ljutomer), 3.
Chilly Billy Vita (Hrovat, Ljub-
ljana Stožice); 3. dirka: 1. Li-
neja (Lovrenčič, Maribor), 2.
Avena MS (Slavič, Ljutomer), 3.
Moni Lied (Kukolj, Ljutomer);
4. dirka: 1. Sai Baba (Maletič,
Šentjernej), 2. Paterson (Kristl,
Ljutomer), 3. Aramis II (Mik-
ša, Slovenske gorice); 5. dirka:
1. Ability Vita (Žan, Ljubljana
Stožice), 2. Honey Goal (Osterc,
Ljutomer), 3. Felicia (Jagodic,
Brdo); 6. dirka: 1. American
Express (Oražem, Ljubljana Sto-
žice), 2. Angie Vita (Žan, Lju-
bljana Stožice), 3. Ben Quick
B (Gregorc, Brdo); 7. dirka: 1.
Apricot (Šonaja, Ljutomer), 2.
Frick (Marinšek, Komenda), 3.
Patrezze Lobell (Osolnik, Ko-
menda), 8. dirka - dirka spon-
zorjev: 1. Fabian (Jože Hojs,
Radenska); 9. dirka: 1. Buke-
falos (Maletič, Šentjernej); 2.
Tassel Tina (Mars, Posavje Kr-
ško), 3. Javelin Elco (Crnkovič,
Bled).
Naslednje kasaške dirke bodo
v soboto, 12. avgusta, v Krškem.
M. Toš
STRELSTVO
Ptuj Petlja tretji na
pokalu Ptuja
Pod pokroviteljstvom Mes-
tne občine Ptuj in generalnim
sponzorstvom Trgovskega pod-
jetja Petlja Ptuj JE Strelski klub
Ptuj odlično organiziral držav-
no strelsko tekmovanje za po-
kal Ptuja v streljanju s pištolo
in revolverjem velikega kalib-
ra. Tekmovanje je odprl podžu-
pan MO Ptuj Milan Čuček.
V streljanju s pištolo ekipno
je zmagala ekipa SD SČK Ljub-
ljana 566 kr., drugi Policist Ma-
ribor 527, tretji SD Petlja Ptuj
491,4, Moriš 479,5. SK Ptuj 471.
Posamezno: 1. Alojz Radovan
191, 2. Damjan Cerar 190, 3. Er-
nest Mežan 185 - vsi Ljubljana;
najboljši tekmovalec Ptuja je bil
Ivo Baklan s 170 krogi na šes-
tem mestu.
Ekipno revolver: 1. SD Poli-
cist Maribor 530 kr., 2. Ljublja-
na 524 kr., 3. SK Petlja 513 kr.,
4. Moriš 489, 5. SK Ptuj 486.
Posamezno: 1. Alojz Radovan,
Ljubljana, 185 kr., 2. Dušan Ma-
kovec, Policist, 183, 3. Damjan
Cerar, Ljubljana, 182, 4. Slavko
Ivanovič, Petlja, 182 kr.
Ekipni zmagovalec je bila eki-
pa SD SČK Ljubljana 1090 kr.,
2. Policist 1056,3. Petlja 1004,4.
Moriš 968, 5. Ptuj 957 kr. Posa-
mezni zmagovalec Alojz Rado-
van, Ljubljana, 376 krogov.
Najboljši posamezniki in eki-
pe so prejeli pokale prireditelja,
člani ekipe medalje in prvih šest
nagrade donatorja. Tekmovanje
so vodili sodniki Joža Malek,
Alojz Trstenjak in Milan Straži-
šar.
SI
MARKOVCI
športno srečanje
katoliške mladine
Združenje katoliške mladine
KAM je v soboto, 29. julija, v
Markovcih priredilo 2. športno
srečanje.
Ekipe in njihovi navijači so
se zbrali že dopoldan. V malem
nogometu, ki so ga igrali fantje,
se je pomerilo pet ekip, v od-
bojki na mivki, kjer so se po-
merila dekleta, pa so sodelovale
štiri ekipe. Pri fantih je zmagala
ekipa Sv. Marjete iz Gorišnice,
druga je bila ekipa Sv. Urbana
iz Maribora, tretja pa ekipa Sv.
Trojice v Halozah. Pri dekletih^
so bile najboljše domače igral-"
ke, saj so si priigrale prvo in tre-
tjo mesto. Na drugo mesto se
je uvrstila ekipa Sv. Marjete iz
Gorišnice.
Vse ekipa so dobile priznanja
za sodelovanje na športnem sre-
čanju, prve tri pa pokale in tudi
praktične nagrade. Pred podeli-
tvijo je bila še ena tekma, na ka-
teri so se v nogometu pomerili
ekipa duhovnikov in ekipa Mar-
kovski zvon. Na tej tekmi so du-
hovniki pokazali, da so spretni
tudi na igrišču. Rezultati niso
bili bistvenega pomena, saj* je
bil namen tega špotrnega sreča-
nja predvsem druženje mladih
iz širšega ptujskega področja.
Po končanem tekmovanju so
se ob prijetni glasbi, ki so jo
pripravili domačini, zadržali še
nekaj časa v pogovoru. Zmago-
valna ekipa se je že letos ponudi-
la, da prihodnje leto organizira
naslednje športno srečanje pri
njih v Gorišnici.
Jure Meško
ALUMINIJ - BELA
KRAJINA 10:0/2:0/
STRELCI: 1:0 Majcen/4/, 2:0
Jevčenič /32/, 3:0 Franci /47/, 4:0
Fridauer /48/, 5:0 Čeh /50/, 6:0
Pucko /56/, 7:0 Majcen (64/, 8:0
Čeh /84/, 9:0 Čeh /87. iz 11 m/,
10 : O Majcen /89/
ALUMINIJ: Dukarič, Koren,
S. Golob, Vršič /Sambolec/,
Prapotnik, Pucko, R. Golob
/Fridauer/, Čeh, Majcen, Franci
/ Dončec/, Jevčenič.
Nogometaši Aluminija so se
brez večjih težav uvrstili v dru-
gi krog tekmovanja za pokal NZ
Slovenije. Proti tretjeligašu Beli
krajini iz Črnomlja so nastopili
brez nekaterih najboljših, ven-
dar se to ni poznalo v igri.
Že v 4. minuti je domači napa-
dalec Majcen povedel Kidriča-
ne v vodstvo. Po tem zadetku
je bila nekaj časa igra enakovre-
dna in tudi gostje so nekajkrat
zapretili. V 44. minuti so imeli
največjo priložnost za dosego za-
detka, vendar je njihov igralec
Mamic zastreljal enajstmetrov-
ko.
V drugem polčasu so gledalci
videli dobro igro domačih, ki so
dosegli še osem zadetkov. Zma-
ga bi lahko bila še višja, če bi
napadalci Aluminija izkoristili
še nekaj priložnosti. Sicer pa so
povsem dotolkli goste iz Črno-
mlja.
GEREČJA VAS UNUK
ŠPED - KOVINAR
MASCOM 2:2/1:1/
STRELCA: 1:0 Korez /20/,
1:1 Toplak /35/, 1:2 Toplak /59/,
2:2 Korez/69/
GEREČJA VAS UNUK
ŠPED: Lampreht, Kaisesber-
ger, Vidovič, Kmetec, B. Krajnc,
Frangež, Bezjak, Korez, Voglar,
Stres, Ciglar. Igrali so še: Gra-
brovec, Verlak, Palijan, Perko,
J. Krajnc. Trener: Franc Panik-
var.
V prijateljskem nogometnem
srečanju sta se v Gerečji vasi po-
merila tretjeligaša Gerečja vas
in mariborski Kovinar. Srečan-
je je bilo generalka pred pričet-
kom prvenstva v 3. SNL sever
to soboto.
Nogometaši Gerečje vasi
Unuk Špeda so bih nekoliko bo-
ljši nasprotnik, imeli več prilo-
žnosti, vendar so se tudi gostje
pokazali kot čvrsta ekipa, ki je
znala izkoristiti svoje priložno-
sti. Igra domačih je bila boljša i
prvem polčasu, medtem ko v nj
daljevanju srečanja ni bilo tak«
V tem delu so zaigrali prev(
statično in bili premalo agresiv
ni. V tednu dni pa lahko te na
pake še odpravijo.
GEREČJA VAS UNUK
ŠPED - POHORJE
4:1/2:1/
STRELCI: 0:1 Mori/15/, 1:
Voglar /31/, 2:1 Korez /34/, 3:
M. Bezjak/75/, 4:1 Perko/88/.
GEREČJA VAS UNUK
ŠPED: Grabrovec, Kaisesbergerj
Vidovič, Kmetec, Stres, Verhovd
Ciglar, Z. Bezjak, M. Bezjak, Voj
glar, Korez. Igrali so še: Perkd
Verlak, Palijan, Frangež, Krajnd
Trener: Franc Panikvar. i
Nogometaši domačega tretje-
ligaša so dosegli nepričakovano
visoko zmago proti lanskoletn&j
mu prvoligašu Pohorju iz Ruš.
Po dveh porazih (proti Dornavi
in Bakovcem) so tokrat vijoliča-
sti iz Gerečje vasi prekosili sami
sebe. Srečanje se zanje ni priče-
lo dobro, saj so gostje hitro do-
segli zadetek. Toda polagoma so
gradili igro in uspeli najprej ize-
načiti ter hitro doseči tudi vode-
či zadetek.
V drugem polčasu je bila igra
dokaj enakovredna. Svoje pri-
ložnosti so izkoristili domači
nogometaši z rahlo pomočjo vra-
tarja Pohorja, Rajka Preleca ki
je deloval neodgovorno. Sicer pa
štejejo samo zadetki, ki pomeni-
jo na koncu zmago.
Danilo Klajnšek
Igor Perkovič zaradi poškod-
be ni nastopil, nared pa bo za
srečanje v Ljubljani
ftBHlK - Četrtek, 10. avgust 2000
ŠPORT
27
PLAVANJE / ZAKLJUČEK PLAVALNE SEZONE
1999/2000
Pet final, dva brona
plavalca Term Ptuj Berni Pihler in Matevž Božičko sta
je udeležila letnega posamičnega državnega prvenstva v
plavanju za kadete in mladince, ki je potekalo 4., 5. in 6.
gvgusta na kopališču Pod skalco v Kamniku. Kljub dežju
jta izboljševala svoje najboljše osebne rezultate.
Že prvi dan je Berni Pihler
pokazal dobro pripravljenost.
j4a 100 m hrbtno se je uvrstil v
popoldanski finale in si pripla-
val 8. mesto. V disciplini 50 m
hrbtno pa je za 41 stotink se-
jcunde izboljšal osebni rekord
(njegova najboljša znamka je
tako 32,49). V finalu je osvojil
dobro 7. mesto.
Matevž Božičko je izboljšal
rezultata za nekaj stotink se-
kunde na 50 m delfin in 50
m prosto. V njegovih paradnih
disciplinah, 50 in 100 m pro-
sto, je bil odličen, saj je osvojil
bronasti odličji. Premagala sta
ga leto starejša vrstnika. Uvr-
stil se je skupno v tri finale,
tudi v prsnem stilu, kjer si je
rekord izpred dveh tednov po-
pravil za skoraj dve sekundi.
50 m prsno je tako preplaval v
času 32,49 in osvojil dobro 8.
mesto.
Plavalca sta pokazala dobro
pripravljenost že na absolut-
nem prvenstvu pred štirinaj-
stimi dnevi v Mariboru, saj je
Berni dvakrat plaval v popol-
danskem B finalu (50 in 100 m
hrbtno), prav tako Matevž (50
m delfin in 50 m prsno), za po-
vrh pa še 2 krat v finalu A na
50 in 100 m prosto.
Pri organizaciji tega državne-
ga prvenstva je sodelovalo in se
trudilo z dobro voljo 40 volunter-
jev. Mednarodno tekmovanje, kot
je potekalo prejšnji konec tedna v
Radovljici, kjer je sodelovalo 10
držav, je stalo 4 milijone tolar-
jev. Bi si lahko kakšno prvenstvo
ali miting privoščili tudi doma v
Ptuju? Ljubljanski klubi pridejo
čez prvomajske praznike k nam
na priprave. Pogoji v poletni se-
zoni so odlični. So mogoče med
vami kakšni prostovoljci, dona-
torji, sponzorji, ki bi pripomogli k
promociji plavanja. Term in sta-
roste slovenskih mest? Predsednik
kluba s trenerji in nekaj staršev je
pri nas premalo. Po uspešno za-
ključeni sezoni, to je bilo namreč
zadnje tekmovanje, odhajamo na
zaslužen dopust. V mislih se nam
seveda že pletejo načrti za priho-
dnjo sezono, plan tekem že ima-
mo in vrh je vsekakor mladinsko
evropsko prvenstvo v začetku ju-
lija, ki ga nam letos žal ni uspelo
doseči.
Ljubitelji plavanja, nasvide-
nje 4. septembra.
Tanja Rozman
MATJAŽ PERNAT
IZPOLNIL NORMO
ZA EP
Tudi Matjaž Pernat je bil v
Kamniku zelo uspešen, saj je
dosegel dve zmagi. V discipli-
ni 200 metrov prsno je zmagal
s časom 2:24,46, kar je novi re-
kord, zraven tega pa je izpolnil
normo za nastop na Evrop-
skem prvenstvu, ki bo drugo
leto na Malti. Njegova pred-
nost pred drugim je znašala
štirinajst sekund in to pove
vse o Matjaževi premoči. Prav
tako je prvo mesto osvojil na
100 metrov prsno z rezultatom
1:07,51 in imel pred drugouvr-
ščenim prednost 6,5 sekund.
Danilo Klajnšek
Ptujska finalista Matevž Božičko (levo) in Berni Pihler s pred-
sednikom Pranjem Rozmanom in trenerko Tanjo Rozman
NOGOMET / MNZ PTUJ
Izbor za amatersko
reprezentamo
I\a nogometnem igrišču na Hajdini se je zbralo dvain-
dvajset nogometašev, ki nastopajo za ekipe v 3. SNL -
sever, ki prihajajo iz MINZ Ptuj, in se pomerilo v medse-
bojnem srečanju. Eno ekipo je vodil Bojan Špehonja,
trener Hajdine, drugo Jože Hadler, trener NK Ptuj.
Srečanje je organiziral inštruktor pri NZS Marjan
Lenartič.
Po končanem srečanju so Bo-
jan Špehonja kot selektor re-
prezentance, Jože Hadler in
Marjan Lenartič izbrali enajst
kandidatov za amatersko rep-
rezentanco. O izbiri bodo kan-
didati obveščeni pisno.
Na srečanju so slavili rumeni
z zadetkom Vindiša. Zanje so
nastopili: Brodnjak, Bauman,
Klinger, Vindiš, Gojkošek, Ga-
iser, Hotko, Gorše, Kaisesber-
ger in Zaje, za modre pa Golob,
Princi, M. Krajnc, R. Krajnc,
Milošič, Lenart, Verlak, Emer-
šič, Perko in Ciglar.
Tekst in foto:
Danilo Klajnšek
Od 22 kandidatov je enajst izbranih za amatersko reprezentanco Slovenije
HAJNDL
Po skoraj dvaisetih
leiih spei na tgrišim
v nedeljo, 16. julija, so se vaščani vasi HajndI zbrali na
pikniku ob otvoritvi igrišča. Sredstva zanj so zbrali sami,
zemljišče pa je kupil Stanko Sever, ki je bil tudi glavni
organizator projekta.
Igrišča so za ta kraj zelo po-
membna, saj v vasi ni bilo igri-
šča že približno 20 let. Otroci
so se v teh letih igrali na cesti,
ki pelje skozi vas. Na pobudo
organizatorja so zbrali sreds-
tva in začeli izvajati projekt.
Večino del so opravili sami.
Ob končanem delu so orga-
nizirali skupni piknik, ki je
bil hkrati tudi otvoritev igri-
šča. Nogomet so zaigrali stari
in mladi, gneča je bila tudi pri
kegljišču, nekaj pa jih je bilo
tudi pod košem.
V načrtu imajo še postaviti
igrala za manjše otroke, pesko-
vnik in morda še kaj.
Vaščani so se zahvalilil vsem,
ki so kakorkoli pripomogli k
temu, da so uresničili svoje
dolgoletne sanje.
Danica Ritnar
^ slogi je moč!


Četrtek, 10. avgust 2000 - TEDNIl
Kuharski nasveti
Konzerviranje zelenjave
s konzerviranjem sadja in zelenjave se
v pozniti poletnih mesecih ukvarjamo
skoraj vsi, sploh če imamo zelenjavo na lastnem vrtu in bi
jo radi čimbolj izkoristili, hkrati pa dobimo zalogo, s kate-
ro lahko hitro pripravimo prigrizek, kosilo ali postrežemo
nepričakovane goste. Posebno priporočljivo je konzervi-
ranje v manjših gospodinjstvih, kjer že ene cele zeljnate
glave ne porabijo v celoti.
Konzerviranje zelenjave zah-
teva nekaj več spretnosti in časa
kot konzerviranje sadja, s tem da
je trajnost vložene zelenjave od-
visna tudi od skladiščnih pogo-
jev in naših izkušenj.
Doma zelenjavo najpogosteje
pasteriziramo, to je segrevamo
nekaj minut do določene tempe-
rature, ki je pod lOOpC. Temu
postopku pravimo paslerizacija.
Pasterizacijo izvajamo v zaprtih
steklenicah z zelenjavo in teko-
čino vred. Pri tem upoštevamo,
da je zelenjava popolnoma sveža
in čvrsta, praviloma jo najprej
blanširamo, to je potopimo za
nekaj minut v vrelo vodo ali
pripravljeno tekočino za zaliva-
nje konzervirane zelenjave, po
blanširanju jo lahko splaknemo
z hladno vodo in dobro odcedi-
mo. Odcejeno zelenjavo naloži-
mo v očiščene in pasterizirane
kozarce do 2 centimetra pod rob,
zalijemo s svežo ali vrelo teko-
čino in ponovno pasteriziramo.
Gostota v kozarcih narekuje na-
čin segrevanja: čim gostejša je
vsebina v kozarcih, tem počas-
neje segrevamo oziroma paste-
riziramo. Pasterizacijo izvajamo
približno eno uro.
Po končanem pasteriziranju
kozarce z zelenjavo čim hitreje
ohladimo, da zelenjava v kozar-
cih ne vre več. Ohladimo jih
tako, da jih previdno polagamo
v hladno vodo in nato zavijemo
v kuhinjski prt. Ohlajanje z mr-
zlo vodo naj bo postopno oziro-
ma naj bo voda najprej ohlajena
na 40 do 60°C, ko damo vanjo
pasterizirane kozarce, nato prili-
vamo hladnejšo vodo.
Zelenjavo konzerviramo s po-
močjo soli, sladkorja, kisa, as-
korbinske kisline in kemijskih
konzervansov. Za boljši okus do-
dajamo še različne začimbe ali
mešanico začimb. Pri domačem
konzerviranju ne uporabljamo
kemijskih konzervansov, zato je
doma konzervirana zelenjava ve-
liko bolj priporočljiva v zdravi
prehrani. Sol kot dodatek za
konzerviranje deluje na principu
odvzemanja vode živilom. Na ta
način ustvarimo neugodne po-
goje za razvoj mikroorganizmov.
Koncentracija soli, ki jo upora-
bljamo pri konzerviranju, mora
biti višja od 12 % v končnem
proizvodu, vendar le takrat, ka-
dar sol nastopa kot samostojni
konzervans. Od soli je najboljše,
da uporabljamo čim bolj grobo
sol. Če dodajamo kot konzervans
zelenjavi tudi sladkor, ta deluje
enako kot sol. V kislem okolju
se moč sladkorja poveča, zato
ga dodajamo manj, razen če želi-
mo da ima zelenjava sladko-kisli
okus.
Kis je najpogostejši konzer-
vans za konzerviranje zelenjave.
Ocetna kislina v kisu je veliko
bolj učinkovita kol citronska ali
mlečna kislina. Kis za vlaganje
mora vsebovati vsaj 6 % ocetne
kisline. Dober okus da zelenjavi
tudi začinjen kis za vlaganje,
za posebne in fine okuse pa lah-
ko uporabljamo še aromatizira-
ne kise in kise z zelišči. Glavno
pravilo pri izbiri kisa je, da vse-
buje primerno količino ocetne
kisline in da se ujema z zelenja-
vo, ki jo vlagamo.
Konzerviramo lahko skoraj vse
vrste zelenjave. Če vlagamo cele
kose, naj bo zelenjava približno
enako velika in po možnosti čim
manjša. Če pa zelenjavo režemo,
jo režemo na enako debele kose.
Nekatere vrste zelenjave mora-
mo pred vlaganjem posoliti ali
namočiti v slanico, da se izloči
voda, ki bi kasneje živilo kvarila.
S tem hkrati preprečimo, da bi
se kis razredčil in s tem zmanjšal
delovanje. Če zelenjavo predho-
dno kuhamo, je ni potrebno so-
liti, saj se odvečna voda izloči že
med kuhanjem. To velja za pap-
riko, kumare, peso, cveiačo, ko-
renje in gobe.
Nasoljeno ali blanširano zele-
njavo naložimo v suhe čiste in
kozarce. Kozarcev ne napolnimo
preveč, da nam ne zmanjka pro-
stora za kis, saj se zaradi pre-
polnih kozarcev zelenjava lahko
pokvari. V kozarcih lahko dose-
žemo tudi dekorativen učinek,
tako da narezano zelenjavo
naložimo po plasteh in upora-
bimo več različnih vrst zele-
njave, na primer stročji fižol,
korenje, bučke, čebulice in cve-
tačo. Tako pripravljeno zelenja-
vo lahko uporabimo za solate in
zelenjavne juhe.
Nekatere vrste zelenjave (še
bolj pa sadja) rade priplavajo
na vrh tekočine. To preprečimo
tako, da jih obležimo z zmeč-
kanim pergamentnim papirjem;
lega čez nekaj dni odstranimo.
Pokrovi, s katerimi zapiramo,
naj bodo čisti, suhi in nepoš-
kodovani. Po uspelem konzer-
viranju zelenjavo hranimo na
temnem, hladnem, suhem in zra-
čnem prostoru.
Vložene bučke pripravimo tako,
da 1,5 kg bučk obrežemo in po
želji olupimo ter narežemo. Prav
tako narežemo na kolobarje pol
kilograma čebule. Bučke in čebu-
lo prelijemo s slano raztopino iz
20 dekagramov soli .in 2,5 litra
vode. Pustimo stali vsaj 3 ure in
po možnosti večkrat premešamo.
S tem odpravimo iz bučk gren-
kobo in odvečno vodo. Posebej
zavremo 450 ml kisa, 22 dag slad-
korja, 1 do 2 žlički gorčičnih se-
men in žličko pimentovih jagod.
Bučke in čebulo siresemo v cedil-
ko, jih speremo s hladno vodo in
na krpi osušimo. Zelenjavo vsipa-
mo v kožico, prelijemo z vročim
kisom in kuhamo 1 do 2 minuti.
Nato bučke in čebulo naložimo v
kozarce, zalijemo s kisom, zapre-
mo in hranimo na temnem hla-
dnem prostoru. Najboljše so po
dveh lednih zorenja. Uporabimo
jih kol samostojno solato ali pri-
logo k mesnim jedem.
Mada Pignar
profesorica
kuharstva
KONZmiRANJE
KUIMRK
Kumarice operemo
in očistimo, zložimo
v steklenice. V vsako
steklenico damo eno
žličko soli, eno žličko
sladkorja in 0,5 kisa
ter pol žličke začimbe.
Vse zalijemo z vodo.
Zapremo, damo v mr-
zlo pečico, ki jo pri-
žgemo na 180° C za
45 minut. Ko spreme-
nijo barvo, odklopimo
in delno ohladimo. Po-
stopek ponovimo.
Recept je prispevala
Marija Pšak, Pavlovci S,
Ormož
PLANINSKI KOTIČEK
Za planince odslej cenejši prevozi z vlakom
Pomočnik direktorja Slovenskih železnic za tr-
ženje Srečko Žerjav in predsednik Planinske zve-
ze Slovenije Andrej Brvar sta v začetku julija
podpisala pogodbo, na osnovi katere so člani pla-
ninskih društev, plezalnih klubov in gorskih reše-
valnih postaj, združenih v PZS, deležni posebnih
voznih olajšav oziroma popustov pri vožnjah z vla-
ki. Omenjena pogodba je stopila v veljavo 17. juli-
ja in zajema popuste tako pri skupinskih kot tudi
individualnih potovanjih članov PD. Kot plod do-
brega medsebojnega sodelovanja obeh organizacij
bodo odslej člani več kot 230 planinskih društev
po Sloveniji in tudi v tujini potovali z železnico
občutno ceneje.
Za potovanje skupine, ki mora šteti najmanj 6
oseb, starih nad 12 let (otroci do 12 leta starosti ima-
jo že v dosedanji potniški tarifi 50% popusta, op.
avt.), SŽ odobravajo 40% popusta za 1. in 2. razred
vseh vrst vlakov razen Zelenih. Popust velja ob pet-
kih, nedeljah in praznikih za enosmerna in povrat-
na potovanja. SŽ odobravajo za skupinska potovanja
članov PD tudi 50% popust ob sobotah (ves dan) ter
ob nedeljah in zadnji dan praznika do 12. ure. Do
12. ure šteje odhod vlaka po voznem redu z izhodi-
ščne postaje. V juliju in avgustu velja 50% popust za
skupine vsak dan. Popuste lahko skupina članov PD
izrablja na podlagi seznama udeležencev, ki ga potr-
di planinsko društvo z žigom in podpisom odgovor-
ne osebe.
Poleg popustov, namenjenih skupinskim potova-
njem, so odslej v veljavi tudi popusti za individualna
potovanja članov PD po železnici. Za posamična po-
tovanja odobravajo Slovenske železnice 40% popu-
sta za 1. in 2. razred vseh vrst vlakov razen Zelenih.
Popust velja ob petkih, sobotah, nedeljah in prazni-
kih ter v juliju in avgustu vsak dan. Člani PD lahko
omenjeni popust uveljavijo na vseh železniških po-
stajah po Sloveniji na osnovi veljavne članske izka-
znice PZS, ki mora bili potrjena za tekoče leto. V
primeru, da železniška postaja v času odhoda vlaka
ni zasedena, lahko uveljavite pravico do popusta pri
sprevodniku v vlaku. Tudi popusti za individualna
potovanja veljajo tako za enosmerna kot povratna
potovanja.
Glavni namen sprejetih voznih olajšav je priteg-
niti čim večje število obiskovalcev gora na vlak, saj
le-la omogoča cenovno sprejemljivo in varno poto-
vanje do izhodišča izbrane planinske ture. Hkrati
pa nas po napornem in prijetno preživetem dnevu
v gorski pokrajini ponovno popelje nazaj v domači
kraj.
Da bi obiskovalci gora pobliže spoznali prevozne
možnosti, ki jih nudijo na Slovenskih železnicah, bo
v bližnji prihodnosti izšla knjižica "50 izletov z vla-
kom", kjer bodo podrobneje predstavljeni izleti, na
katere se je možno odpraviti z vlakom. Ob tem pa
velja omeniti, da je v pripravi tudi informativni pla-
kat, namenjen obiskovalcem gora, ki se boste odslej
na pot podajali z vlakom in tako odkrivali čare in
prednosti, ki jih ponuja vožnja po železnici.
Uroš Vidovič
KRVODAJALCI
25. julij: Janko Munda, Trnovci 18; Ivan Habjanič, Moš-
kanjci 100; Anica Ratek, Hum pri Ornr»ožu 70; Slavko Kirbiš,
Apače 45; Anton Zaje, Apače 38; Franc Veselic, Kajuhova
11, Kidričevo; Marjetka Draškovič, Strnišče 25/A; Vinko
Hvaleč, Osojnikova 25, Ptuj; Dušan Krajnc, Panonska ulica
2, Ruj; Olga Voglan Formin 18/A; Branko Vajskopf, Dornava
88/B; Silva Catuta. Čučkova 13, Kidričevo; Milan Kelc, Gru-
škovec 101/A; Klavdija Beta, Spuhlja 92; Sandi Roškar, Po-
brežje 146/A; Alojz Fric, Destrnik 58; Vladimir Štumberger,
Gajevci 25/A; Slavko Repec. Zg. Pristava 37.
27. julij: Miran Mohorko, Obrtniška 3. Središče ob Dra-
vi; Igor Pucko, Žerovinct 12; Željko Lukaček, Dolga iesa 9;
Miran Ptajnšek, Rucmanci 10; Branko Pintarič, Lahonci 87;
Roman Meško, Mezgovci 56/A; Romana Malinger, Gerečja
vas 81; Bojan Krajnc, Zg. Hajdina 7/D; Marjan Murko, Pod-
vinci 130; Jožef Karneža, Doklece 26/A; Dušan Hazabent,
Lovrenc na Di; polju 8; Silvo Zaje, Zg. Pristava 21; Edvard
Oobnik, Sp. Hajdina 46/A; Marjan Muršec, Medribnik 12;
Stanislav Doliška, Lovrenc na Dr. polju 2; Anton Planinšek,
Župečja vas 2; Miranda Brodnjak, Hajdoše 56/A; Bojan
Mere, Soviče 12; Zvonko Kolar, Apače 188; Franc Turnšek,
Apače 140; Maks Kostanjevec; Pobrežje 98/B; Radko Ro-
došek, Planjsko 23; Robert Perko, Gerečja vas 40/D; Vla-
do Zajko, Nadole 13; Marjan Sakelšek, Potrčeva 42, Ptuj;
Roman Pal, Zg. Hajdina 149; Štefan Ros, Ul, B. Kraigherja
14, Kidričevo; Roman Krajnc, Kajuhova 1, Ptuj; Dejan Doki,
Orešje 15; Ignac Gojkošek, Draženci 85/B; Jože Muzek,
Muretinci 57; Alojz Gajser, Stanečka vas 12; Milan Lah,
Jadranska 17, Ptuj; Stanko Kovačec, Zrkovska c. 184/A,
Maribor; Zvonko Juriševič, Apače 176; Albin Avguštin. Lo-
vrenc na Dr. poiju 6; Ivan Voršič, Rujska c. 2/A, Ormož;
Alojz Magdič, Pršetinci 33; Vojko Šohar. Zg. Hajdina 137;
Franc Krajnc, Dornava 13/A; Zvonko Krajnc, Boračeva 41;
Danijel Sužnik, Gočova 22; Valter Šmid, Senik 24: Marjan
Cvetko, Brstje 23; Branko Zoreč, Andrenci 26; Milan Leto-
nja Nova ulica 6, Rače; Silvo Koren, C. talcev 33, Rače.
MAG. BOJAN SINKO, SPEC. KLIN.
PSIH./ KAKO OBVARUJEMO DUŠEVNO
ZDRAVJE - 289 NAD.
Duševno zdravje otrok
in mladostnikov
2. nadaljevanje
Nastanek in vzdrževanje psihosocialnih
motenj v otroštvu - 2. nad.
Danes nadaljujemo navajanje abnormnih
psihosocialnih situacij.
Med akutne življenjske dogodke štejemo iz-
gubo čustveno pomembnega odnosa, presa-
ditev otroka v okolje, ki ga lahko ogroža,
neugodno spremenjene vzorce družinskih od-
nosov, dogajanja, katerih posledica je izguba
samospoštovanja, spolno zlorabo (izven druži-
ne) in osebne zastrašujoče izkušnje.
Preganjanje ali škodljiva diskriminacija ter
migracija ali socialna presaditev sodita med
družbene stresorje.
Med kronične medosebne strese, povezane s
šolo oziroma z delom, štejemo konfliktni od-
nos z vrstniki, zvračanje krivde na otroka s
strani učiteljev oziroma predpostavljenih pri
delu in nemire v šoli oziroma na delovnem
mestu.
Kot zadnje pa bi navedel še stresogene do-
godke ali okoliščine zaradi otrokove moteno-
sti oziroma prizadetosti. Sem sodi zavodska
(institucionalna) vzgoja zaradi otrokove mote-
nosti, ogroženost kot posledico presaditve za-
radi otrokove motenosti in dogajanja, katerih
posledica je izguba samospoštovanja zaradi ot-
rokove motenosti.
Se nekaj o tem pa naslednjič.
PIŠE: ING. MIRAN GLUŠIČ / V VRTU
Avgusi v znamenju
novega wrtnmjevega leta
Avgust je za vrtnarja prelomni mesec, ko mu za opravila, ki jih je do-
slej vlagal v vrt, sadovnjak že vrača z obilico žlahtnega sadja, okrasni
vrt ga opaja z dišečim raznobarvnim cvetjem, v zelenjavnem pa se oskrbuje s svežo in
slastno zelenjavo. Prelomen pa avgust ni le v uživanju sadov iz domačega vrta, pač pa
se v tem obdobju že prično opravila s setvijo in sajenjem vrtnega rastlinja za naslednje
vrtnarjevo leto.
V SADNEM VRTU je v avgustu najprimernejši
čas za sajenje jagod. O koristnosti in vabljivosti
tega žlahtnega sadeža ni potrebno veliko govo-
riti, saj ga vsakdo zaužije s slastjo, na domačem
vrtu je najzgodnejši sad, za domače potrebe pa
ga pridelamo dovolj na majhni površini.
Jagodi, edini neoleseneli sadni rastlini, ustre-
zajo vsaka vrtna tla, ki so primerna za druge
vrtnine, le da so dovolj bogata s humusom. Pri-
delovanje jagod je precej enostavno, pa tudi z
boleznimi in škodljivci pri nekoliko redni negi na-
sada ni posebnih težav. Za jagodnjak izberemo
takšno lego, ki bo zavarovana pred mrazovjem v
času cvetenja. Zemlja naj bo dobro pnpravljena,
globoko obdelana, očiščena koreninskih pleve-
lov in dobro pognojena z organskimi in rudnin-
skimi mešanimi gnojili. Posebej je priporočljivo
zemljo pred sajenjem pognojiti z dobro prepe-
relim listnim kompostom in plastjo zastirke, ki
vsebuje smrekove in jelove iglice, kar ustreza
gozdni naravi jagod.
Za sajenje uporabimo le dobro vkoreninjene
sadike, vzgojene iz pritlik z zdravo razvito roze-
to. Sadimo jih na različne razdalje. V vrsti naj
bodo šibko rastoče sorte 20 cm narazen, vse
druge pa najmanj 30 cm. Medvrstna razdalja naj
ne bo ožja od 60 cm, da se bodo med vrstami
lažje razraščale pritlike. Jagodne rastline so pri-
merne za mešane posevke, ko je na medvrstno
površino priporočljivo posejati špinačo in moto-
vileč, da se tod ne širi plevel. Vmesni posevek je
dotlej, ko je potrebno tla okrog jagodnih grmov
zastreti, že pospravljen. Globina sajenja jagod
naj ne bo pregloboka, srce sadike naj bo tik nad
površjem tal.
V OKRASNEM VRTU je avgusta pravi čas za
razmnoževanje in razsajanje blazinastih prekriv-
nih okrasnih trajnic. Sadike pridobimo z delitvijo
grmov in vkoreninjenjem njihovih delov in pol-
zrelimi petnimi potaknjenci. Petni potaknjenec
dobimo tako, da odčesnemo stranski poganjek
od stebla, mu skrajšamo del odtrgane skorje na
3 milimetre in odstranimo spodnje liste. Takšen
potaknjenec pomočimo v hormonski pripravek
za pospeševanje vkoreninjenja in potisnemo v
peščeni kompost. Že po nekaj tednih se bodo iz
tega razvile dobro vkoreninjene sadike, sposo-
bne za sajenje na stalno mesto.
Trata se glede na zemljišče po letošnji suši ra-
zlično obrašča. Kjer je zemlja globol^ca, trata pa
dobro negovana, ustrezno prehranjena in pra-
vilno košena, so poškodbe zaradi suše manjše,
obraščanje travne rašu pa dobro. Na takšnem
travišču je potrebno nego nadaljevati in redno
odstranjevati širokolistne plevele, da se ti ne bi
razvili in pričeli zasenčevati in ovirati razraščanje
travnih korenin. Trate, ki ne kažejo dovolj moči
za naglo obraščanje, z nožastimi grabljami tla
prerahljamo in izčešemo širokolistne plevele ter
posejemo z ustrezno travno mešanico.
V ZELENJAVNEM VRTU je preostalo le še
malo časa za setev vrtnin, ki bi dorastle za upo-
rabo še v tem letu, je pa v avgustu že pravi čas
za setev ozimnih posevkov vrtnin.
Prve dni avgusta posejan motovileč bo za re-
zanje že septembra, posejan konec avgusta pa
bo primeren za pobiranje konec zime. V začetku
meseca posejana špinača bo za pobiranje ko-
nec septembra, kasnejše posevke pa je priporo-
čljivo prekriti z vlaknasto folijo. Pod njo bo dobro
prezimila in pozimi dorastla za pobiranje že ko-
nec februarja, če bo količkaj mila zima.
Sredi avgusta že sejemo zimsko solato. Pre-
dnostno sejemo krhkolistni solati posavko in ve-
gorko, pozneje pa mehkolistni nansen in zimsko
rjavko. Ker pa je prezimitev zimskih solat od-
visna od vraščenosti, utrjenosti in vremenskih
razmer v jeseni, setev opravimo v 14-dnevnih
presledkih do sredine septembra, med temi pa
bo gotovo eden ugodnejši za prezimitev.
Še je čas za setev mesečne redkvice, ki dozori
že mesec dni po setvi, zadnji čas pa je za setev
črne redkve.
***
Po biokoledarju je priporočljivo sejati in saditi
rastline, ki jih pridelujemo zaradi podzemnih plo-
dov, od 4. do 6. ter od 13. do 15. avgusta, zaradi
cvetov 6. in 7. ter 15.ini 6. avgusta, rastline, ki jih
pridelujemo zaradi lista, 8., 12., 16. ter od 18. do
20. avgusta, in zaradi plodu 11. in 12. avgusta.
Miran Glušič, ing. agr.
Naimanj za 40 milijonov
tolarjev škode
še ni tako dolgo, ko so na Marijini cerkvi v središču Slo-
venske Bistrice obnovili ostrešje ter njeno zunanjost, v no-
tranjosti pa so bili samo še odri za dokončanje del. Vsa
dela naj bi bila končana do septembra letos, ko bi po kon-
čani prenovi cerkev slovesno blagoslovili. Zadnjega julij-
skega večera okoli 23. ure pa je zagorelo. Goreti je pričelo
na sosednjem ostrešju "kloštra", kjer živijo stanovalci. Ker
med kloštrom in cerkvijo ni požarnega zidu, se je ogenj
nato razširil na cerkveno ostrešje in ga kljub koordinirani
akciji gasilcev upepelil.
Ko so na prizorišče prihiteli
prvi gasilci, vseh je v akciji so-
delovalo 66 z enajstimi kom-
biniranimi in petimi orodnimi
vozili iz vseh gasilskih druš-
tev občine Slovenska Bistrica
in PDG Oplotnica ter dveh av-
tomobilskih lestev Zavoda za
gasilsko reševanje Maribor in
PGD Slovenske Konjice, se je
ogenj iz stanovanjskega dela
že razširil na ostrešje Marijine
cerkve. Ljudje, ki jih je ta ne-
običajni nočni prizor privabil
na prizorišče, vedo povedati,
da je bilo grozljivo, saj so se
ognjeni zublji dvigali več me-
trov visoko. Sreča v nesreči je
bila, da je bila noč s ponedelj-
ka na torek mirna, brez vetra,
kajti potem bi lahko zagorela
še kakšna stavba v neposredni
bližini. Poleg ostrešja cerkve
in stanovanjskega dela "kloš-
tra" je precej škode utrpel tudi
zvonik, kjer je poškodovan ba-
ker, prav tako pa so odtrgani
vsi žlebovi. Ob divjanju ognja
je žerjavica padala skozi zra-
čnik na stropu cerkve in ož-
gala klopi. Na srečo ni bilo
škode na orglah, oltarjih in ki-
pih. V požaru je bil edini huje
poškodovan stanovalec Roman
Aplinc, saj je imel 25-odstotne
opekline ter resno poškodova-
ne dihalne poti zaradi zastrupi-
tve z ogljikovim monoksidom.
Kot smo v ponedeljek uspeli
izvedeti, je že izven življenjske
nevarnosti.
Poveljnik štaba CZ občine
Slovenska Bistrica Danilo
Podlesnik nam je teden dni po
požaru povedal, da nobenega
od treh stanovanj v "kloštru" ni
uničil ogenj, temveč voda, ki
so jo uporabljali pri gašenju os-
trešja. Tako so eno stranko za-
časno premestili v motel Lara,
druga je našla zatočišče pri so-
rodnikih, tretje stanovanje pa
je bilo zaklenjeno, ker sta bila
stanovalca na obisku v Nem-
čiji. Tako gasilci kot tudi ci-
vilna zaščita so zastavili vse
sile, da bi zaščitili streho stano-
vanjskega dela in tudi cer-
kveni strop. Stanovanjski del
(stavbo so po postopku dena-
cionalizacije 1994. leta vrnili
kongregaciji   sester   frančiš-
kank, te pa so jo dale v up-
ravljanje slovenjebistriškemu
IBISU) so pokrili s ponjavo in
jo tako zavarovali pred dežjem.
Ko so minuli četrtek in petek
očistili tudi strop cerkve in od-
peljali vse ožgane dele (to delo
so zaradi nevarnosti opravljali
izključno člani civilne zaščite),
so pokrili s podobno ponjavo
tudi cerkveni strop.
Pogovarjali smo se tudi s Sil-
vo Pongračič, ki pri IBISU
skrbi za stanovanja v starem
"kloštru". Povedala je, da stavba
škodno ni zavarovana, najem-
nine so nizke, v njej pa prebi-
vajo socialno šibkejše družine,
nekatere od njih nimajo dovolj
denarja za stanarino, kje bi ga
potem našli še za zavarovanja
stanovanj. Kot je še povedala
Silva Pongračič, kljub pičlim
sredstvom, ki se natečejo iz
naslova nizkih najemnin, sta-
novanja so tudi izredno nizko
ocenjena, opravljajo tekoča vzr-
ževanja, to pa je v prvi vrsti
streha, vodovod in podobne
reči skupnega pomena za sta-
novalce. Tako jim postopno
urejajo sanitarije in kopalnice.
Tudi ona je zatrdila, da so tri
že omenjena stanovanja nalita
od vode, potrebno jih bo seve-
da temeljito presušiti, drugače
pa niso poškodovana.
Kot je navada ob takšnih do-
godkih, se tudi tokrat širijo
različne govorice o tem, kaj
je vzrok požara. Kriminalisti
in bistriški policisti še zbirajo
podatke; pri tem so izključili
možnost, da bi zagorelo zaradi
napake na električni napelja-
vi, ne izključujejo pa možnosti
požiga.
Vsi, ki bi s svojimi pri-
spevki želeli sodelovati pri
odpravi škode, jih lahko na-
kažejo na ražun župnijskega
urada sv. Jerneja Slovenska
Bistrica, ŽR: 51800-620-1605
1290118-41022. Humanitarna
akcija je stekla tudi preko Rde-
čega križa Slovenije - Območno
združenje Slovenska Bistrica.
Žiro račun s pripisom "za po-
gorišče" je 51810-678-82768 in
s sklicevalno številko 410.
Vida Topofovec
Marijina cerkev v središču mesta z okoliškimi stavbami kaže
po požaru žalostno podobo. Foto: VT
PTUJ * Danes, jutri, v so-
boto in ponedeljek (10.,
11., 12. in 14. avgusta) ob
21. uri bo na dvorišču do-
minikanskega samostana
ponovitev enodejank A.R
Četiova Snubec in Med-
ved, ki ju je v leošnjem
poletju pripravilo ptujsko
gledališče.
PTUJ * Jutri se bodo pričeli
tradicionalni Poletni kultur-
ni večeri 2000. Na Sloven-
skem trgu se bo ob 21.
uri pričelo potopisno pre-
davanje Alenke Krabonja o
Indoneziji z diapozitivi. Ob
22. uri bo koncert jazz glas-
be v izvedbi ptujske skupi-
ne Popperkeg.
PTUJ * V soboto, 12. av-
gusta, se bo ob 21. uri na
Prešernovi ulici predstavila
plesna družina Gea. Ob 22.
uri se bo pričel koncert ci-
ganske glasbe Ira Roma.
PTUJ * V ponedeljek, 14.
avgusta, bo ob 21. uri na
Slovenskem trgu predstava
Mrtvega gledališča in SNG
Maribor z naslovom Moš-
ke fantazije od pornografije
do poezije režiserja Jerneja
Lorencija. Ob 22.30 uri pa
se bo pričel koncert skupi-
ne Pulda&Konnpani.
PTUJ * V torek, 15. avgus-
ta, bo ob 21. uri gledališka
predstava z Natašo Burger
pod naslovom Margareta;
ob 22.30 uri bo v Prešerno-
vi ulici literarni večer z An-
dražem Poličem.
PTUJ * V sredo, 16. avgu-
sta, bo ob 21.30 uri filmski
večer na Slovenskem trgu
z ogledom filma V leru in
pogovor z režiserjem Jane-
zom Burgerjem.
PTUJ * V četrtek, 17. av-
gusta, bo ob 21. uri na
Slovenskem trgu potopis-
no predavanje z diapozitivi
Erik Brešna o Južni Ame-
riki: Čile, Peru in Bolivija.
Ob 22. uri bo koncert sku-
pine Percusion Group, ki
bo predstavila zahodnoaf-
riško glasbo s tradicional-
nimi afriškimi instrumenti:
djembe, kenkeni, dunund-
ba in shejkero.
PTUJ * V petek, IS.avgus-
ta, bo ob 21.30 uri v Prešer-
novi ulici in na Slovenskem
trgu zaključni večer z veli-
ko zabavo, na katerem bo
nastopil slavonski tambu-
raški orkester "Naša gra-
na".
KINO PTUJ * Do konca
tega tedna si lahko ob 19.
uri ogledate film Kolesa, ob
21. pa Moški žigolo. Pri-
hodnji teden je ob 21. uri
predstava 28 dni.
POŽAR V GARAŽI
v garaži stanovanjske hiše A.R
iz okolice Podlehnika je v pet-
ek, 4. avgusta, popoldne začel
goreti osebni avtomobil. Ogenj
se je razširil po vsej garaži, zajel
tudi garažna vrata, uničil razno
orodje in električno napeljavo.
Plamene so ukrotili podlehniški
gasilci, škode pa je za okoli 4
milijone tolarjev. Požar je nastal
zaradi kratkega stika na električ-
ni napeljavi avtomobila.
Z AVTOM V DVA
AVTOMOBILA
Po regionalni cesti od Ormo-
ža proti Ljutomeru je v ponede-
ljek, 31. julija, vozil osebni avto
20-letni R.C. iz Ormoža. Okoli
14. ure je na odseku, kjer se ce-
sta rahlo vzpenja, zavil na levi
vozni pas. Tam je trčil v osebni
avto, ki ga je nasproti pravilno
po svojem voznem pasu pripe-
ljala 33-letna M.K. iz Maribora,
kljub temu pa je R.C. nadaljeval
vožnjo po levi strani ceste in po
nekaj deset metrih trčil še v ose-
bni avto, ki ga je nasproti vozil
44-letni H.K. iz Mirne. Po dvoj-
nem trčenju so R.C. s hudimi
poškodbami odpeljali v bolniš-
nico, ostali udeleženci so jo od-
nesli le z manjšimi pretresi.
ČELNO TRČIL
v soboto, 5. avgusta, nekaj
pred 16. uro je od Ptuja proti
Mariboru vozil osebni avto avs-
trijski državljan, 36.- letni D.K.
V Skorbi je nenadoma zapeljal
na nasprotni vozni pas in čelno
trčil v osebni avto, ki ga je vozi-
la 56-letna A.V. iz Ptuja. V trče-
nju sta bila A.V. in njen sopotnik
hudo ranjena in so ju odpeljali v
ptujsko bolnišnico.
USTAVILI KOMBIZ
ILEGALCI
V ponedeljek, 31. julija, okoli
11.30 so v Ptuju policisti ustavili
kombi s hrvaško registracijo, ki
ga je vozil 20-letni S.A., občan
Ormoža. V kombiju je bilo kar
18 prebežnikov, 17 Iračanov in
Afganistanec, ki so nezakonito
prestopili mejo s Hrvaško. Tujce
so po obisku pri sodniku za pre-
krške poslali v prehodni dom za
tujce v Prosenjakovcih, voznika
pa kazensko ovadili.
GOSPODARSKO
POSLOPJE V PLAMENIH
v gospodarskem poslopju
30-letnega A.R iz Starega Grada
pri Makolah je v ponedeljek, 31.
avgusta, nekaj pred 23. uro iz-
bruhnil požar. Zgorelo je ostre-
šje, pod njim pa 20 nakladalk
sena. več delovnih strojev in ra-
znega orodja. Po približni oceni
je škode za okoli 4 milijone to-
larjev. Domnevno je požar nas-
tal zaradi preobremenitve voda
elektromotorja puhalnika.
OSUMLJEN
TIHOTAPLJENJA CIGARET
Policisti in kriminalisti so v bli-
žini Ormoža odkrili uskladišče-
nih kar 690 kartonov s 3450
škatlicami cigaret Boss, vrednih
okoli 38 milijonov tolarjev. Pod-
jetni 33-letni E.L. s Pragerskega,
ki je sicer brez stalne zaposlitve,
je cigarete pretihotapil čez drža-
vno mejo brez plačila dajatev in
si tako želel zvišati zaslužek pri
prodaji. Zaradi suma tihotapstva
se bo moral zagovarjati na sodi-
šču.
Ff
Rodile so: Manuela Č!
nik. Brstje 31, Ptuj-deki
Hirijet Veliu, Krempljev
Ptuj - deklico; Blanka Š
vnik. Ulica Jožefe Lacfe
27, Ptuj - Miha; Elizat
Hronek, Stoperce 22 - K
njo; Milica Topolovec,
Leskovec 7/a - Matejo;
jeta Kokot-Trančar, Kor
jak 32, Zavrč - Timot
Ema Fuks, Janežovci 3, ]
strnik - Iris; Andreja G
ifoner, Rimska ploščad
Ptuj - Jureta; Mojca Siri
nič, Gomilci 7, Destrni
Lino; Urška Lačen, UI
25. maja 1, Ptuj - Ale
Darinka Purgaj, Hvaletij
11, Vitomarci - dekli
Mojca Kotnik, CMD
Ptuj - Patricijo; Manica F
ša, Vodranci 8, Kog - Ai
Bernarda Tement, Hajdoa
l/h - Lucijo; Vida Plohi
Savci 55, Tomaž - Mihaela
Dragica Jesenik, Mali Breb
rovnik 17, Ormož - Tamaro
Svetlana Strafela, Bukove
149 - Sergeja; Silva Gaisei
- Kraigherjeva  17,  Ptuj
Nušo; Sonja Čauko, Gru
šovci 29, Pernica - Matejo
Valerija Cep, Kočice 16
Žetale - deklico; Majda Pul
ko, Žetale 93 - dečka; Štef
ka Jagarinec, Mala Varnici
16 - dečka; Suzana Dreven
šek. Zasadi 15, Destrnik
Nušo; Marija Egartner, Zg
Negonje 7, Rogaška - Mar-
cela; Emanuela Čeh, Čufar
jeva 14, Ptuj - Gabrijela;
Suzana Cener, Hajdoše 6/a •
Benjamina.
POROKE - PTUJ: Danile
Perkovič, Destrnik 47, in
: Sabina Lovrenčič, Vintaro-
vci 48/b; Ivan Markovič
Mlinska c. 11, Ptuj, in Ka-
; rin Jerenko, Spolenakova
ul. 9, Ptuj; Janez Krajnčič.
: Zabovci 27, in Mateja Sit-
; zenfrei, Arbajterjeva ul. 5.
i Ptuj; Danijel Sužnik,Gočo«
\ va 22, in Renata Čeh, Jiršov-
: ci 15; Ivan Sledič, Stoperce
23, in Urška Jernejšek, Sto-
: perce23.
; UMRLI SO: Ana Petrovič,
Gorca 49, rojena 1924, umr-
la 25. julija 2000; Janez Ci-
; merman, Kerenčičev trg 3,
Ormož, rojen 1934, umrl 27.
julija 2000; Anton Koro-
šec, Nova vas pri Lescah 47,
rojen 1934, umrl 27. julija
2000; Vladimir Plohi, Vin-
ski Vrh 60, rojen 1967, umrl
29, julija 2000; Anton Ne-
delko, Trnovska vas 13, ro-
jen 1939, umrl 29. julija
[ 2000; Frančiška Zoreč, roje-
na Čeh, Biš 18. rojena 1929,
umrla 30. julija 2000; Mari-
ja Malek, rojena Irgl, Dolič
16. rojena 1928, umrla 30.
julija 2000; Elizabeta Zaba-
vnik, rojena Gačič, Vinski
Vrh 4, rojena 1910, umrla
31. julija 2000; Marjan Ze-
lenik, Svržnjakova ul. 12/a,
Ptuj, rojen 1959, umrl 25.
julija 2000.